Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 1.
V Ljubljani, v soboto 7. januvarja 1899.
Letnik IV.
,'Slovenski List“ izhaja v sobotah dopoludne izvzemši dne 25. februvarja in 29 julija. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 7 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila se pošiljajo upravnistvu „Slov Lista“, Uredništvo in upravniStvo sta v Ljubljani, Gradišče štev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dcp. in od 2—4 pop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Vabilo na naročbo. .
Odkritosrčno, brez ozira na desno, na levo in na zgoraj, je govoril „Slovenski List“ vse leto, čemu bi sedaj iskal fraz in prazne slame, ko vabi na naročbo?
Zakaj izhaja „ Slovenski List“ ? „ Slovenski List“ je zato na svetu, da imajo tisti pravi Slovenci, ki nočejo biti ne liberalci “ in ne ,,klerikalci“, svoje glasilo. Ce pravih Slovencev ne bo več, bode „ Slovenski List“ nehal izhajati, če se strankarstvo na Kranjskem poleže, kar žal sedaj še ni upanja, postane pa list dnevnik, oziroma odstopi mesto komurkoli. Za sedaj — tako nam pišejo mnogi — je naš list jako potreben.
Hude boje je imel „ Slovenski List“ v minolem letu, zlasti ga je skušala udušiti ona klika, ki je najdalje zašla od narodnega programa. Z jekleno vztrajnostjo se pa „Slov. List“ drži narodnega programa in s ponosom lahko povemo, da nam glede tega doslej še nihče ni očital napačnega koraka. Tak6 b6di tudi v prihodnje!
Za brambo pravic slovenskega naroda imamo pripravljeno železo in srčno kri. Sli bomo na boj neustrašeno, ako bodo zahtevale naroda koristi. Sicer pa povemo zmiraj odkrito, da si ne želimo boja, ampak dela, zlasti dela za interese zanemarjenega obrtnega, trgovskega in kmetskega stanu.
„Slovenski List“ želi biti učenik narodu. Prinašal bode izvirna poročila iz
[|0fJUJHf»ega zbora in iz onih deželnih zborov, v katerih imamo zastopnike Slovenci, dalje tedenski pregled vseh zanimivih domačih in tujih dogodkov in o gibanju slovenskih društev, posebno pozornost bode pa obračal na poučno in zabavno tvarino, koristno meščanu in kmetu. Iskreno prosimo somišljenike v tem smislu podpore in vztrajnosti.
Izhajal bode „Slov. List“ v sobotah
o	poludne. Le dve soboti si je izprosil po.-čitnice, da se bo oprostil nadležnega kolka. Zato bomo pa odškodovali cenjene naročnike po drugem potu, ker dobička ne iščemo niti vinarja.
„Slovenski	List“	stane:
za	vse	leto	4	gld.
za	pol	leta	2	gld.
za	1	četrt	leta	1	gld.
Konzorcij »Slovenskega Lista“. Ob novem letu.
V	znamenju prehlajen j a pričenjamo novo nejubilejno leto. Naši veljaki so nahodni; zakaj — zakrivamo s plaščem pritajenega humorja. Kašljajo, kar ni čuda pri nahodnem človeku. Zdražljivi so: godejo, kregajo se, kolnejo, a čas jo drvi svojo mer. In novo leto smo dobili!
Rekli smo že, da ni jubilejno. Listi, ki imajo zveze z visokimi vladnimi gospodi, nam skrivnostno poročajo, da se utegne v tem letu zgoditi kaj važnih ustavnih sprememb. V katerem smislu, — ne pove nobena prat’ka. Zdelo bi se na prvi pogled, da mora biti ta sprememba v smisla sedanje večine, torej avtonomistiška.
0	tem je tudi težko dvomiti, toda na drugi
E. St. Vraz.
Ime St. Vr&za se pri nas pogosto imenuje, znano je vsakemu-srednješolcu, pa vender mislim, da ne bo odveč, če koj od začetka povem, da je malo Slovencev, ki bi poznali onega St. Vraza, ki ga imam tu v mislih. Povedati je treba v začetku, da mož, ki se tako imenuje, ni Slovenec, ampak sin bratskega nam češkega naroda. Svojega rojstnega kraja, kojega pa žal razven njega ne pozna nikdo, ni opeval v verzih, in zastonj bi ga iskali mej izvoljenci, ki so prihruli na tolstih pegazih v nebeški Olimp. E. St. Vr&z ni pesnik, bolje rečeno ne pesnikuje, ne pesmari *,) dasi ima v svojih žilah gotovo več pesniškega, nego marsikateri poeta laureatus v svetovnih literaturah. Kaj torej je ta E. St. Vr&z, povprašujete vže nevoljno? Kdo je? Kaj je storil važnega, da je treba o njem pisati? Kakor se je sam 1. 1891. v pismu od 28 julija, pisanem v Maturinu na reki Guarapichi v vzhodnji Venezueliji, predstavil češkemu občinstvu, tako naj stori sam i slovenskemu. Čujmo ga!
„Kdo sem? Po družabni navadi se Vam imam čast predstaviti. Sem E. St. Vr&z, nabiratelj prirodnin, ali pa, če dovolite, rajše prirodoslovec,
*) Pesniti ne rabim rad, ker bi s tem dal morda povod nagajivcem, ki bi ne govorili več o možeh, ki pesnijo, ampak b--------.
kateri ne pogreša akademične izobrazbe, ki se i dalje izobražuje in peča s prirodoslovnimi preiskavami. Učil sem se nekoliko zdravništva in razumem tudi nekoliko o zoologiji. Govorim več ali manj gladko okolo deset jezikov, mej katerimi je nekaj nekristjanskih.
Starost: okolo trideset let. Narodnost, vera . . .?
Homo physicus: Visok, slok, od saharskega in tropičnega solnca ožgan, nekoliko žolte polti. Majhne, ne lepe oči, malo brade, če tudi ne grda, vender popolnoma vsakdanja prikazen. Ne velike telesne moči, vender dosti utrjen, kljubujoč urju in neurju. Dober hodec, lovec od poklica. Slab plavalec, imeniten jahalec, ki si je pridobil priznanje tudi pri tukajšnih indijanskih kontavrih.
0	duševnih lastnostih rajši molčim. Teh pri samem predstavljanju kolikor toliko ni mogoče videti.
Posebnih talentov doslej na sebi še nisem opazil.
Čednosti: Vstrajnost, zmernost in ljubezen k prirodi.
Nečednosti:	Misanthropismus, prevelika
občutljivost, strah pred ženskim spolom, strast na konje, neozdravljivo hrepenenje po spre membi i. t. d.
Pred jednajstimi leti sem zapustil Evropo. Rekel sem ji z Bogom radi rodbinske drame in
strani ne smemo pozabiti sedanje V. skupine, ki se nikakor ne da meni nič, tebi nič vreči v kot. Če tudi zmaga avtonomistiško načelo, bo treba zaporedno ž njim skrbeti tudi za zastopnike proletarcev.
Po pravici pa moramo reči, da nas ne za-nimlje posebno taka sprememba. Mi zaupamo v bodočnost Avstrije in v bodočnost našega naroda. Zato smo pa prepričani, da bo prihodnja sprememba zopet samo polovičarska in brez osnovnega pomena. Naše rane niso samo v tem, da imajo posamne dežtle premalo samostalnosti, marveč v dualizmu in v zunanji politiki.
Tu se pa prav za prav do dobra izgubi vsak vpliv državnih zbornic. Zveza, ki jo imajo poslanci v tem vprašanju, je tako rahla in ima toliko posrednjih činiteljev, da že nima nič pomena. Gotovo je to napačno, toda: ali so krivi n pr. naši poslanci, da sta dve državi, Avstrija in Ogerska, pod jednim imenom? Vprašanja, o katerih zastopniki ljudstva nimajo tako rekoč nobene besede, so pa najvažnejša. Kar je pa za njimi najvažnejše — kontrola o državnem gospodarstvu — to pa zbornici i pri nas, i na Ogerskem sami mečeta iz rok po bedasti obstrukciji. Potem ni čuda, da nimamo nič vpliva in da se pri imenovanju kakega notarja vkljub vsemu nastopu in naporu naših poslancev vsi skupaj blamiramo.
Vender upamo na boljše. Naše upanje te-meljuje v nastopnem umovanju: Avstrija potrebuje nujno gospodarske povzdige. Sedaj opažamo žalostni pojav, da je naša trgovska bilanca pasivna, Naša prekmorska trgovina peša. Naša industrija vedno bolj javka. Vseh dohodkov, ki jih imajo povprek prebivalci naše polovice na leto, znašajo 3000 milijonov gld. Državni stroški so proračunjeni za 1. 1899 krog 760 milijonov gld., torej nad četrtino vseh dohodkov. Stroški se vedno bolj množe; vsako leto povprek za
od te dobe je nisem videl ter imam malo upanja, da jo zopet ugledam. Nimam rodbine niti prijateljev in tako se samo svoje drage domovine često z bolestjo spominjam.11
Nekaj že vemo o njem, in dalje?
Kot dvajsetletni mladenič se je podal na pot: čez Špansko v Maroko, gnan od hrepenenja, videti daljne kraje, pa tudi radi rodbinskih razmer — zavoljo katerih je vzel ime E. St. Vr&z. Bivanje tu, ki spada do let 1879—1883, je bilo polno trpljenja in muk za mladeniča brez vse podpore, nravne in gmotne, bilo je pa tudi to dobra šola, v kateri so se utrdile sile, ki niso več omagale na poznejših njegovih potih.
V letih 1883- 1885 se je trudil kot zbiralec prirodnin v zahodni Afriki v Gambiji, v 1. 1885 do 1889 na Zlatem pobrežju, v najzanimivejših krajinah za prirodoslovca. Podkopano svoje zdravje je zopet dobil na otokih Kanarskih, kjer si je osvojil tudi španski jezik tako, da je pisal tudi v španske liste.
Čez leto dnij je odšel v Venezuelijo, tam se je naselil s svojim prijateljem Jar. Brazdo v Maturinu, kjer je zbiral orchideje itd. Prihranil si je od tega toliko, da je mogel v letih 1892 in 1893 prepotovati povprek južno Ameriko.
V juniju 1894 je prišel nenadoma v Prago, kjer si je pridobil skoro s svojimi predavanji razstavami in osebnim občevanjem mnogo sim
20 do 30 milijonov gold. Dohodki pa, kot priča žalostno stanje industrije in trgovine, ne samo ne doraščajo, marveč se celo manjšajo. Iz tega sledi nujno, da bo treba naši državi skrbeti za nova prometna sredstva — pred vsem drugo že-leznično zvezo s Trstom, pa tudi prekope med Dunavom, Labo, Odro in Višnjo. A to še ni glavna stvar. Prva in najimenitnejša zadeva ostaja — in to povdarjamo — pridobivanje novih trgov. Zato nam je pa neobhodno potreben vpliv na Balkanu. Tja pa ne moremo razven s pomočjo južnih Slovenov. Mažarske nadvlade Balkan ne vsprejme. Tja pa tudi ne moremo za sedanjih zunanjepolitiških razmer.
Splošno avstrijsko stališče teži torej po naši rešitvi. In ker zaupamo, da božja Previdnost ohrani našo državo, sodimo tudi, da mora priti naš južnoslovanski pomen na dan. Če hočemo torej dobro sebi in Avstriji, krepimo se gospodarski, vzgajajmo se politiški in čakajmo! Ne z zbornic, ne s časnikarskih spletk, no z resnega narodnega dela moremo pričakovati boljših časov. Fraze novoletnih voščil so podobne frazam, s katerimi se je doslej pitala naša javnost. Mi sodimo, da ne živimo frazam. Naši cilji so jasni, naša pota k njim dana. Kdor je za nas, pridi!
