Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 1. V Ljubljani, v soboto 7. januvarja 1899. Letnik IV. ,'Slovenski List“ izhaja v sobotah dopoludne izvzemši dne 25. februvarja in 29 julija. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 7 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila se pošiljajo upravnistvu „Slov Lista“, Uredništvo in upravniStvo sta v Ljubljani, Gradišče štev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dcp. in od 2—4 pop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Vabilo na naročbo. . Odkritosrčno, brez ozira na desno, na levo in na zgoraj, je govoril „Slovenski List“ vse leto, čemu bi sedaj iskal fraz in prazne slame, ko vabi na naročbo? Zakaj izhaja „ Slovenski List“ ? „ Slovenski List“ je zato na svetu, da imajo tisti pravi Slovenci, ki nočejo biti ne liberalci “ in ne ,,klerikalci“, svoje glasilo. Ce pravih Slovencev ne bo več, bode „ Slovenski List“ nehal izhajati, če se strankarstvo na Kranjskem poleže, kar žal sedaj še ni upanja, postane pa list dnevnik, oziroma odstopi mesto komurkoli. Za sedaj — tako nam pišejo mnogi — je naš list jako potreben. Hude boje je imel „ Slovenski List“ v minolem letu, zlasti ga je skušala udušiti ona klika, ki je najdalje zašla od narodnega programa. Z jekleno vztrajnostjo se pa „Slov. List“ drži narodnega programa in s ponosom lahko povemo, da nam glede tega doslej še nihče ni očital napačnega koraka. Tak6 b6di tudi v prihodnje! Za brambo pravic slovenskega naroda imamo pripravljeno železo in srčno kri. Sli bomo na boj neustrašeno, ako bodo zahtevale naroda koristi. Sicer pa povemo zmiraj odkrito, da si ne želimo boja, ampak dela, zlasti dela za interese zanemarjenega obrtnega, trgovskega in kmetskega stanu. „Slovenski List“ želi biti učenik narodu. Prinašal bode izvirna poročila iz [|0fJUJHf»ega zbora in iz onih deželnih zborov, v katerih imamo zastopnike Slovenci, dalje tedenski pregled vseh zanimivih domačih in tujih dogodkov in o gibanju slovenskih društev, posebno pozornost bode pa obračal na poučno in zabavno tvarino, koristno meščanu in kmetu. Iskreno prosimo somišljenike v tem smislu podpore in vztrajnosti. Izhajal bode „Slov. List“ v sobotah o poludne. Le dve soboti si je izprosil po.-čitnice, da se bo oprostil nadležnega kolka. Zato bomo pa odškodovali cenjene naročnike po drugem potu, ker dobička ne iščemo niti vinarja. „Slovenski List“ stane: za vse leto 4 gld. za pol leta 2 gld. za 1 četrt leta 1 gld. Konzorcij »Slovenskega Lista“. Ob novem letu. V znamenju prehlajen j a pričenjamo novo nejubilejno leto. Naši veljaki so nahodni; zakaj — zakrivamo s plaščem pritajenega humorja. Kašljajo, kar ni čuda pri nahodnem človeku. Zdražljivi so: godejo, kregajo se, kolnejo, a čas jo drvi svojo mer. In novo leto smo dobili! Rekli smo že, da ni jubilejno. Listi, ki imajo zveze z visokimi vladnimi gospodi, nam skrivnostno poročajo, da se utegne v tem letu zgoditi kaj važnih ustavnih sprememb. V katerem smislu, — ne pove nobena prat’ka. Zdelo bi se na prvi pogled, da mora biti ta sprememba v smisla sedanje večine, torej avtonomistiška. 0 tem je tudi težko dvomiti, toda na drugi E. St. Vraz. Ime St. Vr&za se pri nas pogosto imenuje, znano je vsakemu-srednješolcu, pa vender mislim, da ne bo odveč, če koj od začetka povem, da je malo Slovencev, ki bi poznali onega St. Vraza, ki ga imam tu v mislih. Povedati je treba v začetku, da mož, ki se tako imenuje, ni Slovenec, ampak sin bratskega nam češkega naroda. Svojega rojstnega kraja, kojega pa žal razven njega ne pozna nikdo, ni opeval v verzih, in zastonj bi ga iskali mej izvoljenci, ki so prihruli na tolstih pegazih v nebeški Olimp. E. St. Vr&z ni pesnik, bolje rečeno ne pesnikuje, ne pesmari *,) dasi ima v svojih žilah gotovo več pesniškega, nego marsikateri poeta laureatus v svetovnih literaturah. Kaj torej je ta E. St. Vr&z, povprašujete vže nevoljno? Kdo je? Kaj je storil važnega, da je treba o njem pisati? Kakor se je sam 1. 