LASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
DANUAR 1987, ŠTEVILKA 1, LETO XXI
4P Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.270 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Člani Odbora za obveščanje sozda IMP so: Ladislav Abraham, Anka Brezec, Bojan ermovšek, Dušan Hočevar, Vinko Jager, Dragica Janežič, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač, Biserka Lazar, Branko Leskovar, Janez Penca, Joži Pipp, Majda Slapar, Silva Škoda, Tomaž Štrakl, Helga Volk, Primož Zupančič Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa oizvodov.
■■raai
iSSČSlSSIBBHiHSEiS
■BnoKBnHHHBBBflB
Združiti denar za hitrejši razvoj
novih izdelkov
Potem ko so decembra delavci tozda Montaža Maribor sprejeli Skupne te-iclje za pripravo srednjeročnih planov sozda IMP za obdobje 1986—1990, je opil ta naš osnovni planski dokument v veljavo. Sprejeli so ga vsi IMP-jevi »zdi in enovite delovne organizacije. Zdaj bodo stekle nadaljnje akcije: priprava sozdovega srednjeročnega plana ter uresničitev določb, ki so v Skupnih imetjih — kjer je zlasti aktualno in pomembno združevanje denarja za nalož-
P
O aktivnostih za uresničitev Skupili planskih temeljev sem se pogo-arjal s pomočnikom sozdovega ge-eralnega direktorja za planiranje in konomiko Urošem Koržetom.
Na osnovi Skupnih temeljev bodo j daj pripravili za sprejem Srednje-. lačni plan sozda IMP za srednje-ično obdobje, katerega prvo leto je e za nami. Morda bi zato veljalo tudi rednjeročni plan koncipirati za aljše obdobje.
V	vsebini Sozdovega srednjeroč-lega plana bo najpomembnejša vse-takor opredelitev, kdo so nosilci po-lameznih programov v okviru sozda MP. Pri tem bo Sozdov srednjeročni lian seveda naslonjen na plane toz-lov in delovnih organizacij, je povedal Uroš Korže in opozoril, da je še tekaj problemov. Nekatere delovne organizacije so doslej pripravile le po
Zakonu najnujnejše številčne pro-■i ekcije svojega razvoja, medtem ko jniso dorekle vsebine svojih razvojnih opredelitev.
V	že sprejetih Skupnih planskih emeljih pa je tudi nekaj povsem do-očenih dogovorov, ki jih bo zdaj potrebno izpeljati. Uroš Korže je ob

tem rekel, da vstopamo že v drugo leto novega srednjeročnega obdobja, po tem, ko smo prvo leto končali dokaj uspešno. O letu 1986 govorimo kot o uspešnem letu, ker so IMP-jevi tozdi in delovne organizacije dosegli solidne poslovne rezultate, toda pri uveljavljanju globljih kvalitativnih sprememb v naše delo in tržni nastop je bilo zaenkrat doseženega bolj malo.
Pri uresničevanju Skupnih planskih temeljev ne moremo mimo enega izmed osnovnih vprašanj, to je združevanja akumulacije za izvajanje prioritetnih investicij in za pospešitev uvajanja novih izdelkov na tržišče, je poudaril Uroš Korže.
Spomnimo se, kaj določajo Skupni planski temelji za ti dve področji!
Za sofinanciranje prioritetnih investicij bomo v novem srednjeročnem obdobju združevali 20 odstotkov
neto poslovnega sklada. Po IMP-jevi metodologiji je to tisti del čistega dohodka, ki ga delovne organizacije in tozdi vsako leto razporedijo v poslovni sklad in druge sklade — razen rezervnega — po odšetju obveznosti, ki jih plačujemo za si se materialne
Še ta mesec bo pripravljen sporazum
M. P.
proizvodnje in sklad za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in pokrajine Kosovo.
Nova institucija, ki jo uvajajo Skupni planski temelji, pa je razvojni sklad, ki bo namenjen za sofinanciranje uvajanja novih izdelkov v proi--zvodnjo in na tržišče. V ta sklad bodo tozdi in delovne organizacije združevali 20 odstotkov obračunane amortizacije v tekočem letu ter 25 odstotkov dohodka, ki je nastal kot rezultat izrednih ugodnosti na tržišču.
Za način uporabe združenih sredstev se za vsakega od obeh navedenih skladov pripravlja poseben pravilnik. Oba pravilnika bo po javni razpravi sprejel Zbor Interne banke. Predvideno je, da naj bi bila sprejeta konec februarja.
Zbor Interne banke bo tudi razporejal sredstva v skladu z omenjenima pravilnikoma in na osnovi mnenja Komisije za presojo investicij, ki pri svojem delu uporablja Pravilnik o investicijah v sozdu IMP. Tozdi in delovne organizacije, ki se potegujejo za ta denar, morajo do 20. januarja 1987 predložiti investicijski elaborat ali vsaj predinvesticijsko študijo.
Združevanje sredstev za prioritetne naložbe v IMP-ju že poznamo, razvojni sklad pa je novost, zato sem prosil Uroša Korže ta, naj podrobneje razložil cilj tega združevanja in za kakšne namene naj bi denar porabili.
Osnovni namen je ponuditi ugodnejše kredite, s katerimi bi pospešili uvajanje novih proizvodov, ki jih IMP-jeve organizacije ponujajo jugoslovanskemu in tujim trgom. To je velik premik v naši investicijski politiki, saj bo tako možnost za kreditiranje posameznega proizvoda ali tržne akcije. Ali drugače: S tem se odpira možnost tudi za kreditiranje manjših projektov, medtem ko je
Sporazum za Interno banko
Avtomatikino domačo opremo, ki je v okviru investicije, je večinoma dobavljena in je postavljajo v starih proizvodnih prostorih ter spuščajo v pogon. Postopoma prihaja že tudi uvožena oprema, s katero je bilo veliko problemov v zvezi s pridobivanjem soglasij in dovoljenj za uvoz. Na sliki je numerično krmiljen obdelovalni center MAHO MC 600 z magazinom za 48 orodij.
Kljub težkim pogojem pri uvozu (soglasja, režimi itd.) je Avtomatika s skupnimi napori v okviru sozda IMP uspela pridobiti večino soglasij za uvoz načrtovane opreme. Večidel domače in uvožene opreme je plačan in bo še letos dobavljen.
velja
Za sporazumno reorganizacijo PMI-ja
22. decembra so se delavci tozda Montaža Maribor na referendumu z 92,8 odstotka glasov odlov ili za izločitev iz delovne organizacije ^ML — V PMI-ju deluje komisija, ki pripravlja sporazum o razmejitvi sredstev, pravic in obveznosti ter ugotavlja morebitno škodo, ki bo nastala z izločitvijo tozda Montaža. Hkrati pripravljajo tudi elaborat o ekonomski utemeljenosti za izločitev tozda Montaža ter o bodoči organiziranosti tozdov in delovne skupnosti, ki so zdaj združeni v PMI. Komisija torej pripravlja vse potrebno, da bi dosegli sporazumno izločitev Montaže. Pričakujejo, da bodo omenjena gradiva dali v obravnavo v drugi polovici januarja.
bilo doslej združevanje denarja v IMP-ju namenjeno le velikim načrtom. Tudi še naprej bodo ti večji projekti lahko kandidirali za kreditni sklad prioritetnih naložb, razvojni sklad pa bo namenjen uvajanju posameznih proizvodov ali tržnim akcijam. S tem popravljamo določeno pomanjkljivost, saj smo doslej v IMP-ju mnogo več naredili za uvajanje novih tehnologij, razmeroma malo pa vlagali v razvoj novih proizvodov in osvajanje trgov zanje.
Iz razvojnega sklada bo torej možno financirati vse naloge pri uvajanju novih proizvodov: od razvojnega dela (vzorci, prototipi), preko raziskav, izdelave ničte serije (z za to potrebnimi orodji in stroji), pa do potrebnih obratnih sredstev in stroškov trženja. Posebej pa Uroš Korže opozarja, da to kreditiranje ne sme biti omejeno le na proizvode, pač pa bo na voljo tudi novim storitvam ali za financiranje prodaje že vpeljanih izdelkov na nove. trge. In meni tudi, da pri dodeljevanju sredstev zaslužijo prednost tisti proizvodi in storitve, ki so skupno delo večih IMP-jevih organizacij, saj bomo s tem podprli kompleksnejši tržni nastop.