Občni zbor „Naše straže“.
Pod predsedstvom g. državnega poslanca Ivana Vencajza se je zvršil zadnjo sredo v mestni dvorani ljubljanski prvi občni zbor jako znamenitega društva „Naše straže".
Prav dobro je delo, ko je predsednik v nagovoru želel za prospeh društva miru in jedi-nosti med Slovenci. Navzočih je bilo na zboru 30 odbornikov. Pokazali so gg. iz periferije: Gabršček, dr. Trinajstič, Kelemina, Hribar, Rozman, Podgorc itd., da naši stražniki na mejah ne sp6. Začasni blagajnik g. dr. Brejc je poročal o že došlih prošnjah do pripravljalnega odbora, o številu udov in premoženju društva (doslej se je nabralo 3749 K). Z veseljem podpirajo vsi slovenski časopisi »Našo stražo", le od „Sloven. Naroda" se je blagajniku reklo, da si lahko prihrani trud s pošiljanjem notic. Nato je drž. poslanec dr. Ferjančič izrazil želje po uspehih društva, ki je nujno potrebno, in omenil, da treba vzajemnega delovanja, kakor je pri družbi sv. Cirila in Metoda in družbi sv. Mohorja, ki ne stojita pod moro strankarstva. Opravičeval je župana Hribarja, da ni nameraval škodovati „Naši straži", ko je za časa seje osnovalnega zbora sklical sejo na magistratu, in zahteval, da naj d& načelstvo zadoščenja za žaljivo pisanje po časopisih, ker se narodna stranka ni udele-
patij, in kako pa tudi ne, je-li na svetu človek, ki bi znal tako krasno, tako prijetno govoriti in pripovedovati? Tuji neznani kraji, v katere še ni stopila evropska noga, odpirali so se pred očmi poslušalcev kakor izgubljeni raj. Vsakdo je videl in slišal le lepo, nevarnosti, o kojih je pa potovalec govoril, bile so za občinstvo le toliko zanimive, kolikor so se tikale Vraza samega, ki je postal ljubljenec vsacega mesta, kjer je priredil svoje predavanje. In ženski svet! Kakšen mora biti človek, ki nima strahu pred ljudožrci in pred surovimi divjaki, ne pred naj-krvoločnejšo zverino, ter se pogumno potika po neznanem svetu, oddaljen na tisoč milj od vse civilizacije, in tak človek, o katerem bi vsakdo mislil, da se ne boji', se vender boji na svetu pred nekom, pred žensko. Ni čuda, da je postal predmet vsakdanjega in najljubšega pogovora St. Vrclz. In njegov jezik! Človek, ki zna mnogo jezikov in po vrhu še nekaj nekristjanskih, kakor pravi Vr&z sam o sebi, pač ne more znati nobenega dobro in tudi materni mu končno ne teče, kakor kakemu drugemu. Pa o Vr&zu to ne velja, slišal sem ga sam sicer samo trikrat govoriti, in sem vedno trdil, da zna več nego „rožice saditi". Vržbz ni spoznal in proučil orijenta na zvunaj, prisvojil si je tudi pravo orijentalsko govorico, oni poetični in vender tako priprosti govor, ki ga govori človek, „sin prirode". — Prijetne ure je pripravil Vr&z češkemu občinstvu
žila onega shoda. Odgovoril je dr. Šušteršič, da se pri društvu ne bode vprašalo po strankah. Če tudi je neko nesporazumljenje učinilo čudno praznoto na ustanovnem shodu, so se volitve v odbore vender zvršile faktično nepolitično. Z velikim zadovoljstvom, je rekel govornik, jemljemo na znanje, da omenjena odsotnost ni bila namenjena. (Dobro-klici.)
Pričele so se nato volitve v odbore. Župan I. Hribar je izrekel, da na noben način in pod nobenim pogojem ne sprejme izvolitve kot načelnik informacijskega oddelka, ker ima kot župan dovolj drugih poslov. Jako laskavo je prigovarjal kanonik Kalan Hribarju, da naj sprejme izvolitev, ker to zahtevata politični pomen društva, v katerem naj so zastopane vse stranke, ter izredna vsposobljenost župana za take posle. Prigovarjal je Hribarju tudi dr. Krisper, ki je v vznesenih besedah povdarjal, kako primerno bi bilo, ako bi bil važnemu informacijskemu od seku na čelu župan glavnega mesta in da mu bodo delo zlajševali člani odseka. Župan Hribar je ostal pri svojem sklepu in tudi pozneje, ko je bil soglasno izvoljen načelnikom, je izvolitev odklonil. Volitve so se potem zvršile v lepem sporazumljenju. Izvoljeni so bili, ker sta gg. Iv. Nabergoj in Fr. Šuklje pisala, da ne utegneta prevzeti poslov, ti-le gospodje:
Odborniki gospodarskega oddelka: Anton Belec, dr. Janko Brejc, Štefan Gjivid, dr. J. E. Krek, dr. M. Laginja, Fr. Muri, Drag. Hribar, Val. Podgorc, Fran P o v š e, Fran Robič, J.Rojic, dr. Fr. Rosina, Jos. Šiška, Iv. Vencajz, dr. Iv. Šušteršič. — Odborniki pravnega oddelka: dr. I. Dečko, Lamb. Einspieler, dr. A. Ferjančič, dr. G. Gregorin, dr. Ivan Janežič, dr. Konrad Janežič, dr. F. J ur te la, M. Kocbek, dr. A. Kraut, dr. D. Majaron, dr. V. Schweitzer, Luka S vete c ( dr. D. Trinajstič, dr. H. Tuma, dr. A. Uše-ničnik, Vsi drugi odborniki so prišli v inf or macijski oddelek.
Konstituirali so se potem vsi trije oddelki tako: V gospodarskem oddelku je bil načelnikom izvoljen dr. Ivan Šušteršič, odvetnik v Ljubljani, I. tajnikom dr. Janko Brejc, odvetniški kandidat v Ljubljani, in II. tajnikom J. Roji c, kurat v Bilju. V pravnem odseku: načelnikom dr. D. Majaron, odvetnik in dež. posl. v Ljubljani, I. tajnikom dr. V. S c h w e i t z e r, odvetniški kandidat v Ljubljani, in II. tajnikom dr. 1. Dečko, odvetnik in deželni poslanec v Celju. V informacijskem oddelku: načelnikom dr. Val. Krisper, odvetnik in mestni svetovalec v Ljubljani, I. tajnikom Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani, II. tajnikom Jos. Rozman, urednik „Mira“ v Celovcu Ti so potem izvolili glavno načelstvo društva in
in tudi njemu je tekel čas hitro, da se mu je začelo skoro »fletno" zdeti mej Pražani, mej olikanci, katerih seveda ni nikdar tako visoko cenil, kakor čisto prirodna ljudstva v neznanih krajih. Mnogo sveta je vže sicer videl, vender ga v domovini ni držalo dolgo. Komaj so dobro zatvorili narodopisno razstavo v Pragi, se je tudi on poslovil od svojih — mnogih prijateljev ter se podal 4. novembra 1895 na novo svetovno potovanje čez severno Ameriko na Japonsko, Kitaj, na Borneo, malajske otoke, novo Guinejo, Siam itd. — Na poletje 1897 je dobil neki njegov prijatelj v Pragi večjo pošiljatev prirodniu z nove Guineje in mej temi prirodninami je ležal tudi letnik češkega leposlovno-poučnega časopisa „Kvety". Kako so prišli „Kvety“ na novo Guinejo? Božični večer 1896 je preživel Vr&z v stari koči mej divjimi Hatamci, utrujen, potrt, vedno v nevarnosti pred neprijaznimi vodniki, ki vsako nezgodo, dež, potres, smrt, pripisujejo tujcu, — pri mali sveči se je krčil potovalec in bral in bral — češko knjigo. To je bila njegova tolažba na božični večer,*)
Še to leto je zapustil Vr&z vzhodni svet ter hitel na zapad — v Ameriko, na poti tja,
*) Zakaj to pripovedujem ? če bi hotel naslikati Vraza kot navdušenega Slovana in Čeha, mogel bi navesti broj značilnih prigodbic, — pa tega ni treba. To je le onim v tolažbo, katerim se mutatis mutandis podobno godi na ta večer, daleč proč od svojih dragih.
sicer so bili izvoljeni: predsednikom dr. Šušteršič, podpredsednikom dr. Krisper, blagajnikom L. Smolnikar, blagajnika namestnikom dr. Schweitzer, I. tajnikom dr. J. Brejc, njegovim namestnikom dr. Danilo Majaron, II. tajnikom dr. I. Dečko, III. tajnikom J. Rozman in IV. tajnikom J. Roji c. Pred sklepom zborovanja je novi predsednik dr. Šušteršič označil delo društva v socialnopolitičnem gospodarskem in kulturnem oziru in gg. D. Hribar in V. Podgorc sta priporočala vzajemnost, katero prisrčno žele videti obmejni Slovenci tudi v Ljubljani, in g. Podgorc je obširneje pojasnil nalogo „Naše Straže" glede na posojilnice in slovenske obrtnike na Koroškem.
— Naša želja je: Odbor, nemudoma na stražo in za njim vsi Slovenci! Sovrag je jedin proti nam, bodimo mi jedini proti njemu!
Izjava
kluba slovenskih deželnih poslancev štajarskih z dne 29. decembra 1898.
Dobili smo to le izjavo, katero izročamo slovenski javnosti:
Z ozirom na to, da je slovanska krščansko-narodna zveza stavila v minolem državnozborskem zasedanju do c. kr. vlade gotove, opravičene zahteve, zadevajoče osobito tudi kulturni in gospodarski napredek štajerskih Slovencev;
z ozirom na to pa, da v našem javnem življenju ni opaziti, da bi c. kr. vlada doslej ugodila kateri teh opravičenih zahtev, marveč, da živo občutimo, da se v vseh c, kr. notranji vladi podrejenih ministerskih resortnih in po-šebno še v resortu c. kr. naučnega ministerstva nadaljuje dosedanji sistem zatiranja slovenskega življa na Štajerskem;
z ozirom na to, da je izprememba tega sistema državna potreba in potreba gospodarskega in kulturnega napredka Slovencev,
izjavljamo členi kluba slovenskih deželnih poslancev štajerskih, da sicer stojimo gledč za sedaj najnujneje potrebnih izprememb v postavo-daji in administraciji na stališču onih zahtev, katere smo s posebno spomenico naznanili c. kr. vladi pri vstopu v deželni zbor 1, 1896, da pa prosimo,
naj slovanska krščansko - narodna zveza z odločnostjo zahteva nemudno garancijo izpolnitve vsaj dosedaj od slavnega kluba c. kr. vladi naznanjenih zahtev, ter pričakuje, da slovenski zastopniki iz vladnega odgovora nemudoma izvajajo potrebne posledice.
V	Gradci, dne 29. decembra 1898.
Dr. Fran Jurtela, s. r. — Dr. Iv. Dečko, s. r.
— Dr. Iv. Sernec, s. r. — L. Robič, s. r. — Dr. Franjo Rosina, s. r. — J. Žičkar, s. r.
— Mih. Lendovšek, s. r. — Iv. Vošnjak, s. r.
pogledal je nekoliko v Prago, kjer je v ožjem krogu svojih čestilcev razkazoval nekatere redke ali neznane stvari, katere je prinesel seboj. V avgustu 1897 se je vže mudil na Kubi, potem je obiskal nekaj še zanimivih krajev, ter se končno napotil na Popokatepetel, pa sedaj ne več sam, ampak spremljan od svoje mlade Bboljše polovice".