1891. v pismu od 28 julija, pisanem v Maturinu na reki Guarapichi v vzhodnji Venezueliji, predstavil češkemu občinstvu, tako naj stori sam i slovenskemu. Čujmo ga! „Kdo sem? Po družabni navadi se Vam imam čast predstaviti. Sem E. St. Vr&z, nabiratelj prirodnin, ali pa, če dovolite, rajše prirodoslovec, *) Pesniti ne rabim rad, ker bi s tem dal morda povod nagajivcem, ki bi ne govorili več o možeh, ki pesnijo, ampak b--------. kateri ne pogreša akademične izobrazbe, ki se i dalje izobražuje in peča s prirodoslovnimi preiskavami. Učil sem se nekoliko zdravništva in razumem tudi nekoliko o zoologiji. Govorim več ali manj gladko okolo deset jezikov, mej katerimi je nekaj nekristjanskih. Starost: okolo trideset let. Narodnost, vera . . .? Homo physicus: Visok, slok, od saharskega in tropičnega solnca ožgan, nekoliko žolte polti. Majhne, ne lepe oči, malo brade, če tudi ne grda, vender popolnoma vsakdanja prikazen. Ne velike telesne moči, vender dosti utrjen, kljubujoč urju in neurju. Dober hodec, lovec od poklica. Slab plavalec, imeniten jahalec, ki si je pridobil priznanje tudi pri tukajšnih indijanskih kontavrih. 0 duševnih lastnostih rajši molčim. Teh pri samem predstavljanju kolikor toliko ni mogoče videti. Posebnih talentov doslej na sebi še nisem opazil. Čednosti: Vstrajnost, zmernost in ljubezen k prirodi. Nečednosti: Misanthropismus, prevelika občutljivost, strah pred ženskim spolom, strast na konje, neozdravljivo hrepenenje po spre membi i. t. d. Pred jednajstimi leti sem zapustil Evropo. Rekel sem ji z Bogom radi rodbinske drame in strani ne smemo pozabiti sedanje V. skupine, ki se nikakor ne da meni nič, tebi nič vreči v kot. Če tudi zmaga avtonomistiško načelo, bo treba zaporedno ž njim skrbeti tudi za zastopnike proletarcev. Po pravici pa moramo reči, da nas ne za-nimlje posebno taka sprememba. Mi zaupamo v bodočnost Avstrije in v bodočnost našega naroda. Zato smo pa prepričani, da bo prihodnja sprememba zopet samo polovičarska in brez osnovnega pomena. Naše rane niso samo v tem, da imajo posamne dežtle premalo samostalnosti, marveč v dualizmu in v zunanji politiki. Tu se pa prav za prav do dobra izgubi vsak vpliv državnih zbornic. Zveza, ki jo imajo poslanci v tem vprašanju, je tako rahla in ima toliko posrednjih činiteljev, da že nima nič pomena. Gotovo je to napačno, toda: ali so krivi n pr. naši poslanci, da sta dve državi, Avstrija in Ogerska, pod jednim imenom? Vprašanja, o katerih zastopniki ljudstva nimajo tako rekoč nobene besede, so pa najvažnejša. Kar je pa za njimi najvažnejše — kontrola o državnem gospodarstvu — to pa zbornici i pri nas, i na Ogerskem sami mečeta iz rok po bedasti obstrukciji. Potem ni čuda, da nimamo nič vpliva in da se pri imenovanju kakega notarja vkljub vsemu nastopu in naporu naših poslancev vsi skupaj blamiramo. Vender upamo na boljše. Naše upanje te-meljuje v nastopnem umovanju: Avstrija potrebuje nujno gospodarske povzdige. Sedaj opažamo žalostni pojav, da je naša trgovska bilanca pasivna, Naša prekmorska trgovina peša. Naša industrija vedno bolj javka. Vseh dohodkov, ki jih imajo povprek prebivalci naše polovice na leto, znašajo 3000 milijonov gld. Državni stroški so proračunjeni za 1. 1899 krog 760 milijonov gld., torej nad četrtino vseh dohodkov. Stroški se vedno bolj množe; vsako leto povprek za od te dobe je nisem videl ter imam malo upanja, da jo zopet ugledam. Nimam rodbine niti prijateljev in tako se samo svoje drage domovine često z bolestjo spominjam.11 Nekaj že vemo o njem, in dalje? Kot dvajsetletni mladenič se je podal na pot: čez Špansko v Maroko, gnan od hrepenenja, videti daljne kraje, pa tudi radi rodbinskih razmer — zavoljo katerih je vzel ime E. St. Vr&z. Bivanje tu, ki spada do let 1879—1883, je bilo polno trpljenja in muk za mladeniča brez vse podpore, nravne in gmotne, bilo je pa tudi to dobra šola, v kateri so se utrdile sile, ki niso več omagale na poznejših njegovih potih. V letih 1883- 1885 se je trudil kot zbiralec prirodnin v zahodni Afriki v Gambiji, v 1. 