YU ISSN 0017-2774 C R A D B E I U I I I I S T I V I K LJUBLJANA, JUNIJ—JULIJ 1979 L E T N I K 28, ŠT. 6-7. STR. 109—152 . • : 'f ! TT'SSBfr- ci& § H [ i i i I i LEK LJUBLJANA Tovarna za ekstrakcijo alkaloidov, Mengeš Gradbeno-arhitektontski projektant — IBE JESENSKI PROGRAM informativno-pripravljalnih seminarjev za opravljanje strokovnih izpitov v gradbeništvu V sodelovanju z izpitnim odborom pri Gospodarski zbornici Slovenije bo Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v letu 1979 organizirala še 4 seminarje za opravljanje strokovnih izpitov v gradbeništvu, v* naslednjih ro­ kih: 1. seminar: od 24. IX. do 28. IX. 1979 2. seminar: od 22. X. do 26. X. 1979 3. seminar: od 19. XI. do 23. XI. 1979 4. seminar: od 17. XII. do 21. XII. 1979 PROGRAM strokovnih ekskurzij, ki jih bo organizirala Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije skupaj s Putnikom TOZD Slovenija: t. ZSSR z ogledom olimpijskih objektov 2. FERTIGBAU 3. SAMOTER 4. BATIMAT 5. Ogled večjih gradbišč v Beogradu 6. Ogled gradbišča mostu na Krk MOSKVA ULM VERONA PARIZ BEOGRAD KRK september september oktober november oktober oktober Ogledi sejmov bodo združeni z ogledi večjih gradbišč v sejemskih mestih pod strokovnim vodstvom. Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana — Erjavčeva 15, tel. 23158. Komisija za izobraževanje pri ZDGITS G R A D B E N I V E S T N I H GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 6-7 LETNIK 28 — 1979 YU ISSN 0017-2774 VSEBINA-COAITENTS Jubilej VLADO SLOKAN: Jubilee ib Elektro projekt — 30 l e t ............................................................................ HO Članki, študije, razprave SAVO JANEZlC-FRANC ZUPAN: Articles, studies, proceedings j ez na gavi za potrebe hladilne vode za NE K rško................................. 112 The weir on the Sava river lor cooling water purposes for NPP Krško STANE DROLJC-DAMIJAN DAMIC: Izbor cementa za betone hidro tehničnih objektov . .............................118 The selection of cements for the concretes for water constructions Vesti LEON SKABERNE-IVAN URH: News Poročilo z mednarodne gradbene r a z sta v e .......................................... 125 Poročila s skupščine MAVER JERKIČ: Assembly reports Enodružinska hiša v S loven iji........................................................................130 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Novice iz glasil kolektivov: SGP Primorje, Ajdovščina................................................................................135 SGP Pionir, Novo m e s to ................................................................................ 135 OZD GIP G ra d is ................................................... 135 IMP L ju b ljan a ................................................................................ 137 SOZD ZGP GIPOSS, Ljubljana.......................................................................137 GP Tehnika, L jubljana.....................................................................................137 SGP Kraški zidar, S e ž a n a ........................................................................... 138 SGP Konstruktor, Maribor................................................................................ 138 Zapisnik .............................................................................................................139 Poročilo o delu Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov S l o v e n i j e ............................................................................................................ 142 Poročilo nadzornega odbora Z D G IT S ........................................................ 144 Poročilo o Gradbenem v e s tn ik u ..................................................................144 Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije Sklepni dokument posvetovanja ..................................................................146 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of Institute for material and structures research Ljubljana IVO CEROVŠEK: VEBE — Konsistencometer 149 G lavni in odgovorni urednik: SER G EJ BUBNOV L ektor: A LEN K A RAlC Tehnični urednik: DUŠAN LAJOVIC U rednišk i odbor: LUD V IK BONAČ, VLADIM IR ČADEŽ, IVO JE C E L J, A N D R EJ KOMEL, DR. MILOŠ MARINČEK, STANE PAVLIN, V ILI STREL R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in teh nik ov Slovenije, Ljubljana, E rjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SD K Ljubljana 50181-878-47602. T iska tiskarna T one Tom šič v Ljubljani. R evija izhaja m esečno, Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za podjetja , zavode in ustanove 1000 din. R evija izhaja ob finančn i pod­ pori R aziskovalne skupnosti S lovenije. IB Elektroprojekt - 30 UDK 06.09 Rojstvo današnjega IBE sega že v leto 1945, ko je bil v okviru M inistrstva za gradnje Slove­ nije ustanovljen Projektivni zavod. Eden od od­ delkov tega zavoda je projektiral energetske ob­ jekte, ki so se pričeli po osvoboditvi zelo intenzivno graditi. Že leta 1949 je pričela obratovati HE Sa­ vica, ki je bila kljub razmeroma m ajhni instali­ rani moči 3,1 MW, težka preizkušnja znanja za projektante in graditelje. Bila je pač prva vodna centrala v Sloveniji, k jer so projektanti, izvajalci in dobavitelji opreme uspešno uveljavili svoje zna­ nje, saj elektrarna še danes brezhibno obratuje. V tem času pa so tudi delovale v sklopu zvez­ nih in republiških organizacij elektrogospodarstva m anjše projektantske skupine, ki so projektirale po večini le eno vrsto objektov: vodne centrale, term oelektrarne ali pa prenosne mreže manjših na­ petosti, to je transform atorske postaje in daljno­ vode. Te skupine so bile ločene po strokah za gradbeni in elektrostrojni del. Kmalu pa se je izka­ zalo, da je zaradi boljših strokovnih usklajevanj sm otrno združiti te m ajhne skupine v večji in ter­ disciplinarni team, ki bo projektiral naprave v ce­ loti, po vseh tehničnih strokah. Tako je bila 1. 1949 tud i v L jubljani sestav­ ljena projektantska skupina, ki pa je bila orga­ nizacijsko še povezana s centralno projektantsko skupino v Beogradu. V tem leu so se podobne skupine form irale tudi v Zagrebu, Sarajevu in Skopju — vse z enako nalogo: projektirati hidro- elektroenergetske objekte. Tedaj je tako nastal Hi- droelektroprojekt v Ljubljani in v že naštetih m e­ stih. S trokovnjaki H idroelektroprojekta v L jublja­ n i so projektirali poleg vodnih central v Sloveniji Avtor: Vlado Slokan, dipl. inž. gr., IB Elektro­ projekt, Ljubljana let VLADO SLOKAN tudi tiste v Črni gori, k jer pa niso sestavili lastne projektantske skupine. V tem času so pričeli projektirati in graditi HE Moste (moč 15,7 MW), dokončali so II. fazo HE M ariborski otok (51 MW) in HE Medvode (16,8 MW). Za Črno goro pa so projektirali m ajhne hi­ droelektrarne: Mušoviča Rijeka, Slap Zete in Gla­ va Zete. V letu 1951 pa so se posamezne projektantske skupine po republikah osamosvojile in tako je na­ stala samostojna projektantska organizacija z ime­ nom Elektroprojekt. Od tega leta dalje je podjetje s priključitvijo strokovnjakov iz elektrogospodar­ stva razširilo področje svoje dejavnosti na projek­ tiran je term oelektrarn, daljnovodov, transform a­ torskih postaj in drugih objektov v energetiki za tak ra tn i ELES ali pa za druge naročnike. V teh letih so pričeli intenzivno graditi dravske elektrarne. Zato je tedanji E lektroprojekt organi­ ziral projektantsko skupino v Mariboru, ki je te elektrarne snovala in projektirala v sodelovanju z matično skupino v Ljubljani. M ariborska skupi­ na je še danes v okviru IBE pomemben člen našega strokovnega uveljavljanja na področju hidrotehni­ ke in hidroenergetike. Vodja projektantske sku­ pine v M ariboru je b il pokojni inž. Anton Stergar- šek, ki je s svojim velikim znanjem in strokovno izkušenostjo veliko pripomogel k uspeli izgradnji dravske energetske verige od Dravograda do Ma­ ribora. Zaradi vedno večjih nalog, ki so jih Elektro- projektu zaupali naročniki, in ki so presegale meje projektiranja in izgradnje elektroenergetskih ob­ jektov, je podjetje naglo širilo svojo dejavnost na področja zunaj elektroenergetike. Zato se je Elektroprojekt preim enoval leta 1962 v inženirski biro Elektroprojekt (IBE). Novo ime naj bi označilo dejavnost podjetja na širokem inženirskem pod­ ročju gradbene, strojne in elektrotehnike kot tudi na področju organizacije izgradnje, ki zajema vsa dela za uspešno vodenje kompleksnih energetskih in industrijskih objektov. V vsem procesu izgradnje pa je kakovostna izdelava tehnične dokumentacije še vedno nujen pogoj uspešne investicijske graditve. Zelo pomem­ bno je tudi, da se že v fazi pripravljalnih del vse­ stransko pregleda predlagana tehnološka rešitev in se prim erja z ostalimi možnostmi zaradi pravilne odločitve v tehniškem in ekonomskem pogledu. Zaradi usmeritve dejavnosti na celotno pod­ ročje investicijskega procesa se je IBE po letu 1970 pričel naglo razvijati, saj združuje danes delo v njem že 375 delavcev. V podjetju delujejo strokov­ n jaki vseh tehničnih smeri, pa še ekonomisti, prav­ niki, finančni strokovnjaki, matem atiki in drugi, ki dopolnjujejo celoten spekter investicijskih del. IBE je edini nosilec tehnologije hlajenja te r pro jek tan t monolitnih in pozneje montažnih h la­ dilnih stolpov v Jugoslaviji. Začeto delo prof. Ran­ ta in ing. Saviča IBE izpopolnjuje in nadalje raz­ vija sisteme teh velikanov v term oelektrarnah. Preveč bi bilo naštevati vse objekte, ki so jih strokovnjaki IBE projektirali ali organizirali njih izgradnjo. Omenimo naj samo nekaj najpom em ­ bnejših: term oelektrarna Šoštanj, hidroelektrarna M ratinje z eno naj višjih pregrad na svetu, drav­ ska veriga vodnih elektrarn, vsestransko sodelo­ vanje p ri jedrski elektrarni Krško, plinska elek­ tra rn a Brestanica, toplarna Ljubljana, toplarna Kosovo, hladilni stolpi v term oelektrarni Tuzla, črpalni sistem Buško blato, nad 100 razdelilnih transform atorskih postaj višjih napetosti, več kot 2000 km daljnovodov, kompleksni objekti za pro­ izvodnjo ivernih plošč v Nazarjih, Novi Gorici, Otiškem vrhu, tovarna plošč vlaknenk v Ilirski Bi­ strici, kemične tovarne Iplas, Belinka, p ro jek tira­ n je nekaterih tovarniških obratov v Leku in Krki. V IBE so projektirali tudi ogrevanje mesta Velenje in sodelovali pri osnovnem (konceptu 'ogrevanja Ljubljane, pripravljajo tehnično dokumentacijo za novo fazo toplarne v REHK Kosovo in za beograj­ sko toplarno Cerak. Prispevek IBE je velik tudi p ri izgradnji slo­ venskega plinovoda in tovarni sladkorja v Ormožu. IBE sodeluje tudi p ri pripravi investicij in inve­ sticijsko-tehnične dokumentacije p ri tovarni soli Droga v Sečovljah. V IBE se zavedajo, da morajo kot naj večje slovensko podjetje za inženiring in projektiranje posegati jne le v jugoslovanski, temveč tudi v svetovni prostor, k jer je ponudba lahko uspešna le tedaj, če zajema izgradnjo in dobavo kompletne naprave, vključujoč projektiranje in inženiring. Že do sedaj je IBE s svojimi strokovnjaki so­ deloval pri graditvi vojaških objektov v Alžiriji, stanovanj v Libiji, petrokemičnem kom binatu v Nemški demokratični republiki, projektirali so hi­ droelektrarno v Nepalu in drugo. Skupaj z Lekom so ponudili izgradnjo tovarne zdravil v Sovjetski zvezi. IBE bo usm eritvi na svetovni trg posvečal še večjo skrb. Zaveda se koristnosti te naloge tudi za ostale veje našega gospodarstva, ker gre obenem za dobavo jugoslovanske investicijske opreme na inozemsko tržišče. P rojektiranje ima v IBE dolgoletno tradicijo in dosega na omenjenih specialnih področjih visoko kvaliteto. Tem večjo skrb pa posveča IBE dobri organizaciji izgradnje v okviru svetovalnega inže­ niringa, kajti p rav kvalitetna tehnična dokumen­ tacija, ki bazira na prim erjavi stroškov tehnično enakovrednih rešitev in dobra organizacija inve­ sticijskega procesa lahko bistveno zm anjšata in­ vesticijske stroške. Ko v IBE slavijo, pa tudi kritično presojajo upehe in težave 30-letne poti razvoju, se zaveda­ jo, da je pred njim i še mnogo neuesničenih želja in načrtov. Predvsem želijo, da bi v slovenskem in jugoslovanskem prostoru in tud i zunaj njega, v svetu, lahko storili še mnogo več za racionalnejšo in ekonomičnejšo investicijsko izgradnjo. Za do­ sego tega cilja pa si želijo sodelovanje z vsemi, ki imajo enake želje, k ar bo v korist nas vseh. Jez na Savi za potrebe hladilne vode za NE Krško UDK 627.8 SAVO JANEZlC FRANC ZUPAN 1. UVOD 2. INŽENIRSKO GEOLOŠKE IN GEOTEHNIČNE ZNAČILNOSTI PODROČJA Jez na Savi gradimo v sklopu objektov, ki imajo za nalogo preskrbovati nuklearno elektrarno Krško s hladilno vodo. Jez je koncipiran tako, da zagotavlja mini­ malno koto zajezitve, ki omogoča, da se v črpa­ lišču hladilne vode črpa 25 m3/sek vode, ki je po­ trebna za normalno obratovanje nuklearne elek­ tra rne in da p ri tem povzroča čim manjšo zajezitev p ri največjih savskih pretokih. Reka Sava ima nam reč na področju pregradnega profila povsem ravninski značaj in že pri pretokih, večjih od 2000 m 3/sek v naravnem režimu poplavlja denuda- cijska področja na levem in desnem bregu Save. Naslednji pogoj, ki ga m ora jez zadovoljiti, je ta, da tudi v prim eru poškodbe ali rušenja vse hidrom ehanske opreme na prelivnih poljih v času m inim alnih pretokov Save vzdržuje nivo akum u­ lacije, ki omogoča črpanje 1 m3/sek v črpališču »nujne vode« (essential water). Vse te zahteve pogojujejo lego prelivnega pra­ ga na najnižji možni koti 147,50 m pa tudi to, da je skupna širina vseh šestih prelivnih polj jezu enaka širini dna savskega korita na tem rečnem odseku. G lavn i podatki o jezu: — skupna dolžina jezu 115,00 m — število prelivnih polj 6 — širina prelivnega polja 15,00 m — skupna širina vseh prelivnih polj 90,00 m — širina stebra med dvema poljema 3,00 m — kota zgornjega roba mostu 157,50 m — kota fundiran j a jezu 142,00 m —- kota prelivnega praga 147,50 m — kota spodnjega roba diafragm e 138,00 m — dolžina jezu s podslapjem 18,80 m — tisočletna voda Q 0 1 % = 3765 m3/sek — desettisočletna voda Q 0,01 °/o = 4272 mVsek Avtorja: Savo Janežič, dipl. inž. in Franc Zupan, dipl. inž., IB Eiektroprojekt, Ljubljana JEZU NA SAVI Obsežna raziskovalna geološka dela na terenu in laboratorijske raziskave geomehanskih značil­ nosti, ki so bile izvedene za potrebe gradnje glav­ nih pogonskih objektov nuklearne elektrarne kot tudi za potrebe zgraditve jezu in ostalih objektov ob reki Savi, so dali jasen vpogled v geološki se­ stav terena, definirali pa so tudi inženirsko geolo­ ške in geotehnične značilnosti terena. Pod površinskim hum usnim slojem so peščeno prodnate kvartarne naplavine, katerih debelina je odvisna od sedanjega erozijskega delovanja Save in znaša od 2 do 11 m. V gornjem delu debeline 1,60 do 3,0 m so te naplavine sestavljene iz finega proda s peskom in meljem, v globljih delih pa iz bolj grobega peščenega proda s samicami. V tem sloju se pojavljajo m anjši vložki finejšega pešče­ nega proda. P rodnate naplavine so dobro propust­ ne, koeficient filtracije doseže vrednost K — 1,0 X 10—1 cm/sek. Nivo podtalnice je odvisen od nivoja Save, iz katere se napaja podtalnica. Podlago kvartarn ih naplavin sestavljajo plio­ censki sedimenti, katerih površina je med kotam a 143 in 145 m. Pliocenski sedimenti, sestavljeni iz m elja z različnim razm erjem glinaste in peščene komponente, so na stiku s prodnatim i sloji v debe­ lini 1,0 do 6,5 m razpadli. Strižne karakteristike pliocenskih sedimentov se gibljejo od cp — 28° do 33° in. c = 0 za peščene melje, od

” « • “ ■ polj« 3 ■ po lj. O S polj. S S polj. a j — --------i “ ____ I ------------- j ----------SJS__ i___ j,-------- V začetnih zasnovah jezu sta bili predvideni dve diafragmi, ki bi ščitili objekt. Na vzvodni konturi bi bil jez vezan s tesnilno diafragmo, arm iranobetonska diafragm a na niz- vodnem robu jezu oz. podslapja pa bi imela funk­ cijo zaščite jezu v prim eru, če bi se pojavila večja erozija nizvodno od podslapja. Temeljna ploskev jezu bi p ri takšni rešitvi im ela drenažni sistem za elim iniranje vzgonskih pritiskov. K er je m aksim alna možna razlika nivojev zgornje in spodnje vode relativno m ajhna, znaša največ 3,05 m, vzgonski pritiski niso kritični za stabilnost jezu. Zaradi slabe značilnosti tem eljnih tal, da v vodi razpadajo, izbrana rešitev nima dre- nažnega sistema v temeljni ploskvi. Ta sistem bi nam reč pomenil stalno nevarnost, da bi se v pri­ m eru nekvalitetno izvedene drenaže prek nje z vo­ do odplavljali tudi delci razpadlih tem eljnih tal. S stalnim dreniranjem tem eljne ploskve bi to­ rej prišlo do pojava regresivne erozije na stiku jez — tem eljna ploskev in s tem do ogrožanja sta­ bilnosti objekta kot celote. Jez je stabilnostno dimenzioniran na polne vzgonske pritiske tudi pri najbolj neugodnem pri­ meru, kadar je zaradi del v podslapju prelivno polje prazno. Izgradnja tesnilne diafragm e na vzvodni stra­ ni jezu ni bila potrebna. Predvidena je samo arm i­ ranobetonska diafragma debeline 60 cm in globine 7,5 m na nizvodni strani jezu, ki je s tesnilnim PVC trakom vodotesno spojena z jezom. Naloga te diafragm e je preprečiti kroženje vode pod jezom in zagotoviti njegovo stabilnost v prim eru večje erozije nizvodno od podslapja. Arm iranobetonska diafragm a je v tlorisu lom­ ljena in se podaljšuje od roba podslapja še 9,4 m nizvodno vzdolž temeljev obalnih zidov in tako podaljšuje filtracijske poti in zmanjšuje h idrav­ lične gradiente. Jez je na vzvodnem delu stebrov povezan z mostom, na katerem je proga portalnega žerjava, ki rabi za manipulacijo s pomožnimi zapornicami. V mostni konstrukciji potekajo kabli za pogon, ko­ mando in signalizacijo vse opreme na jezu. Spodnji rob mostu kakor tud i dvignjene segmentne zapor­ nice puščajo prosto svetlo odprtino za odtok tudi največjih pretokov Save. Na vseh stebrih jezu so hišice s pogonskimi mehanizmi segmentnih zapornic. Hidromehansko opremo jezu sestavljajo pre- livne segmentne zapornice širine 15,00 m in višine 2,20 m do preliva. Oporne ročice so poševne, ležaji pa poglobljeni v stebre zaradi zaščite pred plava­ jočimi predmeti. P rag in bočne drsne ploskve so opremljene z električno instalacijo za gretje. Hi­ dravlični pogon je obojestranski, po dve zapornici im ata skupni oljni rezervoar z ostalo opremo. Pomožna zapornica zgornje vode je tablasta, sestavljena iz treh voznih elementov skupne višine 3,30 m. Pomožna zapornica s strani spodnje vode je predvidena kot m ontažna tram ovna zapornica. Grede se m ontirajo v montažne podporne nosilce, ki imajo razmak 1,90 m. Deponija pomožnih zapornic je predvidena na platoju na desnem bregu. OPTOĆNI KANAL 4&2J2___M, Slika 4. Situacija gradbene jame Ji i____ ' - " j i MS3ec 1 i 1 ^ Oblika prelivnega praga podslapja z razbijači kakor tudi potrebna vzvodna in nizvodna zaščita rečnega dna sta določeni na podlagi hidravličnega modela. Za zaščito pred erozijskim delovanjem vleče­ nega nanosa so površinski sloj preliva in podslapja debeline 20 cm in tudi razbijači v celoti izdelani iz betona s porfirnim agregatom. V okviru jezu na Savi so zgrajeni tud i vsi obalni zidovi, k jer je njihova višina m anjša, pa na dobro kom prim iranem gramoznem nasipu. Oblika in dimenzije teh zidov so take, da čimbolje med seboj povezujejo vse objekte vzdolž reke Save. Brežine savskega korita so na priključkih na objekte regulirane v nagibu 1 :2 in na mestih, do­ ločenih na hidravličnem modelu, zaščitene z u st­ reznim skalometom. 4. GRADBENA JAMA Prdevidena in izvedena je bila gradbena jama takih oblik in dimenzij, da so bili v eni gradbeni jami zgrajeni vsi objekti nuklearne elektrarne ob reki Savi, tj. jez z vsemi pripadajočim i objekti, črpališče in iztočni objekt hladilne vode ter črpali­ šče in iztočni objekt »nujne vode«. Tako projektirana gradbena jam a je bistveno vplivala na skrajšanje rokov izgradnje vseh ob­ jektov na reki Savi. V okviru gradnje gradbene jam e je bil na desnem savskem bregu izkopan obtočni kanal pri­ bližno enakih dimenzij kot obstoječa savska stru­ ga. Š irina dna kanala znaša 90 m, nagibi brežin pa 1 : 2. Vzrok za izgradnjo obtočnega kanala takih dimenzij je bil v tem, da bi se čimbolj zmanjšala zajezitev vode zaradi preusm eritve Save v obtočni kanal. Gradbena jam a je zaščitena do pretoka Sa­ ve = 2700 m3/sek, kar p redstav lja ca. 17-letno vo­ do. Tako visoka zaščita, ki n i običajna pri gradnji podobnih objektov, je bila dosežena z relativno m ajhnim i dodatnimi stroški. Gradbena jam a je bila po preusm eritvi Save v obtočni kanal s pomočjo skalom etnega nasipa za­ p rta z vzvodno in nizvodno pomožno pregrado. Za izgradnjo pomožnih p regrad je bil uporab­ ljen gramozni m aterial iz izkopa kanala, ki je bil začasno deponiran na otoku med savsko strugo in obtočnim kanalom. V pomožnih pregradah pa tud i na delu oboda gradbne jame na desnem savskem bregu med vzvo­ dno in nizvodno pomožno pregrado je izvedena tes­ n ilna glinasto betonska diafragm a do slabo pro­ pustnih pliocenskih sedimentov. Na levem bregu je ta diafragma priključena na že prej zgrajeno diafragmo, ki je tesnila gradbeno jamo glavnih pogonskih objektov nuklearne elektrarne. Pomožna pregrada in brežini obtočnega kana­ la so zaščiteni z ustreznim skalometom na odse­ kih, določenih na hidravličnem modelu. Relativno velika in suha gradbena jam a je omogočila nemotena gradbena in montažna dela na vseh v njej lociranih objektih. 