5 fb                                                     Listek
Težko je povedati, kedaj so bila ta evangelija preložena. Mi sodimo, da so se preložila začetkom XVII. veka |e pred letom 1612., zatore prvlje nego je izdal vladika Toma Hren svoja »Euangelia inv Lvstove«, kajti ko bi ta bila že na svetlem, bi je pač bil poznal dotični duhovnik in jemu bi jih ne bilo treba šele prelagati — na Dalmatina pa se menda ne hotel ozirati, ker je ta bil protestant.
Pri Miklošiči (Vrgl. gramm. L2 pag. 5971 in III2 pag 5491) navaja se kriva letnica (1620, 1629) o času, kedaj so se tiskala Stapletonova evangelija, ravno tako po njem i v »Slovenski slovnici« (pag. 374) iz leta 1881. Stapleton je izdal svojo knjigo: Promtvnrivm morale svper Evangelia Dominicalia totivs anni:
( Instructionem Concionatorum. Ad >  Reformationem Peccatorum, Consolationem Piorum. Ex  Sacris  Scripturis  SS.   Patribus,   &*  optimis   qnibufque   authoribus ftudiose  collectum: Authore  THOMA STAPLETONO ANGLO, S.   Theol. Doctore, &> Regio   Profefjore   Lo-uany. Editio altera ab   ipfo authore aucta   &-= recognita.   Pars   AEstivalis.    Antverpice. M.D.XCIIL tedaj  že  1593. Pars Hyemalis pa je prišla tudi že drugikrat na svetlo   1615 v Kolonji. Editio altera ab ipfo authore aucta &? recognita. Colonice Agrippince. Ravno tam je prišla spet nova izdaja zimskega dela na svetlo  1620 1.  — Po kaki knjigi da je   prelagal:  Euangelia in Festis Sanctorum totius Anni, tega ne pripoveduje naš anonymus.
Rokopis ima svojo važnost v jezikoslovnem oziru, — dokaz je že to, ker ga prof. Miklošič po našem prepisu večkrat citira v navedeni Vgl. gramm. d. slav. spr. I.2 & IU.a — o čemer se uveri kmalu vsak čitatelj, ki le nekoliko pazljivo čita evangelija. On nahaja stare, vele redke oblike in druge slovniške prikazni, ki so tem zanimivejše, ker dotični prelagatelj 116 poznal nobene (nam. Bohoričeve) slovnice in je zatore pisal, kakor je govoril sam in kakor zvečine govori še denes naše prosto ljudstvo.
Konečno še se naj omeni, da n§ pisala vsega rokopisa samo jedna roka, no pisali sta ga dve. Druga roka pisala je 29. i 31. evangelije; pri inih pa samo tu i tam kaj vmes: bodi si samo kake besede ali pa cele stavke na pr.  evang.   II,   12.
Imenitnost rokopisa in želja, da i mi nekoliko pripomoremo ž njegovo objavo k spoznavanju našega slovstva, kakor tudi želja, izražena v »Ljubljanskem Zvonu« VI., 434, naj opišemo kde obširneje ta rokopis, napotile so nas, da ga tu v celoti podajemo prosvetljenim rojakom v blagohotno presojo.«
Trubarjeva slika. Po prizadevanji nekega v Oseku v Slavoniji živečega pisatelja slovenskega je slikar Sessia naslikal z oljnatimi barvami sliko osnovatelja novoslovenskega slovstva — Primoža Trubarja. Priznani umetninski znatelji hvalijo sliko kot jako lepo, umetniški dovršeno delo. Slika je razstavljena tudi v Ljubljani v prodajalnici Giontinijevi. Želeti bi bilo, da bi to sliko Trubarjevo kupil kakšen domač javni zavod na pr. Ru-dolfmum.
,,Ljubljanski Zvon"
Izhaja   po  4   pole   obsežen v veliki osmerki  po jeden pot na mesec v zvezkih   ter  stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta  i gld.   15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v knežjem dvorci v Gosposkih ulicah,   14.
Tiska  »Narodna Tiskarna«  v Ljubljani.