1885 do 1889 na Zlatem pobrežju, v najzanimivejših krajinah za prirodoslovca. Podkopano svoje zdravje je zopet dobil na otokih Kanarskih, kjer si je osvojil tudi španski jezik tako, da je pisal tudi v španske liste. Čez leto dnij je odšel v Venezuelijo, tam se je naselil s svojim prijateljem Jar. Brazdo v Maturinu, kjer je zbiral orchideje itd. Prihranil si je od tega toliko, da je mogel v letih 1892 in 1893 prepotovati povprek južno Ameriko. V juniju 1894 je prišel nenadoma v Prago, kjer si je pridobil skoro s svojimi predavanji razstavami in osebnim občevanjem mnogo sim 20 do 30 milijonov gold. Dohodki pa, kot priča žalostno stanje industrije in trgovine, ne samo ne doraščajo, marveč se celo manjšajo. Iz tega sledi nujno, da bo treba naši državi skrbeti za nova prometna sredstva — pred vsem drugo že-leznično zvezo s Trstom, pa tudi prekope med Dunavom, Labo, Odro in Višnjo. A to še ni glavna stvar. Prva in najimenitnejša zadeva ostaja — in to povdarjamo — pridobivanje novih trgov. Zato nam je pa neobhodno potreben vpliv na Balkanu. Tja pa ne moremo razven s pomočjo južnih Slovenov. Mažarske nadvlade Balkan ne vsprejme. Tja pa tudi ne moremo za sedanjih zunanjepolitiških razmer. Splošno avstrijsko stališče teži torej po naši rešitvi. In ker zaupamo, da božja Previdnost ohrani našo državo, sodimo tudi, da mora priti naš južnoslovanski pomen na dan. Če hočemo torej dobro sebi in Avstriji, krepimo se gospodarski, vzgajajmo se politiški in čakajmo! Ne z zbornic, ne s časnikarskih spletk, no z resnega narodnega dela moremo pričakovati boljših časov. Fraze novoletnih voščil so podobne frazam, s katerimi se je doslej pitala naša javnost. Mi sodimo, da ne živimo frazam. Naši cilji so jasni, naša pota k njim dana. Kdor je za nas, pridi! Občni zbor „Naše straže“. Pod predsedstvom g. državnega poslanca Ivana Vencajza se je zvršil zadnjo sredo v mestni dvorani ljubljanski prvi občni zbor jako znamenitega društva „Naše straže". Prav dobro je delo, ko je predsednik v nagovoru želel za prospeh društva miru in jedi-nosti med Slovenci. Navzočih je bilo na zboru 30 odbornikov. Pokazali so gg. iz periferije: Gabršček, dr. Trinajstič, Kelemina, Hribar, Rozman, Podgorc itd., da naši stražniki na mejah ne sp6. Začasni blagajnik g. dr. Brejc je poročal o že došlih prošnjah do pripravljalnega odbora, o številu udov in premoženju društva (doslej se je nabralo 3749 K). Z veseljem podpirajo vsi slovenski časopisi »Našo stražo", le od „Sloven. Naroda" se je blagajniku reklo, da si lahko prihrani trud s pošiljanjem notic. Nato je drž. poslanec dr. Ferjančič izrazil želje po uspehih društva, ki je nujno potrebno, in omenil, da treba vzajemnega delovanja, kakor je pri družbi sv. Cirila in Metoda in družbi sv. Mohorja, ki ne stojita pod moro strankarstva. Opravičeval je župana Hribarja, da ni nameraval škodovati „Naši straži", ko je za časa seje osnovalnega zbora sklical sejo na magistratu, in zahteval, da naj d& načelstvo zadoščenja za žaljivo pisanje po časopisih, ker se narodna stranka ni udele- patij, in kako pa tudi ne, je-li na svetu človek, ki bi znal tako krasno, tako prijetno govoriti in pripovedovati? Tuji neznani kraji, v katere še ni stopila evropska noga, odpirali so se pred očmi poslušalcev kakor izgubljeni raj. Vsakdo je videl in slišal le lepo, nevarnosti, o kojih je pa potovalec govoril, bile so za občinstvo le toliko zanimive, kolikor so se tikale Vraza samega, ki je postal ljubljenec vsacega mesta, kjer je priredil svoje predavanje. In ženski svet! Kakšen mora biti človek, ki nima strahu pred ljudožrci in pred surovimi divjaki, ne pred naj-krvoločnejšo zverino, ter se pogumno potika po neznanem svetu, oddaljen na tisoč milj od vse civilizacije, in tak človek, o katerem bi vsakdo mislil, da se ne boji', se vender boji na svetu pred nekom, pred žensko. Ni čuda, da je postal predmet vsakdanjega in najljubšega pogovora St. Vrclz. In njegov jezik! Človek, ki zna mnogo jezikov in po vrhu še nekaj nekristjanskih, kakor pravi Vr&z sam o sebi, pač ne more