5. OSTALA PROBLEMATIKA V ZVEZI Z JEZOM NA SAVI Poseben problem, ki je zahteval nadrobnejšo obdelavo na velikem hidravličnem modelu v me­ rilu 1 :50, je gibanje vlečenega nanosa skozi aku­ mulacijo, ki jo ustvarja jez. Ce bi namreč prišlo do odlaganja nanosa v območju črpališč za hladilno vodo in »nujno vodo«, bi bila vprašljiva varnost obratovanja nuklearne elektrarne. Predvideno je bilo, da bi se vlečni nanos iz struge odstranjeval s pomočjo postaje za kabelske bagre z dovolj veliko jam o za odlaganje nanosa, ki bi bila locirana na začetku akumulacijskega ba­ zena. Geološke raziskave na mestu predvidene po­ staje za kabelske bagre so ugotovile konglomerat na desni polovici jam e za zaustavljanje nanosa, Slika 5. Jez v končni fazi izgradnje kar pomeni, da bi bil izkop te jame povezan z velikim i stroški podvodnega m iniranja konglome­ ra tn ih slojev. Poleg tega bi bilo mogoče od izko­ panega m ateriala v gradbeništvu uporabiti samo debelejše frakcije, ker je bilo v vlečenem nanosu preveč delcev premoga iz separacij premoga v Za­ savju. Delo na velikem hidravličnem modelu smo na­ daljevali z raziskovanjem gibanja vlečenega nano­ sa brez odstranjevanja. Glede na pozitivne rezul­ ta te je bila ta rešitev tudi sprejeta. P ri tehničnih rešitvah smo zlasti pazili na zaščitne mere, ki so UDK 627.8 GRADBENI VESTNIK LJUBLJANA 1970 (28) ŠT. 6—7, str. 112 Savo Janežič, Franc Zupan: JEZ NA SAVI ZA POTREBE HLADILNE VODE ZA NE KRŠKO Jez na Savi je zgrajen v sklopu objektov, ki pre­ skrbujejo nuklearno elektrarno Krško s hladilno vodo in »nujno vodo« (»essential water«). Izbrana je bila taka konstrukcija jezu, ki tudi v primeru katastrofalnega potresa ob istočasnem mini­ malnem pretoku v Savi zagotavlja zajezitev, potrebno za preskrbo NE Krško z »nujno vodo« (1 m3/sek). Temeljna tla, na katerih leži jez, so sestavljena iz dobro konsolidiranega melja z dobro nosilnostjo, ki pa v vodi in na zraku hitro razpada. Zato je izpuščen direnažni sistem pod temeljem jezu. Jez je dimenzio­ niran na polne vzgonske pritiske, ki znašajo maksi­ malno 3,05 m vodnega stebra. Tesnilno armiranobetonska diafragma, predvide­ na na niz vodnem robu jezu, ima za nalogo preprečiti kroženje vode pod jezom in v zvezi s tem pojav regre­ sivne erozije, pa tudi zagotoviti njegovo stabilnost v primeru večje erozije nizvodno od podslapja. Na krat­ ko je opisana tehnično rešitev samega jezu in gradbene jame, v kateri so se poleg jezu gradili tudi vsi objektii ki so povezani s preskrbo NE Krško s hladilno vodo. Poseben problem, ki je bil natančno preštudiran na hidravličnem modelu, je gibanje vlečenega nanosa skozi akumulocijski bazen, preprečevanje njegovega usedanja in vnašanj v vtočne objekte črpališča. potrebne za preprečitev vnašanja nanosa v vtoke črpališč. Veliko pozornost smo posvetili tudi izdelavi pogonskega pravilnika, s katerim je določen tak­ šen način odpiranja segmentnih zapornic na jezu, s katerim dosežemo čimboljši transport vlečenega nanosa skozi akumulacijo, preprečimo njegovo vna­ šanje v črpališča in njegovo usedanje v akum u­ laciji. . i !L_ i ” ®j V jezu je predvidna rib ja steza kaskadne iz­ vedbe, ki omogoča potovanje rib na njihova na­ ravna drstišča. UDC 627.8 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) NR. 6—7, PP. 112 THE WEIR ON THE SAVA RIVER FOR COOLING WATER PURPOSES FOR NPP KRŠKO The weir on the Sava river was built together with the structures which provide the NPP Krško with cooling and »essential« water. A structure of the weir was chosen which assures the required water le­ vel, necessary for the supply of NPP Krško ith »essen­ tial water« even in the case of simultaneous occu­ rence of catastrophic earthquake and minimum wa­ ter discharge of the Sava river. The foundation ground of the weir is well conso­ lidated tertiary silt, with good bearing capacity, but quickly dacaying in contact with water and air. There­ fore the foundation vas done without drainage system. The weir is sized for the full uplift pressure which amounts to maximum 3,05 m water column. The wa­ tertight reinforced concrete diafragm wall at the downstream end of the weir has a double function: to prevent the regressive erosion due to water circu­ lation under the weir and to protect the stability of the weir in the case of deep erosion downstream of the stiliing pool. The technical solution of the weir, as well as of the construction pit, in which all the structures con­ nected with water supply of the NPP Krško were being built, are briefly described. The problem of sediment load transport through the storage reservoir, prevention of gravel sedimenta­ tion and its entering into the pumping stations instake structures was studied on a big scale hydraulic model. Izbor cementa za betone hidrotehničnih objektov UDK 666.94:620.1 STANE DROLJC DAMIJANA DIMIC Uvod Betoni jezovnih zgradb hidrotehničnih objek­ tov so izpostavljeni posebnim razm eram in morajo biti zato obravnavani posebej, tako v pogledu pro­ jek tiran ja kakor tudi v pogledu izbora materialov in izvedbi betonarskih del. Med uporabljanim i m ateriali je cement prav gotovo eden od poglavitnih in najpomembnejših m aterialov, ki m ora zadovoljiti pogojem, ki so po­ stavljeni za hidro tehnične betone. 'Jugoslovanska cementna industrija proizvaja v okviru svoje redne proizvodnje po sestavi raz­ lične vrste cementov. Ti so klasificirani po trdno­ stih in morajo ustrezati splošnim lastnostim hid­ ravličnih veziv, za katera so k riteriji postavljeni v jugoslovanskem standardu JUS B.C1.011. Ti ce­ m enti seveda niso definirani za namensko uporabo, še zlasti ne za izgradnjo posebnih objektov. Zato so se do danes za take posebne objekte pripravljali posebni cementi, za katere so pogoje kvalitete de­ finirali projektanti in instituti. Ta praksa je veljala predvsem pri p ripravi cementov za hidrotehnične betone na objektih, kot so D jerdap, Srednja Drava 2, Trebišnjica, M ratinje, B ajina Bašta, Čapljina. V tem delu želimo podati pregled karakteri­ stik in kriterijev kvalitete za cemente za izdelavo hidrotehničnih betonov, kar bi lahko rabilo kot osnovno vodilo pri izboru cementa. Poleg tega po­ dajam o tehnično infomacijo o kvaliteti cementa, ki je bil uporabljen za pripravo hidrotehničnih betonov za izgradnjo hidroelektrarne Srednja Dra­ va 2 v Forminu, ki ga je p rip rav lja la Cementarna Trbovlje in je bil označen z oznako NHC 400. P ri gradnji celotnega kom pleksa hidroelektrar­ ne prihaja jo v poštev tudi druge vrste cementov, ki so zaradi popolnosti prav tako navedeni in po­ dani potrebni podatki za pro jek tiran je in izbor. 1. Cement za hidrotehnične betone Cement za hidrotehnične betone, ki so veči­ noma hkrati tudi masivni betoni, m ora izkazovati Avtorja: mr. Stane Drolje, dipl. ing. in mr. Dami­ jana Dimic, dipl. ing., Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana poleg norm alnih karak teristik cementa še nasled­ n je dodatne: — povišano odpornost proti izluževanju, — nizko hidratacijsko toploto. P ri hidrataciji glavnih dveh mineralov port­ land cementa, to sta 3CaO.SiC>2 (alit, CsS) in 2CaO.SiC>2 (belit, C2S) nastaja produkt kalcijev si- likath idrat in kalcijev hidroksid-Ca(OH)2. Nastali kalcijev hidroksid je v betonu za izluževanje in kemijsko agresijo najobčutljivejša komponenta in pomeni v pogojih vodnih pritiskov naj slabši člen betona. Z dodatkom pucolana, ki vsebuje SiÜ2 kom­ ponento, katera se veže p ri hidrataciji cementa z nastalim kalcijevim hidroksidom v kalcijev sili- kathidrat, nastajajo v vodi netopni hidratacijski produkti. Posledica tega je doseganje dosti m anjše propustnosti betona v prim erjavi z betonom, p ri­ pravljenim iz čistega portlandskega cementa. Da bi se dosegel čim boljši efekt pucolana v reakciji s kalcijevim hidroksidom, je potrebna dobra nega betona, in to daljši čas, kajti te reakcije potekajo relativno počasi. Za gradnjo velikih betonskih blokov je zlasti pomembno, da se betonska masa ne segreje preveč. P ri kasnejšem ohlajanju betona pride nam reč do krčenja, ki je tem večje, čim večja je tem pera­ tu rna razlika. Posledica tega je pokanje betona. Znano je, da cement p ri vezanju z vodo osvobaja toploto, in to različno, odvisno od kvantitativne zastopanosti posameznih cementnih mineralov, od katerih se sprošča največ m ineral 3 CaO.AUCh (C3A). Zaradi tega je p ri cementih za masivne be­ tone poudarek na čim nižji vsebnosti CsA v ce­ m entnem klinkerju. Iz gornje obrazložitve sledi sklep, da je potre­ bno pripraviti poseben cement, ki bo zadovoljil vsem zahtevam, ki so postavljene za hidrotehnični beton. Ta cement se proizvaja iz portland cement­ nega klinkerja sprem enjene konstitucije v smislu znižanja C3A komponente (pod 8 °/o), z nekoliko nižjo vsebnostjo C3S m inerala na račun večje ko­ ličine C2S m inerala ob 20 % dodatku dobrega pu­ colana. Poleg tega ta cement ne sme biti prefino mlet, kajti tudi finost cem enta vpliva na razvoj h id rata- cijske toplote cementa. Odvisno od komponentne sestave je finost cementa lahko sorazmerno nizka, a ne višja od 3800 cm2/g po Blaineu. Tako pripravljeni cement naj pri hidrataciji ne razvije več toplote, kot se zahteva za cemente z nizko toploto hidratacije, in sicer: po 3 dneh ca. 50 cal/g, po 7 dneh največ 60 cal/g in po 28 dneh največ 70 cal/g, če je določena z metodo po topil- nem postopku. Taki k riteriji so postavljeni v ve­ čini tu jih standardov in tudi v predlogu jugoslo­ vanskega standarda za cemente z nizko toploto h idratacije JUS B.C1.013. Upoštevajoč tako sestavo cementa in njegovo finost, nam je jasno, da tak cement ne razvije viso­ kih trdnosti, posebno ne v začetni dobi h id rata­ cije. S skrbno in dolgotrajnejšo nego vgrajenih betonov se seveda dosegajo dovolj visoke trdnosti, potrebne za katerokoli jezovno zgradbo in se gib­ ljejo v m ejah od 350 do 450 kp/cm2 po 90 dneh strjevanja. K arakteristike cementa za hidrotehnične be­ tone so torej naslednje: — povečana je odpornost betona proti izlu- ževanju, oziroma istočasno zmanjšana prepustnost betona; — zaradi nizke hidratacijske toplote je zm anj­ šano term ično krčenje in nastajanje razpok pri oh­ la jan ju betona, vgrajenega v bloke velikih izmer; — dosegajo se dovolj visoke trdnosti za vse vrste jezov; — povečana je odpornost betona na agresijo sulfatnih ionov, kar je zlasti pomembno za gradnjo v m orski vodi in v agresivnih tleh; — porast krčenja je p ri izsuševanju nekoliko višji, vendar v minimalni meri, če so uporabljeni dobri pucolani; — preprečen je pojav alkalne reakcije agre­ gata, če je bil uporabljen take vrste agregat; — zmanjšana je odpornost betona na zmrzo­ vanje in odtaljevanje v prim erjavi z betonom iz čistega portlandskega cementa, vendar to lastnost lahko izboljšamo z m ikroaeriranjem betona (doda­ tek prim ernega dodatka — aeranta, ki vnaša v beton m ikronske zračne mehurčke). Proizvodnja tovrstnega cementa je k ljub upo­ rabi cenejšega pucolana dražja od cementa usta­ ljene proizvodnje enake klase; potrebno je nam reč žganje posebnega modificiranega klinkerja, kar zahteva posebne tehnološke posege, povečana je pogostost kontrole proizvodnje na več m estih v samem toku proizvodnje kot tudi končnega p ro ­ izvoda. Cement za gradnjo hidrotehničnih objektov oziroma za izdelavo hidrotehničnih betonov pri nas še ni standardiziran, zato je potrebno za vsak po­ samezen objekt predložiti Jugoslovanskemu zavodu za standardizacijo v odobritev proizvodnje vso po­ trebno tehnično dokumentacijo o kvaliteti cementa in kriterije, katerim bo proizvajani cement u stre­ zal. Na podlagi tega odobri Zavod za cene za te vrste cement ustrezno ceno. Na podlagi podanih principov je bil v Ce­ m entarni Trbovlje z našim strokovnim sodelova­ njem pripravljen in nato proizvajan cement za hidrotehnične betone objekta hidrocentrale Sred­ n ja Drava 2. Predložena je bila sestava cementa, postavljeni so bili k riteriji kvalitete, dalje sistem kontrole proizvodnje v cementarni te r posebej si­ stem kontrole cementa po prevzemu cementa na gradbišču, o čemer govori naslednje poglavje. 1.1 Sestava, lastnosti in kvaliteta cementa NHC 300 iz posebne proizvodnje Cem entarne T r­ bovlje Glede na značaj objekta Srednja Drava 2. na njegovo lokacijo in možnosti proizvodnje special­ nega cementa z nizko toploto hidratacije te r povi­ šano odpornostjo proti izluževanju smo se dogovo­ rili s Cementarno Trbovlje, da bo le-ta proizvajala cement zahtevanih lastnosti, in to vrste portland cement z dodatkom pucolana (tufa). V tehnični specifikaciji za navedeni objekt so bile postavljene naslednje zahteve: — cement m ora ustrezati jugoslovanskemu standardu JUS B.C1.011 za ustrezno vrsto cementa z naslednjimi spremembami: — netopni ostanek se ne predpisuje, — trdnost cementa je predpisana samo s trd ­ nostjo po 28 dneh, — hidratacijska toplota, določena po topilnem postopku, mora ustrezati naslednjim zahtevam: po 3 dneh okoli 50 cal/g po 7 dneh največ 60 cal/g po 28 dneh največ 70 cal/g Zelo strog k riterij za hidratacijsko toploto je zahteval od proizvajalca, da zniža vsebnost trikal- cijevega alum inata (3 CaO.AkOs = C3A) v klinkerju na vrednost pod 5 %. To je pomenilo določene teh­ nološke spremembe v pripravi surovinske moke in tehnologiji žganja klinkerja. Na podlagi postavljenih kriterijev in predhod­ nih preiskav cementa v betonu je bila določena dokončna sestava cementa, in sicer: — portland cementni klinker z nizkim C3A, — 20—25 °/o dodatka tufa (Gorenje), — 5—7°/o gipsa (ki je sicer sestavni del ce­ menta). Za ta cement je bila postavljena klasa 400 s tem, da znaša tlačna trdnost po 28 dneh najm anj 360 kp/cm2. Cement je bil označen z oznako NHC 400 (cement z nizko toploto h idratacije klase 400). Finost cementa smo projektirali na približno 3800 cm2/g. Prva količina proizvodnje je bila sprem ljana s pogostim preiskovanjem in smo h itro ugotovili, da cement kljub nizki vsebnosti C3A (okoli 4 °/o) v klinkerju in 22 % dodatka tu fa ni zadovoljeval istočasno k riteriju za hidratacijsko toploto in k ri­ teriju za trdnost. Da bi dosegli zahtevano trdnost, je bilo potrebno cement mleti na finost okoli 4000 cm2/g po Blaineu, pri tem pa je hidratacijska top­ lota po 3 dneh porasla na okoli 54 cal/g, prav tako sta bili vrednosti po 7 in 28 dneh višji od zahteva­ nih. K er smo menili, da je predložena sestava ce­ m enta vendarle najustreznejša za beton, ki je iz­ postavljen delovanju vode, smo vztrajali, da pri isti v rsti oz. sestavi cementa najdem o ustrezno re­ šitev. S soglasjem projektanta je bil spremenjen kri­ terij za trdnost cementa v tem smislu, da je bila za oceno klase cementa in betona odločilna trdnost po 90 dneh in ne po 28 dneh. Na podlagi te spre­ membe je bila omogočena sprememba finosti m letja cementa. Cement se je mlel na nominalno finost Tabela 1. Poprečna kemijska sestava cementa NHC 400 Trbovlje, dobljena na podlagi 62 preiskanih vzorcev (preiskano po JUS B.C8.020) Karakteristika X S SiC>2 — %> 17,23 0,77 AhOs — «/o 5,28 0,35 Fe2C>3 — %> 3,22 0,47 CaO — kor. — °/o 46,28 2,09 netopni ostanek — % 15,78 2,37 žarilna izguba — % 2,37 0,33 prosti CaO — ®/o 0,78 0,28 SOs «/o— 2,32 0,30 MgO — »/o 2,38 0,17 C3A v klinkerju — °/o (določeno z rentg. analizo) 4,6 _ Tabela 2. Fizikalne in fizikalno-kemijske karakteristi­ ke cementa NHC 400 na podlagi 62 preiskanih vzor­ cev (preiskovano po JUS predpisih) Karakteristika X S Gostota — g/cm3 Spec. površina 2,98 0,02 po Blaineu — cm2/g 3375 Ostanek na situ z vel. 245 odprtin 0,09 mm — °/o Voda za standardno 9,8 2,8 konsistenco — °/o Cas vezanja — ure, min 27,3 0,8 — začetek 3,10 0,25 — konec Vpijanje vode po 4,10 0,25 30 minutah — °/o Prostominska obstojnost 0,5 0,15 — s kolači vsi obstojni — po Le Chatelieru — mm 1,0 0,5 pod 3500 cm2/'g po Blaineu. S tem je bilo zado­ voljeno kriteriju za hidratacijsko toploto, trdnost je bila seveda nižja, vendar je bil prirast trdnosti grobo mletega cementa v daljšem časovnem obdo­ b ju večji, kot je običajno. Pred dveletno gradnjo hidroelektrarne Sred­ n ja Drava 2 je bilo proizvedenih in vgrajenih 38.500 ton cementa NHC 400 Trbovlje. Kvaliteta cementa je bila pod stalno kontrolo ZRMK — Inštitu ta za m ateriale, tako da smo izva­ jali kompletne preiskave vsakih 500 ton na grad­ bišče prispelega cementa, Preiskanih je bilo 62 vzorcev cementa. Tekoča gradbiščna kontrola n a j­ osnovnejših param etrov je bila izvajana na vsaki posamezni pošiljki cementa. Dosežena kvaliteta cementa NHC 400 je poda­ na v naslednjih tabelah: Tabela 3. Hidratacijska toplota cementa NHC 400 Tr­ bovlje, določena z metodo raztapljanja (topilni posto­ pek) po JUS B.C8.028 na ?2 vzorcih cementa Karakteristika X S Hidraticijska toplota — cal/g — po 3 dneh 45,4 5 ,0 — po 7 dneh 54,3 4,8 — po 28 dneh 65,3 4,2 — po 90 dneh 74,5 6,1 Sl.1 R azvo j h id ra ta c ijs k o top lo te cem enta NHC 400 v p r im e r ja v i s cem enti PC 15p 450 in PC 550 Tabela 4. Trdnosti cementa NHC 400, preiskave po JUS B.C8.022 na 62 vzorcih cementa Karakteristika X s Trdnost — kp/cm2 — upogibna po 7 dneh 44,8 8,4 28 dneh 62,3 8,7 56 dneh 69,4 6,0 90 dneh 76,2 6,7 180 dneh 81,2 4,7 360 dneh 84,3 5,4 — tlačna po 7 dneh 202 47 28 dneh 296 55 56 dneh 347 56 90 dneh 392 54 180 dneh 444 55 360 dneh 506 57 S l.2 P r ira s t tlačn ih trd n o s ti cementa NHC 400 v p r im e r ja v i s cem enti redne p ro izvo dn je PC 15p450 in PC 550 iz cem entarne Trbovlje Cement za hidrotehnične betone mora izpol­ njevati posebne pogoje te r se mora glede na to proizvajati posebej na podlagi predhodne tehnične specifikacije. Navaden je prim er proizvodnje take vrste ce­ m enta z nazivom NHC 400 za konkretni objekt HE Srednja Drava 2. Potrebno je poudariti, da so tudi druge jugoslovanske cementarne proizvajale cemente za izgradnjo hidrotehničnih objektov, od katerih so mnogi vsebovali namesto pucolana žlin­ dro visokih peči. Največji betonski blok, ki je bil napravljen s cementom NHC 400, je imel prostornino 850 ms z izmerami: 18 X 24 X 2 m. Za hidrotehnične betone manjših velikosti blokov se lahko uporabi tudi cement z zmerno top­ loto hidratacije, ki je p ripravljen na podobnem principu z zmanjšano zahtevo v pogledu hidrata- cijske toplote. Za prim er navajam o cement PC 25 z 450 Anhovo, ki je bil uporabljen za izgradnjo objekta jedrske elektrarne Krško. Razumljivo je, da jez a pripravo svežega be­ tona, vgrajevanje in nego vgrajenega betona potre- no vložiti veliko truda, da se doseže zaželeni us­ peh. 2. Izbor ostalih cementov, uporabljanih pri iz­ gradnji hidrotehničnih objektov 2.1 Specialni cementi 2.1.1 Neskrčljivi ali ekspanzivni cement Za izvedbo betonarskih del, specialnih, po ko­ ličini sicer manjših, a zelo delikatnih delov v ob­ jek tu turbin, je potrebno izdelati ne samo vodo­ tesen beton, temveč tudi vodotesen spoj med be­ tonsko steno objekta in jekleno steno turbinskega plašča. Ta dela se izvajajo po montaži turbinskega plašča v obliki obroča, kar se ne morejo izvesti pred nameščanjem plašča. Za ta namen je potreben beton, ki p ri s trje ­ vanju izkazuje rahlo ekspanzijo (prevelika ekspan­ zija bi lahko izzvala deformacijo plašča), da je v kasnejšem obdobju, ko beton popolnoma otrdi in se osuši, njegova deform acija komaj pozitivna ali ena­ ka ničli. Da dosežemo to, je potrebno proizvesti cement z lastnostjo ekspandiranja ali vsaj tolikšnim šir­ jenjem, da se med hidratacijo kompenzira krče­ nje, ki ga poznamo sicer pri vseh norm alno proiz- vajanih cementih. Na podlagi recepture, ki so jo izdelali sodelav­ ci ZRMK, je bil že v letu 1968 prvič uporabljen za zalivanje obroča turbinskega dela na HE Sred­ nja Drava 1 posebej pripravljeni neskrčljivi ce­ ment, in sicer v obratu Cementarne Trbovlje v Zidanem mostu. Proizvedeno in vgrajeno je bilo 110 ton neskrčljivega cementa. Beton, ki je bil p ri­ pravljen s tem cementom, je zadovoljil zahtevam, ki so bile postavljene, in je tudi med obratovanjem izkazal ustrezno kvaliteto. Na podlagi izkustvenega obnašanja je investitor objekta HE Srednja Drava 2 ponovno zahteval iste vrste cement za zapolnitev plašča drugega (to je A-agregata) turbinskega ag­ regata na HE Srednja Drava 2. Cement je bil pripravljen v aprilu 1978. leta v količini 120 ton prav v obratu cem entarne T r­ bovlje v Zidanem mostu in vgrajen v mesecu m aju v obroč drugega turbinskega agregata. Cement smo imenovali: neskrčljivi cement tip SM. K arakteristike tega cementa so naslednje: Najvažnejša lastnost tega cementa je ekspan­ zija in jo zato navajam o kot prvo: Tabela 5. Ekspanzija, merjena takoj od vgraditve da­ lje Merjeno po vgra­ ditvi Ekspanzija v mim/m prizme prizme 4 X 4 X 33,3 cm 12 X 12 X 36 cm cementna pasta cementna malta beton 3 ure 0,000 0,000 — 4 ure + 0,090 0,000 — 5 ur + 0,228 0,000 — 6 ur + 0,252 + 0,012 — 1 dan + 0,828 + 0,345 + 0,24 2 dneva + 1,275 + 0,535 + 0,29 3 dni + 1,395 + 0,624 + 0,39 4 dni + 1,395 + 0,636 + 0,36 7 dni + 1,380 + 0,645 + 0,34 14 dni — — + 0,15 21 dni — — + 0,08 28 dni — — + 0,05 42 dni — — + 0,05 Deponija: 20 ± 2° C nasičena 20° ± 2° C vlaga 55—65 «/o relativna vlaga Tabela 6: Ekspanzija cementa, merjena 7 ur po vgra­ ditvi na standardnih prizmah 4 X 4 X 16 cm, priprav­ ljenih iz cementne malte 1 :3 Merjenje po vgraditvi Ekspanzija v mm/m 1 dan + 0,802 2 dni + 0,698 3 dni + 0,716 6 dni + 0,552 7 dni + 0,656 9 dni + 0,667 14 dni + 0.750 21 dni + 0,281 28 dni + 0,204 90 dni + 0,083 Deponija: 7 ur v kalupu, nato 7 dni v nas. razt. Ca(OH)2, nato do konca preiskave pri 20 ± 2“ C in 55—65«/« rel. vlagi Sl.3 Ekspanzija ekspanzivnega cem enta t ip SM A: C i s ta cem. pas ta , d e p o n i j a n a s i č e n a v l a g a ) , , ,^ . . . . \ p r i z m e 4 x 4 x 3 3 . 3 c m B : Cem. m a l t a 1:3, d e p o n i j a n a s i č e n a v l a g a J C: Cem. m a l t a 1:3, de p o n i j a do 7 d n i n a s . r a s t . C a ( 0 H ) 2 , d a l j e z r a k 5 5 - 65*/» r e l . v l a g a - p r i z m e 4 x 4 x 1 6 cm D: Be to n , d e p o n i j a z r a k 5 5 - 65 • / • r e l . v l a g a - p r i z m e 12 x 12x 36 cm Ostale fizikalno-mehanske lastnosti cementa so: Finost m letja: — ostanek na situ z velikostjo odprtin 0,09 mm —• specifična površina po Blaineu Gostota Voda za standardno konsistenco Cas vezanja — začetek 2 uri 30 min — konec 3 ure 15 min Trdnost (kp/cm2) upogibna tlačna po 3 dneh 40,8 224 po 7 dneh 56,5 307 po 28 dneh 79,2 460 po 90 dneh 84,8 566 Ta cement se lahko uporabi tudi za zalivanje vseh delov na objektu, k jer se zahteva neskrčljivi beton, to je pri montaži strojev, podlivanju žerjav- nih prog in podobnih delih. 2.1.2 Nabrekajoči cement To je cement z lastnostjo nabrekanja in je pripravljen iz portlandskega cementa z dodatkom za nabrekanje in plastificiranje »ikaton«. Cement se uporablja za injekcijske zmesi, za zalivanje cevi napetih kablov, za izdelavo prepaktnega betona in povsod tam, k jer se zahteva popolno zalitje odpr­ tin, lukenj, cevi in podobno. Uporablja se kot čista cementna suspenzija ali kot zmes cementa in fine­ ga peska. Cement smo razvili v ZRMK pred 10 leti in se proizvaja v polindustrijskem obratu našega in­ štituta. Bil je uporabljen za številna našteta dela na raznih gradbiščih po vsej Jugoslaviji. Ena od pomembnejših aplikacij je vsekakor njegova upo­ raba za prepaktni beton, ki je bil vgrajen pod re­ aktorske posode v jedrski elektrarni Krško. Upo­ rabljen je bil v zmesi s finim peskom v količini ca. 450 m3 (ca. 900 ton). Kvaliteta ustreza vsem strogim ameriškim predpisom. Njegova najpom em bnejša lastnost je nabreka­ n je in jo zato navajam o kot prvo: Tabela 7: Nabrekanje cementne suspenzije in prepakt- ne malte Merjeno po vgraditvi Ekspanzija v %> cementna suspenzija prepaktna malta 3 ure + 1,8 + 5,0 5 ur + 2,3 + 7,3 24 ur + 2,2 + 8,1 3 dni + 2,2 + 7,8 7 dni + 2,2 + 7,8 Deponija: zaprte pločevinke pri 20 ± 2° C Nabrekanje je bilo m erjeno na injekcijski ce­ m entni suspenziji, ki se uporablja za korozijsko zaščito napetih kablov, in jektiranje sider, stabili­ zacijo tal in podobno te r na prepaktni malti, ki se uporablja za izdelavo prepaktnega betona. M erjenje je izvedeno na valjih & 99 mm, viši­ ne 10 cm od momenta vgraditve. Cementna suspen­ zija je pripravljena v tekoči konsistenci z v/c = 0,45. K arakteristike cementne suspenzije: — pretočnost 9—12 sek — tlačna trdnost (valji 0 99 mm. h = 80 mm) po 7 dneh 246 kp/cm2 po 28 dneh 318 kp/cm2 — v/c suspenzije 0,45 0,5 °/o 4080 cm2/g 3,11 g/cm3 30,0 °/o K arakteristike prepaktne malte: — pretočnost 23 sek — v/c m alte 0,43 — trdnost (kp/cm2) (prizme 4 X 4 X 16 cm) upogib tlak po 7 dneh 54,5 264 po 28 dneh 69,8 412 2.2 Standardni cementi P ri izgradnji hidro tehničnih objektov se se­ veda uporabljajo tudi cementi iz redne proizvodnje UDK 666.94:620.