Razgovor je zaključil s prepričanjem, da se bo razvojni sklad hitro uveljavil, saj bo pospešil uvajanje novih tržno zanimivih programov in storitev. Po drugi strani bo tudi prispeval k boljši organizaciji razvojne dejavnosti, saj bo za vsak razvojni projekt, ki se bo tako financiral, narejena razvojna študija, s katero bo možno bolj natančno spremljanje pravočasnosti kvalitete in stroškov razvojnega dela.
LOJZE JAVORNIK
Podeljena priznanja sozda IMP
Konec decembra so slovesno podelili 113 priznanj sozda IMP našim sodelavcem, ki so se posebej izkazali z marljivim delom, inovacijami, organizacijo ter na različnih področjih političnega, družbenega in športnega udejstvovanja. Kot je ob podelitvi priznaj poudaril predsednik Sozdovega delavskega sveta Iztok Munih, je dobro, hitro in ustvarjalno delo vsebin vsakega posameznika pomembno za ves IMP, saj je naša najboljša propaganda in s tem tudi osnova za uspešen razvoj. Več na 5. strani.
Delegati Zbora IMP-jeve Interne banke so na seji 24. decembra 1986 ugotovili, da so izpolnjeni vsi pogoji za uveljavitev Samoupravnega sporazuma to združitvi v Interno banko, in da ta Sporazum torej velja.
Do seje Zbora je v Interno banko poslalo sklepe o sprejemu tega Sporazuma že 24 IMP-jevih organizacij, ki so jim do časa poročanja gotovo pridružile še druge.
S tem Samoupravnim sporazumom so v temeljni akt naše Interne banke vnesli vse določbe, ki jih terja zvezni Zakon o temeljih bančnega in kreditnega sistema, pa tudi ukrepe za učinkovitejše delo, ki jih terja dosedanja praksa.
Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Interno banko in njeno delovno skupnostjo. Rok za uveljavitev teh sprememb je 28. februar 1987, do tega datuma pa je Zbor Interne banke podaljšal veljavnost sedanjim aktom.
Slavje nas vseh!
Kako smo začeli? Zakaj? Kakšen je bil naš razvoj? Koliko koristi je imela od našega delovanja družba, in koliko mi kot soustvarjalci podjetja? Pa tudi kakšne težave smo premagovali? Koliko je še tega, kar bi imeli reči, ali vprašati!
Leto 1987-štirideset let IMP-ja, mar ni to obletnica, na katero praznovanje se bo veljalo pripraviti. Še prej pa bo zanimivo zvedeti, ali je kje kdo, ki je v IMP-ju začel in v štiridesetih letih zaključil svojo delovno dobo, mogoče ravno v letu / 987? Mogoče se bodo taki sami javili uredništvu, da bi obudili spomine na svoje delo. In nekaj takim z jubilejno starostjo se bodo pa lahko pridružili še oni, ki imajo nekaj manj let v IMP-ju, so pa vseeno živa kronika dogodkov. Veljalo bo posvetiti posebno pozornost tudi tistim, ki so podoživljali IM P-jev razvoj recimo v obdobju od 30 do 35 let. Seveda prehojene poti ne bodo mogli naslikati v samih rožicah, prav je, da povedo tudi senčne strani, pa tudi svoj prav, kaj bi sami napravili, če bi imeli »položaj«.
V času, ko smo še nezadovoljni z našim samoupravljanjem, saj o njem še vedno več govorimo, kot ga imamo, pa lahko pride na dan tudi kako koristno zrno, kajti, če bomo več vedeli o preteklosti, toliko lažje se bo dalo zaključiti, kako naprej.
O tem, ko bomo hoteli kaj zvedeti od najstarejših članov IMP-ja, bo prav, da se obrnemo tudi k takim, ki so pred letom ali kaj prišli med nas. Mladi imajo često tudi svoj način gledanja na razvoj, a iz njihovih misli se da marsikaj koristnega dobiti kot napotilo ali pomoč. Pravzaprav bi bilo želeti, da bi svoje misli in poglede povedali IMP-jevci vseh sta-rosti in z vseh klinov lestvice — od najnižjih do naj-višjih da bi nato skupaj opredelili naloge za pot v boljši jutri.
Med take spomine lahko kolektivi prispevajo prikaze svoje dejavnosti: od izdelkov fotografij do zapisov in drugega gradiva. Koliko zanimivega gradiva o svojem razvoju bi, recimo lahko pripra-
vili tozdi na Trati in celo livarna iz Ivančne gorice bi se jim lahko pridružila, ker je tu začela. Njihova razvoj in sama proizvodnja sta zelo skokovita, celo mnogim za zgled.
Ob jubileju bi si torej želeli proslavo, ki ne bo le trošenje denarja, pač pa bo hkrati omogočila koristi za razvoj IMP-jevih kolektivov. In ko bo vsak IMP-jevec mislil na štiridesetletni jubilej, pa obenem tudi razkril svoje misli, ter pomagal, potem bodo rezultati preteklosti zelo vidni in hkrati zelo vidni in kažipot za prihodnost, za razvoj v skupno korist.
FRAN VODNIK
Pričakujemo vaše
predloge!
Tudi člani Odbora za obveščanje smo razmišljali podobno kot Fran Vodnik. Želimo, da pri proslavljanju štiridesetletnice sodelujejo vsi IMP-jevci, tako tisti, ki še delamo, kot naši upokojenci. Kako? Preprosto! Napišite nam kaj o tem, kako se je včasih delalo in živelo v IMP-ju oziroma v podjetjih, iz katerih je nastal naš sozd! Posodite nam kakšno zanimivo fotografijo ali dokument iz preteklosti! Priporočamo se, skratka, za vsako gradivo, ki kakorkoli osvetljuje štirideset let našega razvoja. Svoje prispevke pošljite v uredništvo IMP Glasnika, Likozarjeva 6, 61000 Ljubljana, ali pa nas pokličite po telefonu na številko (061) 314-562!
Pričakujemo vaše sodelovanje, pomoč in nasvete!
L. J.
L. J.
Možnost sodelovanja v Jordaniji
Novo tržišče
V iskanju novih trgov za naše storitve in izdelke je IMP navezal stike s partnerji v Jordaniji.
Začelo se je s tem, da se je IMP pridružil pobudi Gospodarske zbornice Slovenije za predstavitev možnosti našega gospodarstva v glavnem mestu kraljevine Jordanije — Amanu. Ta predstavitev se je imenovala Jugoslovanski dnevi v Amanu, med sodelujočimi pa je bila večina slovenskih delovnih organizacij.
V okviru Jugoslovanskih dni so v amanskem hotelu Jei uzalem organizirali razstavo, na kateri so se predstavile različne delovne organizacije. Tudi IMP je na tej razstavi uredil svoj razstavni prostor. Na njem so bila različna gradiva o proizvodnih programih in dosežkih naših organizacij vključno z referenčnimi listami uspešno izvedenih objektov.
Med Jugoslovanskimi dnevi so se IMP-jevi predstavniki udeleževali tudi številnih razgovorov z jordanskimi poslovneži in predstavniki Industrijske zbornice Aman, v kateri so združeni predstavniki zasebnega kapitala.
IMP-jeva glavna akcija med Jugoslovanskimi dnevi je bil razgovor s petindvajsetimi podjetniki iz Amana. Na tem pogovoru so predstavniki IMP-ja udeležencem zelo izčrpno predstavili dejavnost sozda, naše zmogljivosti, dosežke ter interese v tujini in še posebej v državah Bližnjega
Vzhoda. Posebej poudarek je bil seveda na usposobljenosti za izvedbo investicijskih del, pa tudi na plasmanu naših izdelkov.
»Odziv jordanskih poslovnežev je bil ugoden,« je povedal namestnik IMP-jevega generalnega direktorja Janez Stanovnik. »Njihovo zanimanje za sodelovanje se je izrazilo v konkretnem dogovoru z eno izmed jordanskih firm. Gre za firmo, ki ima skoraj povsem enak program kot IMP, ima pa mnogo manj zaposlenih in torej manjše kapacitete. Cilj dogovora je skupna izvedba večjih projektov v Jordaniji in tudi v drugih državah tega dela sveta.«
O realnosti teh obetov govori dejstvo, da nam je jordanski partner že poslal nekaj tender-jev, ki pa so še v obdelavi in je torej o konkretnih pogodbah ta hip še prezgodaj govoriti.