Koncem pomladi 1898 se je vrnil s svojo soprogo v Prago, od koder se sedaj najbrže ne poda tako hitro na daljše nevarno potovanje, odkar se je znebil znanega strahu. — Češko občinstvo sprejelo ga je zopet z velikim veseljem, kar je posebno pokazalo pri obilno obiskanih njegovih predavanjih, pri katerih mu je pomagal sedaj tudi veliki skroptikon. Po Pragi je obiskal tudi druga češka mesta ter priredil v novembru predavanja tudi na Dunaju, kar so oznanjevali mnogobrojni češki plakati, nabiti po vseh oglih dunajskega mesta.
St. E. Vraz hoče vstreči obči želji češkega naroda ter izdati veliko delo o svojih potih, ki začne v kratkem izhajati Kot uvod pa je vže izšla knjiga „Z cest E. St. Vraze^*), v kateri so zbrani posamezni potopisi, pisma itd., ki so bila natisnjena po različnih časopisih. To delo samo je vredno, da je čita vsakdo, ki se zanima za
*) V tisku priredil li. Bauše. Založil Burzik & Kohout v Pragi, knjiga Šteje str. v osmerki 82 slik z mapi. Tudi drugo delo izdasta Burzik & Kohout.
Izvirni dopisi.
Iz Podjunske doline na Koroškem. Dn6 2. januvarja. (Izv. dop.) — Novo leto je! Iz tisoč in tisoč stiskanih src se vzdiguje ob tej priliki želja: „0, da bi bilo novo leto srečno in veselo!" Gotovo tudi „Slovenski List" tega želi vsem poštenim Slovencem. Koroški Slovenci želimo si pri svojem hudem boju mnogo sreče in vspeha v prihodnjem letu. Za slovenske otročiče želimo slovenskih šol in učitelje in za slovenske ljudi slovenske urade in uradnike. Mi menimo, da to ni prenapeta reč in tudi kake hude babilonske zmešnjave ne bi nastale vsled tega na našem ljubem Koroškem! Ali kakor se kaže, še ni dosti upanja, da bi se kaj za nas doseglo, ker še manjka resne volje in poguma. Bog dal, da bi se vsaj začelo o slc-vensko-koroškem vprašanju razmotrivati, da bi vsaj bili resni možje, ki bi imeli poleg skrbi za slovensko vseučilišče tudi skrb za Slovence na Koroškem. Če se naša stvar enkrat v tir spravi, je vsaj to doseženo, da naš narod ve in sliši, da se o njem govori ter se mu hoče pomagati. To je prva naša želja za to leto.
Druga naša želja je, da zavladaj med vsemi Slovenci, zlasti med kranjskimi, mir, sloga in j edino st. Le, če smo jedini, zamoremo kaj doseči. Mi želimo tudi, da se i v nastoplem letu ^Slovenski List" hrabro poteguj za naše in vsega slovenskega naroda svete pravice, da tudi za-naprej mahaj na levo ali na desno, kakor bo trebalo; mi želimo, da osobito zdaj, ko se dviguje vse nemštvo in nemškutarstvo na eni strani, in na drugi vsa shujskana laška svojat zoper slovenski rod, nihče se ne odtegne od narodnega dela, in nihče naj več ne postane odpadnik in izdajica naroda, ker takega se že stari štajarski pesnik pr o klel, rekoč: „Erjav kakti Judež bodi,
Naj te pes za plotom je,
Med Slovence naj ne hodi,
Ki je prav Slovenec ne!“
Iz Idrije. (Božičnica katol. del. družbe.) Dasi je v Idriji gotovo nad 15 raznih društev, vender nobenega društva veselice niso tako priljubljene in tako mnogoštevilno obiskane, kakor ravno veselice, katere prireja »Katoliška delavska družba". Nad vse prenapolnjena pa je bila prostorna pivarna „pri črnem orlu" na god sv. Štefana, ko je imenovana družba priredila svojim udom božičnico z jako raznovrstnim
tuji svet, in tudi Slovenec, količkaj češčine zmožen, jo bode z večjim veseljem in koristneje prebiral, kakor podobna nemška ali druga tuja dela. Malo je pisateljev, ki bi znali tako živo pripovedovati, malo je pa potovalcev, ki bi bili toliko skusili, kakor Vr&z. Prva knjiga je vzbudila veliko zanimanje pri Čehih in upati je, da tem večje vzbudi drago sistematično delo, ki bode jedino svoje vrste v slovanskih literaturah. Sicer ima Češka mnogo potovalcev in tudi primerno lepo število potopisnih del, ravno lansko leto je bilo dovršeno veliko delo Jos. Korenskega, Cesta kolem sveta, ki se je tudi pri nas priljubilo, — vender se vsi ti spisi ne morejo primerjati s spisi Vrazovimi, ker druzega Vraza nimajo Cehi, kakor tudi ne drugi slovanski narodi.
Kot prirodoslovec je St. Vr&z zbiral posebno različne prirodnine, s katerimi je obogatil posebno muzej kraljestva češkega, kakor tudi zbirke posameznih šol in drugih podobnih ustavov, ter si s tem pridobil mnogo zaslug za šolstvo pa tudi specijelno za znanost, kajti nabral in zbral je marsikaj, kar je bilo doslej malo ali nič znano.
Gotovo je opravičena želja, da bi si Vržlz i mej Slovenci pridobil mnogo prijateljev in čestilcev, mnogo marljivih čitateljev svojih del. Nekateri Slovenci, ki so se udeležili slavnosti Fr. Palackega in novinarskega shoda v Pragi, se ga gotovo spominjajo, če niso slišali njegovih predavanj v Uraniji na razstavi arh. in inž., slišali so pa gotovo njegov iskreni pozdrav, njegove kratke pa srčne besede, s katerimi je pozdravil tu zastopnike vseh slovanskih narodov.
—	Če je češki narod ponosen na svojega Vraza bodimo i mi, saj je Slovan, kakor hitro ga bližje spoznamo!	__ _______
vsporedom. Ko bi bila obširna dvorana, ki je že itak največja v Idriji, še jedenkrat tako velika, bi bilo prav. Mnogo družin se je moralo vrniti, ker ni bilo več prostora. Ako pa še omenim, da je bilo dohodkov nad 150 gld., pač dovolj jasno kaže, koliko občinstva je bilo zbranega. Bili smo vsi veseli in zadovoljni; imeli smo namreč toliko prijetne zabave, da smo na vse neprilike radi pretesnega prostora prav lahko pozabili. Čuli smo dva moška in dva mešana zbora, katere je pel pevski zbor „Kat. del. družbe" pod spretnim vodstvom g. c. kr. učitelja A. Šabeca tako izborno, da bi pred vsakim občinstvom lahko nastopil. Sattnerjev mešani zbor „Po zimi iz šole" se je moral na splošno zahtevanje ponavljati. Jako srečno misel je izvedla „Kat. del družba11 s tem, da je začela polagoma snovati svoj orkester, kateri sestoja sedaj iz 7 članov. Kakor že prej na nekaterih veselicah, tako so nas tudi sedaj vrli družbeni godci pod vodstvom g. L. Majnika s finim prednašanjem nekaterih godbenih točk jako prijetno zabavali. Pokazali so tudi ti, kakor pevci, da se z dobro voljo in vztrajnostjo lahko prav mnogo doseže. Jako lepo so se uprizorile tudi štiri žive podobe namreč: oznanjenje Devici Mariji, rojstvo Jezusovo, pastirji pri jaslicah in trije modri. Podobe so vsem navzočim zelo ugajale. Krasen je bil govor č. g. kapelana Fr. Finžgarja, kateri je z vznesenimi besedami narisal veliko srečo pravega in zadovoljnega družinskega življenja in ostro bičal pogubne nauke socijalne demokracije, ki hoče razbiti vse družinske vezi. Staro in mlado je z velikim zanimanjem sledilo izbornega govornika besedam, za katere je žel tudi splošno pohvalo. Zadnja točka veselice je bila srečkanje za dobitke na božičnem drevescu. Dobitkov je bilo 155, med njimi največ prav koristnih stvarij.
Politiški pregled.
Slovenski dež. poslanci štajarski so izdali izjavo, katero prinašamo na drugem mestu. Zadoščenjem beležimo, da je izjavo, ki kaže slovenski delegaciji na odločnejšo pot, podpisal tudi poslanec Robič. Da bi le tudi na Kranjskem luč spoznanja obsijala vredno trojico Š u k 1 j ej a, Ferjančiča, Povšeta. Slovenska delegacija ve, kaj se zahteva v domovini od nje. Tiste po slance, ki bi še priporočali „zmerno politiko", v kateri umiramo, bodemo najbrezobzirnejše raz krinkali. Povdarjali smo že in ob izjavi štajar-skih dež. poslancev vnovič povdarjamo: Na rovaš osebnih k or is ti j naj se ne zatajujejo krivice, ki se vsepovsod gode našemu narodu.
Vladni krogi so zopet pokazali svoje pra-vicoljubje napram Slovencem o priliki nečuve-nega napada na slovenske deželne poslance v dež zboru tržaškem. Državni korespondenčni biro je zatajil vse. Ničesar ne ve o italijanskih surovostih, o katerih smo poročali v zadnji številki. To je nameravano razžaljenje slovenskega naroda, na katero morajo reagovati slovenski drž. poslanci.
§ 14. BWiener Zeitung" je priobčila danes teden cesarsko pismo, ki določa podaljšanje kvote obeh državnih polovic za skupne stroške 1. 1899. Dalje je prinesel list cesarjeva določila na podlagi § 14 in sicer : 1.) podaljšanje carinske in trgovske zveze in razmerje napram avstrijsko ogerski banki do 31. decembra 1899.1., odložitev glede določil pri posojilu 80 milijonov na jedno leto. 2.) glavni sklep računov avstrijskega proračunskega provizorija zal. 1898. 3.) Proračunski provizorij do 31. marca 1899. 4.) Privoljenje podpor v znesku 1,600.000 gld. iz državnih sredstev pri nesrečah. Vse naredbe so stopile v veljavo dne 1. januvarja t 1. Ako bi se med državnima polovicama tekom leta 1899 dobilo soglasje glede carinske in trgovske zveze, avstrijsko-ogerske banke in 80 milijonov dolga, ali ako bi se na Ogerskem sedanji položaj ali reciprociteta spremenila, tedaj izgube naredbe svojo veljavo.
Državni zbor prične zopet svoje seje dne 17. t. m.
Na Ogerskem se vlada brez državnozborsko dovoljenega provizorija. Banffy in poslanec Ho-ransky sta se te dni dvobojevala, ne da bi bil kdo ranjen. V parlamentarnih krogih se govori, da
se storijo formalni koraki, da se direktno z mi-nisterskim predsednikom, če mogoče, sklene kompromis. Še vedno se sodi, da je za ta pogajanja poklican bivši predsednik poslanske zbornice Szilagy. Vsebina tega kompromisa bila bi naslednja: Vse stranke bi garantirale, da se parlamentarno reši nagodba, provizorično in definitivno, indemniteta in pa proračun. Banffy-ju bi se dalo osebno zadostilo, on pa bi se moral zavezati o ugodni priliki odstopiti.
Čehi imajo mnogo upanja, da dobe češkega deželnega ministra.
Slovanom jeden koledar. Ruski svet seje pričel živahno zanimati za to, naj bi se opustil julijanski koledar in vsprejel gregorijanski. „No-voje Vremja" neprestano opozarja na anomalije starega koledarja. Izjednačenje koledarjev katoliških in pravoslavnih Slovanov bi bilo velikega pomena za nadaljnje korake v prid sloge.