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) ST. 6—7, STR. 118 Stane Drolje, Damijana Dimic: IZBOR CEMENTOV ZA BETONE HIDROTEHNIČNIH OBJEKTOV Podani so kriteriji kvalitete cementa za hidroteh- nični beton, ki mora predvsem zadovoljiti zahtevi po povišani odpornosti betona proti izluževanju in ki daje nizko hidratacijsko toploto ob ustrezni trdnosti. Nave­ dene so sestava in lastnosti posebej za izgradnjo hi­ droelektrarne Srednja Drava 2 pripravljenega cemen­ ta NHC 400 Trbovlje. Kratko so opisani cementi za specialna dela: neskrčljivi cement tip SM in nabreka­ joči cement z dodatkom sredstva za nabrekanje in plastificiranje. naših cementarn, ki so definirani po klasi in vrsti cementa. Glede na vrsto konstrukcije in kvaliteto betona lahko iz izbora proizvajanih cementov izbi­ ramo med naslednjim i vrstami: — cement PC 550 — čisti portlandski cement z velikimi začetnimi in tudi končnimi trdnostmi, za prednapete konstrukcije in vitke elemente; — cement PC 450 — čisti portlandski cement za enako uporabo, seveda z nekoliko nižjimi trd ­ nostmi; — cementi PC 450 z dodatkom žlindre ali pu- colana so prav tako kvalitetni in se uporabljajo za skoro vsa betonerska dela. Te vrste cementov se v Jugoslaviji proizvajajo največ in se zato seveda tudi največ uporabljajo; —- cementi PC 350 z dodatkom žlindre ali pu- colana. P rirast trdnosti je v začetnem obdobju glede na gornje cemente počasnejši; — cementi PC 250 — so cementi najnižje kla­ se, se uporabljajo za betone nizkih trdnosti, ki sko­ raj ne prihajajo v poštev za te vrste gradnje. Vsi omenjeni cementi morajo ustrezati po oz­ naki, klasi in vrsti cementa jugoslovanskemu stan­ dardu JUS B.C1.011. UDK 666.94:620.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) NR. 6—7, PP. 118 Stane Drolje, Damijana Dimic: THE SELECTION OF CEMENTS FOR THE CONCRETES FOR WATER CONSTRUCTIONS This reiport presents the quality requirements for cement for water constructions, which has to satisfy at first the better concrete resistance against water leaching and has to have low heat of hydration with appropriate strength at the same time. The data are given on the composition and characteristics of spe- cialy prepared low heat portland cement NHC 400, used for dam construction of the water-power sta­ tion Srednja Drava 2. Described are special cements as: shrinkage compensating expansive cement type SM and special cement with admixture producing »swel­ ling« of cement pastes and mortars. MEDNARODNA GRADBENA RAZSTAVA V KÖBENHAVNU OD 24. II. DO 4. ITI 1979 .GRADNJA ZA MILIJARDE’ PROSTORSKI PREGLED RAZSTAVE PROSTOR A Osnovni gradbeni deli: Nosilne stene, plošče, strešni elementi, izolacijski materiali, lahke predelne stene, azbestnocementne plo­ šče, pritrdilna sredstva. B l, B2 Opreme: Kompletna kuhinjska oprema, pripadajoči elemen­ ti in naprave za predsobe in hodnike. Regali in omare, garderobe, gasilska oprema, pohištveno okovje. B3 Električne naprave in oprema: Materiali za instalacije, armature za osvetlitev, na­ prave šibkega toka, električno gretje, peči, naprave za toplo vodo, kuhinjski stroji, pralni stroji, ventila­ torji itn. B4, B5, B6 Gretje, zračenje in sanitarne naprave: Kotli, grelna telesa, grelna avtomatika, peči in ostali grelni deli, ventilatorji, prezračevalne naprave, plinske in vodovodne naprave. Cl, C2 Površinske obloge: Fasadne plošče, keramične ploščice, plošče iz na­ ravnega kamna, strešne kritine, podne obloge, stenske obloge, lepila, impregnacije in korozijske zaščitne bar­ ve. C2, C3, H2 Gradbeni deli za kompletiranje: Vrata, okna, okenski okviri, okensko steklo, za­ senčila, nadsvetlobe, strešne odtočne cevi, okovja. D, Hl, H3 Splošna zgradba: Uprava, financiranje, gradbeno dogovarjanje, pro­ jektne ureditve in oprema, merilni instrumenti, lite­ ratura, gradbena zemljišča, tipizirano in sistematsko grajenje. H4 Orodja, stroji, pomožni materiali: Gradbeni materiali, pomožni materiali, orodja, stroji, naprave, odri, žerjavi, dvigala, hobby — orodje in elementi za pričvrščanje. GRADBENI CENTER SLOVENIJE preskrbi stro­ kovno vodstvo in po koncu potovanja tehnično stro­ kovno poročilo po glavnih vejah razstavljenih ekspo­ natov in novotarij. Poročilo o ogledu 8. mednarodne razstave gradbeništva LEON SKABERNE IVAN URH G radnja za milijarde, ki je bila organizirana v Kopenhagnu (Danska) in je tra ja la od 24. febru­ arja do 4. m arca 1979. 1. PODATKI O RAZSTAVI IN RAZSTAVNEM PROSTORU Razstavni prostori so vsi pod streho, zaprti in ogrevani na površini ca. 45.000 m 2. To je bila doslej naj večja tovrstna razstava in je prikazovala pred­ vsem dosežke skandinavskih izvajalcev. Razstavni prostori so bili na področju novega dela mesta, v središču, imenovanem Bella Center, na zahodni strani otoka Amager. Razstavni prostor je bil raz­ deljen po skupinah razstavnih predmetov, kar je mogoče videti na priloženi skici. Proizvajalci so razstavljali prim arne gradbene dele, gradbene ele­ mente, naprave za ogrevanje, hlajenje, zračenje in sanitarne elemente, električne instalacije in n a­ prave, kuhinjske elemente in drugo opremo, razna orodja, opaže, gradbena dvigala in podobno. Raz­ stavo je organiziral danski gradbeni center (Bygge- centrum , Kobenhavn. Gyldenlovesgade 19, 1600 Kabenhavn V) skupaj z m inistrstvom za trgovino. Razstavljalo je skoraj 450 razstavljavcev iz raznih evropskih držav, od tega 150 iz Zvezne republike Nemčije. D irektor razstave je bil Ove Hove, dipl. ing. arh. 2. TEME, KI SO BILE PRIKAZANE NA RAZSTAVI V središčni vhodni hali E so bile med drugim prikazane teme sodobnih problemov, ki jih bomo opisali, ker je bila vsa razstava usm erjena v p ri­ kazovanje teh tem. 2.1. Varčevanje s k u riln im oljem Mnoge naprave ne uporabljajo kurilnega olja pravilno. Če napravo pravilno uravnam o (regu­ liramo), lahko prihranim o mnogo denarja. Avtorja: Leon Skabme, dipl. ing. grad. in Ivan Urh, dipl. ing. geom., Gradbeni center Slovenije, Ljub­ ljana Na razstavnem prostoru stanovanjskega m ini­ strstva sta bili postavljeni dve napravi z oljnim izgorevanjem — ena pravilno uravnana, druga nepravilno. Grelni napravi sta bili v obeh prim erih opremljeni z enakimi gorilniki; predvideno je bilo, da bosta greli ves čas razstave, končna poraba olja pa naj bi dokazala, kako lahko gospodarimo dobro ali slabo. To naj bi opozorilo potrošnike. Med razstavo so obiskovalci lahko dobili vse inform a­ cije in prospekte glede varčevanja s kurilnim oljem, po končani razstavi pa naj bi bili ti rezul­ ta ti tudi objavljeni. 2.2. Preučevanje porabe energije Tema tega poglavja je: kako varčno uporabiti obstoječo energijo in kje najti nove vire energije. S preučevanjem uporabe energije se na po­ budo m inistrstva za trgovino ukvarja mnogo ra ­ ziskovalnih laboratorijev in tehničnih organizacij, ki želijo najti odgovore na vprašanja v zvezi z uporabo energije. Na Grenladiji iščejo zemeljski plin, nafto, premog in uran. Preučujejo nove me­ tode za boljšo izrabo energije za razne naprave, ogrevanje stanovanj in prom etna vozila. Geoter- mično energijo iščejo v več kot 3000 m globokih vrtinah, energijo skušajo pridobivati iz gnojila v km etijstvu ali pa zajeti akum ulirano energijo pro­ stranih morij. Na razstavi so bili prikazani posa­ mezni prim eri teh preučevanj, posebno izraba son­ čne energije, vetra in izolacij za varčevanje z ener­ gijo. 2.3. Izolacija starih zgradb Dve tre tjin i toplotne energije gresta v izgubo (v zrak), posebno p ri neizoliranih, starih enodru­ žinskih hišah. Na razstavi je bil prikazan prim er take enodružinske hiše v modelu 1 :1. Na tem mo­ delu je bilo tudi prikazano, kje uhaja največ ener­ gije in kako je treb a tako hišo naknadno izolirati (ploškve plošč, sten, strehe, ločilnih zidov, oken in okvirov itd.). P rikazani pa so bili tudi prihranki, če je zgradba (stanovanje) pravilno izolirana. In­ teresenti so lahko dobili izčrpne podatke o teh problemih od strokovnjakov, ki so jim bili na raz­ stavi na razpolago. 2.4. A lternativna energija v občini Skive Občina Skive bo v letu 1979 realizirala širok gradbeni program z »alternativno energijo 1979«. Ta m oderni energetski program obsega gradnjo večstanovanjske zgradbe, devetih prosto stoječih enodružinskih hiš, devetih dvonadstropnih ali tr i­ nadstropnih stanovanjskih hiš v precej gosto zazi­ danem naselju in modernizacijo ene stare stano­ vanjske hiše. G radbeni program »alternativne energije 1979« je naložil investitorjem veliko odgovornost. Inve­ stitorji so se obvezali, da bodo v svojih hišah upo­ rabili različne (alternativne) v ire energije. Poleg tega bo smela poraba energije za ogrevanje pro­ storov znašati največ 60 °/o od predpisane energije iz leta 1977. Družba za socialno stanovanjsko grad­ njo v občini Skive je investitor za večstanovanj­ ske hiše in posluje skupaj z informacijskim od­ delkom obrtnikov zidarjev. Druge hiše gradijo p ri­ vatni investitorji. P ri izvedbi gradbenega programa »alternativna energija 79« sodeluje tudi gradbeni center Danske. 2.5. Dansko plinsko združenje V že omenjeni centralni hali (E) so bili raz­ stavljeni eksponati Danskega naravnega plina, združenja vseh dobaviteljev zemeljskega plina. Strokovnjaki so s filmi in predavanji odgovarjali občinstvu na vprašanja in pojasnjevali probleme, ki se pojavljajo p ri uporabi zemeljskega plina. Po­ leg tega so bile na razpolago knjige, brošure in prospekti na to temo. Z načrti in skicami so prika­ zali trase plinskih daljnovodov na Danskem, tako sedanje plinsko omrežje kot tud i načrtovano bodo­ čo gradnjo plinskega omrežja. Poleg tega so prika­ zali podatke o porabi plina sedaj in v bodoče. 2.6. Izboljšave mest in stanovanj Naslednja tema, s katero so se začele ukvarjati številne organizacije, je tema neustreznih bivališč v danskih mestih. Izračunali so, da približno 400.000 stanovanj ne ustreza več sodobnemu sta­ novanjskem u standardu. Za razstavo sta bili zgrajeni dve stanovanji, eno v starem slogu in drugo moderno. Obe sta­ novanji sta jasno pokazali, kakšne so možnosti za modernizacijo stanovanj. Obenem so s fotografski­ mi posnetki prikazali problem e v zvezi s celotno izboljšavo mesta. Ni dovolj m odernizirati samo zgradbo ali stanovanje, pač pa je potrebno preure­ diti tud i neposredno okolico. Izboljšati je treba zla­ sti zaščito proti hrupu, ker je p rav hrup poglavitni vzrok za izseljevanje milijonov ljudi iz starih sta­ novanj, kar pomeni poseben problem. Razstava je prikazala tud i drugi poglavitni problem modernizacije: financiranje. P ri moderni­ zaciji stanovanj rastejo tud i stanarine, ki si jih mnogo ljudi ne more privoščiti. Zato so prisiljeni, da se izselijo iz moderniziranih, starih mestnih p re­ delov. 2.7. Prosti čas in ig ra za vso družino Odrasli in otroci im ajo danes več časa kot kdajkoli prej. Večji del časa preživijo ljudje v stanovanjih ali v neposredni bližini stanovanja. To pomeni, da je potrebno reševati problem prostega časa v teh sredinah, znotraj in zunaj. Poleg drugega je potrebno urediti igrišča v neposredni bližmi stanovanja odnosno v naselju. Danska družba za igrišča, razne mladinske organi­ zacije socialne stanovanjske gradnje in drugi so na razstavi prikazali v stanovanjskem območju ta ­ ke ureditve za izrabo prostega časa za otroke in odrasle, ki so med seboj povezane (integrirane). Otroci potrebujejo peskovnike in v neposredni bli­ žini še klopi iz lesa. Poleg tega potrebujejo zelene in asfaltne površine. Igrišče naj bo naravna u re­ ditev stanovanjskega območja. Dobra igrišča daje­ jo otrokom spodbude, saj je priložnost za igro in stik z naravo za otroka vedno vesel dogodek. Poleg tega so igrišča prostori za zbiranje starih in m la­ dih, kot kažejo izkušnje. Na žalost pa v hišah pogosto pozabimo predvideti prostore za igro in izrabo prostega časa. Na Danskem, k jer se dve tre tjin i časa ni mogoče igrati na prostem, so zato pomislili na pokrite prostore za igro in zabavo. Ig­ rišča za 3- do 7-letne otroke, klubi za 7- do 13- letne otroke, mladinski klubi za mladostnike, stare od 14 do 18 let in še drugi taki prostori m orajo b iti vključeni v naselje ah stanovanjsko četrt. Fi­ nanciranje teh naprav je mogoče izvesti na podlagi novih danskih socialnih predpisov. Igro in aktivno izrabo prostega časa imamo danes pri otrocih in odraslih za zelo pomembno stvar. Otroci ne morejo sami polno izkoristiti pro­ stega časa, če ne sodelujejo z njimi tudi odrasli. Zato naj odrasli z razum evanjem in iniciativo p ri­ spevajo k polnemu izkoriščanju prostega časa. 2.8. Stanovanje v središču mesta Na razstavi je bil prikazan model stanovanjske hiše iz lego elementov z instaliranim i rdečimi luč­ kami, ki so prikazovale, kje je največ nevarnosti za otroke (peči, stikala, balkoni itd.). 2.9. Jubilejna razstava akademskega društva arhitektov Novembra 1979 praznuje akademsko društvo danskih arhitektov stoletnico svojega obstoja. To društvo je eno naj starejših društev arhitektov na svetu. V njem so včlanjeni arhitekti vseh panog (urbanisti, planerji, p ro jektanti stanovanjske grad­ nje, notranje opreme, industrijskega oblikovanja in grafike). Na razstavi »gradimo za milijarde« so se osredotočili na obravnavanje tem e industrijskega oblikovanja: (desing process«. Celotni postopek in­ dustrijskega oblikovanja (design process) je bil pri­ kazan v štirih delih, po fazah nastajanja, in izčrpno popisan. Poleg tega so prikazali 25 risb dobre iz­ delave industrijskih načrtov in jih tolmačili s fil­ mom. Drugi film je prikazoval zgodovinski razvoj delovanja društva danskih arhitektov v obdobju 100 let. 3. PODROBNOSTI RAZSTAVE Vse podrobnosti razstave prikazuje katalog, ki je u rejen po abecedi razstavljavcev in po pano­ gah razstavljenih predmetov. Priloženi so tudi tlo­ risi posameznih dvoran in označena mesta posa­ meznih stojnic. Katalog je na razpolago pri Grad­ benem centru Slovenije. Priložena skica kaže pro­ storsko razdelitev razstave po posameznih pano­ gah. Kot smo še omenili, so razstavljeni eksponati poudarjali naslednje teme: — varčevanje z energijo, — varčevanje človekovega okolja, — izrabo prostega časa in — ekonomično in racionalno graditev. Razstava je bila komercialna, zato je bilo mo­ goče videti mnogo eksponatov stenskih in podnih oblog, vseh vrst oken in v ra t za visoko gradnjo in podobnega. Tako se ta razstava ni bistveno razli­ kovala od razstav v Hannovru ali Bologni, čeprav izdelujejo skandinavski proizvajalci predmete bolj enostavno, funkcionalno, z m anj dekorja ali drugih elementov. Danska arh itek tura je stvarna, skoraj mrzla, zato pa so notranjosti prostorov bolj obde­ lane in »tople«. M ineralna volna (rockwool) in steklena volna sta glavna izolacijska m ateriala za toplotno izo­ lacijo. Začudili smo se, da Danci uporabljajo pri individualnih hišah 12 cm debel nosilni opečni zid. Ob fasadi je fasadna opeka, sloj m ineralne volne do 15 cm, nato zidak iz betona ali lahkega betona. Zanimiv je tudi, da p ri podstrešjih zadelajo rege med betonskimi strešniki s plastično maso in s tem onemogočijo prepih (poliuretanska snov). Za nasip na armirano betonsko ploščo uporabljajo zrna ekspandirane gline ali pa iz teh tvorijo zidake. Za fasade uporabljajo večinoma fasadno opeko, re­ zano tako, da je ob vidnem delu fasade samo ploš­ čica (5 do 10 mm) rezane fasadne opeke. Tudi pri prefabriciranih, montažnih fasadnih panojih na tak način izdelujejo fasado. Ravnih streh smo tud i p ri novogradnji videli zelo malo. Za varčevanje z energijo in boj pro ti h rupu uporabljajo tudi trojno zasteklitev in te r- m opan steklo. Zelo propagirajo strešne žlebove in odtočne cevi iz streh, izdelane iz plastičnega m ateriala. Mi vsekakor dvomimo o prim ernosti tega m ateriala za naše razmere. Uporabljajo tudi kanalizacijske cevi večjih profilov iz plastike. Sicer pa napreduje ob­ lika in uporaba kam eninastih kanalizacijskih cevi. Les se uporablja za vmesne stene, fasade in stro­ pove večinoma v naravni barvi in im pregniran s posebnim lakom, posebno za enodružinske hiše. Podi so večinoma iz keram ike in tekstila. Edino zahodnonemška firm a PORESTA je p ri­ kazala polnilni nosilec pri kopalni kadi iz stiro­ pora. Take nosilce bo baje izdelovala organizacija TIM Laško (tovarna izolacijskega m ateriala). Kuhinjska in san itarna oprema je zelo pestrih barv, bele barve skoraj ni. Vodovodne in grelne instalacije so zelo eno­ stavne. Mešalna baterija je enostavne oblike, pipa le pobarvana cev. Seveda so bile razstavljene tudi druge, dražje izvedbe. Tudi v hotelu, k jer smo stanovali, smo imeli take enostavne pipe za toplo in mrzlo vodo. ' Videti je, da šele preučujejo izrabo sončne energije. Videli smo mnogo eksponatov te vrste s podrobnimi načrti instalacij in z ekonomskim izra­ čunom investicije. Danci preučujejo tud i izrabo vetra kot novega vira energije, in sicer kot črpalko za talno vodo ali kot pogonsko sredstvo za pridobitev električne energije. Tudi to je bilo prikazano na razstavi. Prem er vetrnega kolesa je več kot 23 m (s trem i kraki) in je narejen iz plastične mase. Pogrešali smo gradbene sisteme grobe gradnje. Niti en eksponat ni prikazal montažne gradnje, bilo je samo nekaj prikazov celične gradnje, tako ime­ novani Stelmo System am eriškega izvora. Delno smo že omenili lepilo za stike betonskih elementov in strešnikov. Na razstavi je bilo dosti teh ekspo­ natov obenem s pripadajočim orodjem in »pištola­ mi«, ki brizgajo lepilo v fugo (različni sistemi in proizvajalci). Lepila za lepljenje keram ičnih ploš­ čic pa so znana tud i p ri nas. Mala m ehanizacija je bila zastopana bolj skro­ mno, z nekaj variantam i montažnih gradbenih od­ rov in raznimi zložljivimi delovnimi platform ami na vozilih, ki sežejo do višine 12 m. Danska to­ varna NIBBI je prikazala mini trak to r z več p ri­ ključki: za negovanje zelenic, čiščenje ulic, plu­ ženje in podobna dela. Zanimiv je bil univerzalni M ulticar 25 iz NDR kot vsestransko komunalno vozilo, opremljeno s priključki za 12 različnih na­ menov. Navedli smo samo nekaj značilnosti te razsta­ ve. podrobnosti pa ne opisujemo, ker bi bilo poro­ čilo preveč obsežno. 4. DRUGI OGLEDI V KOPENHAGNU IN OKOLICI 4.1. Tovarna prefabric iran ih betonskih in že- lezobetonskih elem entov za proizvodnjo stanovanj­ skih hiš Hojgaard u. Schultz A/S. V tovarni izdelujejo v treh obratih elemente iz železobetona, in sicer: za grobo gradnjo s fasadami, za pode, keramiko in sanitarije, za industrijske objekte (montažni prefabrici- rani elementi). Tovarna proizvaja elem ente samo po naročilu in ne na zalogo te r dela vse leto. Fasadni elementi so izolirani s 14 cm debelo plastjo m ineralne volne (tudi vertikaln i elementi). Fasade so izdelane iz vidnega betona, pranega betona (kulir) ali pa obložene s fasadno opeko (ploščami) in fugirane ali pa iz posebnega, hitro vežočega barvnega betona. Instalacijski vodi so m ontirani v elementih že pred betoniranjem. Podrobnosti ne nam eravam o opisoviti bolj ob­ širno, so pa v GCS na razpolago prospekti. 4.2. Ogled moderne bolnišnice H erlev County Hospital Bolnišnico v Herlevu so začeli graditi leta 1966 in jo dogradili leta 1976. Skupno ima ca. 190.000 m2, k a r je ekvivalent za 1600 enodružinskih hiš po 120 m2. P rva faza je bila dograjena leta 1976 s 564 posteljami, ko pa bo bolnišnica popolnoma dograjena, bo imela 988 postelj. K er je to medi­ cinski center, dela v tej bolnišnici sedaj tudi 350 študentov. Usluge te najm odernejše bolnišnice so zelo drage, zato ni čudno, da je še vedno tretjina vse njene kapacitete neizkoriščena. Zgradba ima več oddelkov in poslopij, med drugim : posteljni trak t, avditorij z dvorano, cer­ kev, servisne oddelke, operacijske oddelke, otroški vrtec, šolo s strežbo m ajhnih otrok in radiografijo (rentgenski oddelek). G lavna zgradba ima 25 nadstropij in je visoka 90 m. Hodniki in sprejem ne dvorane so zelo ži­ vahno obarvani. Dvigalni stolp je visok 120 m in ima 16 h itrih dvigal. Poleg tega je v bolnišnici ban­ ka, trgovine, garderoba, posebni hotel za obisko­ valce, brivec, kavarnica, restavracija in podobno. Posamezni prostori so zgrajeni tako, da je mo­ žno kasneje po potrebi prem akniti predelne stene (fleksibilnost). Posebna značilnost notranjega obli­ kovanja je eksperiment barvnega dezena. Barve so izredno pestre, žive in se neprestano spreminjajo. Velike hale imajo severno stran, k je r so stene, vra­ ta, podi in stropi poslikani s skupino hladnih barv okoli modre, južni del pa je poslikan s skupino živih barv okoli rdeče, zahodni in vzhodni del pa sta zopet poslikana po svoje. Gosta stropna raz­ svetljava v vhodni avli je podobna cvetlični polja­ ni. P ravijo , da v takšni bolnišnici barve pričarajo več narave in življenjske raznolikosti, ki jo bolnik potrebuje, kot pa enolični, ubijajoči beli in sivi toni, ki se jih hitro naveličamo. Zaradi velikih razdalj poteka notran ji prom et s pony kolesi, kar ima tud i svoje pom anjkljivosti: nabiranje kupov koles. 4.3. Ogled nove protestantske cerkve Bagsvaerd K irke Cerkev je bila zgrajena leta 1976. P rojektiral jo je arhitekt Jo rn Utzon, ki je projektiral tudi znano opero v Sidneyu v Avstraliji. Zgradba je zelo enostavna, z indiretno svetlobo, ki se odbija prek usločenega stropa v glavni prostor cerkve. Zunanjost cerkve dela vtis industrijskega skladi­ šča, njena notranjost pa je bolj intimna. Klopi so lesene, naravne barve in im pregnirane s posebno snovjo. Cerkev ima prerez vodne kaplje, z eno vzdol­ žno konveksno in drugo konkavno stranjo. Kljub temačnemu in deževnemu vremenu ob ogledu je bila notranjost cerkve dovolj osvetljena samo z dnevno svetlobo. 4.4. Ogled stanovanjskih naselij v k ra jih S let- ten in Fredensborg Naselja, ki smo si jih ogledali, so bila pozi­ dana predvsem z enodružinskimi, atrijskim i in vrstnim i hišami. Zunanjost teh hiš je skoraj »bara­ karska«, toda notranjost je najmodernejša. Fasade so izdelane pretežno iz vidne rum ene ali rdeče fa­ sadne opeke. Nekatera od teh naselij je projektiral J e m Utzon, ki smo ga že omenili. Na poti v Fridriksborg in nazaj smo si ogledali košček danske dežele. Peljali smo se ob zamrzlem morju, ki je bilo polno čolnov vseh vrst, m edtem ko so se na drugi stran i razprostirale vasi in leto­ viška naselja. P ri starejših hišah smo opazili skromnost in preprostost. Enostavnost zgradb je bila tu in tam sprem enjena s prizidki, vendar brez izrazitega sloga. 