Janez Stanovnik ob tem meni: »Ponuja se nam realna možnost vključitve na nove trge, da bi tako nadomestili izpad dela v Iraku, pa tudi povečali izvoz naših proizvodov. Ali bomo na tej osnovi začeli pridobivati nove posle, pa je izključno odvisno od naše angažiranosti, poslovnosti in sposobnosti za prilagajanjem tržnim pogojem, ki zdaj veljajo pri investicijski izgradnji.«
L. J.
Sozdov delavski svet in zbor Interne banke
Imenovanja
Na seji 16. decembra 1986 je sozdov delavski svet imenoval namestnika in dva pomočnika generalnega direktorja sozda IMP.
Za namestnika generalnega direktorja je bil imenovan Janez Stanovnik, za pomočnika pa Uroš Korže (za planiranje in ekonomiko) in
Stane Završnik (za razvojna in tehnična vprašanja). Vsi
trije imenovani delavci so ista dela in naloge opravljali že tudi doslej.
Sozdov delavski svet je tudi razrešil pomočnika generalnega direktorja za pravno in samoupravno področje Toneta Marolta, ki je za razrešitev zaprosil sam in sprejel sklep, da se s ponovnim razpisom za ta dela počaka do odločitve o načinu reorganizacije delovne organizacije lzip in vodstva sozda IMP.
Tudi zbor Interne banke IMP je na svoji zadnji seji 24. decembra 1986 opravil imenovanja. Za direktorja Interne banke je bil ponovno imenovan Lojze Kosi, za njegovega namestnika Vilijem Semolič in za pomočnika Silvo Zaman.
Mandat vseh imenovanih traja štiri leta.
Klimat, Klima montaža in Tio skupaj opremljajo laboratorij na Titovi cesti
Meritve za razvoj
Ital
V letu 1986 so se Klimat, Klima montaža in Tio lotili opremljanja laboratorija za klimatizacijo in prezračevanje na Razvoju na Titovi, da bi tako s skupnim delom in s čim manjšimi finančnimi sredstvi prišli do željenega cilja.
Dokončno stacionarno stanj' bo dosegljivo s pomočjo raču nalniško vodenega merilnega s stema.
V
rab
S Klima montažo se je Klimat dogovoril za skupen razvojni program na področju hladilne tehnike. Vlaganja v laboratorij je plod njunega prvega skupnega razvojnega projekta — klima omare. Pri tem sodeluje tudi Tio Idrija in sicer kot nadaljevanje skupnega dela, zastavljenega nekaj let nazaj —to je vlaganja v avtomatski merilni sistem, ki omogoča računalniško vodene meritve.
sistemom, ki ga Razvoj uporablja že nekaj let in je bilo z njim opravljeno že precej meritev karakteristik ventilatorjev (velika in mala merilna proga za ventilatorje).
Projekt je zastavljen tako, da je vsaka merilna proga lahko priključena na sistem za pripravo zraka, ki ga bo v končni_ fazi možno nastavljati od ^5 do +35°C.
Pri sistemu za pripravo zraka doslej ni prišel na vrsto hMdiln'. del — tega načrtujejo za ka- *u' snejše obdobje. Prav tako bc 2 ureditev merilnih prog izvedenama] v nadaljevanju in sicer sta pred-jev; videni merilna proga za vlažilne sod komore in toplotne menjalnike tov
opremljanju Pr ^
Projekt opremljanja laboratorija je zastavljen tako, da omogoča fiksne in demontažne merilne proge tako, da bo v prihodnje možno izdelati še druge proge, ki jih bo narekoval razvojni program.
Na merilne proge je možno dovajati tudi nepripravljen zrak (svež in obtočni).
Končni cilj pri
teh laboratorijev pa je, da bi do- -j bili pooblastila kot institucija za . nekatere vrste meritev, ki bi jih j^ opravljali tudi za naročnike ^ zunaj IMP-ja.
V prvi fazi je predvidena instalacija priprave zraka za merilne proge ter ureditev dveh novih merilnih prog in sicer proge za klima omare, ki jo bosta uporabljala Klimat in Klima montaža ter merilne sobe za distributivne elemente iz Titovega programa. Vrednost opreme v tej fazi znaša okoli 60 milijonov dinarjev.
Merilna proga za klima omare deluje na podlagi izravnave toplotnih bilanc. Ker je pri hladilnem režimu veliko odpadne toplote na strani zračnega kondenzatorja, je sistem urejen tako, da lahko izkorišča to kondenzator-sko toploto za izravnavo bilance klima omare v hladilnem režimu. Tako računajo na manjšo porabo energije pri samih meritvah.
Doslej je Razvoj na Titovi
strt
top
dri
ma
iskal nekatere storitve na ljub- ter ljanski Fakulteti za strojništvo- ter] Pri sedanji opremi se bo zmanj- Zjj. šala odvisnost od te fakultete, pjc toda vseeno bo Razvoj z njo tudi za v prihodnje sodeloval.
sat
ras
Vse proge bodo postopno povezali z avtomatskim merilnim
Celoten sistem je možno upravljati s centralnega mesta in gaz vgrajeno avtomatiko privesti na določeno predstacionamo želj eno stanje.
Kot prvo, letos Razvoj načr- je tuje priključitev merilne proge njf za klima omare na avtomatski ste računalniški merilni sistem in p n izvedbo meritev karakteristik po ne standardih ASHRAE.	ria
Tio kupuje nove stroje
Hitrejše, boljše in lažje delo
Idrijski Tio si je letos nabavil linijo za protipožarne lopute, kar so začrtali s srednjeročnim načrtom. Zdaj, ko imajo to linijo, so že sposobni izdelati od 800 do 900 loput mesečno, kar je dva do trikrat več, kot so jih lahko izdelali na mesec preden so nabavili to linijo.
Ta linija pa ima tudi nekatere prednosti in sicer: zagotovljen je kontinuiran pretok materiala; urejena so montažna in varilna mesta, delovna mesta so med seboj odvisna od delovnega takta; večja je kvaliteta izdelkov, delo je hitrejše, pa boljša organizacija dela.
frazalni stroj" za potrebe pri pro-ramu EFAFLEX vrat.
Pri tem pa se je takoj pojavil problem nezasedenosti linije, na kateri je možno izdelati več loput, kot pa jih lahko prodajo. V letu 1986 so po naročilu izdelali 5000 loput. V letu 1987 so sposobni izdelati najmanj 10.000 protipo-žanih loput, je dejal Tiov direktor Zdenko Golob.
V minulem oktobru je Tio podpisal z zahodnonemško firmo EFAFLEX kooperacijsko pogodbo. Ta firma garantira za letos naročilo v vrednosti 500.000 nemških mark, za prihodnje leto pa za milijon nemških mark. Da bo po Tiu uspelo zadovoljiti svojega kupca tako glede rokov, kot tudi glede cen in kvalitete, bo potrebno, da si bo čim prej posodobil tehnologijo-.
M. P.
Izgradnja merilnih prog omogoča Razvoju — strokovni razvoj lastnega kadra, pomeni pa tudi manjše stroške meritev, kajti meritve v drugih institucijah so drage, saj stane na primer meritev karakteristik enega izdelka okoli pet milijonov dinarjev.
r
Sicer pa so take naložbe dolgoročne — se pravi, da se rezultat pokaže šele po nekaj letih, seveda ob primerni klimi za strokovno delo in dobri organizaciji.
Za pripravljenost pri opremljanju tega laboratorija zaslužijo vso pohvalo Klimat, Klima montaža in Tio, ki so se odločili za skupno financiranje, kar v IMP-ju ni pogosta praksa. Ve- -čina del je opravljena s sodelovanjem domačih izvajalcev, ki so podprli ta skupna prizadevanja s sprejemljivo ceno. To so poleg Klime montaže še Elektromon- | ter, OV in Avtomatika.	i
Sistem za pripravo zraka za merilne proge v laboratoriju na Titovi 126.
Za delo pa Razvoju primanjkuje kadra. Zato iščejo prizadevne strokovnjake, ki bi se angažirali za razvojno delo.