znati nobenega dobro in tudi materni mu končno ne teče, kakor kakemu drugemu. Pa o Vr&zu to ne velja, slišal sem ga sam sicer samo trikrat govoriti, in sem vedno trdil, da zna več nego „rožice saditi". Vržbz ni spoznal in proučil orijenta na zvunaj, prisvojil si je tudi pravo orijentalsko govorico, oni poetični in vender tako priprosti govor, ki ga govori človek, „sin prirode". — Prijetne ure je pripravil Vr&z češkemu občinstvu žila onega shoda. Odgovoril je dr. Šušteršič, da se pri društvu ne bode vprašalo po strankah. Če tudi je neko nesporazumljenje učinilo čudno praznoto na ustanovnem shodu, so se volitve v odbore vender zvršile faktično nepolitično. Z velikim zadovoljstvom, je rekel govornik, jemljemo na znanje, da omenjena odsotnost ni bila namenjena. (Dobro-klici.) Pričele so se nato volitve v odbore. Župan I. Hribar je izrekel, da na noben način in pod nobenim pogojem ne sprejme izvolitve kot načelnik informacijskega oddelka, ker ima kot župan dovolj drugih poslov. Jako laskavo je prigovarjal kanonik Kalan Hribarju, da naj sprejme izvolitev, ker to zahtevata politični pomen društva, v katerem naj so zastopane vse stranke, ter izredna vsposobljenost župana za take posle. Prigovarjal je Hribarju tudi dr. Krisper, ki je v vznesenih besedah povdarjal, kako primerno bi bilo, ako bi bil važnemu informacijskemu od seku na čelu župan glavnega mesta in da mu bodo delo zlajševali člani odseka. Župan Hribar je ostal pri svojem sklepu in tudi pozneje, ko je bil soglasno izvoljen načelnikom, je izvolitev odklonil. Volitve so se potem zvršile v lepem sporazumljenju. Izvoljeni so bili, ker sta gg. Iv. Nabergoj in Fr. Šuklje pisala, da ne utegneta prevzeti poslov, ti-le gospodje: Odborniki gospodarskega oddelka: Anton Belec, dr. Janko Brejc, Štefan Gjivid, dr. J. E. Krek, dr. M. Laginja, Fr. Muri, Drag. Hribar, Val. Podgorc, Fran P o v š e, Fran Robič, J.Rojic, dr. Fr. Rosina, Jos. Šiška, Iv. Vencajz, dr. Iv. Šušteršič. — Odborniki pravnega oddelka: dr. I. Dečko, Lamb. Einspieler, dr. A. Ferjančič, dr. G. Gregorin, dr. Ivan Janežič, dr. Konrad Janežič, dr. F. J ur te la, M. Kocbek, dr. A. Kraut, dr. D. Majaron, dr. V. Schweitzer, Luka S vete c ( dr. D. Trinajstič, dr. H. Tuma, dr. A. Uše-ničnik, Vsi drugi odborniki so prišli v inf or macijski oddelek. Konstituirali so se potem vsi trije oddelki tako: V gospodarskem oddelku je bil načelnikom izvoljen dr. Ivan Šušteršič, odvetnik v Ljubljani, I. tajnikom dr. Janko Brejc, odvetniški kandidat v Ljubljani, in II. tajnikom J. Roji c, kurat v Bilju. V pravnem odseku: načelnikom dr. D. Majaron, odvetnik in dež. posl. v Ljubljani, I. tajnikom dr. V. S c h w e i t z e r, odvetniški kandidat v Ljubljani, in II. tajnikom dr. 1. Dečko, odvetnik in deželni poslanec v Celju. V informacijskem oddelku: načelnikom dr. Val. Krisper, odvetnik in mestni svetovalec v Ljubljani, I. tajnikom Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani, II. tajnikom Jos. Rozman, urednik „Mira“ v Celovcu Ti so potem izvolili glavno načelstvo društva in in tudi njemu je tekel čas hitro, da se mu je začelo skoro »fletno" zdeti mej Pražani, mej olikanci, katerih seveda ni nikdar tako visoko cenil, kakor čisto prirodna ljudstva v neznanih krajih. Mnogo sveta je vže sicer videl, vender ga v domovini ni držalo dolgo. Komaj so dobro zatvorili narodopisno razstavo v Pragi, se je tudi on poslovil od svojih — mnogih prijateljev ter se podal 4. novembra 1895 na novo svetovno potovanje čez severno Ameriko na Japonsko, Kitaj, na Borneo, malajske otoke, novo Guinejo, Siam itd. — Na poletje 1897 je dobil neki njegov prijatelj v Pragi večjo pošiljatev prirodniu z nove Guineje in mej temi prirodninami je ležal tudi letnik češkega leposlovno-poučnega časopisa „Kvety". Kako so prišli „Kvety“ na novo Guinejo? Božični večer 1896 je preživel Vr&z v stari koči mej divjimi Hatamci, utrujen, potrt, vedno v nevarnosti pred neprijaznimi vodniki, ki vsako nezgodo, dež, potres, smrt, pripisujejo tujcu, — pri mali sveči se je krčil