4.5. Ogled znam enitosti mesta Kopenhagna in okolice Z avtobusom smo si ogledali znamenitosti m e­ sta Kopenhagna, razstavne prostore moderne p la­ stike in litografije Lousiana v Slettenu in sred­ njeveški grad Fridriksborg pri Hillerodu, v kate­ rem smo videli tudi plaketo našega m aršala Josipa Broza-Tita. V dvoranah tega gradu so nam reč m ed­ narodni sprejemi, v njem so se sklepale mirovne pogodbe in podobno. Danes je grad preurejen v muzej. Značilnost u reditve središčnega dela Kopen­ hagna so velike površine za pešce v notranjih t r ­ govskih ulicah in stalna zapora za avtomobilski promet. Obrobje središčnega trgovskega dela je prometno zelo živahno, še bolj pa seveda vpadni­ ce. Zaradi h rupa in sm radu se stanovanja ob vpad­ nicah vedno bolj praznijo. Prazni so že celi stano­ vanjski bloki. Značilnost starejših, m irnejših predelov so glo­ boko prekopane ulice. Vgrajujejo nove instalacij­ ske kolektor j e, ki so glavni pogoj za revitalizacijo starih delov. 5. VLOGA GRADBENEGA CENTRA DANSKE (»BYGGECENTRUM«) Gradbeni center Danske ima poleg ventra y Kopenhagnu še filiali v Aalborgu in Middelfartu. To je stalna razstava gradbenih elementov, ele­ m entov zaključnih del in instalacij, v glavnem za stanovanjsko gradnjo in drugo visoko gradnjo. K ot smo uvodoma omenili, je ta center organi­ zator m ednarodne razstave »gradnja za milijarde«. Tudi naš Gradbeni center Slovenije ima nalo­ go, da v prihodnosti organizira stalno gradbeno razstavo z namenom, da bi potrošniku približal pro­ blem e gradbeništva in še posebno stanovanjske gradnje. Za ta namen bo organiziral predavanja, posvetovanja, občasne razstave, INDOK službo, ekskurzije in podobno, kar delajo tudi drugi grad­ beni centri v mestih zahodne Evrope. 5.1. Byggecentrum v Kopenhagnu Naslov: Byggecentrum Kobenhavn Gvldenlovesgade 19 DK 1600Kobenhavn V Gradbeni center v Kopenhagnu ima 3000 m2 površine, konferenčno dvorano in m ajhno kavarno. 5.2. Byggecentrum M iddelfart Naslov: Byggecentrum M iddelfart Hindsgavl Alle DK 5500 M iddelfart Gradbeni center v k ra ju M iddelfart ima 1400 kvadratnih m etrov površine notranjih prostorov in 7000 m 2 zunanje razstavne površine z dvoranami. 5.3. Byggecentrum Aalborg Naslov: Byggecentrum Aalborg Vesterbo 14 DK 9000 Aalborg Gradbeni center v kra ju Aalborg ima 1200 m2 razstavne zaprte površine prostorov, v bližini p ar­ kirni prostor in dvorano. Popravek Iz gradbene zakonodaje V 9. številki Gradbenega vestnika iz leta 1973 v 2. stolpcu na 188. strani sem zapisal, da je sedaj ^de­ setletni garancijski rok za vsakovrstne napake pred­ pisan«, kar pa s tem dopolnjujem. V 644. čl. cit. zakona je za solidnost zgradbe pred­ pisan desetletni garancijski rok, za druga dela pa še naprej velja dveletni garancijski rok. Kaj je solidnost, tega zakon ne definira, vsekakor se pa solidnost nanaša na trdnost, stabilnost, varnost glede na razne naravne pojave, tudi potrese. Te napake se odkrijejo redkeje in šele po daljšem času, zaradi tega je rok daljši. Sem štejemo puščanje strehe ob prvem nalivu ali pomanjkljivo električno, vodovodno, telefonsko, plinsko in drugo instalacijo. Za pomanj­ kljivosti, ki jih odkrijemo kmalu je pa rok le dveleten. Napake v gradnji so najbolj nevarne napake, saj og­ rožajo varnost stanovalcev. Med take napake štejemo tudi neprimerno zemljišče, napake v načrtu, zaradi katerih je stavba nesolidna, čeprav se je izvajalec ravnal natančno po gradbenem načrtu. V tem primeru odgovarja projektantska organizcija, podrejeno tudi izvajalec, ki bi bil moral opaziti napake v načrtu ali oba skupaj. Zaradi tega prosim vse, ki so prebrali navedeni članek, da upoštevajo tudi ta dodatek. Cafuta Lojze 66210 Sežana, Stjenkova 2 Nekateri izsledki in pogledi iz raziskovalne naloge Enodružinske hiše kot oblika prebivanja (Nosilec naloge Mitja Jerneje, dipl. ing, arh.) Enodružinska hiša v Sloveniji MAVER JERKIČ Enodružinska hiša je vedno bolj v središču zanim anja občanov kakor tudi celotne družbe. Pro­ blema stanovanjskega gospodarstva se lotevamo v zadnjem obdobju zelo intenzivno na vseh samoup­ ravnih in družbenopolitičnih ravneh. To kaže na to, da na tem področju nismo storili vsega, kar nam družbenopolitični sistem omogoča. Predvsem smo zaostali z urejanjem družbenoekonomskih od­ nosov na vseh področjih, ki zadevajo stanovanjsko gospodarstvo. Ugotovili smo, da moramo stano­ vanje uveljaviti kot ekonomsko dobrino dolgoročne porabe s posebnimi racionalnim i značilnostmi, sta­ novanjsko gospodarstvo pa kot del družbene re­ produkcije, o kateri celovito odločajo' in z njo go­ spodarijo delovni ljud je in občani. Zato ni slu­ čajno, da se je tudi Raziskovalna skupnost Slove­ nije oziroma področna raziskovalna skupnost za graditeljstvo odločila, da financira raziskovalno nalogo: Enodružinska hiša kot oblika prebivanja. V program u naloge je bil poudarjen pregled stanja enodružinske hiše v SR Sloveniji, obravna­ van iz različnih vidikov. V drugem delu programa je bila dana zahteva po obravnavi enodružinske hiše v fizičnem okolju te r odnos do naravnega in oblikovanega okolja vključno s kom unalno oprem­ ljenostjo. T retji del naloge je obsegal prednosti in probleme graditve enodružinskih hiš. Zaključni del raziskave pa je bil posvečen predlogom za nadalj­ nji razvoj in usklajeno gradnjo enodružinskih hiš z vzorčnim programom naselja enodružinskih hiš. Kot je iz kratkega orisa program a razisko­ valne naloge razvidno, je bil ta dokaj ambiciozno postavljen, tako po obsegu obravnavane proble­ m atike kot tudi po vsebini problemov, ki se po­ javljajo ob graditvi in uporabi enodružinske hiše v različnih oblikah in okoljih. Ta prispevek ne nam erava kritično obravna­ vati raziskovalne naloge, temveč želi na kratko po­ dati bistvene izsledke, do katerih so prišli razisko­ valci ob vsestranski obravnavi problem a enodru­ žinske hiše v Sloveniji. Znano je, da smo v srednjeročnem načrtu sta­ novanjskega gospodarstva za obdobje 1976—1980 Avtor: Maver Jerkič, dipl. inž. arh., Republiški sekretariat za urbanizem, Ljubljana, Zupančičeva 6 planirali izgradnjo 65000 stanovanj. Od tega 70 % v družbeni blokovni in podobni gradnji, 30 °/o pa individualnih stanovanjskih hiš. Po preteku treh le t tega srednjeročnega obdobja ugotavljamo, da načrtovano razm erje v korist povečanega števila zasebne gradnje, tako da znaša ob koncu leta 1978 to razm erje 57 :43 %, vendar še vedno v korist družbene gradnje. Ne glede na navedene premike v struk tu ri graditve stanovanj pa nam že obsto­ ječe stanje narekuje posvečati večjo pozornost indi­ vidualni graditvi. Poglejmo, kaj so po ugotovitvah raziskave osnovni sm otri za to, da se občani odlo­ čajo za zasebno gradnjo: — da okolje lahko sam izbira; — da hiša in pripadajoči zunanji prostor obli­ kuje, preoblikuje in dopolnjuje po lastnih potre­ bah, predstavah in možnostih; — da je v lastni hiši bolj intimen, nemoten, ker prebiva v njej sam s svojo družino; — da stanovanje lahko dozidava, prezidava, povečuje, če to zahtevajo nove potrebe in omogoča ekonomski standard; — da hišo lahko vzdržuje v večji m eri sam, da ni odvisen od odločitve drugih; —da sta hiši pripadajoči v rt in dvorišče d ra­ goceni zunanji prostor, v katerem biva, dela, se sprošča, itd.; — da biva v hiši, ki je njegova last, s katero svobodno razpolaga; — da so bivalne površine večje, več je s tran­ skih prostorov; in še nekateri drugi, manj pomembni motivi. Raziskava nadalje ugotavlja, da so naštete prednosti individualne stanovanjske gradnje redko v celoti dosežene, bodisi ker tega ne dopuščajo zunanje okoliščine bodisi ker jih graditelji ne zna­ jo izkoristiti. Med težavami, ki jih m ora individu­ alni graditelj prehoditi, preden naštete prednosti lahko uživa, so naslednje: — Za gradnjo je treba zbrati veliko sredstev, vendar denar lahko vlaga postopoma, lahko anga­ žira v veliki m eri lastno delo. Na koncu pa je seveda stanovanje v enodružinski hiši kljub tem u dražje od stanovanja v bloku. V takih okoliščinah organiziran način gradnje, p ri katerem moraš že takoj v začetku vložiti velika denarna sredstva v odkup, pripravo in opremo zemljišča, ni vabljiv; — Priprava na gradnjo vključno z vsemi do­ voljenji in soglasji te r sama gradnja je zahtevna, dolgotrajna in utrujajoča te r vsaj za nekaj let zniža življenjski standard družine. Razlogi, zakaj se kljub naštetim težavam lju­ dje odločajo za gradnjo, pa so lahko naslednji: — za nekatere je enodružinska hiša edini na­ čin, kako priti v doglednem času do stanovanja; — bivanje v enodružinski hiši ima pred bi­ vanjem v bloku v današnjih razm erah veliko pred­ nost; — gradnja ob upoštevanju vseh možnosti gra­ ditelja v prim erjavi s kvalitetam i običajnega sta­ novanja v bloku ni sorazmerno dražja; — da ima investitor take dohodke vključno z možnimi krediti, da gradnja sploh ni problem a­ tična. Navedene ocene so bile opazovane s stališča individualnega graditelja, z družbenega vidika pa je ocena nekoliko drugačna: — Poleg prednosti, ki jo vidimo predvsem v tem, da ljudje v največji možni m eri angažirajo p ri reševanju lastnega stanovanjskega problem a lastna sredstva in delo in s tem tudi dvigujejo lastni življenjski standard (družbenopolitično to pomeni tud i manj nezadovoljstva in socialnih pro­ blemov), ima tudi negativne posledice. — G radnja v lastni režiji, k i se vleče tud i več let, poleg m aterialnega izčrpavanja povzroča tudi psihofizično izčrpavanje ljudi, zmanjšuje njihovo učinkovitost na delovnem m estu in jih odvrača od družbeno angažiranega dela, kulturnega udejstvo­ vanja ipd. — Stanovanje v enodružinski hiši zavzema večje površine zemljišča kot stanovanje v bloku. — Komunalna oprema je zaradi m anjših go­ stot na enoto stanovanja občutno dražja. Se večji problemi, kot so zdravstveni, ekološki, socialni, ekonomski, oblikovni in drugi se pojavlja­ jo zlasti v primerih, ko individualna gradnja pote­ ka v območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom, posebej pa še, ko se gradi na črno, brez vsakr­ šnega dovoljenja. Ob naštevanju prednosti enodružinske hiše in bivanja v njej, ki je vsaj po anketah sodeč ostala ideal za večino Slovencev, moramo imeti pred očmi, da gre v bistvu za prim erjavo s stanovanjem v bloku odnosno naselju, kakršne imamo oziroma gradim o danes — z vsemi pomanjkljivosti. Vendar se v raziskavi ugotavlja, da lahko tudi z večdružinskimi hišami ustvarim o zelo kvalitetno okolje, ki nudi skoraj vse prednosti enodružinske hiše, na drugi strani pa vsebuje še druge kvalitete. Razmere, kakršne obstajajo v današnjih sta­ novanjskih okoljih, so posledica dveh velikih na­ pak: —• Ločenost gradnje stanovanj od gradnje in razvoja mesta ali naselja kot celote. — Popolna ločenost družbene gradnje v veli­ kih soseskah od gradnje enodružinskih hiš, tako v prostoru, času, v organizacijskem ter ostalih pogle­ dih. Skratka, enodružinsko gradnjo nismo obrav­ navali kot sestavni del stanovanjske politike in razvoja mest. Na vprašanja, kot so humano merilo, raznoli­ kost, identiteta, povezanost naravnega okolja in grajenega okolja, preglednost podrobnosti, nismo bili dovolj pozorni, ker smo bili preveč zavzeti s problemi eksploatacije zemljišč, gradnjo za tržišče, tehnologijo in podobnim. Pomembno je prepričanje raziskovalcev, da lahko postanejo tudi današnje brezoblične soseske spet mnogo boljše, humanejše, če bomo pri pro­ jektiranju novih naselij upoštevali enakopravno in objektivno vse vidike, tud i tiste, ki niso izmerljivi z dinarjem, in če bomo upoštevali vse udeležence v procesu, predvsem pa bodoče porabnike — bodo­ če stanovalce. Ce je treba na eni strani hum anizirati soseske z družbeno gradnjo, ki so bile zgrajene v p re­ teklosti, velja to v isti ali še večji m eri za aglo­ m eracije enodružinskih hiš, ki jih lahko nadome­ stijo le na izbranih lokacijah organizirano zgrajene večje ali manjše enote z vsemi potrebnim i sprem ­ ljajočimi ureditvam i in spremljajočimi objekti, ki so obenem del več j ega naselja in na ustrezen način vanj vklopljene. Vse to kaže, da je potrebno vsa prizadevanja usm eriti v bolj racionalne oblike zazidave. P ri in­ dividualni zazidavi stanovanjskih hiš je treba dati poudarek bivanju v skupnosti, skupnem odločanju, reševanju in u re jan ju problemov, ne pa egoizmu, zapiranju vase v m ejah svoje parcele in v iskanju zadovoljstva pri reševanju lastnih problemov. Gre torej za čim večje izenačevanje pogojev in kvali­ te t bivanja tako v aglomeraciji individualnih sta­ novanjskih hiš kakor tudi v obliki družbene blo­ kovne gradnje odnosno za integracijo ene in d ru ­ ge. P ri tem pa m ora b iti jasno, da je cena izgrad­ nje in bivanje v enodružinski hiši vedno dražje od bivanja v večdružinskih hišah. V nadaljevanju raziskave so podani nekateri podatki, ki nazorno utem eljujejo potrebo po ve­ čjem družbenem interesu za enodružinsko gradnjo. Naj navedemo samo nekatere: V razdobju 1966—1975 je bilo v Sloveniji do­ končanih 49.056 zasebnih hiš, kar pomeni 45,6 °/o celotne stanovanjske gradnje ali 5000 hiš letno. V absolutnem številu pa se je v obdobju 1971 do 1975 to število še povečalo na 5500 letno ali 44,7 odstotka celotne gradnje. Če še vrednostno izrazi­ mo te podatke, ugotovimo, da znaša vrednost ob­ jektov, zgrajenih v letih 1971—1975 med 15 do 20 m ilijard novih dinarjev, tako da s to vrednostjo predstavljajo eno največjih investicijskih postavk v nacionalnem m erilu. Že teh nekaj podatkov zgo­ vorno utem eljuje potrebo po večjem družbenem interesu za enodružinsko gradnjo nasploh. Zanimivi o podatki, po katerih se pri gradnji stanovanj uporablja okrog 700 različnih materialov in elementov. Iz znanih izkustvenih normativov vemo, da na vsaka dva delavca p ri gradnji sta­ novanj delajo v spremljajočih industrijah še trije delavci; tako je angažiranih p ri g radnji enodružin­ skih hiš v Sloveniji 30.000 do 35.000 delavcev. Zna­ no je tudi, da vsak v stanovanjsko gradnjo vložen dinar generira dodatne učinke v ostalih gospodar­ skih sektorjih v višini 1,175 dinarjev. Iz tega sledi, da znaša letni učinek enodružinske gradnje v vi­ šini 7,5 m ilijarde dinarjev družbenega bruto pro­ izvoda. Podatki preteklega petletnega obdobja kažejo ob upoštevanju načrtovanega števila individualnih hiš za obdobje 1976—1980 na izrazito neracional­ nost, glede izbora predvidenega tipa stanovanjske hiše, saj prevladuje prostostoječi tip hiše, ki ga v občinah planirajo prek 82 %. Razlika pa odpade na vrstn i oziroma verižni tip hiše. Taka usmeritev seveda pomeni neracionalno izrabo zemljišč in bi­ stveno večje komunalne stroške za opremljanje stavbnih zemljišč. Pomem bna je ugotovitev, do katere so prišli raziskovalci na podlagi ankete po občinah. Ta kaže na to, da bo v tekočem srednjeročnem obdobju po­ tekala individualna stanovanjska gradnja razen v občinskih centrih še v 133 u rban ih naseljih, torej v 250 m estih oziroma urbanih naseljih ali 48 °/o vseh enodružinskih hiš. Ostalih 52 °/o enodružinskih hiš bo zgrajenih v drugih naseljih in zaselkih, skupno torej ca. 22.300 hiš. Ti podatki ponovno kažejo na neorganiziranost in nenačrtnost p ri pripravi urba­ nistične dokumentacije, p rip rav i in opremljanju zemljišč kakor tudi financiranju tega območja go­ spodarstva. P rim erjava stroškov gradnje enodružinske hi­ še in stanovanj, pa čeprav izvedena na določenem prim eru, ki ne more veljati kot pravilo, vendarle daje določeno predstavo. Cene individualne gradnje na m2 ne moremo enostavno prim erjati s ceno m 2 stanovanja v blo­ ku zaradi različnega prikazovanja neto stanovanj­ skih površin, zato lahko prim erjam o le ceno za enoto stanovanja. Analiza različnih tipov indivi­ dualnih stanovanjskih hiš kaže, da so cene m 2 pri racionalnih tipih relativno ugodne glede na blo­ kovno gradnjo. Drugačno sliko dobimo seveda, če napravim o tak izračun za atrijsko hišo, ki ima so­ razm erno veliko tlorisno površino in manjšo etažno površino v sorazm erju z racionalnejšim i vrstam i in podobnimi tipi individualnih hiš. V nadaljevanju študije je obdelana podrobna problem atika odnosa Slovencev do enodružinske hiše z opisi nekaterih značilnosti enodružinske hiše z vrtom kot tipične oblike bivanja. Skrbno so zbra­ ni podatki z ilustrativnim i prikazi za današnje ob­ dobje tipičnih oblik zazidave z enodružinskimi hi­ šami. Ob razglabljanju o individualni stanovanjski graditvi se seveda raziskovalci niso mogli izogniti urbanistični in lokacijski dokumentaciji te r dovo­ ljenjem. Poseben problem pomeni organiziranost gradnje in način pridobivanja zemljišč te r s tem povezani problemi. Precej prostora je posvečeno problematiki gradbenih načrtov, izvedbi, tehnično-higienskim, komunalnim in ekonomskim vidikom in proble­ mom graditve. Poseben poudarek je v raziskavi dan posamez­ nim značilnostim enodružinske hiše, ki izhajajo iz analiziranih prim erov iz naše vsakdanje prakse. Tako so med drugim analizirane tlorisne oblike različnih tipov enodružinske hiše, druženje hiš, odpiranje v zunanji prostor, oblika zemljišča in ne nazadnje tudi možnosti varčevanja z energijo, k jer gre predvsem za opozorilo, ki je v sedanjih razm erah energetskega pom anjkanja še kako po­ membno. V gradnji stanovanj in stanovanjskih na­ selij raziskave potekajo v treh smereh. a) v smeri čimboljše toplotne izolacije; b) v smeri izrabe novih virov energije; c) v iskanju novih zasnov stanovanja, naselja oziroma stanovanjske hiše. V grupiranju posamez­ nih prostorov in orientacije okenskih odprtin in njihovi velikosti. Ce izhajamo iz naših družbenoekonomskih in stanovanjskih razmer, je problem rastoče hiše go­ tovo vreden pozornosti iz več razlogov. Pom anjka­ n je stanovanj nas sili v racionalne rešitve tako v funkcionalnem kot ekonomskem smislu. Potre­ bna je fleksibilnost in adaptabilnost stanovanja ali stanovanjske hiše glede na potrebe v različnih ob­ dobjih razvoja družine. Problem je obravnavan torej iz vidika prilagodljivosti hiše ali stanovanja. Iz obravnavanih prim erov v raziskavi izhaja, da je v svetu in pri na razv itih več oblik rastočih hiš, ki b i jih kazalo iz navedenih razlogov prenesti v našo vsakdanjo prakso graditve enodružinskih hiš. Saj vemo, da graditelji enodružnskih hiš največ­ k ra t gradijo že za potrebe otrok, ko bodo odrasli. Tako reševanje seveda pomeni ob omejenih eko­ nomskih možnostih veliko breme za graditelje, ta ­ ko v pogledu investicije kot vzdrževanja hiše. Glede na ekonomsko funkcionalno in družbeno smotrnost gradnje enodružinskih hiš je pomembno poglavje o velikosti zemljišča enodružinske hiše v odnosu do gostote, izrabe zemljišča in prostorno­ sti. Iz prim erjalnih podatkov in analiz možnih ob­ lik zazidav te r ustreznih velikosti parcel je raz­ vidno, da je teoretično možno pri najm anjši zazi­ dani površini in najm anjšem atriju ali v rtu (25 m2) računati tudi s 100 hišam i na hektar oziroma neto parcelam i na hektar, k ar bi ustrezalo poprečni go­ stoti prebivalstva na hek tar pri poprečni blokovni gradnji stanovanj. Ilustrativni prim eri z ustreznimi kom entarji, zbranimi iz različnih koncev Evrope, predvsem dežel, k jer je stanovanjska ku ltu ra in tradicija gradnje enodružinskih hiš dolga, nas nazorno p re­ pričajo, da na tem področju lahko v naših razme­ rah in okoliščinah še veliko naredimo. P ri tem bi se m orali najprej znebiti predsodka, da prenos tu jih dobro selekcioniranih in preučenih vzorov v naše razm ere ni neprimeren, da taki vzori ustre­ zajo tud i naši mentaliteti, predvsem pa skrbi za ra ­ cionalnejše gospodarjenje s prostorom. Poleg tega lahko iz priloženih prim erov ugotavljamo, kako zanimive in različne so lahko zasnove stanovanj­ skih tlorisov kot sosedstev m anjših in večjih na­ selij. Prikazano je tudi, da so stanovanja v eno­ družinskih hišah lahko m ajhna v (primerjavi z našimi, celo zelo majhna. Pomembno je tudi, da se v analiziranih prim erih vedno bolj kaže potreba po skupnih prostorih sosedstva (zunanji javni pro­ stori, zlasti v skandinavskih deželah), ko istočasno opažamo pri nas še vedno velik individualizem in zapiranje med stene in ograje lastne hiše. Na koncu študije so prikazani še ilustrativni prim eri ljudske arh itek tu re v Sloveniji z namenom, da vsaj bežno nakažejo, v čem je naša ljudska arhitektura še danes moderna, saj v glavnem po­ zna vse tako moderne tipe hiš, kot so atrijske hiše, vrstne hiše z ograjenim dvoriščem, vrtom in po­ dobno. Zato se tud i študija zaključuje z naslednjo ugotovitvijo: »Ni skrivnost, da so imeli snovalci najboljših primerov m odernih gosto — nizkih zazidav (in tipov hiš) za navdih ljudsko arhitekturo in zazida­ ve preteklih dob, p ri čemer pa niso posnemali ob­ lik, ampak razum eli misel in pogoje, ki so vodili stare oblikovalce in način takratnega življenja.