M. P. ®
Idrijčanom zmanjkuje dela
Za zadostno zasedenost linije bo potrebno pridobiti dovolj naročil, zato bosta morali Tiova in Marketingova prodaja krepko zavihati rokave.
Na pragu boljših časov?
V začetku minulega meseca pa je Tio podpisal pogodbo z japonsko firmo Amada o dobavi CNC obdelovalnega centra za izsekavanje in prebijanje pločevine. Vrednost tega postrojenja je 673.000 nemških mark.
Dobavni rok zanj pa je 20. marec letos.
Idrijsko delovno organizacijo Tio v zadnjem času pesti premajhna zasedenost z deli. kar pa ni bil problem v preteklih dveh letih. Sedanje pomanjkanje dela pojasnjuje Tiov direktor Zdenko Golob z dejstvom, daje Tio zelo odvisen od zasedenosti monterjev, ki pa to zimo tudi sami nimajo dovolj dela.
Premajhen obseg naročil bo vplival na Tiove gospodarske re-
zultate v zadnjem četrtletju 1. 1986 in tudi na prvo četrtletje 1987.
V Tiu so za leto 1987 že izdelali precej ponudb, zato Zdenko Golob napoveduje, da bo najkasneje konec februarja problem pomanjkanja dela rešen.
Vendar pa direktor ocenjuje, da Tio letos ne bo imel dovolj dela, če se ne bo povečal izvoz.
M. P.
Obdelovalni center bo za Tio velika pridobitev, saj bo prispeval k pocenitvi proizvodnje, k skrajšanju dobavnih rokov in k izboljšanju kvalitete izdelkov.
AntOMsalieTor
.....,,,.........
Letos nameravajo v tej delovni organizaciji izdelati stroj za prebijanje lukenj na profilu in za razrez profila na dolžino, pa nabaviti CNC stružneo ter CNC
mmmmmm
Novost v Tiovem proizvodnem programu: avtomatska vrata efaflex.
Zakaj ne maramo Plečnika?
Koledar kot kulturni dogodek
Ko pišem te vrstice, vem, da se marsikdo ne bo strinjal z menoj. Toda samo citiram predsednika ljubljanske kul-
turne skupnosti Sergeja Voš-njaka: »Čestitam IMP-ju za
odločitev, da svojim delavcem ob novem letu vošči s Plečnikovim koledarjem. IMP je ena redkih firm, ki imajo posluh za našo preteklost in njene duhovne dosežke. Sposobnost ob vsakodnevnem delu videti tudi druge vrednote je nujna za pravo kvaliteto konkretnega dela.«
Tako je Sergej Vošnjak govoril 10. decembra, ko je bil na tiskovni konferenci predstavljen Plečnikov koledar, ki ga je izdal IMP ob svoji štiridesetletnici. Na tiskovni konferenci in tudi kasneje so mnogi ugledni ljudje nadvse pohvalili tako koledar in njegove avtorje, kot tudi IMP, da je omogočil tisk in še posebej, da je ponudil prikaz Plečnikove ustvarjalnosti - vsem IMP-jevcem. To je pomembno kulturno dejanje, so rekli na tiskovni konferenci. Jaz pa sem mislil: Še dobro, da nihče ne vpraša IMP-jevcev, kaj oni mislijo o tem.
Odmevi v naši hiši 'so, kot vemo, zelo različni. Sam sem od IMP-jevcev slišal več kritik kot pohval.
Tu ne mislim nikogar prepričevati, da bi bil koledar
y>Plečnikove mestne ureditve« popolnoma mojstrovina, kar seveda tudi ni res. Niti za razpravljanje o njegovih kvalitetah nimamo prostora, saj gre za estetska vprašanja, kjer ni stoodstotnih meril. Torej se bom omejil na tri dejstva:
1.	Izid Plečnikovega koledarja je bil dogodek v slovenski kulturi. O njem so poročali časopisi, radio in televizija. Hkrati je v Sloveniji izšlo na stotine drugih koledarjev — tudi v barvah, tudi v razkošnejšem tisku — pa se zanje v javnosti ni nihče zmenil.
Ali to res nič ne pomeni?
2.	Vsi so ob tem hvalili IMP, da je ob svojem jubileju vložil denar v takšno a kcijo. In mislim, da smo pohvalo tudi zaslužili, kajti omogočili smo tisk dragocenega gradiva —s tiskom pa njegovo ohranitev.
3.	Mnogi umetnostni zgodovinarji se strinjajo z avtojem
koledarja Janezom Koželjem, da so prav mestne ureditve najpomembnejši Plečnikov dosežek. Z izborom fotografij, ki jih je posnel Damjan Gale, in z dodatnim gradivom nam Koželj kaže, kako je mojster Plečnik pri vsakem še tako majhnem ali skromnem urbanem posegu zasledoval vizijo idealnega mesta. Tudi če je moral še tako varčevati, ni tega nikoli počel na račun estetskih ambicij. Gale in Kožej sta nam na koledarju odkrila mnogo doslej prezrtih detajlov ter novih zornih kotov.
Ravno zato je koledar »Plečnikove mestne ureditve« zbudil takšno pozornost v javnosti in zato si tudi upam trditi, da bo njegova vsebina za marsikoga dragocena in pomembna tudi v prihodnjih letih, ko koledarski del ne bo več aktualen.
LOJZE JA VORNIK
S tiskovne konference na Plečnikovi razstavi.

Itak in Tehnomont izdelujeta ploščne prenosnike za izkoriščanje toplote termalnih voda
Energija iz zemeljske globine
1 V časih vse dražje energije je seveda tudi vse več razmišljanj o uporabi nekonvencionalnih virov. Naša zemlja skriva v svojih nedrih ra| Ogromne energetske zaloge v obliki toplote termalnih voda. Da jo izlil koristimo, pa potrebujemo posebno opremo, ki jo izdelujemo v IMP-
>iu-
^ Za izkoriščanje toplote ter-
I	Jalnih voda, izdelujeta IMP-re leva tozd Itak in Tehnomont v d®'Sodelovanju z zahodnonemško ik tovarno GEA Ahlbom ploščne
I Prenosnike toplote.
Kaj je ploščni prenosnik?
To je aparat, ki je sestavljen iz ■ji Plošč. V njem se po eni strani •L Plošče pretaka en medij, po drugi strani pa drug in to tako, da se toplota enega medija prenaša na tj drugega. Pri izkoriščanju ter-l Pialnih voda to pomeni, da se
II	termalnim vrelcem, ki imajo v; temperaturo od 28 stopinj Cel-
^ j a do 93 stopinj odvzame to-I Ploto oziroma prenese na vodo uS ?a ogrevanje prostorov, za gretje sanitarne tople vode, bazenov, rastlinjakov. V mnogih primerih ičf je ta voda agresivna, tako, da v rifjej nelegirana jekla niso ob-tf stojna. Zato se prenaša toplota v 1(1 Prenosniku s ploščami iz legira-f nega jekla ali iz specialnih materialov.
Materiali plošč se uporabljajo — odvisno od agresivnosti termalne vode — po DIN Nr. 1.4401,14439 ali iz titana. Paket plošč, ki je vpet v ogrodje, prenaša to toploto iz termalne vode na vodo za ogrevanje prostorov, itd.
Toploto termalne vode se lahko izkorišča do približno 97 odstotkov, to pomeni, da na primer s termalno vodo, ki ima 65 stopinj Celzija, ogrevamo drugo vodo do približno 63 stopinj Celzija. V večini primerov pa se ta
odstotek giblje okrog 92 odstotkov, t.j. cca 5°C razlike med temperaturo termalne vode in temperature vode, ki jo ogrevamo. Pri nižjih temperaturah termalne vode je izkoriščanje te toplote le prva stopnja, druga pa je nad al j ni dvig temperature s toplotno črpalko.
IMP je že v preteklosti dobavljal prenosnike za 'izkoriščanje termalnih voda. Ker pa je problem energije vedno bolj pereč, je tudi čedalje več zanimanja za izkoriščanje termalne vode.
IMP je dobavil ploščne prenosnike s skupno toplotno močjo 4788 kilovatov. Ker je voda v teh toplicah zelo agresivna, so zato plošče iz titana. Termalna voda v teh toplicah ima 58 stopinj Celzija, pa se toplota te vode izkorišča
Povejte svoje mnenje!