Kulturna Nemčija postopa istotako silovito, kakor proti svojim slovanskim podanikom, tudi proti Dancem. Danci na izgone odgovarjajo z bojkotom nemške trgovine ter se obračajo na francoski trg. Francoski listi kličejo: ^Osvojimo danski trg!" Nemške tovarne so morale vsled tega bojkota opustiti veliko število delavcev. Tako bode vsled nemškega napuha mnogo nemškega delavskega ljudstva stradalo. Pač ni čuda, če ob ošabnem pruskem vodstvu nemške države na jedni strani silno napreduje socijalna demokracija, na drugi strani’ se pa vedno bolj ruši sloga zveznih državic. Ta boj s pestjo, ki Nemcem nadomešča kulturno silo, bode grobokop Velike Nemčije! — Tudi Rusija se resno pripravlja, da povrne Nemčiji iztiranje ruskih državljanov.
Katoličanstvo in Rusija. Katoliške Slovane so iskreno razveselila dejstva, ki kažejo, da se položaj mej Rimom in Petrogradom obrača do* sledno na boljše. Ruski car je izdal ukaz, ki se tiče zgradbe nove francoske katoliške cerkve v Petrogradu. Ruski car je odpoklical iz službe glavnega guvernerja ruske Poljske kneza Imeri-tinskega radi napetih odnošajev mej njim in katoliško duhovščino. Odstavljeni guverner je gojil proti katolikom ruske Poljske skrajno napeto politiko. Najveselejša vest je pa novica, da je ruski car sv. očetu naznanil željo, naj bi se ustanovilo v Petrogradu za Rusijo mesto papeževega nuncija. Skoro vse druge države imajo že papeževega nuncija, le Rusija ga ni imela.
Cesar Viljem bode potoval sponiiadi v Rim.
Italijo je zopet razburil abesinski vladar Menelik. Imenoval je Teoffi Antela rasom pokrajine Hamasen, ki je bila italijanska last. Menelik je skoro gotovo to pokrajino Italiji kar mirno vzel, ker Italija je gotovo ni odstopila. Za to ponižanje se Italija ne bode upala maščevati, ker jo še bole batine, katere ji je naložil Menelik v zadnji vojni. In za afrikansko politiko je dala Italija tekom desetih let 291 milijonov, dočim je doma za gospodarske in prosvetne namene potrosila le 112 milijonov!
V	Siciliji se je uprlo ljudstvo in noče plačevati davkov, ker mu pod italijansko vlado ne-dostaje denarja. Po več mestih so ljudje naskočili davkarije in jih zažgali.
Na Srbskem so dobili nov način, prikriti velike svote, katere je razkralj Milan zapravil in katere utrpi uboga Srbija. Večina srbske skupščine, ki vladne »usluge" poplačuje vedno s proti-uslugami, je sklenila oprostiti vojnega ministra, da bi še nadalje polagal račune državni kontroli. Ob takih razmerah ni biti prijetno poslanec, a vlada postopa na originalen način tudi proti poslancem, ki se poslanstvu odpovedo. Poslanstvu se je odpovedal posl. Radulovič. Skupščina njegove odpovedi ni hotela sprejeti in Radulovič je bil policijsko pozvan, da mora priti v parlament. Odpotovati je moral z Dunaja v Srbijo, da se je izognil kazni. Poslanec Popovič, ki ni mogel dalje trpeti vladne cenzure nad poslanci, ker se je tudi odpovedal poslanstvu, pa ni upošteval vladnih ukazov. Odpotoval je kljub temu domov, zato bode pa moral plačati 1000 gld. globe. Dobro bi bilo, da bi nekatere Slovence, ki bi večno radi ostali poslanci, poslali na Srbsko. Tam bi dobili obljubljeno deželo.
»La patrie Fran<?aise“ je naslov ligi, ki se je ustanovila na Francoskem proti Dreyfussev-cem. Liga bode pospeševala francosko solidarnost in ugled vojske. Člani so ugledne osobnosti, kakor Duc de Broglie, Copp6, Brunetiere, d’ Haussonvile, d’ Audiffret, de Mun, Lemaire in Bourget.
Na Filipinih so sedaj tudi Amerikancem postala tla vroča. Prebivalci otokov podpirali so akcijo Araerikancev proti Španiji z namenom, da jim. Zjedinjene države ameriške pripoznajo nekako avtonomijo. Ker so pa Amerikanci plodovite otoke kar pograbili, buknila je sedaj ustaja proti Amerikancem.
Na Kitajskem je v provincijah severno od Jancekjana nastala revolucija.
Domače novice.
Osebne vesti. Poštni kontrolor v Ljubljani gosp. Ivan A v s e n i k je stopil v pokoj. — Pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču gosp. dr. Fran Cvetko je imenovan avskultantom.
— Imenovan je za okrožnega zdravnika v Velikih Laščah g. dr. J. P o r t i k, dosedaj občinski zdravnik v Istri. — Prezentovana sta č. gg. Frančišek Krumpestar za župnijo Sv. Gregorija in Valentin Jakelj za Rovte nad Jesenicami. — Na novo vstanovljeno župnijo Žabnico je župnikom imenovan dosedajni ondotni ekspozit gosp. Jurij Drnovšek. — Kanonično vmeščeni so bili gg. Jurij Drnovšek na Žabnico, Janez Piber na Boh. Bistrico in Fran Avsec na Brusnice.
Narodno gospodarski zapiski. Uvažujoč potrebo, da se danes mora bolj nego kdaj vsa politika, ki je doslej še vedno vsaj med Slovenci bila ali osebna ali pa premalenkostna, da bi se treznemu človeku vredno zdelo vanjo vtikati se, socijali zovatji in dem okratizo vati; da mora politika stopiti iz tistih sedanjih diplomatskih megla in frazovitih oblakov na najširja tla ljudskih interesov; da politika ne sme biti žonglerska umetnost nekaterih političnih sports-manov, ampak življenjska hrana širokim ljudskim vrstam; da ne sme biti prazno klepetanje za žabjo dlako, temveč motor, ki goni velika gospodarska in kulturna vprašanja; da mora biti politika posledica višjega duševnega stališča: bomo objavljali v tej posebni rubriki članke in krajše beležke, tikajoče se narodnega gospodarstva in celega socijalnega vprašanja. Casa nimamo več, da bi se obotavljali in premišljali, češ, ali imamo i Slovenci socijalno vprašanje, ali je treba i nam, da se brigamo za narodnogospodarska vprašanja? Mi imamo že davno poleg onega socijalnega vprašanja, kojega se boji ves bojazljivi svet, še svoje posebno socijalno vprašanje; žal, da ga poznamo premalo, a ne študiramo ga nič! Koliko pa imamo na leto dobrih izvirnih člankov, da ne rečem razprav, ki govore o tem perečem predmetu? Čitajte prvo številko » Zadruge “: tam to vidite . . . Trkajmo se na prsi, a storimo trden sklep poboljšanja. Zadnji čas je! Še jedno leto
— dve, pa nastopimo stoletje, o katerem se pravi, da se bo v njem rešilo socijalno vprašanje — in kako smo mi Slovenci na ta slučaj pripravljeni!? Nič!! — In kar se tiče narodnega gospodarstva — ali ni položaj našega kmetijstva že na las podoben — nevarni krizi? Ali ne pričajo tega dovolj jasno mnogobrojne posojilnice in hranilnice? Kaj govore veselo rastoče gospodarske zadruge in kmetijska društva dru-zega, nego da je treba pomagati s samopomočjo, dokler ne pride doba, ko se izpremeni nižjim stanovom v prid sedanji socijalni in gospodarski položaj, doba, ko pride i v državnih sistemih ob veljavo sedaj gospodujoči in nižje sloje dušeči liberalni gospodarski individualizem. In trdno smo prepričani, da ta doba konečno mora priti! — Naša naloga za sedaj je ta, da se sčistijo nazori i na Slovenskem z raznimi članki prevedenimi iz najboljših spisov priznanih pisateljev ali pa z izvirnimi. Le dobre volje je treba . . . Ako se vname kaka diskusija o tem ali onem predmetu — dobro; samo vodilo naj bo vedno stvarnost in korist naroda. Tako postane naša politika globlja in širša ia
bolj moška. Ne bomo letali za vsako dlačico na Dunaj ampak doma'bomo delali pozitivno, spreminjali bomo to v dejanja, kar bomo spo znali za dobro, kar bomo mogli realizovati. Morda se nam pokaže na tem polji, ali bi se dal doseči kak nov modus vivendi med kranj skima strankama — ako imata namreč resno voljo, da bi sploh kedaj obe skupaj ne delali večinoma le za osebnosti!
Šolski nadzornik prof. Fr. Levec bode nocoj v »Narodnem Domu“ praznoval desetletnico svojega nadzorništva. Slavnostni večer mu priredi ljubljanski mestni šolski svet v zvezi z mestnim učiteljstvom, skupaj je bilo 60 oseb.
Volilski shod bode jutri 8. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih g. župana Julija Lenassi-ja v Gor. Logatcu. Poročal bode poslanec g. dr. Ig. Žitnik o delovanju državnega zbora.
Iz Škofje Loke se nam piše: Poslanec dr. Ferjančič vabi na nedeljo v »Narodu" na neki shod v našem mestu in sicer svoje vo-lilce. Ker je on dobil pri zadnji volitvi v Škofji Loki le 20 glasov (G2 glasov je dobil g. kurat Koblar), tedaj se vidi, da je povabil na shod le malo peščico meščanov. Shod bode tudi res slabo obiskan Poslanci »Slovanske krščanskonarodne zveze11 zahtevajo, da naj dobi Loka za Gorenjsko obljubljeno obrtno šolo. Bojimo se pa, da bode dr. Ferjančič na videz za to šolo v Loki, za kulisami bode pa držal z ravnateljem ljubljanske obrtne šole. Jednako dela z železnico. Pred zadnjimi volitvami nam je poslal kandidat dr. Ferjančič neko pismo, v katerem je obetal, da se bo potezal za železnico na Loko. Poslanec dr. Ferjančič je pa potem v svoji sobi v drž. zboru delal z baronom Schweglom za železnico na Bohinj. In vender bi bohinjska železnica uničila Loko za vse večne čase! Mi nimamo glave v mehu!
Učiteljem priporoča »Učiteljski Tovariš", da naj se vpišejo v društvo „Naša straža". Ta nasvet je jako umesten, ker doslej ni bilo mej učitelji toliko članov, da bi bilo mogoče izvoliti izmej njih jednega odbornika.
Goriški deželni glavar — odstopil! S tem svojim korakom je dež. glavar goriški pritekel na pomoč Italijanom, kateri na drug način skoro niso mogli vspešno nastopiti proti šolskemu zalogu. Ker bode sedaj dež. sejam moral predsedovati namestnik dež. glavarja, dr. Ant. Gregorčič, imeli bodo Slovenci pri glasovanju jeden glas manj. S tem pa zadeva šolskega zaloga nikakor še ni pokopana, nego le odložena.
V	tržaškem deželnem zboru je prišel pretekli torek na vrsto predlog v prilog narodnim pravicam in pa načrt za premembo konstitucije mesta tržaškega. Kako si Italijani tolmačijo narodne pravice, pokazali so v otvoritveni seji, načrt volilne osnove pa pravi, naj dobi volilno pravo vsakdo, ki ima elementarno izobrazbo in ki stalno biva v Trstu. Izključeni od volilne pravice pa bodo oni, ki nimajo zadostne izobrazbe ali ki so nevredni. Pasivna volilna pravica ostane dosedanja, le število zastopnikov se pomnoži z ozirom na naraslo število prebivalstva. »Edinost" to volilno preosnovo prav osvetli z besedami:	»Načrt bi bil v prvi vrsti atentat
na našo okolico. Po krivdi in nemarnosti mestne gospode je po okolici vse polno ljudi, ki si niso mogli pridobiti zahtevane izobrazbe; sedaj pa hočejo vrhu te jedne vnebovpijoče krivice nakopičiti še drugo. Imeli bi torej slučajev, da ne bi imeli volilnega prava taki ljudje, ki plačujejo na stotine davka. Že po dosedanjem volilnem redu se je vzkračalo volilno pravo stotinam okoličanov, kaj bi bilo še le potem?! Menili bi torej, da je ne more biti vlade, ki bi kaj tacega predložila v cesarsko potrdilo!" Slovenski poslanci niso prišli v zbornico. Zbor je sprejel protest proti hrvatski gimnaziji v Pazinu.