potovalec in bral in bral — češko knjigo. To je bila njegova tolažba na božični večer,*) Še to leto je zapustil Vr&z vzhodni svet ter hitel na zapad — v Ameriko, na poti tja, *) Zakaj to pripovedujem ? če bi hotel naslikati Vraza kot navdušenega Slovana in Čeha, mogel bi navesti broj značilnih prigodbic, — pa tega ni treba. To je le onim v tolažbo, katerim se mutatis mutandis podobno godi na ta večer, daleč proč od svojih dragih. sicer so bili izvoljeni: predsednikom dr. Šušteršič, podpredsednikom dr. Krisper, blagajnikom L. Smolnikar, blagajnika namestnikom dr. Schweitzer, I. tajnikom dr. J. Brejc, njegovim namestnikom dr. Danilo Majaron, II. tajnikom dr. I. Dečko, III. tajnikom J. Rozman in IV. tajnikom J. Roji c. Pred sklepom zborovanja je novi predsednik dr. Šušteršič označil delo društva v socialnopolitičnem gospodarskem in kulturnem oziru in gg. D. Hribar in V. Podgorc sta priporočala vzajemnost, katero prisrčno žele videti obmejni Slovenci tudi v Ljubljani, in g. Podgorc je obširneje pojasnil nalogo „Naše Straže" glede na posojilnice in slovenske obrtnike na Koroškem. — Naša želja je: Odbor, nemudoma na stražo in za njim vsi Slovenci! Sovrag je jedin proti nam, bodimo mi jedini proti njemu! Izjava kluba slovenskih deželnih poslancev štajarskih z dne 29. decembra 1898. Dobili smo to le izjavo, katero izročamo slovenski javnosti: Z ozirom na to, da je slovanska krščansko-narodna zveza stavila v minolem državnozborskem zasedanju do c. kr. vlade gotove, opravičene zahteve, zadevajoče osobito tudi kulturni in gospodarski napredek štajerskih Slovencev; z ozirom na to pa, da v našem javnem življenju ni opaziti, da bi c. kr. vlada doslej ugodila kateri teh opravičenih zahtev, marveč, da živo občutimo, da se v vseh c, kr. notranji vladi podrejenih ministerskih resortnih in po-šebno še v resortu c. kr. naučnega ministerstva nadaljuje dosedanji sistem zatiranja slovenskega življa na Štajerskem; z ozirom na to, da je izprememba tega sistema državna potreba in potreba gospodarskega in kulturnega napredka Slovencev, izjavljamo členi kluba slovenskih deželnih poslancev štajerskih, da sicer stojimo gledč za sedaj najnujneje potrebnih izprememb v postavo-daji in administraciji na stališču onih zahtev, katere smo s posebno spomenico naznanili c. kr. vladi pri vstopu v deželni zbor 1, 1896, da pa prosimo, naj slovanska krščansko - narodna zveza z odločnostjo zahteva nemudno garancijo izpolnitve vsaj dosedaj od slavnega kluba c. kr. vladi naznanjenih zahtev, ter pričakuje, da slovenski zastopniki iz vladnega odgovora nemudoma izvajajo potrebne posledice. V Gradci, dne 29. decembra 1898. Dr. Fran Jurtela, s. r. — Dr. Iv. Dečko, s. r. — Dr. Iv. Sernec, s. r. — L. Robič, s. r. — Dr. Franjo Rosina, s. r. — J. Žičkar, s. r. — Mih. Lendovšek, s. r. — Iv. Vošnjak, s. r. pogledal je nekoliko v Prago, kjer je v ožjem krogu svojih čestilcev razkazoval nekatere redke ali neznane stvari, katere je prinesel seboj. V avgustu 1897 se je vže mudil na Kubi, potem je obiskal nekaj še zanimivih krajev, ter se končno napotil na Popokatepetel, pa sedaj ne več sam, ampak spremljan od svoje mlade Bboljše polovice". Koncem pomladi 1898 se je vrnil s svojo soprogo v Prago, od koder se sedaj najbrže ne poda tako hitro na daljše nevarno potovanje, odkar se je znebil znanega strahu. — Češko občinstvo sprejelo ga je zopet z velikim veseljem, kar je posebno pokazalo pri obilno obiskanih njegovih predavanjih, pri katerih mu je pomagal sedaj tudi veliki skroptikon. Po Pragi je obiskal tudi druga češka mesta ter priredil v novembru predavanja tudi na Dunaju, kar so oznanjevali mnogobrojni češki plakati, nabiti po vseh oglih dunajskega mesta. St. E. Vraz hoče vstreči obči želji češkega naroda ter izdati veliko delo o svojih potih, ki začne v kratkem izhajati Kot uvod pa je vže izšla knjiga „Z cest E. St. Vraze^*), v kateri so zbrani posamezni potopisi, pisma itd., ki so bila natisnjena po različnih časopisih. To delo samo je vredno, da je čita vsakdo, ki se