Dopisujte v Glasnik!
jpiosčnl izmenjevalec za izkoriščanje toplote termalnih voda.
za ogrevanje prostorov in gretje sanitarne potrošne vode in bazenov. Po izračunih projektanta Termoinženiring Zagreb se bo celotna investicija izplačala najkasneje v treh letih.
IMP je dobavil deset prenosnikov za objekte PVC Mladost Zagreb za ogrevanje bazenov s termalno vodo, ki jih bodo uporabili za Univerziado 97. Termalna voda ima 68 stopinj Celi-zija in je agresivna, zato so plošče iz materiala po DIN Nr 1.4439.
Prav tako je IMP dobavil pre-snike Zdravilišču Topusko, Moravcem, Košumljiski banji, Hotelu Terma Ilidža, Novi bolnici Zagreb, Stubičkim toplicam, Bosanskemu Samcu pa smo dobavili dva izmenjevalca za gretje toplih gred. Temperatura vode je 93 stopinj Celzija, inštalirana toplotna moč pa je 5478 kilovatov.
V	vseh omenjenih objektih so prenosniki že vgrajeni in že tudi izkoriščajo termalno vodo.
Trenutno jev izdelavi 5 prenosnikov, od katerih sta 2 preno- . snika za Železarno Si sak, obrat Toposko toplotne moči 1300 KW in 3 prenosnike za Banjško Banjo toplotne moči 2.152 KW.
Marketing sedaj obdeluje precej ponudb, med katerim je nekaj zelo zanimivih kot na primer: Kočani, Ilidža Sarajevo, Nova bolnišnica Zagreb, Krapinske toplice, Zdravilišče Topusko. Poleg teh pa je Marketing izdal več kot 20 ponudb za manjše ob- -jekte.
V	Marketingu smatrajo, da imajo porabniki glede na problematiko na področju energije kopico potreb in želja, da bi se ta čim bolj izkoristila. Kot pravijo Marketingovci, so za prenos toplotne energije najbolj primerni naši ploščni prenosniki. Pri populariziranju teh rešitev pa v IMP-ju manjka skupnega nastopa vseh ozdov.
M. P.
a*
Sklepi 4. redne seje r Sozdovega delavskega j	sveta
Delavski svet sozda IMP je na 4. redni seji 18. novembra 1986 med drugim p. “»ravnava! analizo poslovanja, določil Smernice za plan sozda v letu 1987 ter obravnaval še nekaj drugih tem. Poglejmo sklepe, ki so jih sprejeli delegati na
Pri pregledu uresničevanja sklepov 3. redne seje, je bil sprejet sklep:
I ■ V odbor za SLO in DS se iz DO Livar imenuje tov. Marjana Sadarja. V odbor za SLO in DS se iz DO TEN namesto tov. Venčeslava Karnerja imenuje °v. Milan Prošek. V komisijo za planiranje in družbenoekonomske odnose se TIO zaradi prenehanja delovnega razmerja tov. Alojzu Rejcu imenuje *°v. Lidija Brus.
Po obravnavi analize devetmesečnega poslovanja je Delavski svet sprejel dva sklepa:
2.	Potrdi se analiza poslovanja IMP v 9 mesecih 1. 1986.
3.	Tozd Inženiring in Marketing naj se bolj vključita v prodajo izdelkov in storitev temeljnih organizacij Blisk, Kmetijska mehanizacija in Elektrokovi-
Delegati Delavskega sveta so seseznaniH tudi s poročilom o delu Komisije za 'azvojna in tehnična vprašanja. Njen predsednik Karel "Begelje še posebejopo-toril na neenotno nabavljanje računalniške opreme za tehnične aplkacije, zato So delegati sprejeH naslednji sklep:
4.	Vse DO v SOZD mo rajo zaradi čimbolj enotnega koncepta v IMP poslati skupini za tehnično računalništvo pri komisiji za tehnična in razvojna vprašanja SOZD IMP kopije ponudbenih dokumentacij računalniške opreme, ki bo služila za reševanje tehničnih aplikacij.
Pri obravnavi Smernic za plan sozda v letu 1987 so delegati sprejeH dva sklepa:
5.	Določajo se smernice za plan 1987 SOZD IMP v takem tekstu, kot je bil Posredovan delegatom z gradivom za to sejo.
6.	Delavski svet SOZD IMP apelira na tozd skupnega pomena, naj se v bodoče bolj angažirata pri izpolnjevanju planov OZD, združenih v SOZD IMP s Poudarkom na OZD z motnjami v poslovanju.
V	skladu z novim Zakonom o zunanjetrgovinskem prometu je Delavski svet sozda sprejel sklep, ki je potreben za registracijo sozda za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti. V besedilu sklepa je med drugim navedeno:
7.	Delavski svet sozda IMP ugotavlja, da jez 1 I. in 12. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd IMP določeno, da sestavljena organizacija MP — Industrijska montaža podjetja, o.sol.o., Ljubljana, Titova 37 (v nadaljevanju: sozd) opravlja za združene delovne organizacije zunanjetrgovinske Posle, da je določena kot nosilec te dejavnosti ter vpisana v sodni register za:
izvajanje investicijskih del v tujini,
izvoz izdelkov proizvodnih tozd in delovnih organizacij v sestavi sozd.
uvoz surovin in opreme, rezervnih delov in drugega repromateriala za tozd ln delovne organizacije, združene v sozd,
zastopanje tujih firm.
Sozd je navedenim oblikam zunanjetrgovinskega poslovanja prilagodil dosedanjo organiziranost, kadrovsko sestavo in tehnično opremljenost, kar 'Zhaja iz odločbe Mestne uprave za inšpekcijske službe št. 023-1 19/84-2/7 z une št. 022-228/0779-abc z dne 21. 12. 1984,
Iz vsebine in obsega zunanjetrgovinskega poslovanja sozd v 1. 1985 izhaja, no 'zJlc^njuie P°8°je za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov tudi po
V	nadaljnjem besedilu sklepa je še podrobno navedeno, kaj konkretno bo obsegalo zunanjetrgovinsko poslovanje IMP-ja).
Da bi v IMP-ju zagotoviU deltev dohodka in osebnih dohodkov v odvisnosti °d gospodarske uspešnosti in učinkovitosti, je bil Delavskemu svetu predložen osnutek ustreznega samoupravnega sporazuma. Delegati so se z njim strinjali ln sprejeH naslednja sklepa:
K Delavski svet določa osnutek SaS o skupnih osnovah in merilih za ugo-
tavljanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka v sozd IMP v besedilu, kot je predložen v gradivu za to sejo.
‘ 9. Javna obravnava o SaS iz 8. sklepa traja 30 dni. Pripombe naj se posredujejo komisiji za planiranje in družbenoekonomske odnose sozd IMP.
Predsedstvo problemske konference ZK v sozdu IMP je Delavskemu svetu predložilo v sprejem predlog VarnostnopoHtične ocene, ki je bila sprejeta z naslednjim sklepom:
10. Delavski svet sprejema vamostnopolitično oceno sozd IMP z danimi pripombami tov. Muniha ter predlog za izboljšanje dela ter pobudo, da bo na eno izmed naslednjih sej uvrstil analizo svojega dosedanjega dela.
Na osnovi novih predpisov, ki urejajo področje javnega obveščanja, je Odbor za obveščanje predložil Sozdovemu delavskemu svetu osnutek novega Pravilnika o izdajanju sozdovega glasila. Pravilnik se bo sprejemal po dvofaznem postopku, kar je določeno v zadnjem sklepu, ki so ga delegati sprejeli na 4. redni seji Sozdovega delavskega sveta:
1 L Delavski svet določa osnutek pravilnika o izdajanju glasila sozd IMP v predloženem besedilu.
Javna obravnava traja 30 dni, eventuelne pripombe je posredovati Odboru za obveščanje sozd IMP.