Za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani se je oglasil občinski odbor občine Šmartno pri Litiji.
Slovensko gledališče. V petek dne 13 t. m. se bode predstavljala hrvatska drama Sigjana pl. Tučiča „Trhli dom", ki je v Zagrebu dosegla velik vspeh Dne 10. t m. boie gledališče rad glavne skušnje opere »Lohengrin" zaprto. Dne 15. t. m. bode benefica rež. Inemanna; »Roparji" in 17. t. m. se bode pel „Lohengrin“.
Ti niso naši! Na korist nemškemu »Schul-vereinu" so se odkupili od novoletnih voščil v Ljubljani nekateri ljudje, katere krmijo tudi Slo venci s svojimi goldinarčki, kakor zdravniki dr. Prossinagg, dr. Koblitz, dr. Hogler, dr. Bock, dalje notar dr. Vok, potem si zapomnimo imena: J. Hudovernig, J. Kastner, V. Ranth, Samassa, Zeschko, Holzerjeva trgovina na Dunajski cesti. Ti niso naši!
Pasjo takso je graški občinski svet zvišal na 8 gld. od psa in deželni zbor je to potrdil. Po ljubljanskem mestu se klati skoro preveč pasjih mrcin in zato bi ne bilo napačno, ko bi kak mestni svetovalec stavil v mestnem svetu predlog na zvišanje pasje takse. Razločevalo bi se pri določitvi takse lahko med psi, ki so le za zabavo, in psi, ki so potrebni za stražo ali izvrševanje obrta.
Proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu bodo dne 15. t. m. protestovali na posebnem shodu v Trstu italijanski župani iz Primorja. Kar je njihovih občin, so že itak sklenile proteste, torej je ta shod le »komedija". Pošteno so se Italijani opekli z nameravanim protestom pazin skega upravnega odbora, ki je v laških rokah, dočim je občina v slovenskih. Na lice mesta je došel nalašč deželni odbornik, toda vsled velikega navala ogorčenega ljudstva iz mesta in okolice so morali sejo odložiti. Isterski deželni odbor pa hoče še na drug način demonstrovati proti hrvatski gimnaziji. Dež odbor dežele, ki je 2/s slovanska, hoče v Pazinu na deželne stroške zasnovati italijanski gimnazij, kakor kaže protest proti hrvatskemu zavodu, Ali bode tudi tak sklep cesar potrdil?
Gorenjski vlak. Železniški svet se je izrekel za to, da bi v prihodnji poletni sezoni vozila lokalna vlaka št. 1721 in 1720 iz Ljubljane do Trbiža in nazaj, ali vsaj do Jesenic.
Skladišče za smodnik, katero ima g. Iv. Šušteršič v Ljubljani ob Gruberjevem kanalu v Kurji vasi, bodo do 1. maja t. 1. odstranili, ker bode na bližnjem travniku gospa M, Borštnik gradila novo poslopje.
Glasbeni nasvet. V nekem slovenskem listu so prijatelji cerkvene glasbe izrazili željo, da bi se izdalo obširno in popolno »Cerkveno pesmarico", katera bi obsegala vse dobre cerkvene ljudske napeve. Ta nasvet tudi mi iskreno priporočamo. Nahaja se med slov. ljudstvom ogromno število (morebiti čez tisoč) prekrasnih cerkvenih napevov, kateri so vredni, da se zberejo, uredijo in natisnejo. Škoda bi bilo, da bi se to drago ceno narodno blago s časom izgubilo. Morebiti bi jih hotela Mohorjeva družba izdati. Naj bi se kdo hitro lotil dela. Te vsekakor uvaževanja vredne vrste smo čitali v »Primorskem Listu".
Shodi na Goriškem. Včeraj je bil shod v Št. Ferjanu, na katerem se je ustanovila zavarovalnica proti nezgodam pri goveji živini in posojilnica. — V Sovodnjah bode zborovalo jutri »Katoliško slovensko društvo" iz Gorice. Ondi se bode razpravljalo o zadružnosti slovenskega delavskega ljudstva in ustanovila se bode hranilnica in posojilnica.
Drobne novice. V Kamniku se snuje »Mestno godbeno društvo". — Prvo slovensko umetniško razstavo hočejo prirediti v Ljubljani in, sicer prihodnjo jesen. — V Planini je požar uničil poslopji Ivana Pahleta in Matije Pahleta. Škode je blizu 1000 gld. — V Št. liju v Slov. Goricah ustanovila se je slovenska »Hranilnica in posojilnica" po prizadevanju »Zveze slovenskih posojilnic v Celju". Načelnikom izbran je tamošnji župnik gosp. Matija Kelemina. — Mestna razsvetljava v Ptuju, katero so vpeljali pred kratkim, je druga mestna razsvetljava z vodnim plinom v celi Evropi. Troški so za polovico manjši, a svečava je za 40% močneja, nego pri premo go vem plinu. — V Bejlaku se je ustrelila urad nikova soproga H. Decleva. Njen mož je bil dalje časa bolan. — Na Koroškem je 18 letni delavec Jernej Fige v Mostiču umoril se s tem, da je položil svojo glavo pod 250 kg težko fužinsko kladivo, katero mu jo je popolnoma zdrobilo. — V Gorenji vasi pri Ribnici je 2. t. m. 24 letni Janez Ambrožič sunil 42 letnega očeta peterih otrok Rudolfa Arkota z nožem v tilnik tako, da je takoj mrtev obležal. — 0 krivdi
laškega agitatorja Martinolicha bode sklepalo goriško porotno sodišče.
Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za 1899. Sestavil Andrej Gabršček. V. letnik. Cena 60 kr. Trdo vezan 1 gld. S pošto 5 kr. več. To velevažno podjetje „Goriške tiskarne" se je letos zopet znatno spopolnilo z novimi podatki. Sosebno točno je zastopana Goriška dežela.
Železnica iz Trsta v Poreč je dovoljena, kakor poroča drž. posl. isterski Gambini. S tem je Thunova vlada ustregla dolgoletni želji isterskih Italijanov.
„Domoljub“ nam je došel v prikupni povečani obliki na 16 straneh.
Najnovejše vesti.
»Deutsche Stimmen" trdijo v dolgem članku, da je sumljiva prijaznost „Slovenskega Lista" z g Funtkom, urednikom lista »Laibacher Zei tung". To sumljivost pa razprši Nemčurček, s tem, da v članku divje napada g. Funtka. Kar Nemčur napada, to je za Slovence dobro! Mi se res veselimo, če slovenske kronovine uradni list v prihodnje ne bode več tako silovito nasproten slovenskim težnjam, kakor je bil doslej. Če pa bode — bili bomo po njem brez pardona, kakor smo tolkli po drugih grešnikih, na pr. po dr. Tavčarju, katerega iste »Deutsche Stimmen" sta vijo Funtku za izgled »als den anstiindigsten Gegner der Deutschen".
Slovensko gledališče. Sinoči so vdrugič igrali svetopisemsko dramo „Jožef v Egiptu". (E. Vesterlein). S to igro je bilo ustreženo širšemu občinstvu in mladini, za katero primernih iger baš ni v izbiro. Igrali so povprečno prav vrlo, motilo je le prepatetiško deklamovanje nekaterih igralcev. Putifarjevi ženi (g. Dani lova) se nisem čudil, da ji je vbežal Jožef ko ga je nahrulila s takim glasom. Gdč Slav-čeva, Ogrinčeva in Vračko so ugajale, istotako gg.: Deyl (Jožef), Inemann, Ilousa, Verovšek, Danilo. G. Deyl in g. Housa sta govorila prav lepo slovenščino, Oba sta nad vse vestna in vporabna igralca.
Iz Kamnika smo dobili danes razglednico z besedilom: »Pri nas snujemo godbeno društvo, Kranj ima že izborno novo godbo — ker smo blizu Ljubljane, bodemo Vam pri Vaših narodnih veselicah lahko posodili našo godbo, zato si nikar preveč ne belite glav z osnovanjem mestne godbe v Ljubljani."
V	Vojniku so pri občinskih volitvah zopet zmagali Nemci. Razmerje glasov je v tretjem razredu 54 proti 40, v drugem 16 proti 7 in v prvem 5 proti 3.
Shod v Mariboru bode dne 12 t. m ob ‘/ali dopoludne v prostorih hotela „zur Stadt Wien“- Govorili bodo dr. Pipuš, dr. J. Ev. Krek, Iv. Kač, I. Stanonik in tajnik celjske posojilniške zveze.
Laški shod v Gorici bode jutri v gledališču. Ropotali bodo proti slovenskim »ščavom". Vstop je dovoljen seve le proti vstopnicam, ker imajo pred »ščavi" rešpekt.
Laško šolo v Podgori hoče odpreti »Lega Nazionale".
Drugi koncert »Glasbene Matice". Pod globokim utisom včeraj izvršenega koncerta je moči soditi le z izrazi popolnega priznanja. Priznanje to gre pred vsem g prof. Hubadu kot vstvaritelju uspešnega proizvajanja in potem marljivemu orkestru in vzornemu zboru. Orkester
i	zbor sta z vznosom tekmovala pod ingenioznim vodstvom svojega kapelnika in priborila sta si vsak svojo, sicer jednakovredno zaslužno vejico. Vzpored je obogatil repertoir Glasbene Matice za peto simfonijo P. J. Čajkovskega v E-molu op. 64. Veliko to orkestralno delo po tratne melodike, živahne invencije in oduševljene poezije, slikovita bajka neminljive svežosti in čaroboe globočine, zanirplja in veže na se duha poslušalca; kakor širna narava v svoji nepojmljivi velikosti, v svoji vedno in povsodi se pojavljajoči neutajljivi lepoti, upliva i podana nam simfonija, in zvabi poslušalca v čarni krog svoje presenetljive velikosti. Dominirata v peti simfoniji Čajkovskega posebno prva dva stavka, virtuozno zapletena umotvora mojstra simfonika,
med tem ko zaostaja tretji stavek » Valček" za pr- i vima. Delo prav nenavadnega učinka je Dvoraka za Kolumbov jubilej zloženi »Te Deum". Da napravi velik utis, je res; delo to je tudi vseskozi zanimivo, isto je polno življenja, polno najlepših podrobnosti. Originelno posnemanje slavnostnega zvonenja v orkestru, udanost izrazujoče ljudske molitve in zmagoslavni aleluja, ti najmarkant nejši znaki »Te Deuma", vzrasli so pač iz neiz crpljivega vira velikega skladateljskega duha Vender je pa pogrešati velikost visoke umetniške umerjenosti, le pregostoma se usiljuje vtis bolj semenjskega vrvenja, kot pa resnost pomenljivega slavlja. Odličen uspeh si je prislužila kot sopran solistinja gospa Kulich-Linhartova, pevka mogočnega, toplo zabarvanega, vrlo izšolanega glasu, katerega zmagoviti sijaj se ne utopi niti ne pri najmočnejših izbruhih razbur kanega orkestra in zbora. Da je našla v baritonistu gospodu Jos. Nolliju jednakovrednega partnerja, kedo bi temu ugovarjal? In sedaj še besedico o Stjevana Mokranjaca harmoni ziranih „Srbskih narodnih." Na temelju karakterističnih jednoličnih tonov srbskih gusli rajajo glasi v veselem poskoku, upadajo zopet v otožno elegično razpoloženje, plakajoči in se zopet smeh ljajoči. — Nenavadne in vender tako blizke so nam originelne te popevke, prisrčne in ljube in pa divne — to seve izvedene v mojsterski obliki naše »Glasbene Matice".	—oe—
O	ministerskih krizah so te dni mnogo pisali časopisi. Iz povse zanesljivega vira moremo poročati, da so vse govorice o tem neistinite.