zanima za *) V tisku priredil li. Bauše. Založil Burzik & Kohout v Pragi, knjiga Šteje str. v osmerki 82 slik z mapi. Tudi drugo delo izdasta Burzik & Kohout. Izvirni dopisi. Iz Podjunske doline na Koroškem. Dn6 2. januvarja. (Izv. dop.) — Novo leto je! Iz tisoč in tisoč stiskanih src se vzdiguje ob tej priliki želja: „0, da bi bilo novo leto srečno in veselo!" Gotovo tudi „Slovenski List" tega želi vsem poštenim Slovencem. Koroški Slovenci želimo si pri svojem hudem boju mnogo sreče in vspeha v prihodnjem letu. Za slovenske otročiče želimo slovenskih šol in učitelje in za slovenske ljudi slovenske urade in uradnike. Mi menimo, da to ni prenapeta reč in tudi kake hude babilonske zmešnjave ne bi nastale vsled tega na našem ljubem Koroškem! Ali kakor se kaže, še ni dosti upanja, da bi se kaj za nas doseglo, ker še manjka resne volje in poguma. Bog dal, da bi se vsaj začelo o slc-vensko-koroškem vprašanju razmotrivati, da bi vsaj bili resni možje, ki bi imeli poleg skrbi za slovensko vseučilišče tudi skrb za Slovence na Koroškem. Če se naša stvar enkrat v tir spravi, je vsaj to doseženo, da naš narod ve in sliši, da se o njem govori ter se mu hoče pomagati. To je prva naša želja za to leto. Druga naša želja je, da zavladaj med vsemi Slovenci, zlasti med kranjskimi, mir, sloga in j edino st. Le, če smo jedini, zamoremo kaj doseči. Mi želimo tudi, da se i v nastoplem letu ^Slovenski List" hrabro poteguj za naše in vsega slovenskega naroda svete pravice, da tudi za-naprej mahaj na levo ali na desno, kakor bo trebalo; mi želimo, da osobito zdaj, ko se dviguje vse nemštvo in nemškutarstvo na eni strani, in na drugi vsa shujskana laška svojat zoper slovenski rod, nihče se ne odtegne od narodnega dela, in nihče naj več ne postane odpadnik in izdajica naroda, ker takega se že stari štajarski pesnik pr o klel, rekoč: „Erjav kakti Judež bodi, Naj te pes za plotom je, Med Slovence naj ne hodi, Ki je prav Slovenec ne!“ Iz Idrije. (Božičnica katol. del. družbe.) Dasi je v Idriji gotovo nad 15 raznih društev, vender nobenega društva veselice niso tako priljubljene in tako mnogoštevilno obiskane, kakor ravno veselice, katere prireja »Katoliška delavska družba". Nad vse prenapolnjena pa je bila prostorna pivarna „pri črnem orlu" na god sv. Štefana, ko je imenovana družba priredila svojim udom božičnico z jako raznovrstnim tuji svet, in tudi Slovenec, količkaj češčine zmožen, jo bode z večjim veseljem in koristneje prebiral, kakor podobna nemška ali druga tuja dela. Malo je pisateljev, ki bi znali tako živo pripovedovati, malo je pa potovalcev, ki bi bili toliko skusili, kakor Vr&z. Prva knjiga je vzbudila veliko zanimanje pri Čehih in upati je, da tem večje vzbudi drago sistematično delo, ki bode jedino svoje vrste v slovanskih literaturah. Sicer ima Češka mnogo potovalcev in tudi primerno lepo število potopisnih del, ravno lansko leto je bilo dovršeno veliko delo Jos. Korenskega, Cesta kolem sveta, ki se je tudi pri nas priljubilo, — vender se vsi ti spisi ne morejo primerjati s spisi Vrazovimi, ker druzega Vraza nimajo Cehi, kakor tudi ne drugi slovanski narodi. Kot prirodoslovec je St. Vr&z zbiral posebno različne prirodnine, s katerimi je obogatil posebno muzej kraljestva češkega, kakor tudi zbirke posameznih šol in drugih podobnih ustavov, ter si s tem pridobil mnogo zaslug za šolstvo pa tudi specijelno za znanost, kajti nabral in zbral je marsikaj, kar je bilo doslej malo ali nič znano. Gotovo je opravičena želja, da bi si Vržlz i mej Slovenci pridobil mnogo prijateljev in čestilcev, mnogo marljivih čitateljev svojih del. Nekateri Slovenci, ki so se udeležili slavnosti Fr. Palackega in novinarskega shoda v Pragi, se ga gotovo spominjajo, če niso slišali njegovih predavanj v Uraniji na razstavi arh. in inž., slišali so pa gotovo njegov iskreni pozdrav, njegove kratke pa srčne besede, s katerimi je pozdravil tu zastopnike vseh slovanskih narodov. — Če je češki narod ponosen na svojega Vraza bodimo i mi, saj je Slovan, kakor