Sklepi 4. redne seje Koordinacijskega odbora sindikata
Koordinacijski odbor sindikata sozda IMP je na 4. redni seji v torek, 9. decembra 1986 najprej obravnaval poroči k) o poslovanju sozda ter Smernicah za pripravo plana 1987. O tem je sprejel naslednji sklep:
I 1 ■ Kos^sprejema poročilo o poslovanju v letu 1986 in planskih nalogah za
Nato so delegati obravnaval osnutka gradiv za letno konferenco Koordinacijskega odbora — in sicer delovnega programa ter finančnega načrta. Teh dokumentov niso sprejel, pač pa so ju dal v javno obravnavo. (Oba sta bila objavljena že v prejšnji številki Glasnika). Sklejfi, ki so ju sprejeH delegati v zvezi s tema gradivoma, pa so naslednji:
2.	Kos se strinja z osnutkom Delovnega programa, ki naj se objavi v Glasniku, da ga bodo lahko obravnavale vse sindikalne organizacije v IMP-ju. Pripombe iz razprave naj posredujejo delegatom za letno konferenco.
3.	Porabniki sredstev (Pevsko in Planinsko društvo) naj do letne konference pripravijo poročilo o porabi.
4.	Kos se z osnutkom finančnega načrta strinja in ga daje v razpravo do letne konference.
Ker uvajamo v IMP-ju organizacijske spremembe, je bilo potrebno ustrezno spremeniti tudi poslovnik sozdovega sindikalnega organa. Najpomembnejša sprememba je, da bo imela vsaka delovna organizacija v Koordinacijskem,odboru sindikata namesto dosedanjih dveh le še enega delegata. Le delovna organizacija, iz katere bo predsednik, bo tudi vnaprej imela dva delegata. Sicer pa so delegati pri obravnavi sprememb poslovnka sprejeH naslednje sklepe:
5.	Sprejme se predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika o .delu Koordinacijskega odbora sindikata sozda IMP, s popravkom v 16. členu, da ima DO, iz katere je predsednik Kosa, v Kosu 2 delegata.
6.	Tov. Štrus naj do naslednje seje pripravi čistopis Poslovnika.
7.	Tov. Štrus naj preveri, na kakšen naslov so bila poslana vabila za Klimo montažo in Montažo Koper.
V začetku decembra so IMP-jeve sindikalne organizacije v skladu z načel kadrovske poHtike oblikovale mnenja o prijavljenih kandidatih za nekatera vodilna dela v Delovni skupnosti sozda in interne banke. Potem koso delegati podaH svoja poročila, je Koordinacijski odbor sprejel sklep:
8.	Na osnovi pozitivnih mnenj vseh DO. daje Koordinacijski odborsindikata v sozdu IMP soglasje vsem prijavljenim kandidatom:
—	tov. Lojzetu Kosiju, kandidatu za direktorja Interne banke.
—	tov. Viliju Semoliču, kandidatu za namestnika direktorja Interne banke.
Se kdaj vprašamo?
Koliko
pomaga mentor?
Ko prihajajo novi delavci na razna delovna mesta, jih je treba vpeljati v delo. Kako hitro bo novinec pripravljen za samostojno delo, pa zavisi od sposobnosti —- mentorja. Ta dolžnost pa ni tako lahka zadeva, kot jo verjetno cenijo tisti, ki naj koga poučijo o delovnih nalogah, konkretno ob strojih. Res da v členu 28. piše, da je doba priučitve največ en mesec glede na zahtevnost, torej lahko tudi manj. To velja za delavce, ki menjajo delovno mesto, medtem ko je za pripravnike v številnih aktih težje določiti pravi rok za potrebno znanje.
Pravilnik vsekakor obstaja in so o njem verjetno poučeni tudi pripravniki, vendar pa ostane nekaj drugega, kar je tudi važno. V podjetjih imamo inštruktorje ali mentorje, ki so zadolženi za delo s pripravniki, a kaže, da si to pravico lastijo tudi vodje delovne enote, recimo kar mojstri, ki imajo pravico po 52. členu samoupravnega sporazuma do določene nagrade, nikjer pa ne piše, koliko se mora dnevno ukvarjati s pripravnikom. Tako je mentor ob pripravniku lahko le nekaj minut, težko bi govorili o več urah dnevno. In ker čas ni določen, lahko tak pripravnik ob slabem mentorju dnevno kar dosti izgubi pri delu, če njegov mentor hodi po drugih poteh — tudi čisto neupravičenih.
Zdi se tudi, da se zahtevnost mentorstva bolj malo ceni, če ni za to nobene priprave ali vsaj tečaja. Za vzgojo naših novih delavcev pač ni vsak sposoben posebno v tem času, ko nismo v koraku s potrebno delovno storilnostjo, racionalizacijo dela itd. še daleč smo za tehnološkim napredkom, predvsem pa tudi za potrebno strokovnostjo.
Vse te elemente bi morali imeti pred očmi, in to tudi tisti, ki so zadolženi za izobraževanje v kolektivu, da po končani eno do trimesečni pripravniški dobi izprašajo delavca, koliko zna stroj, njegove sposobnosti, hibe, vzdrževanje in ostale delovne naloge. Morda bi lahkQ na takem izpitu poleg pripravnikovega znanja ocenili tudi, koliko mu je mentor v določenem roku pomagal: Ce premalo, mu lahko zmanjšamo nagrado, ali mu je odtegnemo, da se tudi v tem primeru držimo — nagrajevanja po delu.
FRAN VODNIK
—	ivtem bo šla njegova plača!
—	Meni pa mentorska nagrada, ko pride nov vajene^
—	tov. Silvu Zamanu, kandidatu za pomočnika direktorja Interne banke,
—	tov. Janezu Stanovniku, kandidatu za namestnika generalnega direktorja sozda IMP,
—	tov. Urošu Koržetu, kandidatu za pomočnika generalnega direktorja sozda IMP za ekonomsko in poslovno organizacijo,
—	tov. Stanetu Završniku, kandidatu za pomočnika generalnega direktorja sozda IMP za razvojna in tehnična vprašanja.
Precej razprave na zadnji seji Koordinacijskega odbora je bilo tudi o IMP-jevih športnih igrah. Najprej so delegati razpravljafi o pripravah na naslednje zimske igre. Organizirala jih bo Sozdova delovna skupnost. Organizacijski odbor je predlagal, naj bodo zimske igre 1987 na Vojskem, kjer ima IMP počitniški dom in bomo lahko tekmovanje organiziral najceneje. Koordinacijski odbor je predloge organizatorjev potrdil z naslednjim sklepom:
9.	Kos vzame na znanje poročila organizatorjev zimskih iger IMP za leto 1987 in se strinja, da so v soboto, 14. februarja 1987 na Vojskem.
Nato so predstavniki Ika podali zaključno poročilo o IMP-jevih letnih igrah. Opozorili so, da nekatere delovne organizacije še niso plačale vseh stroškov, zato je bil sprejet sklep:
10.	Predstavniki sindikata bodo v svojih organizacijah preverili, ali so poravnali vse stroške letnih iger.
Nasploh stroški športnih iger tako naglo rastejo, da Koordinacijski odbor sindikata v okviru združenih sredstev ne more več zagotavljati dovolj denarja. Že nekaj let organizatorji zagotavljajo dodatna sredstva s posebnimi dogovori, kar je zanje precejšnje dodatno breme. Koordinacijski odbor sindikata meni, da je treba financiranje zimskih in letnih iger IMP-ja sistemsko rešiti, zato je sprejel naslednja sklepa:
11.	Predsednik Kosa tov. Bertole naj strokovni kolegij sozda seznani s problemi, ki so nastali pri financiranju športnih iger IMP. Strokovni kolegij naj zavzame stališče za dolgoročni sistem financiranja športnih iger.
12.	Tov. Primc naj skliče sindikalne referente za šport in rekreacijo ter pripravi poročilo o delu Komisije za šport in rekreacijo do letne konference Kosa.
Zaradi kadrovskih sprememb je moral Koordinacijski odbor opraviti nadomestne vofitve oziroma imenovanja — z naslednjima sklepoma.
13.	Namesto tov. Janeza Pence, ki je odšel iz DO Izip se za podpredsednika Kosa izvoli Aleš Fujan iz iste DO. Aleš Fujan se imenuje tudi za delegata Kosa v Odbor za obveščanje.
14.	Namesto Drage Milenkovič, ki je odšla iz DO Klimat, se v Kulturno komisijo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije imenuje tov. Tone Štrus.