Nemško nacijonalci na Češkem so si pretekli teden pri dopolnilnih deželnozborskih volitvah priborili zopet 2 sedeža.
Nižjeavstrijski Čehi bodo imeli 15. t. m. velik protestni shod proti nasilstvom, ki jih sosebno pri ljudskem šolstvu okušajo od strani nemške večine.
»Volkstag" vseh nemških frakcij prijavljajo na Češkem.
Na Češkem je 600 Nemcev obljubilo, da bode 18. t. m. prestopilo k protest intizmu. Za prestop živahno agitujejo sosebno nemške device.
Opozicija na Ogerskem v parlamentu nadaljuje obstrukcijo z raznimi nepotrebnimi predlogi O vsakem predlogu se glasuje imenoma. Za jutrišnjo sejo je opozicija pripravila 30 takih predlogov.
Ruski car bode tekom leta obiskal našega cesarja, natančno pa še dan dohoda na Dunaj ni določen. Ruski car obišče marca meseca Carigrad in se snide z bolgarskim knezom.
Iz Pariza se poroča: Kasacijsko sodišče je naročilo apelacijskemu dvoru v Cayenne, naj zasliši Dreyfusa. Vsled tega se v nekaterih krogih trdi, da pozovejo Dreyfusa skoro v domovino
Telefonična poročila ,Slovenskemu Listu‘.
Budimpešta, 6. januvarja Včeraj vršil se je važen zaupen posvet, ki morebiti pomenja obrat v krizi. Posveta so se udeležili Banffy, finančni minister Lukacz in pa minister Feyer-vary, nadalje bivši predsednik zbornice Szilagy, potem grofa Andrassy in Czaky, torej izmed disidentov tisti politiki, ki se smatrajo kot naj-ognjevitejši pospeševaloi kompromisa; sicer se ni nihče drugi tega posveta udeležil Dejstvo pa je, da se je Banffy po tej konferenci z nočnim vlakom na Dunaj peljal, da cesarju poroča.
Dunaj. 6 januvarja. Vprašanje sporazum-ljenja med Čehi in Nemci se v nemških in čeških listih pridno pretresuje. Neki češki list predlaga, da naj se v prihodnjem zasedanju češkega deželnega zbora sestavi permanenten spravni odsek, kakor na Moravskem v svrho urejenja jezikovnega vprašanja. Nobenega dvoma ni, da Nemci vstopijo v prihodnjem zasedanju zopet v deželni zbor. Samo ob sebi je umevno, da vlada ta spravna prizadevanja krepko podpira
Line, 6. januvarja. Organ dr. Ebenhocha »Linzer Volkstlatt" piše, da je situvacija v parlamentu odločno ugodneja za desnioo, nego za levico, ter priporoča, da naj se ministerstvo podpira.	__
Morilec cesarice Elizabete Lucheni je te | dni zahteval, naj ga peljejo pred preiskovalnega
sodnika. Ondi je izpovedal, da je bil dogovorjen radi umora še z dvema drugima anarhistoma. Jeden jo je čakal na kolodvoru z revolverjem, drugi pa je imel pripravljeno bombo. Cesarica bi torej nikakor ne ušla usodi. Lucheni je povedal tudi imeni svojih tovarišev. Trma Luchenijeva je izginila popolnoma. Joka se večkrat in je jako shujšal.
Listnica uredništva. Kranj: Radi včerajšnjega praznika nemogoče. Oprostite! Prepozno došlo. Prihodnjič.
Društva.
Javno predavanje. Za jutri vabi zopet »Slov. kršč. soc. Zveza" k javnemu predavanju v »Katoliškem Domu" ob 6. uri zvečer. Predaval bode vseučiliščnik g stud. iur. J. Sinkovič zanimivo vprašanje: »Kako je sodilo o delu pa-ganstvo in kako sodi krščanstvo."
Veselica Št. Peterske moške in ženske podružnice vršila se bode jutri ob 6. uri zvečer v »Narodnem Domu" v Ljubljani. Sodeljuje slov. pevsko društvo, kvartet »Ilirija" in vojaška godba. Vstopnina 20 kr.
Koncert s plesom priredi danes zvečer ljubljansko okrožje slovenskega ferijalnega društva »Sava" v veliki dvorani »Narodnega Doma" v korist družbe sv. Cirila in Metoda in Prešernovega spomenika s sodelovanjem vojaške godbe pešpolka št. 27 in akademikov. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krona. Glede na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejmejo. Obleka promenadna.
Slovenskega planinskega društva društvenega večera pretekli četrtek ni bilo radi slovenskega gledališča, pač pa se bode vršil prihodnji torek v »Narodnem Domu". Predavala bode gospodična Pavla Boršt na rje v a: »Iz Ljubljane čez Poljčane v Dravo."
Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko vabi k občnemu zboru v nedeljo, dne 8 januvarja 1899 — ob 4. uri popoldne v hotelu pri ogerski kroni v Postojni. — Poleg običajnega vsporeda in volitve bode podučno predavanje. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
Društvo »Pravnik" v Ljubljani bode imelo občni zbor prihodnji ponedeljek ob 8. uri zvečer v mali čitalnični dvorani »Narodnega Doma".
Slovensko planinsko društvo bode izdalo velike reklamne tablice v slovenskem, češkem, nemškem in francoskem jeziku in s fotografijami Aljaževega stolpa, Triglava, Orožnove koče na Črni prsti, Triglavske koče s kapelico, Vodnikove koče na Velem polju in Aljaževe koče v Vratih. Fotografije je krasno izvršil za društvo vele-zaslužni gosp. Anton Gregorec, Ob novem letu poživljamo svoje somišljenike, da v obilnem številu pristopajo k planinski »Naši straži" — »Slovenskemu planinskemu društvu"!
Društev v Ljubljani je bilo 1898.1. 135 in sicer 99 slovenskih in 36 nemških.
Za »Našo stražo" nam je izročil g. A. U. v Ljubljani 1 krono in g. Jožef Ravnikar v Radečah pri Zidanem mostu 1 krono. Ob pošiljanju naročnine slovenskim listom je ugodna prilika, da se spomnijo naročniki tudi »Naše straže".
Jubilejni darovi družbi sv. Cirila in Metoda. Poslali so dalje: Podružnica za Kotmaro Ves 10 gld., katere je nabral od Mohorjanov č. g. župnik Vintar v Biljči Vesi. — G. Jak. Meško v Juršincih 9 gld. — Podružnica »Poljanska dolina" po č. g. župniku J. Ramovšu 20 gld. — Podružnica v Št. Petru na Pivki 70 gld. — Po gospej Leopoldini Savnik ovi v Kranju zbirko 30 gld. — Iz Postojne na račun g. župnika Ve-nediga v Ormožu 20 kr. — Slavna okrajna posojilnica v Krškem 5 gld. — Podružnica v Konjicah 37 gld. — G. Franc Kralj iz Loke pri Mengšu 11 gld. — G. J. Perdan, veletržec in zalagatelj Cirilskih vžigalic v Ljubljani, 100 gld,
—	Literarni klub v Ljutomeru 2 gld. — Zenska podružnica v Kamniku po tajnici gospodičini M. Vremšak 71 gld. — Večerni zaslužek portirja v Celju 1 gld. 10 kr. — Podružnica za Celovec in okolico po č. g. stolnem kapelanu Jos. Hribarju 42 gld. 70 kr. — Slavno upravništvo »Slov. Lista" 5 gld. 84 kr. — Moška podružnica v
I	Gorici po č. g. dr. A. Gregorčiču 16 gld. — G,
Rajko Arce v Ljubljani na željo g. Vladimirja Jelovšeka, pesnika Simfonij, 5 gld. — G. Karol Fabijani v Kranju za odkup od novoletnih voščil
50 kr. — G. Dragotin Ljudevit Vrhničan 1 gld.
— Moška podružnica v Ribnici po č. g. kape-lanu J. Volču 26 gld. — Ženska podružnica v Kobaridu po gospej Karolini Gruntar 34 gld. 70 kr. — Gosp. Fran Lavtižar, učitelj v Kamni Gorici, 1 gld. mesečnih doneskov. — Ženska podružnica v Sežani 146 gld. 50 kr. — G. dr. K. Janežič v Voloskem za novo leto 5 gld. — Podružnica v Gorjah 20 gld. in sicer 5 gld. od ondotnih Mohorjanov, 15 gld. pa od slov. katol. pol. društva za radovljiški okraj. — Moška podružnica v Starem Trgu pri Ložu 112 gld. 20 kr.
— Podružnica v Cerkljah po g. blagajniku Hočevarju 22 gld. — Slavno uredništvo „Slovenca“ zbirko 6 gld. 20 kr. — Moška podružnica v Kamniku novoletnih daril 9 gld. 50 kr. in sicer je darovala vesela družba v gostilni gosp. Jos. Kende 4 gld. gg. Jos. Močnik, Fr. Regally in Fran Stele po 1 gld., gg. Ivan Lorber, Ivan Mesner, Leop. Primožič, Jos. Sadnikar in Božidar Žnidaršič po 50 kr. — G. Fran Ropret v Radovljici nabral v veseli družbi 2 gld. 16 kr.
— Gosp. Ant. Žnidaršič iz Ilirske Bistrice poslal 8 gld. 20 kr. iz čitalnične pušice in svoto, nabrano po gdč. Miciki Brinšekovi. — Iz Ribnice po C. g. Volču 1 gld. 51 kr., daroval je g. Fran Fajdiga iz Sodražice 1 gld in „bunafarji ribniški"
51 kr. — Šentjakobski Mohorjani v Ljubljani po č. g. dr. Pečjaku 6 gld. 15 kr. — Prisrčna hvala! Slovenska požrtvovalnost naj lepe sadove prinaša tudi v novem letu!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Slovanska vzajemnost. Darovali so za velikovško in grebinjsko šolo sledeči: Gabrijela Preissova, pisateljica, 5 gld., Ana Podlipna, soproga župana, 2 gld. 50 kr., Karla Baumgartlova, soproga tovarnarja, 2 gld., Maruša Neureutterova 3 gld., Ružena Svobodova, pisateljica 1 gld., Ružena Maturova, primadona, 1 gld., Ana Kettnerova, operna pevka, 1 gld., Marija Benešova 1 gld, gospa Franzlova 1 gld., A. Kresslova 2 gld, Marija Rydrychova 1 gld., Luiza Šilena, soproga poslanca, 1 gld., Marija Turkova, učiteljica, 1 gld., Julija Fantova-Kusa 2 gld. Angela ftivnačova (zbirka) 6 gld., Antonija Štepanova 50 kr., Štefanija Šloserova, češka hišina, 50 kr., Emilija Brožova 4 gld, Marija Kryžova 50 kr., Marija Sobotkova iz Kralj. Vinogradov 3 gld., Jos. Germ, akad. slikar, 1 gld., M. U. Dr. Vojteh Vitek iz Pardubic 50 gld., za mazurke Jožefa Jefabka 3 gld., Lavrencij Pajkert
1	gld., Gvidon Sernec, pravnik, 2 gld., Anton Dermota, pravnik, 1 gld., Ivan Arh iz Rutzendorfa pri Dunaju 5 gld. Slovenski dijaki v Pragi 50 kr. Skupaj 53 gld. Zbirka se bo seveda še nadaljevala.
Razne stvari.
Veliki cesarski manevri se bodo vršili letos na Gorenjem Avstrijskem in Solnograškem. — Druga vest zopet sporoča, da se bodo veliki manevri vršili v okolici Celovca in na Češkem.