hitro ga bližje spoznamo! __ _______ vsporedom. Ko bi bila obširna dvorana, ki je že itak največja v Idriji, še jedenkrat tako velika, bi bilo prav. Mnogo družin se je moralo vrniti, ker ni bilo več prostora. Ako pa še omenim, da je bilo dohodkov nad 150 gld., pač dovolj jasno kaže, koliko občinstva je bilo zbranega. Bili smo vsi veseli in zadovoljni; imeli smo namreč toliko prijetne zabave, da smo na vse neprilike radi pretesnega prostora prav lahko pozabili. Čuli smo dva moška in dva mešana zbora, katere je pel pevski zbor „Kat. del. družbe" pod spretnim vodstvom g. c. kr. učitelja A. Šabeca tako izborno, da bi pred vsakim občinstvom lahko nastopil. Sattnerjev mešani zbor „Po zimi iz šole" se je moral na splošno zahtevanje ponavljati. Jako srečno misel je izvedla „Kat. del družba11 s tem, da je začela polagoma snovati svoj orkester, kateri sestoja sedaj iz 7 članov. Kakor že prej na nekaterih veselicah, tako so nas tudi sedaj vrli družbeni godci pod vodstvom g. L. Majnika s finim prednašanjem nekaterih godbenih točk jako prijetno zabavali. Pokazali so tudi ti, kakor pevci, da se z dobro voljo in vztrajnostjo lahko prav mnogo doseže. Jako lepo so se uprizorile tudi štiri žive podobe namreč: oznanjenje Devici Mariji, rojstvo Jezusovo, pastirji pri jaslicah in trije modri. Podobe so vsem navzočim zelo ugajale. Krasen je bil govor č. g. kapelana Fr. Finžgarja, kateri je z vznesenimi besedami narisal veliko srečo pravega in zadovoljnega družinskega življenja in ostro bičal pogubne nauke socijalne demokracije, ki hoče razbiti vse družinske vezi. Staro in mlado je z velikim zanimanjem sledilo izbornega govornika besedam, za katere je žel tudi splošno pohvalo. Zadnja točka veselice je bila srečkanje za dobitke na božičnem drevescu. Dobitkov je bilo 155, med njimi največ prav koristnih stvarij. Politiški pregled. Slovenski dež. poslanci štajarski so izdali izjavo, katero prinašamo na drugem mestu. Zadoščenjem beležimo, da je izjavo, ki kaže slovenski delegaciji na odločnejšo pot, podpisal tudi poslanec Robič. Da bi le tudi na Kranjskem luč spoznanja obsijala vredno trojico Š u k 1 j ej a, Ferjančiča, Povšeta. Slovenska delegacija ve, kaj se zahteva v domovini od nje. Tiste po slance, ki bi še priporočali „zmerno politiko", v kateri umiramo, bodemo najbrezobzirnejše raz krinkali. Povdarjali smo že in ob izjavi štajar-skih dež. poslancev vnovič povdarjamo: Na rovaš osebnih k or is ti j naj se ne zatajujejo krivice, ki se vsepovsod gode našemu narodu. Vladni krogi so zopet pokazali svoje pra-vicoljubje napram Slovencem o priliki nečuve-nega napada na slovenske deželne poslance v dež zboru tržaškem. Državni korespondenčni biro je zatajil vse. Ničesar ne ve o italijanskih surovostih, o katerih smo poročali v zadnji številki. To je nameravano razžaljenje slovenskega naroda, na katero morajo reagovati slovenski drž. poslanci. § 14. BWiener Zeitung" je priobčila danes teden cesarsko pismo, ki določa podaljšanje kvote obeh državnih polovic za skupne stroške 1. 1899. Dalje je prinesel list cesarjeva določila na podlagi § 14 in sicer : 1.) podaljšanje carinske in trgovske zveze in razmerje napram avstrijsko ogerski banki do 31. decembra 1899.1., odložitev glede določil pri posojilu 80 milijonov na jedno leto. 2.) glavni sklep računov avstrijskega proračunskega provizorija zal. 1898. 3.) Proračunski provizorij do 31. marca 1899. 4.) Privoljenje podpor v znesku 1,600.000 gld. iz državnih sredstev pri nesrečah. Vse naredbe so stopile v veljavo dne 1. januvarja t 1. Ako bi se med državnima polovicama tekom leta 1899 dobilo soglasje glede carinske in trgovske zveze, avstrijsko-ogerske banke in 80 milijonov dolga, ali ako bi se na Ogerskem sedanji položaj ali reciprociteta spremenila, tedaj izgube naredbe svojo veljavo. Državni zbor prične zopet svoje seje dne 17. t. m. Na Ogerskem se vlada brez državnozborsko dovoljenega provizorija. Banffy in poslanec Ho-ransky sta se te dni dvobojevala, ne da bi bil kdo ranjen. V parlamentarnih krogih