Pod točko razno pa so bil sprejeti še trije sklepi:
15.	Letna konferenca bo januarja ali februarja v Ivančni gorici, kjer je bila odprta prenovljena livarna sive in nodulame litine.
16.	Pravna služba sozda IMP naj pripravi odgovor na vprašanje, kako se pravilno obračunava bolniški stalež (aktualno povprečje OD in vključitev minul e ta dela).
17.	Pravna služba naj oblikuje osnutek pravilnika o inovativni dejavnosti.
»Grob sem, toda sklepčnost mora biti!«
«*•* ? '
■*A~~
#	' ,	, i
rm
llliSl

Avtomatika razvija najsodobnejše regulacijske naprave
Z mikroprocesorjem
Vsestranska uporabnost mikroprocesorjev je našla pot tudi v ogrevalno in klimatizacijsko tehniko. Proizvajalci te opreme so hitro spoznali, da nudi mikroprocesorska tehnologija vrsto prednosti v primerjavi s klasično analogno tehniko, zlasti pri regulaciji večjih sistemov.
Kljub temu je minilo vrsto let, preden so se digitalni regulatorji pojavili na tržišču v večjem obsegu in postali komercialno zanimivi. Nova tehnologija je namreč zahtevala tudi drugačen pristop k reševanju problemov. Izkazalo se je, da je nujna natančna predhodna analiza in sinteza obravnavanih sistemov. Šele na tej osnovi je bilo možno izdelati uporabne regulacijske algoritme oziroma programe. Zato se je v tem času hitro razvijala teorija sistemov in digitalne regulacije.
Poleg tega razvoj računalniško vodenih regulacijskih naprav zahteva .posebno strojno in programsko opremo in ustrezno usposobljen strokovni kader. Zato so nujne obsežne investicije v opremo in izobraževanje.
Očitno so omenjeni problemi uspešno rešeni, saj imamo danes na tržišču že kar obsežen izbor mikroprocesorskih regulacijskih sistemov. Pokrito je celotno področje ogrevalne in klima tehnike. Na razpolago so tako enostavni regulatorji kot tudi kompleksni centralno vodeni računalniški sistemi za najzahtevnejše aplikacije.
Tudi v razvojnem oddelku za elektroniko v tozdu Avtomatika smo spremljali dosežke na tem
področju. Zaradi zasedenosti s tekočimi nalogami in zaradi pomanjkanja opreme pa smo šele v zadnjem času začeli delati tudi na področju mikroprocesorske regulacije. Na osnovi mikroprocesorja 80215 smo razvili prototip regulatorja za centralno ogrevanje, ki ima poleg doslej običajnih funkcij dodatnih še vrsto novosti. Regulator omogoča avtomatski prehod na letni režim, poleg tega pa še istočasno krmiljenje črpalke z avtomatsko zaščito proti zmrzovanju, možnost nadzorovanja zunanje temperature in temperature vode, javljanja okvare tipal ter različne načine izvajanja tedenskega programa (normalni tedenski program, reducirani tedenski program, nedeljski program).
Regulator ob prehodu na letni režim izklopi črpalko in zapre ventil, čim se zunanja temperatura dvigne nad doseženo vrednost. Da ne bi črpalka zaradi neobratovanja blokirala, jo regulator v vsakem primeru vklopi enkrat dnevno za eno minuto.
V primeru znižanja zunanje temperature pod določeno vrednost regulator vklopi črpalko in odpre ventil, ne glede na trenutni režim delovanja, da prepreči zamrzovanje sistema.
Regulator tudi stalno preverja stanje tipal. Če se katero od tipal
Testiranje regulatorja v laboratoriju.
Mikroprocesor — osnova celotnega sistema,
Inovacija
»Kar na koleščke dajmo naše stroje, saj jih vsak mesec selimo!«
pokvari, iz varnostnih razlogov odpre ventil in vklopi črpalko, obenem pa sproži svetlobni signal, ki opozarja na napako.
Vse informacije se posredujejo preko svetlečih diod in digitalnega prikazovalnika, ki kaže tekoči čas, temperaturo vode in zunanjo temperaturo ter tedenski program.
Izbira načina • delovanja in vstavljanje podatkov se izvaja preko tipk na čelni plošči.
Opisani regulator uporabljamo v Avtomatiki kot preizkusni model za osvajanje nove tehnologije in testiranje programske in strojne zasnove. Dosedanji rezultati preizkusov pa kažejo, da je naš regulator tudi že povsem primeren za praktično uporabo v zahtevnejših ogrevalnih sistemih. V primeru zadostnega zanimanja ga lahko ponudimo kupcem že v naslednjem letu.
ANDREJ JELENC Tozd Avtomatika
Objekti, ki jih gradimo
Nova Tomosova tovarna motornih žag v Kopru.
Tomosova tovarna motornih žag
Koprska Montaža in ljubljanski Elektromonter delata na gradbišču koprskega Tomosa (Montaža dela strojne instalacije, Elektromonter pa električne). Tomos je namreč kupil firmo Stil, ki je šla v stečaj in bo v obstoječi hali organiziral proizvodnjo motornih žag. Tu gre za zelo velik obseg del, ki jih morajo naši monterji opraviti v zelo kratkem času — skoraj v roku dveh mesecev.
Kot je dejal Zvone Rožman,
Pri tem objektu je zanimivo, da so energetski objekti na obstoječi lokaciji Tomosa povezani . s Stilom (nekdanjo tovarno pohištva) na razdalji okoli 800 metrov z vročevodnim razvodom s komprimiranim zrakom in z elektriko.
To delo je IMP dobil ob hudi konkurenci, vendar ga je investitor izbral zato, ker je uspešno opravil že tudi druga dela v Tomosu.
Za to investicijo je izdelal projekte Projektivni biro Ljubljana — Enota Koper.
, Montaža je imela na gradbišču 8 monterjev za centralno kurjavo, 4 za vodovod, za prezračevanje pa 9. Od Elektromonter j a je bilo v začetku decembra 9 monterjev, kasneje pa 15. Ob koncu kompletacij na fini montaži pa je bilo na gradbišču okoli 25 Montažnih monterjev. Vodilni monter iz Montaže Koper je bil Zvezdan Marinac, vodja montaže pa Zvone Rožman.
Vrednost IMP-jevih del je okoli 300 milijonov dinarjev, od tega je vrednost del Montaže Koper 180 milijonov dinarjev.
Izvoz tozda Avtomatika
vodja montaže, so imeli srečo z dobavo materialov, ti so Tratini proizvodi, Klimatovi, strešni ventilatorji pa iz mariborske Montaže.
Srečo so imeli z vremenom — v tem času, ko delajo na tem gradbišču, je bil le en deževen dan — tako so lahko nemoteno opravili atestirano varjenje na razvodu.
Za december so jim ostale instalacije — vode, kurjave in klime. Monterjem ni bilo žal časa in naporov — ko so morali delati nadure, da so v tako napetem roku zaključili delo, saj se zavedajo, da bo imel Tomos kot pomemben investitor še veliko dela, ko bodo Montažini monterji spet lahko prišli v poštev pri izvajanju instalacij.
Delo na objektu je bilo zahtevno, ker je zelo veliko priključkov za komprimirani zrak, ki so razvejani po vsej tovarni.
Zvone Rožman se je pohvalil, da je kvaliteta razvodnega omrežja zelo dobra, saj med rentgeniziranimi zvari ni bilo nobenega defektnega zvara.
M. P.
Ki ne ta ob rečici Badaševid.
Ekipa Montaže Koper na Tomosovem gradbišču.
Nekvalitetno ne gre
Avtomatika je za letos načrtovala svoj izvoz v vrednosti 150 milijonov dinarjev. Sklenjenih pa je imela za 159 milijonov dinarjev pogodb.
Od tega je v enajstih mesecih izvozila na konvertibilno tržišče za 113 milijonov dinarjev izdelkov, decembra pa naj bi ji izvoz prinesel še približno 20 milijonov dinarjev. Tako je bil Avtoma tikin izvoz za nekaj nad 1 1 odstotkov manjši od planiranega.
Izvažali so predvsem elemente iz programa regulacijskih naprav, sestavne dele teh naprav in nekatere polizdelke na osnovi posebnih naročil — to je predvsem sestavne dele hidravličnih reduktorjev. Izvažali so v Avstrijo v glavnem prek IMP — Metalla, v Zvezno republiko Nemčijo k firmam Johnson Controls, Berger, Rici us Strossen, Allgeir in drugim manjšim ter v Švico k firmi Sauter.