« P o z i v Da bi uresničili dolgoročno strokovno in znanstveno tehnično pomoč pri odprav­ ljanju posledic potresa v SR Črni gori, sodelovanje in koordinacijo pri spoznavanju in odkrivanju rešitev za uspešno odstranjevanje obstoječih težav in rešitev, ki bodo zagotovile trajno varnost, da bi spodbujali tako ustvarjalnost inženirjev in tehnikov, zveze in oblike družbenega strokovnega združevanja in delovanja inženirjev in teh­ nikov kakor tudi sodelovanje z drugimi društvenimi in strokovnimi organizacijami, pošilja koordinacijski odbor Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije za pomoč pri odpravljanju posledic potresa v Orni gori v imenu republiških in pokrajinskih zvez, zveznih organizacij in zveznih društev inženirjev in tehnikov poziv: INŽENIRJI IN TEHNIKI — Katastrofalni potres na velikem predelu Črne gore je uničil ali poškodoval mnoge stanovanjske, gospodarske in industrijske objekte, ceste in kulturnozgodo­ vinske spomenike, zahteval mnogo življenj in prizadejal veliko in neprecenljivo škodo; — Številni inženirji in tehniki so bili med prvimi, ki so nudili prvo in nujno pomoč. V delovnih in drugih organizacijah združenega dela so bila društva inženirjev in tehnikov ali posamezniki najčešće pobudniki ali zadolženi za uresničitev kon- krertne prve pomoči; — Številni primeri požrtvovalnosti, prizadevanj in solidarnosti delovnih ljudi in državljanov, inženirjev in tehnikov iz vseh naših socialističnih republik in po­ krajin so še enkrat potrdili našo nerazrušljivo solidarnost, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Inženirji in tehniki — kot neločljivi del delavskega razreda smo se izkazali in potrdili v letih udarniškega dela, pri uresničevanju našega skupnega razvoja in napredka, pri­ pravljeni, da bi nenehno prispevali k dinamičnejši in stabilnejši izgradnji in ures­ ničevanju najrazličnejših aktivnosti na fronti organiziranih in ustvarjalnih socialistič­ nih sil; — z enakim občutjem, vendar večjim znanjem in izkušnjami, sodobnejšo teh­ nologijo, bolje opremljenimi znanstvenimi inštituti in fakultetami, strokovnejširni in številnejšimi kadri smo pripravljeni in usposobljeni za trajno strokovno angaži­ ranost pri odpravljanju posledic potresa v Cmi gori. Potrebno je: — da vse zveze in društva inženirjev in tehnikov pregledajo možnosti 'in oblike dolgoročne strokovne in znanstvenotehnične pomoči; —■ da v okviru društev inženirjev in tehnikov in Oblik delovanja v delavnih in drugih organizacijah združenega dela, inštitutov in fakultet, naselij in mest pred­ lagajo in razmotrijo predloge in rešitve za odpravljanje posledic potresa in trajno varnost in zanesljivost; — da uveljavijo koordinacijo in sodelovanje z odbori v republiških in pokra­ jinskih zvezah inženirjev in tehnikov in prek njih s štabi civilne zaščite in republi­ škim štabom v črni gori; — da na znanstvenih in strokovnih zborih, ki so v pripravi, pretehtajo vzroke in posledice in pokažejo, kakšne naj bodo rešitve glede pomoči in sodelovanja; da predlagajo skupne strokovne in znanstvene razgovore o vprašanjih in predlogih, ki bodo prispevali k čim hitrejši odpravi obstoječega stanja in pokažejo na reršitev skupnih akcij in koordinacije; — zveze in društva inženirjev in tehnikov moramo doseči sodelovanje in koordi­ nacijo z drugimi strokovnjaki in specialisti, z družbenimi in znanstvenimi organi­ zacijami in združenji. Le tako bo angažiranost in pomoč konkretna in učinkovita. Zveze in društva inženirjev in tehnikov Inženirji in tehniki Poleg drugega morajo biti oblike sodelovanja in angažiranja naslednje: — sodelovanje pri izdelavi predloga programa strokovnih del in raziskav, pro­ grama ukrepov in dejavnosti, ki so potrebne za odločitev v zvezi z obnovo in iz­ gradnjo kakor tudi predlaganje institutcij in posameznikov, ki bi jim odgovorni organi zaupali izvrševanje posameznih nalog iz tega programa; — pregled strokovnih predlogov posameznikov in organizacij, M bi jih le-ti podali sami ali na zahtevo odgovornih organov in dajanje ustreznih mnenj; — predlaganje ukrepov za koordinacijo strokovnih dejavnosti; — dajanje in pregledovanje predlogov za strokovno in znanstvenotehnično pomoč iz inozemstva; — pregledovanje predlogov za izrabo inozemskih in lastnih izkušenj pri urba­ nističnem reševanju in gradnji na potresnih tleh in projektiranje objektov z upo­ rabo ustreznih konstruktivnih sistemov in materialov; —■ sodelovanje pri postavljanju splošnih koncepcij obnove in izgradnje; sode­ lovanje pri izdelavi predlogov za izdelavo regionalnih prostorskih načrtov in ge­ neralnih urbanističnih načrtov; — sodelovanje pri pregledovanju vprašanj in del iz: geologije, geofizike, inženir­ ske geologije, hidrogeologije in geomehanike, seizmologije, geodezije, hidrotehnike, vodnega gospodarstva, poljedelstva in melioracije, načrtovanja in programiranja, izbora materiala, konstruktivnih sistemov in tehnologije gradnje, prometa in zvez, eneregetike, urbanističnega in arhitektonskega projektiranja, določevanje optimal­ nih pogojev za programiranje izgradnje stavbnih, javnih in spremljajočih objektov, programiranja in izgradnje mestnih mrež komunalnih objektov, naprav in insta­ lacij ; —• predlaganje delovnih organizacij za izdelavo raznih predlogov, analiz, študij in idejnih rešitev, sodelovanje pri njihovem strokovnem ocenjevanju itd. Republiške in pokrajinske zveze, zvezne zveze in zvezna društva inženirjev in tehnikov, ki so organizirani v Zvezi inženirjev in tehnikov Jugoslavije, imajo včla­ njenih in angažiranih na deset tisoče inženirjev in tehnikov in drugih strokovnjakov, ki so na najrazličnejših položajih v vseh krajih Jugoslavije. Vsi ti so vedno bolj nosilci družbenopolitičnih in družbenih obvez od mestne skupščine in temeljne or­ ganizacije združenega dela do federeacije in mednarodnih organov in organizacij; so organizatorji proizvodnje, projektanti, raziskovalci, pedagogi itd. Njihova anga­ žiranje in pomoč pri odpravljanju posledic potresa v SR Črni gori sta nujna in dragocena. Zato se je koordinacijski odbor Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije odločil, da posreduje ta poziv vsem inženirjem in tehnikom, vsem zvezam in društ­ vom z željo, da bi se odkritosrčno, zavestno, organizirano in dolgoročno zavzeli za strokovno pomoč in izvrševanje nalog iz skupnih in dogovorjenih programov. Koordinacijski odbor ZITJ za pomoč pri odpravljanju posledic potresa v SR Črni gori i z n a š i h h n l e h t i v o v SGP PRIMORJE, AJDOVŠČINA V GE Ilirska Bistrica odpirajo nova gradbišča! V letu 1978 so za LESONIT zgradili 17 objektov, vključno s proizvodno halo-obratom vlaknenih plošč po suhem postopku. Otvoritev objekta je predvidena v mesecu maju. Že pred koncem leta so imeli sklenje­ nih pogodb za nova dela v vredosti 143 milijonov. V Postojni gradijo depandanso hotela JAMA in market EMONA. Oba objekta v skupni vrednosti 50 milijonov din bosta končana letos v I. polletju. V istem času bodo končali z deli tudi za PLAMA — PODGRAD, kjer je sklenjena pogodba za izgradnjo 8 objektov za skoraj 34 milijonov, medtem ko imajo s soizvajalci KRAŠKI ZIDAR in GRADNJE POSTOJNA dogovorje­ nih del še za 30 milijonov din. Nadaljevali bodo gradnjo 124 stanovanj. Do julija bodo končali tudi dela na objektih za brkinski vodo­ vod. Tako bodo dobili Brkinci ne samo slemensko cesto, ki je v gradnji, pač pa tudi vodo. Vpliv vetra na objekte earn-— Pri nas je najbolj znan lokalni veter burja. Znan je v Trstu, na Reki, v Senju — tja do črnogorske obale. V Sloveniji je najbolj izrazit od Podnanosa do Ajdovščine, kjer dosegajo sunki do 180 km/h. Znan je primer mosta pri Maslenici, kjer so pri močni burji opazili pri stebrih na zadarski strani vibracije z naj- večjim odklonom do 12 cm v sredini. Potrebna je bila sanacija stebrov. Pri cestnem mostu Pjenavac na Morači so pod opažem kurili rahel ogenj, da bi pospešili strjevanje betona. Zaradi nenadne burje so plameni zajeli ves opaž in še bližnji hrastov gozd. Gradbinci morajo burjo pri delu upoštevati: mi­ sliti je treba na vse, na pomembne, velike objekte in na navidez nepomembne stvari. Tako je bil v* letu 1967—1968 grajen most na Pag po enakem sistemu kot sedaj na Krk. Obe prosti konzoli, dolgi 60 m, sta vzdržali sunke burje prek 150 km/h, zrušil pa se je nosilni steber žičnega žerjava, kar je gradnjo mostu podaljšalo za 4 mesece. Po posledicah, ki jih v naših krajih pušča burja za seboj, je možno ugotoviti, da je v naših statističnih računih vpliv vetra na konstrukcije pravilno upošte­ van s 110kg/m2 do višine objektov 10 m, kar po prib­ ližnih obrazcih ustreza hitrosti 151 km/h in s 136 kg/m2 pri višini objektov 10—30 m, kar ustreza hitrosti 164 kilomerov na uro. Največkrat popustijo lahke strehe s slabo pritrje­ nimi azbestnimi ploščami. Burja odtrga tudi pločevi­ naste obrobe. Zato je treba posvetiti izredno pozornost izdelavi detajlov. Odgovorni vodje del na objektih bi morali izvajalce kontrolirati in še ob prevzemu kon­ čanih del ponovno preveriti, če je vse v redu. Paziti bi morali predvsem na izpostavljene vogale, kjer na­ stopajo pritiski in sesanje in na take elemente, kjer obstaja možnost nihanja. Vir: glasilo PRIMORJE, februar 1979. SGP PIONIR, NOVO MESTO Vnovič bomo gradili na Poljskem Predstavniki SGP PIONIR in predstavniki Poljske so podpisali pogodbo o gradnji hotela SOLEČ II v Varšavi. Gre za hotel visoke B kategorije s 330 ležišči. Vse kaže, da bomo poleg tega prevzeli tudi gradnjo še treh drugih hotelov na območju južne Poljske. Gospodarski plan 1979 Za letošnji gospodarski plan celotnega SGP PIO­ NIR so bile sprejete naslednje ekonomske osnove: — stopnja rasti proizvodnje 15% —■ stopnja rasti zaposlenosti 3 2/o — stopnja rasti produktivnosti 2°/o — stopnja rasti osebnih dohodkov 10 “/o —• poprečna stopnja akumulacije 6%> Nova dela V januarju in do srede februarja letos so bile podpisane pogodbe z naslednjimi investitorji: — s podjetjem Adriamont, Rijeka, za gradnjo dveh zaklonišč v stanovanjskem naselju Škurinjska draga — Rijeka, Invnsticijska vrednost 11,7 milijona din. — s šolskim centrom Brežice za gradnjo objekta: Dom učencev Brežice. Investicijska vrednost 36,6 mi­ lijona din; — s podjetjem Agrokomerc, Velika Kladuša, za gradnjo skladišča. Investicijska vrednost 12 milijonov din; — s SOUR Adriagradnja za kotlarno v stanovanj­ skem naselju Srdoči in s Krko, Novo mesto, za tehno­ loške in energetske povezave Program 64, obe investi­ ciji v skupni vrednosti 12,3 milijona din. Vir: glasilo PIONIR, št. 2/79 OZD GIF GRADIS Razmišljajmo o fleksibilnem stanovanju Prav in pošteno je, da tudi gradbinci pričnemo razmišljati o posledicah današnje tunelske gradnje, ki je tehnološko sicer dobro razvita in ekonomsko upra­ vičena, nima pa zadosti bivalnih kakovosti. Iščemo izboljšave z izrezovanjem nosilnih sten in kombini­ ranjem razponov, vendar smo te preizkuse preživeli, ne da bi se nam posrečilo zmanjšati problema prila­ godljivosti bivalnim potrebam uporabnikov. Gradnja stanovanj v bližnji prihodnosti, ki bo z novimi spoznanji družbeno drugače vrednotena, bo slo­ nela na načelu: en prostor — eno stanovanje. Ta pro­ stor bo velik 40 ali 50 ali 80 m2; vseeno koliko. V tem prostoru si bo vsak stanovalec po svojih željah ustvar­ jal svoje bivalne kotičke. Pregradne elemente bo ku­ poval v trgovinah, kakor danes kupuje omare, in jih doma sestavljal. Današnja gradbena tehnika nam omo­ goča obvladovanje večje dimenzije prostorov. Zbuditi je treba le zanimanje za novo stanovanjsko problema­ tiko pri vseh udeležencih stanovanjske gradnje. Industrijska gradnja stanovanj na pol poti Pri nas so različni sistemi graditve stanovanj ka­ kor tudi različne spremljajoče industrije. V položaju, ko ima vsak svojo licenco, si je neka beograjska grad­ bena organizacija pridobila še eno, tokrat ameriško, z vrsto prednosti pred drugimi. Najpomembnejša je ta, da vsebuje tudi prefabrikacijo obrtniških in zaključ­ nih del ter skrajšuje izgradnjo objekta na eno leto. Ko bo ta tovarna začela obratovati, bo podjetje pro­ izvedlo letno 2000 stanovanj. Primer te gradbene organizacije ponovno potrjuje staro tezo, da je v naših razmerah nujen enoten pri­ stop k izgradnji stanovanj, za ta namen pa je treba najprej zagotoviti tri stvari: sprejeti jugoslovanski program industrializacije graditve stanovanj in enot­ ne normative in standarde v proizvodnji gradbenih elementov ter preučiti naše razmere. Le tako bi lahko odgovorili na vprašanje, kateri sistem gradnje je za nas najugodnejši. Seveda pa je za to treba združiti napore ins redstva vseh udeleženceo v graditvi sta­ novanj. Gradnja kulturnega doma Ivana Cankarja lepo napreduje! Ze na samem začetku gradnje so delavci naleteli na velike težave. Ves čas izkopa je bil dokaj močan dotok pod talnice. Zelo zahteven je bil poseg pod ob­ stoječo Ljubljansko banko s poglobitvijo njenih teme­ ljev za 8 metrov z uporabo sistema vodnjakov. To je bilo eno najtežjih del, kajti vse se je delalo ročno, v vodnjaku premera 1 metra, pod stalnim dotokom vode. Gradbišče je sredi strnjenega naselja, zato je bila velik problem tudi organizacija gradbišča. Gradbena jama je obenem rabila tudi kot deponijski prostor, kar je seveda otežkočalo sam izkop. Veliko dela še čaka delavce Gradisa in Tehnike. Od sedanjih 120 bo treba število ljudi od vsakega podjetja povečati na 200. Varovanje gradbene jame je izvedeno vertikalno na tri načine: pretežni del je varovan z uvrtanimi piloti, z »berlinsko steno« in z larsenkami. Vertikalno varo­ vanje je sidrano v gramozne sloje z zainiciranim jek­ lom diwiidag. Vsako sidranje je bilo povprečno napeto na 35 ton. Ta dela je izvajal geološki zavod iz Ljub­ ljane in zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Podpirnje v glavni dvorani ne bo izvedeno z obi­ čajnim cevnim materialom, temveč s posebnimi jek­ lenimi predalčnimi nosilci, kar bo pri tako veliki višini 40 m bolj ekonomično. Pri podpiranju velike dvorane, ki ga bo izvedel geološki zavod, sodeluje tudi Gradi­ sova priprava dela. Onkološki inštitut — 1. faza že obratuje! Prva A faza zajema prvo in drugo klet. Vanjo spa­ dajo: glavni onkološki objekt ter C in O hodnik. To je bilo konec lanskega leta predano investitorju. V prvi B fazi bo zgrajen ambulantni in posteljni del inštituta. Zato so že porušene stare delavnice Kli­ ničnega centra in stara kuhinja. Dela na prvi B fazi so v teku. Druga faza Mednarodnega centra zgrajena Objekt II. faze Mednarodnega centra je sestavljen iz stolpnega in dvoranskega dela. Stolpni del vsebuje dve kleti, pritličje in 8 nadstropij. Pisarne so od 1. do 4. nadstropja, v višjih pa so eno in dvoposteljne sobe ter po en apartma in še čajna kuhinja. Dvoranski del ima dvorano-klub, več sejnih sob in knjižnico. Okolica bo urejena po posebni hortikulturi, izdelani za to ob­ močje, vključno s poslovnim centrom Brinje. Mednarodni center II. faza ima površino okoli 5300 m2. Investicijska vrednost gradbeno-obrtniških, inštalacijskih del in zunanje ureditve objekta bo okoli 70 milijonov dinarjev. V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo graditev še enega objekta III. faze, ki bo z že obstoječima dve­ ma predstavljal zaključek zamišljene celote objektov, ki so grajeni vsi v istem slogu. Za Bežigradom nov poslovni center V neposredni bližini Mednarodnega centra za up­ ravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju v Ljubljani se že dviguje novi poslovni cen­ ter BS 101-2. Investitor je Industrijski biro Ljubljana za združene investitorje. Poslovni center bo imel površino 12000 m2 in bo obsegal 4 objekte. Najvišji objekt A bo imel 2 kleti, pritličje in 9 nadstropij, objekt B bo imel 8, objekta C in D pa pa 5 nadstropij. Dela na objektu D so že končana do tretje faze, na ostalih pa bodo tudi kmalu. Ena največjih blagovnic pohištva bo kmalu kon­ čana Na I. fazi poslovno-prodajnega centra Slovenija­ les za Bežigradom v Ljubljani gredo dela h koncu. Naj napišemo tokrat nekaj o konstrukciji: Nad koto pritličja se dviguje 8 stebrov, prek kate­ rih je položena prekladna prednapeta konstrukcija s prednapetimi nosilci višine 4 m in razpona 32 m. Znam­ ka betona, ki je uporabljen za ta dela, je MB 600, kar je na meji zmogljivosti. Nosilci so istočasno pre­ delne in obodne stene drugega nadstropja, ki ima po­ vršino 80 X 32 metrov. Po poprečnem preseku so to naj večji prednapeti nosilci, ki jih je Gradis kdajkoli naredil. Prav zaradi tega so bila dela toliko bolj za­ htevna. Na prednapeto konstrukcijo 2. nadstropja je prek jeklenih vešalk obešeno 1. nadstropje v jekleni izvedbi, tako da dobimo v pritličju in v prvem nadstropju razstavni oz. prodajni prostor površine 80 X 30 m/ brez vmesnega stebra ali podpore. Prizidek k hali B na ljubljanskem razstavišču! Med obstoječo halo B Gospodarskega razstavišča v Ljubljani in prvo fazo poslovno-prodajnega centra Slovenijales se je začel dvigovati prizidek k hali B. Prizidek so pričeli graditi januarja 1978, končan pa mora biti do 20. septembra letos. Erjavčeva cesta v Ljubljani pod novo Prešernovo cesto in železnico Objekt podvoza nad Erjavčevo cesto je sestavljen iz treh mostov. Po prvem mostu bo speljana nova Pre­ šernova cesta ob železnici. Dolg bo 22 in širok 20 met­ rov. Prek železniškega nadvoza bo speljana železnica Ljubljana—Trst. Ta most bo dolg 22 in širok 10 m. Tretji most oz. nadvoz bo namenjen le pešcem za dostop iz Rožne doline v Tivoli. Ta bo dolg 22 in širok 4,,5 m. Poglobljena Erjavčeva cesta se bo začela že od obstoječe Prešernove ceste rahlo spuščati na naj nižji nivo pod mostovi in se bo na rožnodolinski strani zo­ pet rahlo dvigovala do ceste, ki zavije v Študentsko naselje. Široka bo 9,3 m in bo na vsaki srani imela 4-me- trske hodnike za pešce ter kolesarske steze. Trenutno dajejo poudarek graditvi nadvoza za novo Prešernovo cesto, ki mora biti gotova junija letos, da bo omogočila hitrejši pretok turistov na našo obalo. Dela na ostalih objektih podvoza se bodo nadaljevala še skozi vse leto, tako da bo celoten podvoz Erjavčeve z vsemi priključki gotov konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega. Vir: GRADISOV VESTNIK, št. 250 IMP — INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE, LJUBLJANA Kaj je naše delo v tovarni sladkorja v Ormožu? Na tem velikem gradbišču obsega naše delo: Ce­ vovode (podzemne in nadzemne) od 900 mm premera navzdol, konstrukcije za vse nadzemne cevovode v okviru tovarne in notranje instalacij e-ogrevanj e, vo­ dovod, ventilacijo, klimo, zunanji razvod hidrantnega omrežja in pitne vode. Ob konicah bo na gradbišču delalo okrog 70 monterjev. Vrednost del bo od 80—100 milijonov dinarjev. Vir: IMP GLASNIK, št. 3/79 SOZD ZGP GIPOSS, LJUBLJANA Na soseski SS-8/2 se je premaknilo! Celoten kompleks soseske SS-8/2 Dravlje obsega izgradnjo 1440 stanovanj v 9 stanovanjskih objektih s parkirnimi ploščadmi, trgovskimi, šolskimi, vzgojno- varstveniimi in ostalimi objekti. Za financiranje in izgradnjo soseske naj bi se ustanovila posebna interesna skupnost po principih us­ merjene stanovanjske izgradnje in izgradnje vseh osta­ lih objektov infrastrukture. Sestavljena bo iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Samoupravni spora­ zum bo določal pravice in obveznosti posameznih pod­ pisnikov. Celotna gradnja naj bi potekala po principu enot­ nega skupnega gradbišča, organiziranega na popolno­ ma novo zasnovanem principu dohodkovnih odnosov pod enotnim vodstvom in upravo. GIPOSS si prizadeva, da bi se pričela intenzivna gradnja najpozneje 1. 9. 1979. Načrt predvideva v prvi fazi pričetek izgradnje dveh stanovanjskih blokov (300 stanovanj) in v oktobru pričetek gradnje nadaljnjih treh blokov (450 stanovanj). Komunalna oprema in gradnja ploščadi bi se morala pričeti že v juniju letos. Pri celotnem delu priprave je zelo aktivna samoup­ ravna komunalna skupnost Ljubljana Šiška. Lahko torej ugotovimo, da se je po daljšem za­ stoju kolo celotne organizacije vendarle premaknilo. To gibanje je pospešila 9. seja vseh zborov skupščine mesta Ljubljana, ko so bile sprejete smernice o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976—1980. Življenjski in delovni pogoji na gradbiščih v tujini! GP TEHNIKA že dobrih 10 let gradi v tujini, pred­ vsem v NDR, ZRN in v zadnjem času tudi v Iraku. Trenutno zaposluje preko 800 delavcev na zunanjih gradbiščih. Življenjski in delovni pogoji so različni. Tako je v Iraku izredno dobro urejeno stanovanjsko naselje, sobe so opremljene s klimatskimi napravami, v vsaki sobi spijo po trije. Skupna restavracija z zmog­ ljivostjo 500 obrokov ima jugoslovansko hrano. Vendar primanjkuje ustrezne zelenjave in svinjskega mesa. Od oktobra do maja so klimatske razmere ugodne, poletje pa je izredno vroče, tudi do 55° C v senci. Osebni dohodki so v razmerju do prejemkov v domo­ vini 2,4. Hrana in stanovanje se v celoti pokrivata iz terenskega dodatka. V NDR imajo delavci manjše os­ nove, stimulativni del pa se giblje do 20 %> na osnovo. Delavci dobivajo tudi 25 mark terenskega dodatka na koledarski dan, s katerim pokrivajo stroške prehrane, stanovanje pa je brezplačno oz. krije stroške zanj de­ lovna organizacija. Ker delavcem ne ustreza »nemška« kuhinja, si delovna organizacija prizadeva rešiti ta problem z organiziranjem lastnih kuhinj. Na podlagi dosedanjih izkušenj in problemov, ki se pojavljajo na zunanjih gradbiščih, je pripravljen nov samoupravni sporazum, ki bo izboljšal dosedanji samoupravni in družbenoekonomski položaj zaposlenih na zunanjih gradbiščih. ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM Najdaljši in najgloblji tunel pod morjem Japonska, dežela otokov, ima velike težave s pro­ metom. Zato želi z izgradnjo podmorskih tunelov omo­ gočiti promet, ki ne bo odvisen od vremenskih raz­ mer. V tem pogledu je Japonska danes med vodilnimi deželami v svetu, saj so od 10 najdaljših podmorskih tunelov štirje zgrajeni na Japonskem. Prav sedaj se uresničuje projekt, ki bo Japonce pripeljal na prvo mesto v svetu glede na dolžino in globino podmorskega tunela. Med otokoma Hokaido in Honšu se gradi tunel Seikan s skupno dolžino 53,85 km oziroma 23,3 km tunela, ki poteka pod mor­ jem. Na najglobljem delu je 100 metrov pod morskim dnom, oziroma 240 metrov pod morsko gladino. Tunel se gradi v izredno težkih geoloških in klimatskih raz­ merah. Opravljena je že polovica del. Končan naj bi bil leta 1982 ob predvidenih stroških 1.180 milijonov ameriških dolarjev. Nova dvotirna proga bo skrajšala čas potovanja med Tokijem in Saporom od sedanjih 16 ur 50 minut na 11 ur 10 minut. Vir: GIPOSSOV VESTNIK, št. 1/79 GP TEHNIKA, LJUBLJANA Gradnja po sistemu VELO V organizaciji ZGP GIPOSS smo si ogledali to­ varne sistema VELO v Fontanivi. Čeprav je glavna dejavnost izdelava elementov za industrijske objekte (letno prek en milijon m2 površin), nam je lastnik skušal nazorno prikazati le njegove rezultate na pod­ ročju montažnih stanovanjskih objektov. Da bi se izognil dragim opažem, je zasnoval sistem elementov, imenovan GAMA. Tako je izdelal dva opaža, enega za stene in stroke, drugega za izgotovljeno stopnišče. Opaž ima osnovne stranice 3 m stropa in 3 m ste­ ne, dolžine 50 m. Z enkratnim betoniranjem izgotovijo 300 m2 površine sten in stropov. V tovarni še pred betonažo vgradijo že zastekljena kovinska okna z role­ tami, po želji pa se notranja in zunanja stran sten opleska finalno s plastičnimi ometi. Armatura je vsa tipizirana, prav tako tudii vsa že pred betoniranjem vgrajena instalacija. Ker so opaži kovinski, se veliko elementov (npr. razdelilne omarice), pritrjuje nanje z magneti. Izgotovljeni elementi se pripeljejo na mesto grad­ nje in takoj vgrajujejo. Po postavitvi nadstropja se zalivajo stiki po celem objektu. Vse stene in stro­ povi imajo 10-centimetrsko izolacijo-stiropor. Po izvršeni hidroizolaciji strehe in izdelavi podov je objekt izdelan in pripravljen za vselitev. Vsa vodo­ vodna instalacija je vgrajena v predelni steni kopal­ nice in se postavi v že gotovi objekt v enem kosu. Plinska peč, nameščena v kuhinji, ogreva celo stano­ vanje 92 m2 površine z vpihavanjem zraka v vse pro­ store iz hodnika, izpod stropa, kjer je montiran ven­ tilacijski in grelni sistem. Okna s termopansko zastek­ litvijo omogočajo varčevanje z energijo, istočasno pa dušijo hrup. Končna cena izgotovljene stanovanjske površine je občutno manjša kakor pri doslej znanih načinih gradnje. Omenjena montažna hiša je bila atestirana tudi v ZRMK iz Ljubljane. Iz njihovih poročil je razvidno, da ustreza vsem našim normam in predpisom. Vir: GLASNIK, februar 1979 SGP KRAŠKI ZIDAR, SEŽANA Iz poslovnega poročila TOZD gradbena operativa za leto 1978 V letu 1978 je bilo značilno, da smo gradili veliko število objektov, zlasti manjših in adaptacij, ki so nam angažirali tako strokovne kadre kot delovno silo. Re­ žijski stroški pri takih delih največkrat niso v soraz­ merju kot pri večjih objektih. Vse leto nam je pri­ manjkovalo delavcev in tehnikov. Precej težav smo imeli zaradi zamujanja rokov nekaterih kooperantov. Navzlic takšnim razmeram smo zgradili veliko objek­ tov. Tako smo dokončali tovarniški kompleks Kras- metal s pripadajočo infrastrukturo v Sežani, zgradili smo proizvodno halo in upravno stavbo za TOZD Mar­ mor in pričeli z gradnjo poslovne stavbe za TOZD Proizvodna obrt. Na terminalu smo dokončali drugo fazo špediterske hiše in skladišča. Gradimo tudi kami­ onsko cesto blok Fernetiči—Terminal. Na stanovanjski soseski KARE II smo dokončali stanovanjski blok B 9—B 10 in pričeli graditi nove, A 4 in A 5 ter B 14 do B 17. Dokončana je bila hala MITOL in nova Vin­ ska klet z upravnimi prostori. Na sektorju Gorica smo dokončali otroški vrtec v Vrtojbi in v Braniku. V Divači smo dokončali vse objekte v sklopu stikališča 380 