se govori, da se storijo formalni koraki, da se direktno z mi-nisterskim predsednikom, če mogoče, sklene kompromis. Še vedno se sodi, da je za ta pogajanja poklican bivši predsednik poslanske zbornice Szilagy. Vsebina tega kompromisa bila bi naslednja: Vse stranke bi garantirale, da se parlamentarno reši nagodba, provizorično in definitivno, indemniteta in pa proračun. Banffy-ju bi se dalo osebno zadostilo, on pa bi se moral zavezati o ugodni priliki odstopiti. Čehi imajo mnogo upanja, da dobe češkega deželnega ministra. Slovanom jeden koledar. Ruski svet seje pričel živahno zanimati za to, naj bi se opustil julijanski koledar in vsprejel gregorijanski. „No-voje Vremja" neprestano opozarja na anomalije starega koledarja. Izjednačenje koledarjev katoliških in pravoslavnih Slovanov bi bilo velikega pomena za nadaljnje korake v prid sloge. Kulturna Nemčija postopa istotako silovito, kakor proti svojim slovanskim podanikom, tudi proti Dancem. Danci na izgone odgovarjajo z bojkotom nemške trgovine ter se obračajo na francoski trg. Francoski listi kličejo: ^Osvojimo danski trg!" Nemške tovarne so morale vsled tega bojkota opustiti veliko število delavcev. Tako bode vsled nemškega napuha mnogo nemškega delavskega ljudstva stradalo. Pač ni čuda, če ob ošabnem pruskem vodstvu nemške države na jedni strani silno napreduje socijalna demokracija, na drugi strani’ se pa vedno bolj ruši sloga zveznih državic. Ta boj s pestjo, ki Nemcem nadomešča kulturno silo, bode grobokop Velike Nemčije! — Tudi Rusija se resno pripravlja, da povrne Nemčiji iztiranje ruskih državljanov. Katoličanstvo in Rusija. Katoliške Slovane so iskreno razveselila dejstva, ki kažejo, da se položaj mej Rimom in Petrogradom obrača do* sledno na boljše. Ruski car je izdal ukaz, ki se tiče zgradbe nove francoske katoliške cerkve v Petrogradu. Ruski car je odpoklical iz službe glavnega guvernerja ruske Poljske kneza Imeri-tinskega radi napetih odnošajev mej njim in katoliško duhovščino. Odstavljeni guverner je gojil proti katolikom ruske Poljske skrajno napeto politiko. Najveselejša vest je pa novica, da je ruski car sv. očetu naznanil željo, naj bi se ustanovilo v Petrogradu za Rusijo mesto papeževega nuncija. Skoro vse druge države imajo že papeževega nuncija, le Rusija ga ni imela. Cesar Viljem bode potoval sponiiadi v Rim. Italijo je zopet razburil abesinski vladar Menelik. Imenoval je Teoffi Antela rasom pokrajine Hamasen, ki je bila italijanska last. Menelik je skoro gotovo to pokrajino Italiji kar mirno vzel, ker Italija je gotovo ni odstopila. Za to ponižanje se Italija ne bode upala maščevati, ker jo še bole batine, katere ji je naložil Menelik v zadnji vojni. In za afrikansko politiko je dala Italija tekom desetih let 291 milijonov, dočim je doma za gospodarske in prosvetne namene potrosila le 112 milijonov! V Siciliji se je uprlo ljudstvo in noče plačevati davkov, ker mu pod italijansko vlado ne-dostaje denarja. Po več mestih so ljudje naskočili davkarije in jih zažgali. Na Srbskem so dobili nov način, prikriti velike svote, katere je razkralj Milan zapravil in katere utrpi uboga Srbija. Večina srbske skupščine, ki vladne »usluge" poplačuje vedno s proti-uslugami, je sklenila oprostiti vojnega ministra, da bi še nadalje polagal račune državni kontroli. Ob takih razmerah ni biti prijetno poslanec, a vlada postopa na originalen način tudi proti poslancem, ki se poslanstvu odpovedo. Poslanstvu se je odpovedal posl. Radulovič. Skupščina njegove odpovedi ni hotela sprejeti in Radulovič je bil policijsko pozvan, da mora priti v parlament. Odpotovati je moral z Dunaja v Srbijo, da se je izognil kazni. Poslanec Popovič, ki ni mogel dalje trpeti vladne cenzure nad poslanci, ker se je tudi odpovedal poslanstvu, pa ni upošteval vladnih ukazov. Odpotoval je kljub temu domov, zato bode pa moral plačati 1000 gld. globe. Dobro bi bilo, da bi nekatere Slovence, ki bi večno radi ostali poslanci, poslali na Srbsko. Tam bi dobili obljubljeno deželo. »La patrie Fran