Hrvatsko gledališče v Zagrebu je 1. 1898. priredilo 264 predstav, med temi 74 novitet. Hrvatskih izvirnih del je bilo 12 in sicer 10 dram. jedna opera in jeden balet.
Božično drevo v norišnici so imeli v Gorici v bolnici usmiljenih bratov. V slovenskem jeziku je blazne nagovoril dr. Keršnavi, v laškem pa dr. Frantik. Zahvalil se je mož, ki misli, da je — cesar.
Dva umora na Dunaju sta se primerila koncem preteklega leta. Obakrat ste bili žrtvi izmej nravno propalih žensk. Jedno je morilec zadavil in ji razparal trebuh, drugo je tudi davil in ji prerezal vrat. Prvega morilca še nimajo, morilca druge ženske so pa dobili na licu mesta. Morilec je še le 20 let stari mesarski pomočnik Simon Schosteritz.
V	Avstriji je sodnijsko prepovedanih 7 Časopisov, med katerimi so 4 italijanski. 319 listom je odvzet poštni debit in sicer 72 ame-rikanskim, 68 srbskim, 50 italijanskim, 31 oger-skim in 20 časopisom iz „ Reicha".
Nova češka opera je „Eva“. Ima tri dejanja, besedilo je posneto po drami Gabrijele Preissove „Gazina soba“. Uglasbil jo je J. B Foerster ter ji sestavil tudi besedilo. Opera je imela velik vspeh.
Srednješolstvo v Avstriji. V tem šolskem letu obstoji v Avstriji 196 gimnazijev z 64.653 učenci in 97 realk s 30.437 učenci, kar znaša skupaj 293 srednjih šol z skupnim številom učencev 95.090. Med istimi je 176 popolnih in 20 nepopolnih gimnazijev; 151 jih vzdržuje država , 9 dežele, 10 mesta, 4 škofje, 13 samostani
2	zakladi in 7 zasebniki. Naučni jezik je na 105 gimnazijih nemški, na 45 češki, na 25 poljski, na 11 utrakvistični, na 4 italijanski, na 2 malo-ruski in na 4 srbo hrvatski. Od 97 realk jih je 72 popolnih, 25 nepopolnih; 64 istih vzdržuje država, 34 dežele, 5 mesta, 1 grško orijentalski cerkveni fond (Bukovina) in 3 privatne osebe na Dunaju. Naučni jezik je na 62 realkah nemški na 25 češki, na 6 poljski, na 3 italijanski in na
1	srbo-hrvatski. Slovenci imamo torej v srednjem šolstvu jedno veliko — ničlo.
Železnico med dvema morjema in sicer med sredozemskim morjem in perzijskim zalivom hoče zgraditi sindikat, katerega predsednik je grof Kapnist, brat ruskega poslanika na Dunaju. Glavna proga bode šla od Tripolisa do Ku-eta na perzijskem zalivu. Potovanje bi trajalo 24 ur.
Prebivalcev v Evropi je bilo leta 1897 379 7 milijonov, 1. 1887 pa 343 milijonov. Najbolj se je prebivalstvo pomnožilo v evropski Rusiji s prirastkom 2 01%, potem slede Nemčija, Holan dija, Finska, Srbija, Turčija, Avstrija, Velika Britanija, Italija in končno Francoska s samo 0'08%. Najbolj obljudena je Belgija,
Nemškemu cesarju je ponudil neki ame-rikanski založnik 5000 dolarjev za spis o potovanju na Jutrovo. Cesar pa baje nima veselja postati časnikar in je amerikanskemu založniku nepovoljno odgovoril. To bi bila torej edina stroka, v katero bi se nemški cesar ne mešal. Kakor poroča „Wiener Extrapost“, meša se celo med „pumparje“. List prinaša skoro neverjetno vest, da je nemški cesar z lastnoročnim pismom naprosil našega cesarja, naj mu — posodi 12 mi lijonov.
Influenca se je pričela silno širiti v Ameriki.
„Sršen“ je nov hrvatski humoristiški list, urejevan v duhu stranke prava. Izhaja v Zagrebu-
Samoumor poslanca. Poljski dež. poslanec Jedrzejowicz se je zastrupil, ker je prišel v denarne zadrege.
V	Sarajevu so otvorili hrvatski „Društveni Dom“. O tej priliki so ondi gostovali člani hr. vatskega gledališča iz Zagreba.
Visoka starost. Ljudska štetev, ki se je preteklo leto vršila v Rusiji, je došla do presenetljivih slučajev. Samo v jednem okraju so dobili 400 ljudi, ki so prekoračili 100 let, mnogo jih je bilo starih do 160 let. Vse te osebe bodo dobile vprašalne pole, na katerih bodo opisale svoje dosedanje življenje.
Od veselja znorel. Iz Zagreba se poroča: Kmet Niko Novak, ki je prišel v mesto, da dvigne 100.000 gld. za zadeto srečko državne loterije, je od veselja znorel. Odvedli so ga v blaznico.
Premeten tat. V Parizu je neki tat vlomil v stanovanje bogate gospe v ulici Moret. Prav ko je izpraznjeval omaro, vstopila je gospa v sobo. Videvši tatu je strahoma začela klicati na pomoč, potem pa se je brez zavesti zgrudila na tla. Tat je pobegnil iz sobe. Klicanje gospe je privabilo posle in sosede in pritekla sta z ulice tudi dva redarja. Gospa je bila tako zbegana, da je le težko povedala, kaj se je zgodilo. Jeden navzočnikov se je ponudil redarjema, da jima razkaže stanovanje, da primeta tatu. Redarja sta ž njim šla, a nista ničesar našla. Vrnivši se v sobo, kjer je bila gospa, sta ji povedala, da je bilonjiju zasledovanje tatu brez uspeha. „Kaj, je zavriščala gospa, „ali ga nista prijela? Saj je bil tat oni — ki vama je svetil!" Lahko je misliti, kako kislo sta gledala redarja in kake laskave besede sta morala slišati. Tat je bil v temi pobegnil.
Svetovni jezik. Za jednoten jezik vsega človeštva so se že mnogi trudili. Znani so poskusi z volapiikom in esperantom, ki niso dosegli namena. Mnogi pravijo, da je angleški jezik prihodnji svetovni jezik, ker je že sedaj najbolje razširjen. A angleški učenjak M. Ellis pravi, da da je angleški jezik najmanj sposoben za to in sicer iz sledečih razlogov: Največ jecljavcev je tam, se govori angleško. Angleži znajo sami svoj kjer jezik jako slabo in med govorico višjih in nižjih slojev je tolik razloček, da se komaj razumejo. Najbolj logični jezik se zdi Ellisu španski jezik.
Krščanski socijalizem, ali soci-jalna demokracija?
i.
V	sledeči razpravi govorili bodemo o soci-jalnem vprašanju v obče, dotaknili se različnih vrst socijalizma, ki se javljajo v politiki ter pojasnili temeljno različnost vzlasti dveh vrst stremljenj, ki se sedaj v prvi vrsti kažeti, namreč socijalizem mlade krščanske politične stranke in takozvani socijalizem socijalne demokracije. Ne pričakuj pa nikdo kake vsestranske vse panoge socijalizma obsegajoče razprave; za to je naš list premalo obsežen, kajti o socijalizmu temeljito razpravljati, trebalo bi pisati cele knjige. Toliko v zagovor.
Kako naj formulujemo pojem socijalizma? Socijalizem imenovali bi v obče ono stremljenje, ki dela na premembo današnjega družabnega ali socijalnega reda v toliko, da bodo socijalne gospodarske uredbe odgovarjale v prvi vrsti p o-trebam in blaginji vse človeške družbe. Seveda je pojem, kaj odgovarja potrebam in blaginji vse človeške družbe, relativen, vsled tega nazori, kako preurediti sedanji družabni red, da bode zadoščal človeške družbe potrebam, tudi različni in kot posledica tega različnega pojmovanja so tudi politiške struje socijalizma različne, včasi celo temeljno nasprotne.
Socijalno vprašanje je dandanes v prvi vrsti na dnevnem redu. Marsikoga to vprašanje vznemirja in plaši in so celo možje, ako čujejo, da se ta ali oni naobraženec peča in zanima za socijalno vedo, ki se kar zgražajo nad dotič-nikom in slutijo v njem revolucijonarja in Bog si ga vedi kaj še. Ta strah in mržnja proti socijalizmu v nekaterih slojih temelji deloma v nevednosti o bistvu tega vednostnega in političnega gibanja, deloma pa tudi v tem, ker nekateri agitatorji pod krinko socijalizma utiho-tapljajo ideje anarhizma, nasilstva in brezboštva, kar vse ustvarja v onih, ki ne razmišljajo o bistvu socijalizma, popolnoma napačne nazore.
Pa ne vežimo si očij. Potreba o družabni reformi je očividna, saj različni pojavi v tako-zvanih kulturnih državah nam to dokazujejo dan na dan Ti pojavi obračajo pozornost nase in vznemirjajo. Različni proroki pojavljajo se tu in Hm. Vsak ima svoje sredstvo, katero je po njega mnenju jedino rešilno za vse bede današnje družbe. Po misli jednih privede večja naobrazba in kultura človeštvo do obče sreče in zravna nasprotstva družbinih slojev. Drugi trde zopet nasprotno, n. pr. Tolstoj. Zametajo vsako umetnost in kulturo ter kličejo človeštvo v povrnitev prirodnega, priprostega življenja in v tej prvotnosti vlada prvo načelo Kristove vere: Ljubi Boga iz vsega svojega srca, bližnjega pa, kakor samega sebe. Le po tej poti dvigne se človeštvo iz blata samopašnosti in razkošja na višek mejsebojne ljubezni, nesebičnosti ter požrtvovalnosti za skupno človeštvo. So pa zopet drugi, ki trdijo, da je sedanja uredba popolnoma prava in naravna, ker prirode zakon je tak, da se eksistenca vseh bitij javlja v boju, v katerem močneje bitje prevlada, šibkejše, da podlegne in pogine.
So pa tudi še drugi proroki, ki zametajo vsakoršni red v človeški družbi. Ti stremi za odpravo vsake vlade, češ kar se nam nalaga vsled zakonov in javnega prava je nasilstvo, je sila, kateri se moramo ustavljati s silo. Idejal te struje so vsakega predpisa proste zadruge bratovskega komunizma.
Velik del današnje človeške družbe pa išče vzroka velikim nasprotstvom med posameznimi sloji v nepravi uredbi gospodarskih razmer. K temu delu spada mnogo mislecev in človekoljubov ter instinktivno nebrojna armada delavskih slojev, ki krivice sedajne uredbe okušajo na lastnem telesu. To stremljenje, da se premeni današnji družabni red tako, da bode vse politično in gospodarsko življenje primerno potrebam vseh slojev, imenujemo na kratko so-cijalizem.
Socijalizem temelji na načelu, da ima vsak Človek pravico do obstoja, do sreče, do uživanja, do duševnega in materijalnega napredka. Socijalizem je prepričan, da sedajna uredba ne nudi vsemu človeštvu za dosego tega smotra po trebnih pogojev in da se morajo ti pogoji s premembo, ali bolje rečeno, z uredbo družbe ustvariti. Značilno za socijalizem je, da zahteva teh prememb le v prilog blaginje skupnosti. Ako se tedaj tičejo premen,be 1 e interesa posameznih slojev, niso več socijalne, temveč pojavi skupinskega ali razrednega egojizma. Vender, da se nas ne razume napačno! Načelo socija-lizma ne izključuje, da se socijalni ali socija-listiški politiki potegnejo za zboljšanje gospodarskih razmer v prilog posameznih najpotreb-nejih slojev. Pojemobčeblaginje zahteva izboljšanja stanja najpotrebnejih, ako morajo tudi močneji, gospodarsko krepkeji doprinašati žrtev, kajti vsaka prevelika nejednakost je obči blaginji kvarna, ker rodi zavist, mržnjo, razredno sovraštvo ter zavira harmonični napredek skupnosti.