kV, z dovozno cesto, halo in prizidkom. V Senožečah smo pričeli graditi nove bloke tipa B. V Vremskem Britofu smo zgradili Market in pošto. Market industrijskega blaga smo zgradili tudi v Kozini. V Hrpeljah gradimo stanovanj­ ski blok E 4. Tovarniški kompleks Piama Podgrad gra­ dimo skupaj s SGP Primorje in SGP Gradnje. V Ljub­ ljani smo dokončali poslovni objekt za SAP. Pričeli smo tudi graditi stanovanja na lokaciji CS-1 v Vod- matu. Poleg naštetih je bila še vrsta drugih objektov zgrajenih na novo ali pa kot večje adaptacije. Vir: Glasilo KRAŠKI ZIDAR, št. 18/79 SGP KONSTRUKTOR, MARIBOR Gradbišče Mlin-Intes Za tovarno INTES gradimo v Melju od februarja letos mlin s silosi, katerega predračunska vrednost znaša 46 milijonov dinarjev. Do konca julija mora biti mlin dograjen do III. faze, investitorju pa predan v februarju 1980. Tloris mlina je 32,50 X 13,00 m ter celotna višina 52,00 m. Da je objekt zahteven, nam pove že podatek, da se tloris dvanajstkrat spremeni. Zato bodo precej­ šnje težave pri »drsenju« sten in prav tako pri kasnejši gradnji plošč med etažami ter dvoranami in celicami. Stene in glavne nosilce bomo gradili s pomočjo drs­ nega opaža, za katerega bo skrbelo podjetje Tehno- grad iz Tuzle. Od tal do vrha bo moralo delo teči nepretrgano v dveh izmenah po 12 ur (po 120 ljudi v vsaki) skoraj mesec dni. Z dograditvijo mlina bo Maribor bogatejši še za en visok objekt, saj bo 10 m višji od silosov pri glav­ nem kolodvoru. Proizvodna dvorana Blisk dograjena Investitor je IMP Ljubljana. Dela smo pričeli 10. maja lani. Proizvodna dvorana je zasnovana kot mon­ tažna konstrukcija v velikosti 45 X 50 m s skupno površino 2250 m2. Stebri so AB, betonirani na mestu samem. Na stebre je bila montirana Konstruktorjeva strešna konstrukcija. Dvorana bo rabila za proizvodnjo in za glavna ter priročna skladišča. Prizidek dimen­ zije 6,30 X 50,50 m ima pritličje, nadstropje in zaklo­ nišče. Skupna površina prizidka znaša 600 m2. Vsa gradbena dela so bila v roku končana. Instalacijska dela izvaja investitor sam. Gradimo v TGA Kidričevo! Že lansko jesen smo se vključili v prvo fazo izredno obsežnega razvojnega programa modernizacije aluminijske industrije v TGA. Gradimo novo livarno, v sklopu katere je proizvodna hala, prizidek in traf o postaja. Hala meri 4600 m2. Konstrukcija je ravni lok z razponom 20 m v dveh ladjah. Med izredno viso­ kimi stebri so nosilci za mostni žerjav z nosilnostjo 10 Mp. Vsa konstrukcija je prilagojena za podaljšanje in širitev v drugi fazi, ki bo še večje kvadrature. Ce­ lotna naprava bo ena najsodobnejših pri tehnologiji litega aluminija. Depandansa hotela Radin Radenska je v svojem razvojnem planu zastavila najprej izgradnjo depandanse hotela Radin. S tem bo povečala svoje prenočitvene zmogljivosti za 212 ležišč. V objektu bodo tudi pisarniški prostori uprave, 4 kabineti za predavatelje, 2 predavalnici s 30 sedeži in dvorana z 250 sedeži. Dvorana bo rabila predvsem za razne seminarje, podiplomsko izpopolnjevanje ipd. Z grobimi gradbenimi deli smo že v zaključni fazi Kljub velikim dosedanjim oviram upamo, da bomo objekt kvalitetno in v roku dokončali. Vir: GLASILO KONSTRUKTORJA, št. 3/79 Zapisnik redne skupščine Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki je bila v četrtek, dne 5. aprila 1979 v Domu JLA v Novem mestu. *123456789 Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika in izvolitev organov skup­ ščine 2. Poročilo predsednika o delu med zadnjima skupščinama 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Razprava o poročilih 5. Spremembe — dopolnila statuta ZDGITS 6. Predlog o višini članarine za obdobje 1980 do 1981 7. Razrešitev dosedanjih organov ZDGITS 8. Poročilo kandidacijske komisije lin volitve no­ vih organov 9. Zaključna beseda novega predsednika in pode­ litev naslovov častnim in zaslužnim članom Tov. Stojan Horvat — predstavnik pokrovitelja skupščine ZDGITS — SGP Pionir iz Novega mesta pozdravi vse prisotne in na kratko predstavi podjetje. Ad 1. Predstavnik izvršnega odbora Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije tov. Marti­ nec odpre skupščino in pozdravi vse navzoče, posebno pa še: —• predsednika Saveza GIT Jugoslavije tov. Fili­ poviča; — predstavnika GIT Hrvatske tov. Čufarja; —• predstavnike GIT Rijeke tov. Marušiča in tov. Horsta; — predstavnika Republiškega sekretariata za ur­ banizem tov. Bubnova; — predstavnika Republiškega sekretariata za in­ dustrijo tov. Prihodo; — predstavnika Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev tov. Uhana; — predstavnike vseh ostalih DIT; — predstavnike FAGG Univerze v Ljubljani tov. Cerarja in tov. Šukljeta; — predstavnika Gradbenega centra Slovenije tov. Skaberneta. Da bi skupščina lahko pričela delo, predlaga tov. Martinec za: ■—■ delovno predsestvo: tov. Stojana Horvata, tov. Alberta Praprotnika, tov. Franca Martinca; — zapisnikarja: tov. Darinko Omahen; — overovatelja zapisnika: tov. Aleksandra Rem­ ca, tov. Franca Cašoviča; — kandidacijsko komisijo: tov. Maksa Megušarja, tov. Franca Hrena, tov. Aleksandra Remca; —• verifikacijsko komisijo: tov. Jaka Andoljška, tov. Dragana Kranjca, tov. Ilijo Moškova. Vsi predlagani so soglasno izvoljeni. Soglasno je sprejeto: 1. Sklepe skupščine bo formuliralo predsedstvo ZDGITS na svoji prvi seji. 2, Volitve na skupščini so javne — z dvigom rok. Tov. Martinec da besedo gostom, ki žele pozdra­ viti skupščino. Tovariš Filipovič, predsednik Saveza GIT Jugo­ slavije: Drugarice i drugovi delegati i gosti, druže pred- sedniče, čini mi posebnu čast i zadovoljstvo da u ime Saveza gradjevinskih inženjera i tehničara pozdravim skupštinu Saveza gradjevinara Slovenije. Period izmedju prošle i današnje vaše skupštine ispunjen je mnogim značajnim dogadjajima i mani­ festacijama. Jedan koji za nas, inženjere i tehničare Jugoslavije predstavlja poseban značaj i koji če se uvek pamtiti je taj što smo imali čast da u 1977. godini Titovih i naših jubileja, druga Josipa Broza-Tita pro­ glasimo za počasnog člana SITJ. Izbor i proglašenje druga Josipa Broza-Tita za počasnog člana naše organizacije sigurno je veliko priznanje za sve inženjere i tehničare i sve IT orga­ nizacije ali isto tako i velika obaveza da i kao poje­ dinci i kao društveno organizovani još više dokažemo d pokažemo sebe, da se još više angažujemo daj uči puni doprinos daljem svestranom i dinamičkom razvoju naše socialističke samoupravne zajednice. Koristim ovu priliku da ovaj skup potsetim na neke naše zajedničke zadatke koji nam prema našim statutima u toku ovoga perioda posebno privlače paž­ nju i predme su naše posebne aktivnosti: — Organizaciona jačanja pored ostalog treba za­ snivati na aktivnom povezivanju i razmeni iskustva medju našim organizacijama u okviru SGITJ, kome i statutom treba predvideti po ovom pitanju više nego do sada inicijatorsku i koordiniraj uču ulogu. — Neophodno je da se obezbedi i učvrsti koor­ dinacija osobito stručnih akcija od opšteg interesa kao i mobilisanja članstva za šire i značajnije zadatke. Specijalizovana društva treba takodje da uspostave bolju saradnju kako sa SGITJ tako i sa savezima GIT republika i pokrajina. — U oblasti društveno ekonomskog sistema i raz­ vojne politike jedno od centralnih mesta u našoj aktiv­ nosti imaće ostvarivanje politike ekonomskog i soci­ jalnog razvoja u okviru ostvarenja društvenog plana razvoja za period 1976—1980. godine. Od naših IT organizacija očekuje se veće angažovanje na pitanjima organizacije rada produktivnosti, ekonomike, proizvod­ nje i štednje. Proces društvenog dogovaranja i samo­ upravnog sporazumevanja se sve više afirmiše i po­ staje sestavni deo našeg društvenog i privrednog de­ lovanja u čemu se mora osetiti veće angažovanje i konstruktivan doprinos inženjera i tehničara, građjevinskog materiala moramo se izboriti za što efi- — Imaj uči u vidu značaj primene sa vremenih teh­ ničko tehnoloških rešenja gradjevinarstva i industrije kasnije uklapanje naših organizacija u smislu saradnje i pomoči u okviru organizacija udruženog rada da se koriščenjem stručnog potencijala obezbedi primena ce- lishodnijih tehničkih i tehnoloških rešenja bazirana na novim savremenim rešen jima a sve u cilju teh­ ničko tehnološkog procesa s jedne : kvaliteta i eko­ nomičnosti sa druge strane. Inženjeri i tehničari treba više da se orijentišu na organizovanje kreiranje vla­ stitih tehnoloških rešenja. Tehnološki model treba da odgovara našim uslovima. Sa ovim u vezi treba se zalagati za spajanje naučno istraživačkog i tehničkog procesa sa razvojem samoupravnih socialističkih društ­ venih odnosa i za suprostavljanje tehnokratskih ten­ dencijama. Rad na tehničkoj regulativi predstavlja u našoj delatnosti veoma značajan i odgovoran zadatak koji je usko povezan sa našim pozivom. Naši članovi na ovom polju u proteklom periodu dali su veliki dopri­ nos. Smatramo da aktivnosti iz ove oblasti treba pro­ širiti i pri izradi i predlozima raznih normativa stan­ darda i upustava bazirati rad ne samo na stručnim već i na opšte društvenom interesu. — Stručno uzdizanje predstavlja osnovnu obavezu naših organizacija prema članstvu kroz upoznavanje sa progresom nauke i tehnologije i razmenam stručnih iskustava. U ovom smislu kao i do sada treba nastaviti na organizovanju stručnih kurseva, predavanja, semi­ nara i stručnih ekskurzija. — Pitanje saradnje sa društveno političkim orga­ nizacijama a posebno sa organizacijama i organima u Federaciji, republikama i pokrajinama treba dati per­ manentni tok ne samo u obostranom informisanju već i kroz sprovodjenje zajedničkih akcija. — SGITJ sa svim svojim organizacijama i u nared­ nom periodu treba da nastavi da daje svoj doprinos o stvarivanju jedinstvene spoljne politike naše zemlje, medjunarođnjoj afirmaciji tekovina naše socialističke revolucije i rezultata našeg samoupravnog socialistič- kog razvoja kao i procesa podruštvljavanja naše spolj­ ne politike kroz unapcredjenje veza i saradnje sa kole­ gijalnim organizacijama u svetu i više nego do sada unapredjivanje odnosa i saradnje sa inženjersko teh­ ničkim organizacijama nesvrstanih zemalja. Smatramo da naši članovi i po ovom pitanju mogu dati svoj vidan doprinos. —■ Sistematsko i organizovano sprovodjenje za­ ključaka iz ONO i DSZ. Na kraju dozvolite da vas upoznam da će se VII skupština SGITJ održati 10. maja 1979. godine u Be­ ogradu u okviru koje je predvidjeno i Savetovanje o produktivnosti rada koje organizujemo zajednički sa Opštim udruženjem gradjevinarstva i IGM i Savez­ nim odborom Sindikata radnika gradjevinarstva Ju­ goslavije. 2elim uspješan rad skupštini. Tovariš Cufar pozdravi skupščino v imenu GIT Hrvatske in zaželi uspešno delo skupščini. Tovariš Bubnov — predstavnik Republiškega sek­ retariata za urbanizem pozdravi skupščino in se zadrži pri problemih stanovanjske izgradnje, pri katerih je pomembno, da bi se ZDGITS čimbolj angažirala. Več pozornosti bi bilo potrebno posvečati tudi področju vodnega gospodarstva in zaščiti naših voda. Tovariš Marušič pozdravi skupščino v imenu GIT Rijeke, zaželi uspešno delo in ob tej priložnosti pred­ sedniku preda poklon. Tovariš Cerar prenese topel pozdrav FAGG. Na­ dalje opozori, naj se Zveza vključi v akcijo usmerje­ nega izobraževanja. Sodelujejo naj pri zakonu o us­ merjenem izobraževanju v krajevnih skupnostih ali v delovnih organizacijah. Stipendiranje naj bi bilo sedaj povezano s kadrovskim planiranjem. V okviru FAGG je v Novem mestu organiziran študij ob delu, ki bo trajal okoli 4 leta in bo osnova za višji študij gradbene smeri. Predstavnik zbora uporabnikov izobraževalne skupnosti pozdravi skupščino in prenese željo, da bi skupščina sprejela take sklepe, ki bi bili podlaga za tesno sodelovanje in učenje kadrov. Tovariš Čačovič pozdravi skupščino v imenu Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Skupščino obvesti, da je nov predsednik ZITS tov. Tone Tribušon, in da sd želi ZITS tesnejše sodelovanje. Nadaljuje, da je po­ trebno skupno reševati problem prostorov in pričeti skupno akcijo na področju založništva, inovacij on strokovnih izpitov. Skupščino so pozdravili in zaželeli uspešno delo še tov. Bromat — predstavnik Zveze društev strojnih inženirjev in tehnikov, tov. Skaberne — predstavnik Gradbenega centra Slovenije, tov. Gradešar — pred­ stavnik Elektrotehnične zveze Slovenije. Ad 2. Predsednik ZDGITS tov. Praprotnik poda poročilo o delu med zadnjima skupščinama. (Priloga) Tovariš Bubnov, glavni in odgovorni urednik Gradbenega vestnika, poda poročilo. (Priloga) Ad 3. Predsednik nadzornega odbora tov. Bojc po­ da poročilo o delu nadzornega odbora za obdobje 1977 do 1978. Ad 4. K razpravi po poročilih se prijavi tov. Ro­ sina, predsednik komisije za regulativo. V uvodnih besedah pove, da je ta komisija resnično premalo na­ redila. Poudari, da je še vedno premalo sodelovanja pri standardizaciji in da je zadnji čas, da se na tem področju nekaj premakne. Tov. Stanič omeni problem poslovnih prostorov ZDGITS, ki naj bi se reševal v okviru vseh DIT. Na­ dalje omeni, da še vedno ni izpolnjena obljuba iz prejšnjih let, da bo izdan gradbeniški slovar. Pred­ laga, da se ponovno obnovi predlog za odlikovanje tovarišev Mikuša, Marussiga, Kranjca, Rihtariča, Do- berleta, Staniča, dr. Zemljiča in dr. Žnidaršiča, to je članov demokratično zbranega vodstva, ki so jih izvo­ lili predstavniki delegatov petih društev za ceste širom po Sloveniji. Predlaga tudi, da se društvo za ceste sprejme v ZDGITS, ker SZDL meni, da se DIT s so­ rodnega področja dela organizirajo enotno, ker bodo na ta način bolje reševala probleme. Tov. Jecelj pritr­ di, da je potrebno več narediti za standardizacijo in da naj ZDGITS vpliva na problematiko izobraževa­ nja. Tov. Remec z zavoda za varstvo pri delu SRS opozori skupščino na zakon o združenem delu in na poglavje o varstvu pri delu. ZDGITS naj se vključi v akcijo naše samoupravne družbe za zdravo, varno in humano delo. Akademik prof. dr. Šuklje predlaga naj bi ZDGITS dala več poudarka izobraževanju. Ojačali naj bi po­ diplomski šudij. V veliki meri je potrebno pritegniti naše vidne strokovnjake. Potrebno je omogočiti vsem, ki delajo v gradbeništvu, spoznanje novosti te panoge. Mnenja je, da Gradbeni vestnik ne sme biti poljudna revija, temveč mora biti čitljiv srednje in visoko izo­ braženim. Na koncu prof. Šuklje ugotavlja, da bi morali strokovnjaki bolje in več pisati v Gradbeni vestnik. Predsednik delovnega predsedstva skupščine tov. Horvat se zahvali vsem, ki so sodelovali v razpravi in prosi za poročilo verifikacijske komisije. Predsednik verifikacijske komisije tov. Andoljšek poda poročilo. Ugotovljeno je, da je od 12 DGIT (11 registriranih in 1 v ustanavljanju) prisotnih na skup­ ščini 11 DGIT in 38 delegatov od 55 delegiranih, kar pomeni več kot polovica delegacij in delegatov in s tem je skupščina sklepčna. Tov. Horvat se zahvali za podano poročilo' verifi­ kacijske komisije in predlaga, da se sprejmejo vsa podana poročila. Podana poročila so soglasno sprejeta. Ad 5. Organizacijski sekretar ZDGITS tov. Man­ deljc poda predlog spremembe statuta ZDGITS. Spremenijo naj se: — 10. čen, ki govori o sprejemanju društev v ZDGITS in se sedaj glasi: »Sklep o sprejemu v ZDGITS je reguliran s podpisom samoupravnega spo­ razuma o združitvi sredstev GIT v ZDGITS, na pod­ lagi sklepa na ustanovni skupščini društva GIT.« — 13. člen, podeljevanje naslovov za častne in zaslužne člane, se sedaj glasi: »ZDGITS podeljuje na­ slov častnega, zaslužnega člana, priznanja in zahvale ZDGITS. Naslov častnega, zaslužnega člana, priznanja in zahvale ZDGITS podeljuje skupščina ZDGITS zve­ zam, društvom ali posameznikom, ki so s svojim izred­ nim delom prispevali k uspehu ali afirmaciji ZDRITS.« — 16. člen se spremeni v tem, da se 6. alinea črta, 8. alinea pa se glasi: »Dodeljevanje naziva častnih, zaslužnih članov ZDGITS, priznanj in zahval za dobro sodelovanje z Zvezo.« — 19. člen se sedaj glasi: »Predsedstvo sestav­ ljajo: predsednik ZDGITS, dva podpredsednika, pred­ sedniki društev GIT v Sloveniji.« — 22. člen — doda se alinea: »Sklepa o finančnem načrtu za prihodnje leto in potrjuje zaključni račun za preteklo leto.« 23. člen — obravnava članstvo izvršnega odbora ZDGITS in se sedaj glasi: »Izvršni odbor ima 11 čla­ nov. Člani IO so: predsednik IO, podpredsednik IO, predsednik ZDGITS, predsedniki strokovnih komisij oziroma odborov in svetov in še en član.« — 29. člen —• doda se pod6. alineo: — komisija za SLO in družbeno samozaščito. — 34. člen — spremeni se rok za obravnavo in potrditev zaključnega računa. Sedaj se glasi: »Izvršni odbor mora obravnavati in potrditi zaključni račun najmanj osem dni pred oddajo zaključnega računa pristojni podružnici SDK. Predlagane spremembe statuta ZDGITS skupščina soglasno sprejme. Ad 6. Tov. Martinec poda predlog za zvišanje čla­ narine za obdobje 1980—1981 na 180,00 din. Predlog je sprejet z enim glasom proti. Ad 7. Tov. Horvat na podlagi poročila nadzornega odbora predlaga razrešnico dosedanjim članom orga­ nov ZDGITS. Predlog je soglasno sprejet. Ad 8. Predsednik kandidacijske komisije tov. Me­ gušar poda predlog za izvolitev novih organov ZDGITS, ki se glasi: predsedstvo za predsednika — tov. Stanko Tominc, dipl. inž., za podpredsednika — tov. Albert Praprotnik, dipl. inž., za podpredsednika — tov. Franc čačovič, dipl. inž. izvršni odbor za predsednika — tov. Franc Martinec, dipl. inž., za podpredsednika — tov. Jože Vučajnik, dipl. inž., za člane: tov. Stanko Tominc, dipl. inž., tov. Stane Uhan, tov. Sergej Bubnov, dipl. inž., tov. Josip Vitek, dipl. inž., tov. Branko Rosina, tov. Vlado Slokan, dipl. inž., tov. Janez Hribar, dipl. inž., tov. Ilija Moškov, dipl. inž., tov. Anton Žerjal, dipl. inž. nadzorni odbor za predsednika — tov. Dragan Kranjc, dipl. inž., za člane: tov. Janez Bojc, dipl. inž., tov. Vida Jug za namestnike: tov. Venčeslav Tajnik, dipl. inž., tov. Jurij Mohar, dipl. inž., tov. Jaka Andoljšek, dipl. inž. Predlog kandidacijske komisije je soglasno sprejet. Ad 9. Novi predsednik tov. Stanko Tominc se za­ hvali za zaupanje v imenu novoizvoljenih organov in poudari, da je z izvolitvijo izkazano članom zaupanje istočasno pa zadana obveza, da bodo naloge, ki so pred njimi, poskušali operativno in uspešno izvrševati. Pre­ pričan sem, pravi predsednik, da bo to, ne le z delom odborov in komisij, temveč z veliko angažiranostjo vseh uspelo. Z njegovo izvolitvijo, nadaljuje predsednik, je bilo dano veliko priznanje delu mariborskega DGIT, ki je doseglo nadpoprečne rezultate. To pa je bilo možno le z veliko prizadevanja vseh članov odbora in celot­ nega članstva. Na koncu predsednik pove, da bo del pridobljenih izkušenj uporabil pri nadaljnjem delu Zveze. Predsednik izvršnega odbora tov. Martinec poda predlog o podelitvi priznanj častnim in zaslužnim čla­ nom. Naslov zaslužnega člana ZDGITS: — Anton Žerjal, dipl. inž., — Milan Levičnik, — Slavko Kukovec, — Franc Zupančič, inž. gr., —• Ivo Hali, dipl. inž. Naslov častnega člana ZDGITS: — DGIT Maribor, — Nace Perko, dipl. inž. Predlog za podelitev priznanj: —■ Zveza strojnih inženirjev in tehnikov SR. Slo­ venije, — Elektrotehniška zveza SRS. Podelitev priznanj po sklepu občnega zbora 17. in 18 oktobra 1974 v Mariboru: Častni člani: prof. Sergej Bubnov, dipl. inž., prof. dr. Lujo Suklje, dipl. inž., Ciril Stanič Zaslužni člani: Ivan Jecelj, dipl. inž., Minka Pranje, Hilda Kravina, Vida Mam, dipl. inž., Dušan Ribnikar, dipl. inž., Peter Glavan, dipl. inž., Vinko Brežnik, dipl. inž. Predlog, ki ga je podal tov. Martinec, je skup­ ščina soglasno sprejela. Novi predsednik ZDGITS podeli priznanja vsem predlaganim članom. Tov. Horvat zaključi skupščino in se zahvali vsem prisotnim za udeležbo. Ljubljana, 12. 4. 1979 ALBERT PRAPROTNIK Poročilo o delu zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v času od skupščine dne 24. marca 1977 v Velenju do današnje skupščine Dejavnost predsedstva, izvršnega odbora in stro­ kovnih komisij ZDGITS je bila v preteklem obdobju usmerjena k uresničitvi sklepov, ki so bili sprejeti na skupščini v Velenju. Za ugotovitev naše uspešnosti pri tem prizadevanju je prav, da v kratkih obrisih pri­ kažemo osnovne zadolžitve s pretekle skupščine: Poleg delovanja zveze, ki izhaja iz sprejetih ciljev, nalog in delovnih področij na podlagi statuta, so bili dani posebni poudarki: — ustanavjanju in delovanju novih društev; — strokovnemu izobraževanju, ogledu gradbeniš­ kih razstav in zanimivih gradbišč; —■ vključevanju društev v razreševanje gospodar­ skih in drugih problemov v družbenopolitični skup­ nosti; — izboljšanju vsebine Gradbenega vestnika; — ureditvi prostorov zveze. Da bi dosegli te cilje, je celotna aktivnost Zveze potekala po izvoljenih organih in strokovni službi. Zato je najprimernejše, da njihovo delovanje prika­ žemo ločeno: PREDSEDSTVO ZDGITS Predsedstvo je imelo v mandatnem obdobju tri seje. V skladu s sklepam skupščine je pripravilo ce­ lotni program delovanja izvršnega odbora, komisij in strokovne službe. Program je bil sestavljen s sodelo­ vanjem vseh članov organov zveze in posvetovanja z društvi. Poleg tega so bile sprejete posamezne zadolžitve za organizacijo novih društev, kar je bilo zelo uspešno realizirano. V zvezo je sedaj vključenih 11 društev, katerih delovanje bo podano posebej. Uspeh te akcije pomeni dosego temeljnega cilja, to je vključitev sode­ lovanja večine gradbenih strokovnjakov. Na ostalih sejah predsedstva se je analiziralo izva­ janje sprejetega programa in sprejemanje ukrepov za poživitev delovanja. IZVRSNI ODBOR ZDGITS Izvršni odbor je imel v mandatnem obdobju osem rednih sej. Delovanje izvršnega odbora je bilo usmer­ jeno k uresničevanju programa zveze, imenovanju in spremljanju dela strokovnih komisij in pregledu delo­ vanja strokovne službe. Pripravljeni in sprejeti so bili vsi samoupravni akti, ki so v skladu s statutom pot­ rebni za delovanje zveze. Za obe leti so bili sprejeti finančni programi in potrjeni letni zaključni računi. Poleg obravnave problemov tekočega poslovanja in organizacijskih vprašanj je izvršni odbor večkrat obravnaval delovanje uredniškega odbora Gradbenega vestnika z željo, da se vsebina uskladi z zahtevami društev. Polemika o vsebini je bila objavljena v reviji in so z njo društva seznanjena. Izvršni odbor je intenzivno sodeloval pri programu delovanja zveze in tudi redno spremljal delovanje stro­ kovnih komisij. Pri delovanju izvršnega odbora je potrebno pose­ bej poudariti prizadevanje in uspešnost njenega pred- reševanju problemov strokovne službe in mnogo svo- sedndka inž. Franceta Martinca, ki je sodeloval pri j ega časa posvetil delovanju zveze. Zadnje seje so bile posvečene pripravi za skup­ ščino in so bUe v skladu s sprejetimi sklepi organi­ zirane na sedežih posameznih društev s ciljem medse­ bojnega spoznavanja in delovanja. Tako so bile seje v Trbovljah 'in Mariboru, kjer je društvo seznanilo izvršni odbor o delovanju in problemih društva in s člani izvršnih odborov društev aktivno sodelovalo pri obravnavi problematike zveze. Potrebno bi bilo, da se tak način dela obdrži tudi v bodoče. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE Delovanje strokovnega sekretarja inž. Petra Man­ deljca se poleg ostalega kaže predvsem v uspešnem delovanju komisije za izobraževanje. Komisija je v celoti realizirala svoj program, kar dokazuje: —• organizacija strokovnih ekskurzij v inozemstvu in doma: 8 ekskurzij v inozemstvo v letu 1977 z 268 ude­ leženci; 7 ekskurzij v inozemstvo v letu 1978 z 236 ude­ leženci; 3 ekskurzije v domovini v letu 1977 s 180 ude­ leženci; 4 ekskurzije v domovini v letu 1978 s 429 ude­ leženci; — redna organizacija pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite; — organizacija predavanj z ljubljanskim društ­ vom. Na ekskurzijah v domovini so bili navezani stiki s strokovnimi društvi osalih republik, delno tudi z grad­ beniki v inozemstvu. V pripravi je organizacija ogleda Tolminske z gradbeniki SR Hrvatske. KOMISIJA ZA RAZVOJNO DELO IN INOVACIJE Komisija je v svoji mandatni dobi imela pet sej, na katerih je obravnavala probleme s področja ino­ vacij in raziskovalne dejavnosti. Komisija si je zadala za nalogo pospeševati ino­ vacijske procese med svojim članstvom in se tudi aktivno, kot srokovno telo in arbiter, vključiti v posto­ pek za zavarovanje pravic inovatorjev. Organizirana je bila anketa, ki naj bi ugotovila dejavnost inovacijskih komisij pri TOZD v gradbeni­ štvu. Odziv na anketo je bil razmeroma skromen, saj je odgovorilo le 30 do 200 TOZD. Kljub temu pa je anketa pokazala pripravljenost za sodelovanje z društ­ vom zaradi skupnega pospeševanja inovacijske dejav­ nosti. V pripravi je predlog pravilnika, ki bo dostavljen vsem delovnim organizacijam s področja gradbeništva. Komisija je sprejela tudi plan dela za leto 1979 in predlaga, da društva imenujejo poleg stalne komi­ sije tudi svoje predstavnike, ki bodo sodelovali s ko­ misijo. KOMISIJA ZA TEHNIČNO REGULATIVO Komisija za regulativo je na podlagi grobe ana­ lize ugotovila, da so v zvezi z 'izvajanjem in delom v gradbeništvu pri nas osnovni problem prepočasni postopki pri inovaciji tehničnih predpisov in standar­ dov. Komisija ugotavlja potrebo po uskladitvi obsto­ ječih tehničnih predpisov — tako pravilnikov Jkot zakonov z zakonom o združenem delu. Komisija je prejela v razpravo le pet osnutkov standardov, čeprav bi morala prejeti od Zveznega za­ voda za standardizacijo v razpravo vse osnutke, pred­ vsem pa osnutke predpisov, ki so pomembni za grad­ beništvo tako v pogledu tehničnih izvedb kot tudi eko­ nomike (primer predpisov s področja toplotne zaščite objektov). Komisija je prav tako razpravljala o neurejenih vprašanjih nostrifikacije tehnične dokumentacije in nerešenem investitorstvu v stanovanjski gradnji. V bodočem delovanju zveze je potrebno določiti status komisije v odnosu do zveznih in republiških institucij in zakonodajnih organov s področja tehnične regulative in sodelovanja pri strokovnih recenzijah predlogov. ZALOŽNIŠKI SVET Založniški svet je v celoti realiziral sprejeti pro­ gram in z uspehom izvršil naslednja dela: — urejena in dopolnjena je bila zbirka tehničnih predpisov v gradbeništvu in posredovana vsem grad­ benim delovnim organizacijam; — založniški svet je sodeloval pri založbi in izdaji učbenikov: Pravni predpisi in Temelji družbene ure­ ditve, Organizacije dela in ekonomike SFRJ, ki sta potrebna kandidatom za strokovni izpit; — z izrednim prizadevanjem je založniškemu sve­ tu uspelo ponatisniti 1000 izvodov odlične strokovne knjige Priročnik za dimenzioniranje armiranobeton­ skih konstrukcij avtorjev Rogač — Saje. Založniški svet se dogovarja z avtorjema za izdajo drugega dela. — od FAGG se je svetu posrečilo izposlovati po­ natis učbenikov za strokovne izpite avtorja Milana Pajka Kalkulacije gradbenih del in gradbeno poslo­ vanje. Založniškemu svetu so bile v veliko pomoč stro­ kovne službe zveze, na kaerih je bila glavna odgovor­ nost realizacije programa. UREDNIŠKI ODBOR Poročilo uredniškega odbora je priloženo temu po­ ročilu, zato delovanja ne bomo posebej navajali. Že pri delovanju izvršnega odbora je bilo omenje­ no, da razprava o vsebini Gradbenega vestnika še ni zaključena. Bilo bi potrebno, da današnja skupščina dokončno razčisti to problematiko in da novemu ur ed­ niškemu odboru, ki ga bo imenoval izvršni odbor, jasna izhodišča za nadaljnje delo. KOMISIJA SLO Komisija SLO je bila imenovana v letu 1978 in se vključuje v delovanje v okviru svojega programa, predvsem pa sodeluje z ustreznimi institucijami s pod­ ročja ljudske obrambe in narodne zaščite. STROKOVNA SLUŽBA Delovanje strokovne službe je zajeto v delovanju vseh organov zveze s pripravo potrebnega materiala za seje in ostalo administracijo. Pretežni del strokov­ nega delovanja pa je porabila za realizacijo zahtev­ nega programa izobraževanja in založništva. Celotno finančno poslovanje je bilo v redu vodeno in sproti pregledano. Ugotoviti moramo, da se nam žal ni posrečilo ure­ diti vprašanja prostorov. Rešitev tega vprašanja je vezana na ureditev problema za vsa društva. S po­ trebnim rušenjem objekta na Erjavčevi 15 bo treba zahtevati primemo nadomestilo, seveda pa bo nujno tudi sofinanciranje društev. Organizacijsko je strokovna služba izpopolnjena, vendar zahteva tekoče poslovanje intenzivno sodelo­ vanje vseh zaposlenih. DELOVANJE DRUŠTEV Delovanje organov zveze pa ni samo sebi namen, temveč je vsa aktivnost usmerjena k poživljanju de­ javnosti društev, ki so jo ustanovila. Sodelovanje je potekalo prek delegatov iz društev v zvezi in stro­ kovno službo. Društva so o svoji dejavnosti podala poročila, iz katerih je razvidno, da je bilo njihovo delo usmerjeno predvsem v organizacijo strokovnih predavanj in eks­ kurzij, s čimer smo lahko zadovoljni. V tem so bila z izjemo redkih uspešna vsa društva. Kot najuspešnejšo moramo posebej omeniti dru­ štvo v Mariboru, ki dobiva za svojo dejavnost priz­ nanje tudi zunaj mej naše republike. Društvo je bilo v letu 1978 gostitelj seje glavnega odbora SGITJ in pošilja svoje predstavnike tudi na seje odborov v Beogradu. Svojo dejavnost opravlja v društvenem domu IT Maribor in z dobro organizacijo predavanj in strokov­ nih ekskurzij ter družbenih prireditev vključuje v delo vse gradbenike v Mariboru. Že podatek, da je v društvo vključenih 650 gradbenih strokovnjakov, do­ volj nazorno prikazuje uspešnost delovanja. Omeniti je potrebno tudi celjsko društvo, ki je s pridobitvijo lepih prostorov močno povečalo svojo de­ javnost in se v okviru občinske zveze vključuje v strokovno in družbenopolitično dejavnost Celja. Zadovoljivo je tudi delovanje društev Velenje, Dravograd in Novo mesto. Tudi v bodoče bo naša nadaljnja naloga, da se in- tezivira delo vseh društev in zbudi zanimanje za društ­ veno delo, ki je odsev prizadevnosti in delovanja stro­ kovnih kadrov posameznih območij. SKLEP Ce na koncu ocenimo izvršeno delo zveze in ga primerjamo z uvodoma navedenimi smernicami velenj­ ske skupščine, lahko ugotovimo, da je bilo pretežno, število nalog izvršeno in opravičeno zaupanje, ki so ga delegati društev izkazali z izvolitvijo. Pri tem ne trdimo, da bi se dalo naloge izvršiti še bolje, vendar se je zaradi delovnih nalog pri rednem delu težko neomejeno posvetiti društvenemu delu. Na koncu bi se želel zahvaliti vsem, ki so kakor­ koli ̂ s svojim delom prispevali k izpolnitvi naloge in želim novim predstavnikom še uspešnejše delo­ vanje. Novo mesto, dne 5. aprila 1979 JANEZ BOJC Poročilo nadzornega odbora ZDGITS Poročilo obravnava dvoletno dobo od zadnje skupščine ZDGIT, ki je bila marca 1977 v Velenju, pa do danes. Nadzorni odbor, ki je bil izvoljen na tej skupščini, so sestavljali 3 člani in 3 namestniki. Sestali smo se na 4 sejah, po en član NO pa je bil prisoten na vseh sejah predsedstva in izvršnega odbora zveze, člani pa so sodelovali tudi pri delu komisij in pa seveda v svo­ jih matičnih društvih. Spremljali smo delo odborov organov zveze in zaposlenih v sekretariatu zveze, na sejah obravnavali delo odborov in komisij. Poslovanje zveze je N. odbor pregledal ob zaključ­ kih leta (2 bilanci). Sodeloval je tudi pri inventurnem popisu materiala. Zveza je v tem obdobju vseskozi poslovala gospo­ darsko uspešno. Ostanek dohodka za leto 1978 je znašal 314.500,— din. Dohodki so znašali 3,47 milijona din, izdatki pa 3,16 milijona din. Obseg poslovanja se je glede na leto 1977 povečal za eno četrtino. Glavne poslovne dejavnosti zveze so bile 'izdajanje Gradbenega vestnika, prirejanje semi­ narjev za pripravo na strokovni izpit, prirejanje eks­ kurzij v domovini in v inozemstvo in izdajanje stro­ kovne literature. Pregled izpolnitve finančnega plana za leto 1978 kaže, da so dohodki glede na plan preseženi za ca. 505.000,— din (17 °/o), izdatki pa za 220.000,— din (6 %>). Predvsem je povečan obseg ekskurzij (za 59 °/o) in se­ minarjev za 12 %, kar je dvignilo dohodke in seveda tudi izdatke. SERGEJ BUBNOV Poročilo o Gradbenem vestniku v letih 1977 in 1978 Na občnem zboru Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki je bil 24. marca 1977 v Velenju, je bilo podano poročilo o vsebini Gradbenega vestnika v letih 1975 in 1976 po klasifikaciji člankov, ki jo Iz navedenih podatkov je razvidno, da je bilo po­ slovanje zveze v pretekli mandatni dobi finančno us­ pešno in da se je poslovna dejavnost razširila. Pred zadnjo mandatno dobo je zveza s svojo pi­ sarno in odbori uvajala v življenje novosti novega statuta zveze, predvsem v pogledu ustanavljanja dru­ štev gradb. inženirjev in tehnikov po regijah in ob­ činah. Do danes je bilo ustanovljeno 10 novih društev poleg celjskega in mariborskega, ki sta bila ustanov­ ljena že prej. S tem se je povečalo število članov, ki aktivno delujejo. Seveda se je povečalo tudi absolutno število članov. Cimprej je treba ustanoviti društva še na tistih območjih, kjer je to možno in koristno (obala). Dejavnost članov bomo še povečali, če bomo oja­ čali poverjeništva v večjih podjetjih in tem poverje­ ništvom začrtali pot organizacijskega kot tudi stro­ kovnega delovanja v društvih. Nadzorni odbor priporoča novim organom zveze, da v prihodnosti povečajo vpliv članstva na strokovno- politične družbene odločitve, kot so: — gradnja prometnih, energetskih in industrijskih objektov, urbanizacija mest itd. in — da sodelujejo pri novi ureditvi šolstva (usmer­ jeno izobraževanje). Zgornje se lahko doseže s pomočjo simpozijev, posvetovanj, anket ali člankov v Gradbenem vestniku. Zavedati se moramo, da je članstvo gradbenih in­ ženirjev in tehnikov močan strokovni potencial, ki ga je treba v dobro naše družbe čimbolj uporabiti. Velika naloga novih organov je tudi pridobitev novih ustreznejših prostorov zveze. Zveza in društva naj medsebojne stike pomnožijo in obogatijo. Nadzorni odbor predlaga skupščini, da izreče de­ lavcem zveze in članom organov zveze priznanje za dvoletno uspešno delo in da se da članom voljenih organov zveze zaslužena razrešnica. uporabljamo že od leta 1967. Na podlagi te klasifikacije je bila struktura člankov v letih 1977 in 1978 nasled­ nja: Število člankov 1967/74 75/76 77/78 Geomehanika in fundiranje Statika in dinamika 9 4 4 3,5 5,8 7,5 konstrukcij Gradnja na seizmičnih 34 3 9 13,3 4,3 17,0 področjih 10 3 4 3,9 4,3 7,5 Visoke gradnje 22 14 7 8,6 20,4 13,2 Hidrogradnja 23 13 9 9,0 18,8 17,0 Cestogradnja 33 13 3 13,9 18,8 5,6 Železnica 7 1 — 2,6 1,5 — Mostovi 15 — 2 5,8 — 3,8 Komunalna hidrotehnika 17 3 2 6,8 4,3 3,8 Gradbeni materiali 39 6 3 15,4 8,7 5,6 Organizacija gradbenih del 31 4 7 12,2 5,8 13,2 Gradbena mehanizacija 4 1 1 1,6 1,5 2,0 Urbanizem 1 4 2 4,3 5,8 3,8 255 69 53 100,0 100,0 100,0 Pri relativno majhnem jezikovnem področju in pri majhnem številu gradbenikov, ki so pripravljeni pisati strokovne prispevke, namenjene širši strokovni jav­ nosti, je in bo pridobivanje kvalitetnih strokovnih člankov najtežja naloga uredniškega odbora. Pri struk­ turi člankov lahko ugotovimo, da se je glede na predhodno dvomesečno obdobje bistveno povečal delež srokovnih člankov s področja statike in dinamike kon­ strukcij, zmanjšal se je delež člankov s področja hi­ drotehnike in zlasti cestogradnje. Povečal se je tudi delež člankov s področja organizacije gradbenih del, kjer so vključeni tudi članki s področja računalništva v gradbeništvu. Obseg Gradbenega vestnika je v obeh letih pre­ koračil planirani obseg 240 strani. V letu 1977 je bil obseg 308 strani, v letu 1978 pa 276 strani. V tem dveletnem obdobju je Gradbeni vestnik redno izhajal, kar je v primerjavi z ostalimi strokovnimi časopisi pri nas izjemen primer. Naklada se je v tem obdobju povečala od 2400 na 3000 izvodov. To je tudi naj večja naklada kakega tehniškega strokovnega časopisa v SR Sloveniji. ; ;|J V letu 1978 je Gradbeni vestnik pričel objavljati krajša poročila o pomembnejših gradbenih objektih, ki so v fazi projektiranja ali gradnje v Sloveniji in v Jugoslaviji. V pripravi je tudi objavljanje podobnih prispevkov iz vsega sveta. V preteklem obdobju so bile posamezne številke Gradbenega vestnika tako kot prej oblikovane s stro­ kovnimi prispevki, navezanimi bodisi na posamezne regije ali pa na posamezna strokovna področja. Največ številk je bilo z mešano strokovno vsebino. Posamezne številkeso vsebovale redne rubrike, zla­ sti rubrike Iz naših kolektivov, Iz Raziskovalne skup­ nosti Slovenije in druge. Zlasti pomembno za razvoj gradbeništva je redno sodelovanje Gradbenega vestni­ ka z Raziskovalno skupnostjo Slovenije, kar omogoča tekoče informiranje naših gradbenikov o raziskovalni dejavnosti na področju gradbeništva v okviru RSS. Gradbeni vestnik je po izjavah zastopnikov RSS tudi prvi strokovni časopis v Sloveniji, ki je takšno sode­ lovanje izpostavil in ga uspešno vzdržuje. V tem obdobju je izšla tudi jubilejna 200. številka Informacij ZRMK, s katerimi ta naša osrednja razi­ skovalna inštitucija tekoče informira gradbene stro­ kovnjake o svojem delu. Za prihodnje obdobje so v pripravi številke z na­ slednjo vsebino: NE Krško, Visoke pregrade (ob kongresu Jugoslo­ vanskega društva za visoke pregrade v SR Sloveniji), Gradbena dejavnost v Ljubljani in v Celju in še ne­ katere druge teme. Finančno stanje Gradbenega vestnika je ugodno, kar je razvidno iz posebnega finančnega poročila. K temu ne nazadnje prispevala tudi dejtsvo, da so ured­ niški in avtorski honorarji v Gradbenem vestniku pod ravnijo ustreznih honorarjev drugih strokovnih revij. Uredniški odbor za svoje delo ne prejema nikakršnih honorarjev. Uredniški odbor je dal pobudo za sestanek glav­ nih urednikov vseh jugoslovanskih strokovnih časopisov s področja gradbeništva, da bi izmenjali strokovne članke in informacije o pomembnejših gradbenih ob­ jektih v posameznih republikah. To pobudo je sprejela Zveza GIT Jugoslavije. Sestanek je bil 23. januarja 1979 v Beogradu. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se ustanovi koordinacijski odbor za založniško dejavnost ZGITJ, v okviru katere bi izmenjavali informacije in članke. Uredniški odbor je večkrat razpravljal o vsebini Gradbenega vestnika glede na pripombe, ki so bile podane na občnem zboru v Velenju. V rubriki Mnenje in kritika so se oglasili tudi nekateri naši vidni grad­ beniki s svojimi stališči glede tega vprašanja. Ured­ niški odbor je v naj večji možni meri upošteval podane pripombe. Pri tem se je zavedal dejstva, da je Grad­ beni vestnik edina slovenska strokovna revija, ki mo­ ra biti odsev strokovne ravni našega gradbeništva in slovenske gradbene misli in jezika. Gradbeni vestnik mora imeti in tudi ima svoje mesto ne samo v Slove­ niji, temveč tudi v SFRJ in v svetu. Glede splošne in strokovne ravni Gradbenega vestnika sodi uredniški odbor, da ne sme biti nižja od ravni podobnih strokov­ nih revij gradbene stroke ali drugih strok v naši in drugih republikah. Uredniški odbor se zahvaljuje organizacijam gradbeništva za razumevanje in podporo v prizadeva­ nju uredniškega odbora, da bi se omogočilo redno iz­ hajanje Gradbenega vestnika z vsebino, ki ustreza po­ trebam bralcev in ki naj bi bila hkrati odsev ravni in stopnje razvoja gradbeništva v naši republiki. vesti I. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE Dodatno k vabilu na I. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije dne 14. septem bra 1979 na FAGG v Ljubljani (objavljeno v GV-1979-4/5) spo­ ročamo, da bodo uvodni refera ti naslednji: VUkašin Ačanski: Novelacija predpisov za beton, arm irani beton in prednapeti beton Miloš M arinček: Novelacija predpisov za metalne konstrukcije Srdjan T urk: Novi vidiki na področju lesenih konstrukcij Peter Fajfar: rPincipi p ro jek tiran ja zgradb v potresnih območjih Edo Rodošek: Pristop k optim iranju konstrukcij z vidika organizacije v fazah zasnove in izvedbe Sekcija gradbenih konstruktorjev Slovenije Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije Sklepni dokument posvetovanja Inženirji In tehniki pri uresničevanju družbene samozaščite Subotica, 1978 Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije je s so­ delovanjem republiških organizacij inženirjev in teh­ nikov, z določenimi zveznimi organi in organizacijami in posameznimi organizacijami združenega dela 19. in 20. oktobra 1978. leta organizirala v Subotici prvo po­ svetovanje na temo Inženirji in tehniki pri uresničeva­ nju družbene samozaščite. Sodelovalo je okoli 300 predstavnikov organizacij inženirjev in tehnikov, zveznega sekretariata za ljud­ sko obrambo, zveznega sekretariata za notranje zadeve, zveznega sodišča, sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, drugih družbenopolitičnih, družbenih in zveznih orga­ nizacij in organov, znanstveno-raziskovalnih inštitu­ tov in fakultet, organizacij združenega dela in vseh republik in avtonomnih pokrajin in njihovih združe­ nih organizacij in skupnosti, specializiranih in dru­ gih institucij. Udeleženci posvetovanja so poslali tele­ gram tovarišu Josipu Brozu-Titu, pri čemer so pod­ črtali pripravljenost in odločnost za angažiranje v vse­ ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, za očuvanje suverenosti in integritete naše samoupravne sociali­ stične skupnosti in njen še usipešnejši nadaljnji razvoj. Na posvetovanju je bilo podanih 39 referatov in poročil. V njih je bilo izčrpno analizirano današnje stanje s konkretnimi podatki in dejstvi. Obenem pa so bile nakazane smernice za nadaljnje delovanje in­ ženirjev in tehnikov pri uresničevanju nalog s pod­ ročja družbene samozaščite. Med dvodnevnim, zelo an­ gažiranim delom so izhajali iz besed tovariša Tita, ki je na kongresu SUBNOR v Budvi dejal, da sta splošna ljudska obramba in družbena samozaščita naloga vseh in da ne bi nihče mogel delavskemu razredu, narodom ukvarjati se z njimi. Nato so udeleženci posvetovanja in narodnostim teh pravic odvzeti in jim prepovedati ugotovili, da je bilo delo uspešno in kakovostno, pose­ bej pa so poudarili: 1. Ocena in stališča XI. kongresa ZKJ v celoti, posebej pa referat predsednika ZKJ, tovariša Tita, in peti del resolucije XI. kongresa ZKJ so podlaga in jasna orientacija za nadaljnje angažiranje vseh delov­ nih ljudi in državljanov, inženirjev dn tehnikov in njihovih združenj pri uresničevanju z ustavo in za­ koni določenih pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. Kot funkcija samoupravne socialistične družbe se družbena samozaščita uresničuje z aktivnim delo­ vanjem vseh delovnih ljudi in državljanov, organi­ zacij združenega dela in drugih samoupravnih organi­ zacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti in družbenih organizacij in združenj držav­ ljanov zaradi zaščite ustavne ureditve samoupravnih in drugih pravic in svoboščin delovnih ljudi in delav­ cev, zavarovanja njihove osebne in imovinske varno­ sti, zaščite družbene imovine in zavarovanja svobod­ nega družbenega razvoja. 3. Razvoj političnega sistema socialističnega samo­ upravljanja in dosežki v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti — kakor je bilo poudarjeno v sta­ liščih XI. kongresa ZKJ — omogočajo in zahtevajo nadaljnje podružbljanje varnosti kot integralne funk­ cije samoupravnih odnosov in sestavnega dela samo­ upravnih subjektov. Krepitev zaščitne sposobnosti SFRJ je pogojena tudi z obstoječimi mednarodnimi odnosi in prizadevanji reakcionarnih, imperialističnih in hegemonističnih sil, da bi skupaj z notranjim sov­ ražnikom ovirale in oteževale samoupravni razvoj naše družbe in ogrožale neodvisnost, ustavni red in integri­ teto dežele. 4. Splošna ljudska obramba in družbena samo­ zaščita se izgrajujeta kot med seboj povezani funkciji našega družbenopolitičnega sistema, da bi uresničili enotni cilj. Vzajemno se prepletata in dopolnjujeta na edinstvenih idejnopolitičnih, delavskorazrednih teme­ ljih in izkušnjah iz narodnoosvobodilnega boja. 5. Na podlagi ustave SFRJ, zakonov, pozakonskih in samoupravnih splošnih aktov se urejajo pristojnosti, pravice in odgovornosti ter medsebojni odnosi vseh družbenih subjektov pri opravljanju funkcije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. S temi akti so urejeni temelji, ki varujejo enotnost sistema in v miru in med vojno učinkovito delovanje vseh družbe­ nih dejavnikov, nosilcev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ob tem pa ostajajo velike mož­ nosti za ustvarjalno, samoupravno in samoiniciativno delovanje vseh družbenih subjektov na področju družbene samozaščite, čemur se bodo kot del vsak­ danjih aktivnosti in delovnih nalog posvečali vedno bolj. 6. Delovni ljudje in državljani — samoupravljavci organizirajo in uresničujejo svojo obrambo in samo­ zaščito na delovnem mestu in družbenopolitičnih skup­ nostih in drugih organizacijah in skupnostih, pri čemer se povezujejo z drugimi družbenimi subjekti, kadar pa je nujno potrebno tudi z drugimi specializiranimi or­ ganizacijami in institucijami, kakor so jugoslovanska ljudska armada, varnostne službe dn druge. II Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije je bila osnovana leta 1945 na tradicijah naprednih organizacij inženirjev in tehnikov, iz katerih vrst je vzniklo veliko število borcev in 89 narodnih herojev. Zrastla je v naj­ širšo obliko organiziranja inženirjev in tehnikov v SFRJ. Prek svojih članov in organizacij je Zveza inže­ nirjev in tehnikov Jugoslavije pomembno prispevala k materialnemu in celotnemu družbenopolitičnemu raz­ voju dežele. V pogojih nadaljnjega, vedno hitrejšega razvoja krepitve samoupravnih družbenih odnosov, ko se uresničuje vse obsegajoče in dosledno samoup­ ravno organiziranje delovnih ljudi in državljanov na vseh področjih njihovega življenja in dela, se orga­ nizaciJe nženiirjev in tehnikov kot subjektivni de­ javnik in nerazdružljiv del samoupravnega družbenega si tema aktivno vključujejo v celokupna družbena gi­ banja. Pri tem dobivajo posebno pomembne in odgo­ vorne dolžnosti in obveze tudi na področju družbene samozaščite. Inženirji in tehniki so del delavskega razreda in delovnih ljudi z ustreznimi strokovnimi kvalifikaci­ jami in znanjem in imajo odgovorne funkcije v os­ novnih in drugih organizacijah združenega dela ali delovnih skupnostih. Prav zato imajo možnosti, da z osebnim prizadevanjem veliko prispevajo k učinkovi­ temu delovanju družbene samozaščite in da obenem tudi vplivajo na aktivnost drugih delovnih ljudi. V dosedanjem delu so inženirji in tehniki dosegli pomembne rezultate pri uresničevanju nalog družbe­ ne samozaščite. Ker je družbena samozaščita razum­ ljena kot zavestna aktivnost in opredeljenost vseh sub­ jektivnih sil družbe, ki ima za cilj zoperstavljanje vsakršnemu! sovražnemu delovanju in zaščito vseh vrednot in dosežkov naše skupnosti, postaja neloč­ ljivi in stalni del aktivnosti organizacij inženirjev in tehnikov. Vendar pa sta realna ocena današnjega stanja in pregled bodočih nalog pokazala, da je tudi v bodoče nujno ukrepati in biti aktiven, zlasti tam, kjer so še vedno prisotne brezbrižnost, neiznajdljivost ali neza­ dostna skrb in odgovornost pri uresničevanju teh nalog. III Izhajajoč iz referatov, koreferatov, poročil, ustnih razprav in sporočil udeleženci posvetovanja še po­ sebej poudarjajo splošne in skupne prioritetne smeri in načine nadaljnjega delovanja inženirjev in tehni- kot v gospodarskih in drugih družbenih dejavnostih kot tudi v okviru osnovnih in drugih organizacijah inženirjev in tehnikov, da bi dosegli čim popolnejše in uspešnejše uresničevanje pravic, dolžnosti in odgo­ vornosti v družbeni samozaščiti: 1. Inženirji in tehniki skupaj z drugimi delovnimi ljudmi in delavci v organizacijah združenega dela, mestnih skupnostih, samoupravnih interesnih in druž­ benopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih in druž­ benih organizacijah, samoupravnih organih, delegaci­ jah in delegatskih skupščinah se morajo kot strokovni delavci še bolj angažirati pri družbeni samozaščiti in opravljanju vsakdanjih delovnih obveznosti. 2. Inženirji in tehniki in njihove organizacije mo­ rajo kar največ prispevati k izpopolnjevanju sistema družbene samozaščite, posbeej pa še k normativnemu samoupravnemu reguliranju, natančnemu definiranju in programiranju kakor tudi odkrivanju novih učinko­ vitih samozaščitno preventivnih mehanizmov. Zavze­ mati se morajo zasinhronizirano, kontinuirano in ne­ pretrgano uresničevanje splošnih in posebnih ukrepov, za razvijanje novatorstva in racionalizacije ter za adakvatno stimulacijo tistih, ki k temu prispevajo; za osvajanje sodobne tehnike in tehnologije in osvobaja­ nje odvisnosti od inozemstva; za večjo produktivnost, boljšo kakovost in konkurenčnost blaga in uslug na domačem in tujem trgu, za solidno izvajanje del in zavestno izpolnjevanje obvez do [inozemskih partnerjev, s čimer se prispeva k ugledu naše dežele v inozem­ stvu in zaupanju v naš samoupravni sistem; za za­ ščito enotnosti jugoslovanskega tržišča in svobodno združevanje dela in sredstev z organizacijami združe­ nega dela iz vseh republik in avtonomnih pokrajin; za odkrivanje, preprečevanje in odpravo vseh družbi nevarnih in škodljivih del in kriminalnega vedenja; za dvig splošne tehnične kulture in zaščito tako splošnih družbenih kot zasebnih pravic in interesov delovnih ljudi in državljanov; za dosledno spoštovanje in izva­ janje zakonskih samoupravnih predpisov in drugih uk­ repov, s kaerimi se prispeva h krepitvi posamezne in kolektivne zavesti in sistema družbene samozaščite v celoti. 3. Težišče angažiranja inženirjev in tehnikov in njihovih organizacij mora biti intenziviranje delovanja osnovnih organizacij inženirjev in tehnikov in posebej še vključevanje mladine in žensk, da bi organizacije postale čim bolj množične in se usposobile za čim učinkovitejše izvajanje aktivnosti, ki so pomembne za družbeno samozaščito. Posebno pomembno je angažiranje žensk na vseh področjih družbene samozaščite. To mora spremljati tudi ustrezno zaupanje odgovornih in vodilnih polo­ žajev ženskam v gospodarskih in družbenih dejavno­ stih, v samoupravnih odnosih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacij ah. 4. Pri raziskovanju in izkoriščanju proizvodnje in predelave vseh surovin, prometa in zvez, znanstveno­ raziskovalnih, uslužnostnih in drugih dejavnosti, pose­ bej pa še tistih, ki so posebnega pomena, bodo člani in organizacije inženirjev in tehnikov posvetili posebno pozornost in si prizadevali za uvajanje sodobne teh­ nologije, racionalno in ustrezno organizacijo delov­ nega procesa, maksimalno proizvodnost in kakovost, za izvajanje potrebnih ukrepov zaščite na delovnem mestu, protipožarnih in drugih varnostnih ukrepov, da bi s pomočjo materialnega in samoupravnega razvoja postalo delo varnejše in bolj humano, za zaščito dr­ žave, poslovne, službene in vojne tajne, za zaščito človekovega okolja in izvajanja drugih potrebnih uk­ repov, in to v vseh fazah delovnega procesa in na vseh ravneh združevanja in organiziranosti. Pri tem je treba upoštevati posebnosti posameznih strok in dejavnosti in sd prizadevati, da se v vsakem položaju najde pravi način in najboljšo rešitev. 5. Inženirji in tehniki bodo s strokovnim znanjem in angažiranjem prek svojih organizacij in z osebnim prizadevanjem v delu mestnih in drugih družbenopo­ litičnih skupnosti prispevali k realnemu pogledu na obstoječe stanje v teh sredinah s stališča zaščite in varnosti. Zavzemali se bodo za ustrezne rešitve ob urbanističnem in prostorskem načrtovanju, predlagali potrebne ukrepe za zaščito delovnih ljudi in državlja­ nov, določenih objektov, prostorov, kulturnih in drugih vrednot. Sodelovali bodo pri izvajanju konkrenih ak­ tivnosti, posebej še pri izdelavi, potrebnih programov in kontrolirali njihovo izvajanje, da bi se krepila obrambna in samozaščitna sposobnost dežele. 6. Glede na to, da ima naša dežela zelo razvito mednarodno sodelovanje na področju znanosti, tehni­ ke, tehnologije, prosvete, kulture, [izobraževanja in na drugih področjih z deželami v razvoju kakor tudi z razvitimi deželami, mednarodnimi in regionalnimi or­ ganizacijami in da je širok krog nosilcev in koordina­ torjev tega sodelovanja, je nujna nenehna prisotnost zaščite družbenih interesov, ki izhajajo iz določenih ekonomskih, tehničnih in drugih razlogov, posebej pa še iz splošnih političnih in obrambnih razlogov. Glede na razvito mednarodno sodelovanje lahko inženirji in tehniki angažirano spremljajo sodobni razvoj znan­ stvenih, tehničnih, tehnoloških in drugih dosežkov pri nas in v inozemstvu, opozarjajo na možnost njihovega izkoriščanja in s tem znatno prispevajo h krepitvi obrambnega potenciala. Prav tako lahko prispevajo k pravočasnemu planiranju in izpeljavi določenih inici­ ativ, ki lahko krepijo obrambne in zaščitne funkcije njihove organizacije odnosno ožje ali širše družbeno­ politične skupnosti. 7. Ena od temeljnih nalog organizacij inženirjev in tehnikov je stalno angažiranje članov za boj proti različnim idejnopolitičnim, propagandnim, psihološkim in drugim zunanjim pritiskom protisocialističnih in protisamoupravnih sil. Pri uresničitvi te naloge je treba imeti pred očmi, da je zunanji in notranji sovražnik v delovanju proti naši deželi še posebej agresiven v napadih na naš socialistični samoupravni sistem, na zunanjo politiko in vlogo Jugoslavije v neuvrščenih deželah in na svetu sploh, na našo samostojnost in neodvisnost v mednarodnih odnosih. Boj vsestransko in uspešno delovanje inženirjev in tehnikov in nji­ hovih organizacij pri uresničevanju družbene samo­ zaščite zahteva, da se bolje in učinkoviteje organizira tudi informiranje o aktivnostih, nosilcih, metodah, sredstvih in ciljih sovražnega delovanja kakor tudi o ciljih in ukrepih družbene samozaščite. Iz tega pa iz­ haja potreba po poznavanju obveznosti, ki so ugo­ tovljene s predpisi in samoupravnimi splošnimi akti, čemur je treba v prihodnje posvetiti posebno pozor­ nost. Določene informacije in znanja s področja druž­ bene samozaščite (protipožarni ukrepi in zaščita, ču­ vanje tajnosti, obveznost prijave kazenskih dejanj in gospodarskih prestopkov itd.) morajo postati predmet učenja na tečajih in seminarjih kot zunajšolskih izo­ braževalnih oblikah — prav tako pa tudi na šolah in fakultetah v sklopu obstoječih učnih predmetov. 8. Organizacije inženirjev in tehnikov morajo na vseh ravneh svojega organiziranja kontinuirano vna­ šati, v svoje programe aktivnosti, ki izhajajo iz pravic in obveznosti družbene samozaščite. Pri tem je treba vedeti, da lahko te in druge naloge uspešno rešujejo samo z enotnimi programskimi nalogami in skupnim delom, akcijsko in organizacijsko enotnostjo orga­ nizacij Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije in v sodelovanju z drugimi družbenimi subjekti, posebej še z ZK SSRNJ, Zvezo sindikatov, Zvezo socialistične mladine in drugimi družbenimi organizacijami. Orga­ nizacije inženirjev in tehnikov morajo ustanoviti komi­ sije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozašči­ to, ki bodo tekoče spremljale in kritično analizirale, kar je bilo storjeno, predlagale in krepile aktivnost organizacij in vodstev inženirjev in tehnikov pri teh nalogah ter usklajevale njihovo delovanje z drugimi družbenimi subjekti. 9. Inženirji in tehniki in njihove organizacije se bodo pri lastnem usposabljanju in usposabljanju dru­ gih delovnih ljudi zavzemali za aktivno sodelovanje pri uresničevanju nalog družbene samozaščite. Še na­ dalje bodo širili in krepili zavest o potrebi neposred­ nega sodelovanja vsakega posameznika pri izvrševanju teh nalog in spreminjanju mnenja, da se morajo s temi vprašanji v prvi vrsti ukvarjati državni in drugi spe­ cializirani organi. Z ustreznim informiranjem in izpo­ polnjevanjem, zboljšanjem organiziranosti in koordi­ nacijo akcij z drugimi družbenimi subjekti bo družbena samozaščita dobila resnično družbeno naravo in bo zajela vse delovne ljudi in državljane. Prav tako bo podpirala še večjo aktivnost in poudarjala povečano osebno odgovornost vseh, posebej pa še delavcev, ki neposredno delajo v varnostnih službah, službah no­ tranje in samoupravne delavske kontrole in podobnih nalogah. 10. Da bi uresničevali navedene in druge številne in zapletene naloge v sistemu družbene samozaščite, morajo inženirjem in tehnikom in njihovim organiza­ cijam na vseh ravneh in v vseh strukturah pomagati vse družbenopolitične in druge organizacije in organi. Organizacije inženirjev in tehnikov si bodo prizade­ vale, da bodo z njimi konkretno sodelovali in koordi­ nirali svoje akcije. Odgovornost za izvrševanje teh programov in nalog je na tem področju za inženirje in tehnike soraz­ merna njihovi vlogi v združenem delu. Zato mora biti prispevek k zboljšanju obrambnega in samozaščitnega organiziranja in delovanja njihova stalna naloga in opredelitev. 11. Sklepni dokument je ustvarjen na podlagi predlogov in priporočil iz posameznih referatov, kore- feratov, poročil lin ustmenih sporočil udeležencev po­ svetovanja, ki se nanaša na angažiranje inženirjev in tehnikov in njihovih organizacij v določenih sre­ dinah in organizacijah in bodo objavljeni v posebni publikaciji. Sklepni dokument pomeni tudi izhodiščno podlago za konkretne programe in naloge družbene samo­ zaščite organizacij in skupnosti — udeležencev tega posvetovanja. Ocenjeno je, da je posebnega pomena realizacija takih programov na področjih energetike, električne proizvodnje in vodnega gospodarstva, žele­ zniškega in PTT prometa in drugih komunikacij, polje­ delstva, industrije in gozdarstva, gradbeništva, urbani­ stičnega in prostorskega planiranja, založništva in drugih sistemov in področij, ki imajo poseben pomen za izpolnitev postavljenih ciljev. INFORMACIJE 2 , 5 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIX 6-7 JUNIJ-JULIJ 1979 Vebe - konsistencometer MEDSEBOJNA PRIMERJAVA VEBE — KONSI- STENCOMETROV Z OZIROM NA KONSTRUKCIJ­ SKE IZVEDBE Predmetni VEBE — konsisteneometri za ugotav­ ljanje konsistence svežega betona so grajeni po za­ htevah JUS U.M8.054. Tovrstna aparatura je namenjena za izvajanje sa­ mo določene preiskave, često pa se dogaja, da labo­ ranti uporabljajo VEBE konsistencometer tudi za dru­ ge namene (vibriranje vzorcev za preizkusna telesa). To pa s »stališča« aparata ni dopustno, saj s takšnimi posegi često preobremenjujemo konsistencometer, še več — obremenitve elastičnih podlog, ki so karakte­ ristične za konsistencometer, se celo nesimetrično ob­ remenjene, kar ima lahko še hujše negativne posledice. To se odrazi tedaj, ko konsistencometre uporabljamo kot merilni aparat. Kako bistveno je, da se aparat uporablja le v namene, za katere je grajen, moramo zaključiti iz vrednosti, ki so v nadaljnjem navedene. Ker so te vrednosti razmeroma majhne, je konsistencometer to­ liko bolj občutljiv. Pri preobremenitvah je nujno, da elastične pod­ loge zgubljajo svoje funkcijske lastnosti. Prav zaradi tega je nujno, da se predmetni konsisteneometri peri­ odično pregledujejo. Na ta način moremo pravočasno odkriti morebitno napako, ki je lahko usodna toliko bolj, kolikor bolj je pomemben objekt, katerega vgra­ jevani material se kontrolira. V nadaljnjem so prikazani značilnejši podatki treh vrst VEBE —■ konsistencometrov z medsebojno pri­ merjavo. »Original« VEBE aparat (1) Meritve so bile opravljene na VEBE aparatu pro­ izvodnje GEOTEHNIK — Hanover. Značilni podatki: — zunanje dimenzije 350 X 400 X 300 mm; — pogon z enim el. motorjem; — nazivno število obratov 3000 min—1; — el. priključek je preko varovalk na el. omrežje 380 V; — vibrirno gibanje povzročata dve ekscentrični masi, kitta pričvrščeni vsaka na enem koncu gredi elektromotorja; —■ vpet j e vibratorja je izvedeno členkasto tako, da se sila rotirajočih ekscentričnih mas v vertikalni smeri prenaša direktno, na vibrirno mizo, medtem ko se v horizontalni smeri vibrator prosto giblje (niha na dolo­ čenem radiusu); — vibrima plošča je postavljena na štirih ela­ stičnih podstavkih (guma). Izmerjene vrednosti vibrirne plošče: — vertikalni pomik — SY = 0,72 mm; —< horizontalni pomik — radialno na os vrtenja ekscentričnih mas — Sjlr = 1,2 mm; — horizontalni pomik — aksialno na os vrtenja ekscentričnih mas — S)la = 0,2 mm. VEBE aparat tip 2 (2) Meritve so bile opravljene na VEBE aparatu tip 2 V proizvod ZRMK — Ljubljana. Značilni podatki: —■ zunanje dimenzije 300 X 350 X 250 mim; — pogon z dvema el. motorjema; —• nazivno število obratov 3000 min—1; — el. priključek je preko varovalk na el. omrežje 380 V; — vibrirno gibanje povzročajo ekscentrične mase, ki so nameščene na koncu gredi el. motorja; — vpetje vibratorja je čvrsto-direktno na vibrirni plošči; —> vibrima plošča je postavljena na štirih ela­ stičnih podstavkih (guma). Izmerjene vrednosti vibrirne plošče: — vertikalni pomik — ST = 1,0 mm; — horizontalni pomik •— radialno na os vrtenja ekscentričnih mas — Shr = 0,02mm; — horizontalni pomik — aksialno na os vrtenja ekscentričnih mas — Sha = 0,04« mm. VEBE aparat s povečano vibrirno ploščo (3) Meritve so bile opravljene na VEBE aparatu pro­ izvod ZRMK Ljubljana. Značilni podatki: — zunanje dimenzije 700 X 700 X 450 mm; — pogon z enim el. motorjem prek jermenskega prenosa; —• nazivno število obratov 3000 min—1 — el. priključitev je preko varovalk na el. omre­ žje 380 V; — viibrirno gibanje povzročajo 4 ekscentrične ma­ se, kii so nameščene na dveh gredeh, ki se medsebojno protismemo vrtita; — vpet j e vibratorja je čvrsto-direktno na vibrimi plošči; — vibrima plošča je postavljena na štirih ela­ stičnih podstavkih (spiralne vzmeti). Izmerjene vrednosti vibrirne plošče: — vertikalni pomik —• Sv = 0,8 mm; —• horizontalni pomik — radialno na os vrtenja ekscentričnih mas — Shr = 0,05 mm; — horizontalni pomik — aksialno na os vrtenja ekscentričnih mas — Sha = 0,06 mm. Grafični prikaz istoimenskih pomikov v posamez­ nih grafih: Grafični prikaz velikosti pomikov (nihanj) v kom­ binaciji: — vertikalni in horizontalni pomik (radialno na osi ekscentričnih mas); Ravnina z — y. —■ vertikalni in horizontalni pomiki (aksialno na osi ekscentričnih mas); Ravnnina z — y. " O r ig in a l" VEBE k o n s is te n c o m e te r (1 ) Pomiki v o s i 7 - Sv = 0 ,7 2 mm Pomiki v o s i x ‘ Sh r = 1 ,2 mm Pomiki V o s i z - Sha = 0 ,2 mm I V e r tik a ln i p o m ik i v [ m m J JJ H o r iz o n ta ln i p om ik i v a k s ia ln i s m e r i z o z iro m na o s i e k s c e n tr ič n ih m as v £ m m j ( ta p o m ik n a j ' bo c im m a n jš i) VEBE k o n s is te n c o m e te r t i p 2 V (? ) Pom iki v o s i v - = 1 ,0 mm Pomiki v o s i x - S. „ * 0 ,0 ? mmn r Pom iki v o s i z - S. = C,C't mmha Pomiki v Pomiki, v O rig in a l“ VEBE a p a r a t ( 1 J V E B E a p a ra t t ip 2 V ( 2 ) h t l ? iü VEBE a p a ra t s povećano ploščo ( 3 ) S b h /L 0 I 2 3 < S l i H IS IS 17 W 19 T o j jL m i j UL H o riz o n ta ln i pom iki v ra d ia ln i s m e ri z oz irom na os i ekscen tričn ih m as v [foo mm J ( ta pom ik na j bo č im m a n jš i ) VEBE k o n s is te n c o m e te r s povečano v ib r i rn o p lo šč o ( ? ) Pom iki v o s i J - Sv = 0 ,8 mm Pom iki v o s i * 0 ,05 mm Pom iki v .o s i z - Sha ^ 0 ,0 6 mn Pom iki v Pom iki v Iz primerjav grafičnih prikazov I., II. in III. ter grafičnih prikazov pomikov v ravninah x — y in z — y, moremo zaključiti, da so najugodnejši rezultati mer­ jenj dobljeni na VEBE konsistencometru tip 2 V pro­ izvod ZRMK Ljubljana. Naj neugodnejši pa na »ori­ ginal« VEBE konsistencometru proizvod Geotehnik Hanover. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij — Ljubljana: Ivo Cerovšek, str. inž. Zakaj kovinski podboj Vse gospodarsko razvite države so spričo vse večjega pomanjkanja lesa, sodobne tehnike v gradbeništvu in po­ sebnih zahtev po specializiranih objektih že pred leti vpe­ ljale uporabo kovinskih podbojev. Gradnja večjih stanovanjskih naselij je z uporabo moderne tehnologije vedno bolj težila k hitrejši in cenej­ ši gradnji, kjer se je kovinski vratni podboj uveljavi' kot element, ki zajema vse te težnje. Poleg cenenosti se kažejo prednosti kovinskih pod­ bojev še v naslednjih dejstvih: — Velika mehanska trdnost — Samonosilnost celega sklopa, — Odpornost proti mehanskim poškodbam, — Neobčutljivost proti meteorološkim spremembam (vročina, mraz, vlaga) — Preprečevanje okvar zaradi razmnoževanja zaje- dalcev, plesni, mrčesa, mikroorganizmov in gnitja, — možnost lažjega vzdrževanja, čiščenja in dezinfici­ ran j a. Zi Debelina zidu 5 Sidra p. Svetla širina 6 Tulci z navojem za nasadila P j Širina za krilo vrat 7 Globina brazde P j Svetla višina 8 Cep tulca za nasadilo P 4 Višina za krilo vrat 9 Odtis odprtine za ključavnico Ps Višina od tal do stropa 10 Utor z gumi tesnilom 1 Rob letve 11 Globina 30 mm pod nivojem tal 2 širina letve na nasprotni strani (prog), do katere se nastavi podboj stene 12 Vezni kotnik 3 Širina letve na strani nasadil 13 Oznaka za pravilno nastavitev 4 Zaščita ključavnice pri montaži 1000mm od praga Zaradi tega se pokaže zahteva po kovinskih podbo­ jih predvsem pri zgradbah za posebne namene, kot so: stanovanjska gradnja, bolnice, zdravstveni domovi, javne zgradbe, šole, vrtci, varstveni domovi, vojni objekti, hotel­ ska in gostinska izgradnja, skladišča, industrijski objekti in drugo. Dejstvo je, da pri nas prevladuje uporaba lesenih podbojev, saj smo dežela lesa, ki pa z dneva v dan tone v deficitarnost te surovine. Leseni in kovinski podboj se uporabljata za bolj ali manj iste namene, vendar vsak s svojimi prednostmi oziroma pomanjkljivostmi. Prednosti kovinskih podbojev so vsekakor cenenost, enostavnost vgrajevanja in tehnološka zahteva pri mo­ derni industrijski gradnji s pomočjo tunelske gradnje. V tej vrsti tehnologije beležimo znatne prihranke — pri po­ sameznih vratnih odprtinah do 50 odstotkov, če upošteva­ mo kompletno materialno bilanco pri zapolnitvi vratne od­ prtine. Oglejmo si ekonomiko pri uporabi kovinskega pod­ boja kromontažnega in tunelskega tipa s pomočjo tabele: Opravila in vrednost po kosu M 702 T 702 din/kos 1. Dobava kovinskega podboja 423,00 448,00 2. Vzidava kovinskega podboja 220,19 74,45 3. Dobava in montaža krila 909,00 909,00 4. Pleskanje (končno) kovinskega podboja 121,00 121,90 5. Ozemljitev (samo na posebno zahtevo) 16,10 16,10 SKUPAJ: 1.690,19 1.569,45 Standardna cena lesenih podbojev julija 1978 je ža ustrezno odprtino znašala 2049,25 din/kom, po tem lahko takoj presodimo ekonomski učinek kovinskega podboja. Za lažjo prilagoditev na kovinski podboj je podana skica z bistvenimi geometrijskimi pojmi in podatki pod­ boja (slika 1), kakor tudi detajl mokromontažnega (sl. 2) in tunelskega tipa (sl. 3). Mokromontažne podboje vgrajujemo pri klasični grad­ nji z uporabo kateregakoli materiala (opeka, kamen, ma­ vec, siporeks itd.). Priporoča se vgradnja takoj pri samem zidanju, utrdimo z že vgrajenimi sidri, ki jih obzidamo, nakar zid omečemo. Če pustimo predhodne odprtine v zidu za naknadno vzidavo, je potrebno upoštevati mere iz tabele. OPOMBA. Možna je tudi izdelava drugih dimenzij, ki v razpredelnici niso navedene. Tunelski podboj je nujno potreben pri vseh vrstah gradnje s pomočjo raznih vrst opažev, kjer se stene za­ lijejo z betonom; na mesto vratnih odprtin pa se vstavi tunelski podboj, ki istočasno rabi kot vratni opaž in go­ tov podboj brez naknadnega vgrajevanja. Podboj postavi­ mo v pravilno lego na določeno mesto s pomočjo special­ ne razpire. Tunelski podboj je konstruiran tako, da je na robu predviden poseben žleb, ki preprečuje dostop ce­ mentnega mleka; obenem je lep zaključek tapet in vanj je možno vgraditi ob betoniranju tesnilo ali pa priključno letev. Vse vrste podbojev so izdelane v univerzalni izvedbi, pri čemer podboja ni potrebno voditi levo ali desno, saj se nasadila in odprtina za ključavnico postavijo po po­ trebi. V vsak podboj je vtisnjena oznaka (1000 mm), kar rabi za pravilno montažo in znamko 1 m od gotovih tal. V utor podboja se pred montažo kril vstavi posebno pro­ filirano tesnilo. S tem dosežemo mehko in tiho pripiranje, nepropustnost za zrak in ob zvitosti krila dobro prileganje. Pri nas je najbolj znan kovinski podboj proizvodnje Železarne Jesenice, ki se v celoti vklaplja v vse težnje mo­ derne gradnje. Proizvod je možno nabaviti pri specializiranih trgov­ skih hišah ali neposredno pri proizvajalcu — Firma Josef SCHEMITSCH A-8054 Graz-Seiersberg, Feldkirchnerstrasse 12 Telefon: 9943-316-21-0-43 9943 - 316 - 28-15-69, Avstrija je prevzela servis za ATLAS bagre v Jugosla­ viji. V svojem skladišču v Gradcu ima vse rezervne dele za ATLAS bagre. Servis s specialnim avtomobilom — delavni­ co, lahko naročite na kraj popravila. Dobava rezervnih delov je od 1. julija 1979 dalje. V sestavljeni organizaciji Združena Slovenije cestna podjetja 61000 LJUBLJANA, PREŠERNOVA 23 Ki združuje: Cestno podjetje Celje Cestno podjetje Nova Gorica Cestno podjetje Koper Cestno podjetje Kranj Cestno podjetje Ljubljana Cestno podjetje Maribor Cestno podjetje Novo mesto Podjetje za vzdrževanje avtocest VZDRŽUJEMO, OBNAVLJAMO IN GRADIMO REGIONALNE IN MAGISTRALNE CESTE (foto: Jaro Novak)