Crna rja.
(Lestadia Bidwelli-Black - Rot.)
Ni je skoro rastline, ki bi imela prenašati toliko bolezni, kakor ravno vinska trta. Komaj se prežene, oziroma najde sredstvo za pokonče-vanje ene bolezni, pa že nastopi druga, hujša.
Razne bolezni so se pričele pojavljati na trti osobito tedaj, ko se je pričelo uvažanje tujih trt iz Amerike. Skoro vse trtne bolezni so se zanesle iz Amerike; smelo se mora toraj trditi, da je Amerika na eni strani prav za prav poguba našega vinarstva, na drugi strani se jo mora spet smatrati kct rešiteljico, ko nam daje trtne podlage, ki kljubujejo trtni uši.
V	zadnjem času se je pojavila zopet nova bolezen na Francoskem, ki je nekoliko identična s strupeno roso (Peronospora viticola), pa mnogo hujša od peronospore Ta bolezen se zove črna
rja (Lestadia Bidwelli-Black-Rot) in napada vse nežne, še ne odrvenele trtne dele, listje in grozdje. Največjo škodo napravlja na grozdju.
Črno rjo so zapazili na Francoskem že leta 1885. in sicer v departementu Hčrault; sedaj je pa napadenih že 29 depart., toraj več kot polovica vseh vinogradov cele Francije. Ko so uvideli, da preti vinarstvu spet nova katastrofa, pričeli so kmalu uporabljati razna sredstva v pokončevanje te glive. Žal pa, da se do sedaj še po nobenem ni dosegel pravi uspeh. S škropljenjem z modro galico, kakor proti peronospori, se pač nekoliko ovira hitro razširjenje in pokončevanje, nikakor pa se je ne zaduši tako, kakor perono-sporo. Marljivi in v vinarstvu najbolj izkušeni Francozi delajo vedno nove poskuse, ni se jim pa še posrečilo, najti pravega sredstva. Žalostno je to tem bolj, ker ta gliva uniči kar cele hektare vinogradov in to v nekoliko tednih. Napadeno grozdje se namreč v nekoliko dneh posuši in odpade.
Visoko ministerstvo je že večkrat poslalo vodjo vinarske in sadjarske šole v Klosterneu-burgu pri Dunaju g. E. Rathaya (izboren mi-krolog) na Francosko, da študira to bolezen. Njegov nasvet je bil, prepovedati uvaževanje ameriških trt iz krajev, kjer črna rja močno pustoši. Potieba ameriških podlag pa je bila od leta do leta večja, v Avstriji se jih je pa pred 10 leti prav malo pridelovalo, česar je bil kriv nesrečni takratni sekcjski šef Depretis, ki ni hotel nič vedeti o trtni uši, še manje pa o ameriški u podlagah. K sreči, da je dobil o pravem času plavo polo, in da so se nastavili v ministerstvu uradniki čisto druzih nazorov.
Da bi se bila ta bolezen zanesla tudi v Avstrijo, še ni dognano, vender pa ni izključeno, da bi io ne imeli že tudi mi Zato pa hočemo tu nekoliko natančneje opisati to bolezen, da se častiti čitatelji-vinogradniki lahko sami prepričajo, jeli jo že imajo v svojem vinogradu. Do-tičniki dobro store, ako pošljejo sumljive napadane trtne dele vodstvu vinarske in sadjarske šole v Klosterneuburgu ali c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, da se more, ako se istini-tost dokaže, bolezen lokalizirati. Kdor pa pošlje direktno vis. c. kr. ministerstvu na Dunaj, se mu troški pošiljatve povrnejo.
Razvoj te holezni.
Da se more črna rja močno razvijati, potrebuje mnogo vlage in gorkote; v južnih krajih bo toraj mnogo nevarnejša, nego v bolj severnih. Črna rja je gliva, ki se pokaže že koncem maja
ali začetkom junija in sicer na listih in vseh drugih nežnih, še ne odrvenelih poganjkih in pozneje na grozdju. Najpred se prikaže na listih, na katerih napravi več, po celem listu razstre-senih, okroglih, rujavkastih madežev ali marog, ki so na obeh straneh lista vidni in imajo
2	— 3 mm v premeru.
Ti rujavkasti madeži so potrošeni na obeh straneh z majhnimi črnimi pičicami; te pičice tudi mozoljčki imenovane, so posebni plodilni ali pomnoževalni organi označene glive.
Grozdje napada ta gliva navadno še-le v drugi polovici julija in napravlja na jagodah istotako rujavkaste madeže s črnimi pičicami in kmalu se jagoda zgubanči ter prične veneti in v nekoliko dneh se popolnoma posuši in počrni; cela jagoda izgleda kot bi bila s smodnikom potrošena. Čudno je, da črna rja ne napada vedno vseh grozdov na isti trti, marveč pomešano. Čim pozneje nastopi, tem večja je ta razlika.
Na nežnih poganjkih napravlja najpred po-dolgaste bolj sivorujave proge izdolbine in polno črnih pičic; pozneje te proge porujave in naposled počrne. Škoda na listih in poganjkih ni znatna.
Črna rja se pomnožuje na razne načine, največ z mozoljčki ali piknidi, manje s pomočjo takozvanih spermacij, peritecij in sklerocij; zadnji trije pomnoževalni organi lažje prezimijo.
Sredstvo proti tej bolezni.
Kakor že gori omenjeno, se vporablja kot sredstvo mešanica modre galice in apna, torej kakor proti peronospori, z razločkom pa, da se jamlje večjo množino galice (3—5 kg na 100 vode) in da treba pogosteje škropiti. Prvič se škropi takoj meseca maja, potem pa vsakih 14—30 dnij, torej 5—8krat na leto. Kljubu taki opreznosti se ne doseže pravega vspeha, marveč se bolezen samo nekoliko zadržuje v hitrem razvoju. Seveda se troški obdelovanja za veliko povečajo; na Francoskem računajo na vsak ha 50—60 gld.
V	druge kraje se zanese ta bolezen s ključi, listjem, grozdjem pa tudi s semenom. Avstrijsko ministerstvo namerava prepovedati nadaljni uvoz trtnih delov s Francoskega, ker se je sedaj pokazala ta bolezen tudi v krajih, kjer imajo največje ameriške nasade. Želeti je pač, da se to spolni, za kar sta se posebno kranjska vlada in dež. odbor kranjski zavzela, ker sodeč po poročilih iz Francoskega, bo naše vinarstvo skoro tako prizadeto, kakor je bilo po trtni uši.
Dober krojaški pomočnik
se vsprejme takoj v delo, kakor se tudi vsprejme v učenje krojaškega obrta	8	(3-1)
krepek deček,
kateri je dovršil 14 leto in je že izpolnil ljudske šole. Oglasiti se je pri gospodu
Antonu Prebiliču,
krojaču Predgradom, pošta Staritrg pri Kočevju.
SBSSSSSS
Pristopajte
k
„Naši straži“! 3SSBSS33
i pr NAZNANILO. ~Hi
m
m
m
s
m
m
m
m
m
s
m
m
a
m
m
Usojava si udano naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da sva s 1. Ja-nuvarijem t. 1. dolgo let sem obstoječo trgovino z železnino gosp. Karola KAVŠEK-A prevzela ter jo bodeva dalje vodila pod trgovsko sodnijsko pro-tokolovano tvrdlto
Karol Kavšek-a nasl.
Schneider & Verovšek.
Ob jednam priporočava najino bogato zalogo, kakor železo, traverze, železniške šine, vsakovrstne okove pri pohištvu in zidanju in drugo železnino; kakor tudi poljedelske stroje in jeklene oevl za vodovode,
po najnižjih in solidnih cenah. Priporočava se slavnemu občinstvu za mnogo-brojen obisk ter beleživa	7	(3—1)
s spoštovanjem
Schneider & Verovšek.
1
S
m
i
I
Preselitev trgovine.
Uljudno naznanjam, da sem se preselil iz barake za knezožkofijsko palačo na Pogačarjevem trgu (za vodo) v
semenišno poslopje 5 (i-d
na istem trgu, kjer nadaljujem
m- prodajo
lesene pletarske in sitarske robe, žime in morske trave.
Zahvaljevaje se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje in naklonjenost priporočam se še nadalje za obile naročbe.
Z odličnim spoštovanjem	IVIa/tllO	Al»hn.
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 28.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška oerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih	6	(1—1)
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela.
Išče se ravno izučen
z- trgovski pomočnik ?s
proti primerni plači in en
trgovski vajenec.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Lista1*.	4	(2-1)
Velika zaloga
ur, zlatnine in srebrnine
■HI
J
Ljubljana g* Prešernove ulice
Nikelnaste, jeklene, srebrne,
Tnla, amerik. plaque, zlate ure.
Stenske ure.
Ure z nihalom.
Salonske ure.
Pisarniške ure.
Raznovrstne lično izdelane budilke.
Srebrne, Tula,
Double, amerik.
plaque, nore zlate, fine 14kar. zlate verižice.
X zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za manšete in srajce, zapestnice, uhani, zapone, igle za kravate iz granatov. Razne'stvari ;iz Kina-srebra. Prstani in uhani jz dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi.
Somišljeniki!
Pišite za „Slovenski List11 — sporočajte mu hitro vse važne dogodke. Pridobivajte novili naročnikov!
imf* Nikjer se ne kupuje ceneje! Popravila zanesljivo točno in'eeno.
V obila naročila se priporoča z velespoštovanjem
3 (i-i)	Janko	Klopčič.
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 61. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejsih rnjave, zelene ali bele barve. Izdeluje na ieljo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvrfiuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
Cene niške. ----------- 2	(10	1)
I
I
Kneippova
sledna kava.
mm/,.
Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živčnih, srenih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v
stotisočero rodovinah.
rcTcTc7cTc7cTcJcTc7c7cTcTcTc7c7c7čTč7
®|@|®|®l®|©|®l®|®|®|®l®|®|®l®l®l®l®l®l®l®l®l®l®l®l®l®l®
Uradno dovoljena
RAZPRODAJA
vrši se v mqji novi prodajalnici v palači meščanskega bolniškega zaklada (kjer je bila Pakičeva trgovina na istem prostoru vže čez 70 let)
Nekaj blaga prodajal bom pod nabavno ceno, drugo pa po izdatno znižanih cenah.
Izkoriščal nisem nesrečni potres s tem, da bi prodajalnico v drugo ulico premestil in s takim činom svojemu že itak hudo prizadetemu bližnjemu škodoval. Vsaj je vender v vsaki ulici, ako ne več, jedna prodajalnica gotovo vsako leto jedenkrat na razpolaganje. Težil sem samo po tem, da sl ohranim stari prostor, za kojega sem pred desetimi leti 4000 gld — odšteti moral.
Priporočajoč se svojim cenjenim, starim odjemalcem, katere sem tri leta pogrešal radi raznih neugodnostij m tudi novim v obila naročila, zagotavljam, da bodem visokočastitim naročnikom s strogo solidnostjo in največjo paznostjo postregel.
Z odličnim spoštovanjem lastnik tvrdke:	v	1	(1-1)
M. Pakifi,
prvi kranjski lesni, košariški in sitarski obrt v Ljubljani. Ustmiovijen letu 18S3.
== Odlikovan z zlatimi, srebrnimi in bronastimi državnimi in deželnimi darili.	-
®t®|®|®|®|®|@|®|®»®|®|®|®|®|®|®|®|®|®l®l®l®l®l®l®l®l@l®
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij ^Slovenskega Lista". Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.