Problemi, ki so ovirali tozd pri uresničitvi postavljenega izvoznega plana, so bili predvsem pomanjkanje ali slaba kvaliteta re-promaterialov, zamujanje z dobavnimi roki pri nabavi repro-ma te rialov in včasih tudi slaba kvaliteta nekaterih Avtomatiki-nih izdelkov.
Prihodnje leto planirajo izvoz triinpolkratno povečati — saj so si zastavili, da bo znašal 1,6 milijona ameriških dolarjev, kar je tudi njihova obveza iz investicijskega elaborata.
Tako povečanega izvoza pa ne bo mogoče doseči zgolj s prizadevanji za izvoz v tiste dežele, v katere že sedaj izvažajo, pač pa potekajo prek Marketinga in Ikove prodajne službe aktivnosti za plasma Avtoma ti kinih izdelkov v Turčijo, Singapur ter v nekatere dežele Bližnjega vzhoda. »Posebno bi morali zvečati izvozna prizadevanja,« je dejal Avtomatikin direktor Boris Gazvoda, prav v dežele tretjega sveta, kajti samo s prodajo v Zahodno Evropo v letu 1987 ne bo mogoče doseči planiranega izvoza.«
V letu 1987 nameravajo več pozornosti kot doslej nameniti vprašanju kvalitete — kvaliteti so tudi v planu za to leto dali večji poudarek kot pa produktivnosti. Zato kupujejo tudi precej merilne opreme in nekatere vrhunske stroje, s katerimi bodo od-
pravili napake, ki so se pojavljale doslej.
Razmišljajo pa tudi o uvedbi drugačnega načina nagrajevanja, s čimer bodo spodbujali kvaliteto, kajti pri sedanjem načinu nagrajevanja se spodbuja čim večja proizvodnja števila izdelkov in je kvaliteta drugotnega pomena. Po novem načinu nagrajevanja bi delavci za manjše število izdelkov in kvalitetnejših izdelkov dosegli večji osebni dohodek.
Ostal pa bo še vedno problem oskrbe z repromateriali in slabe kvalitete repromaterialov zlasti tam, kjer ima ta tozd samo enega dobavitelja za posamezni re-promaterial.
Morali bi tudi kadrovsko okrepiti Ikovo in Marketingovo prodajno službo, meni direktor Gazvoda.
V letu 1987 se bomo v okviru skupnega nastopa IMP-ja udeležili tudi nekaterih večjih sejmov v tujini predvsem ISH-a, ki y naši branži pomeni kvaliteten sejem.
Z dokončanjem nove tovarne in s planirano nabavo nove tehnologije naj bi se tudi kvalitetno usposobili za proizvodnjo zahtevnejših elementov.
M. P.
Saj ni res, pa je
Pozabljen
kombi
V Ljubljani v Lajkovškem naselju na Viču smo dobili novo trgovino, ki jo je zgradil Marles. Sodeč po avtomobilih, ki sem jih videla v času gradnje, so izvajali notranje instalacije IMP Maribor. V septembru leta 1986 so pripeljali kombi rdeče barve s poskusnimi tablicami. Samo v januarju 1987, trgovina je že davno končana, okolica lepo urejena, kombi pa še vedno čaka na milost in nemilost lastnika, da ga bo odpeljal. Vsak dan ko se vračam iz službe domov, se mi zapiči naravnost v oči emblem IMP.
Sprašujem se, kako da vozila ne odpeljejo tja, kamor sodi. Mislim si, saj to je tudi del našega premoženja, ki ga brez usmiljenja načenja zob časa. In na koncu koncev je prostor namenjen stanovalcem našega naselja, ne pa za IMP-jevo parkirišče. Razumem, da se pozabi na kak majhen predmet, ne morem pa razumeti, da se pozabi na vozilo, ki predstavlja precejšnjo vrednost.
VERONIKA COLJ AR
Priznanja sozda IMP
Dobro delo bo za nas najboljša reklama
Tradicija je že, da je v decembru v OV-jevih prostorih v Črnučah podelitev priznanj sozda IMP. To je prijetna slovesnost v priznanje tistim članom kolektiva, ki so se odlikovali s posebno prizadevnostjo in ustvarjalnostjo in tako dali svoj prispevek k razvoju svoje organizacije >n sozda kot celote. Letos je bila podelitev sozdovih priznanj zadnjo decembrsko soboto.
Potem ko je predsednik Koordinacijskega odbora sindikata v sozdu IMP Vili Bertolc pozdravil vse navzoče, je spregovoril predsednik sozdovega delavskega sveta Iztok Munih:
»Že nekaj let v sozdu IMP podeljujemo priznanja tistim našim Sodelavcem, ki so s svojim dosedanjim delom in aktivnostjo na najrazličnejših področjih, od uveljavljanja družbenoekonomskih načel v poslovanju, inovativne dejavnosti, razvoja tehnologije, pa tja do športne in rekreativne dejavnosti, prispevali k uveljavitvi in ugledu posamezne temeljne, delovne kot sestavljene organizacije IMP.
V letu, ki se izteka, je bilo Poleg reševanja gospodarskih težav veliko govora tudi o'tako imenovani institucionalni propagandi v sozdu IMP. Pri tem mislim, da so naši doseženi uspehi, h katerim sta s svojo požrtvovalnostjo prispevali tudi vi, naša najboljša propaganda, saj ste tako prispevali k rasti ugleda IMP v slovenskem, jugoslovanskem in ne nazadnje tudi v svetovnem prostoru. S tem pa smo si pridobili priporočila, ki so v današnjih vsakodnevni konkurenčni bitki še tako potrebna.
Ob tem se lahko spomnimo tudi starega slovenskega pregovora, ki pravi:,Dober glas, seže v deveto vas.*
Sestavljena organizacija je v letošnjih 9. mesecih gospodarjenja beležila lepe uspehe, ki so nad pričakovanimi, na nekaterih področjih pa zastavljene cilje celo presegamo.
Seveda sta takim in podobnim rezultatom botrovala tudi Ugodna tržna situacija in gibanje cen, pozabiti pa ne smemo tudi, na delavce, na njihovo prizadevno delo in odrekanja, med katerimi ste se vi posebno izkazali.
Danes bo zaslužena priznanja Prejelo 113 delavcev, za uspehe, dosežene na 14 različnih področ-
jih aktivnosti in to iz 28 organizacij v sestavi sozda IMP.
Nekaj IMP-jevih organizacij pa je na žalost tudi takih, ki v letošnjem letu poslujejo z motnjami, zato smatram, da jim bo potrebno v prihodnje še dodatno nuditi vso ustrezno pomoč, da izplavajo iz težav, v katere so zabredle.
V sestavljeni organizaciji je končno prevladalo spoznanje, da nam le združevanje sredstev omogoča tehnološko posodobitev. Žato smo v prakso uvedli sistem združevanja sredstev za projekte, ki so pomembni za celotno sestavljeno organizacijo IMP.
Modernizacija livarne v Ivančni gorici je tako prva taka investicija, drug tak projekt je nova tovarna tozda Avtomatika na Trati, ki je že pod streho, prihodnje leto ob tem času, pa se načrtuje, da bo v njej stekla proizvodnja.
Seveda se nujnosti posodobitve zavedajo tudi v ostalih organizacijah, združenih v sozdu IMP, saj so svojo opremo posodobili v celjski Klimi, mariborski Montaži, Elektrokovinarju, odprt pa je bil nov obrat tozda Črpalke v Metliki in še bi lahko naštevali.
Zavesti o nujnosti hitrejšega vlaganja v razvoj, je botrovala tudi odločitev, da se v prihodnjem letu za pospešitev razvojne in raziskovalne dejavnosti v sozdu IMP, oblikuje poseben sklad.
Leto 1986 se izteka, pred nami je še polno ugank o pogojih gospodarjenja v prihodnjem letu. V smernicah plana sozda IMP za leto 1987 smo si zastavili nekaj bistvenih ciljev, med katerimi bi lahko našteli:
Povečanje ekonomske moči in uspešnosti IMP-ja po kriterijih
deležev na domačih in tujih trgih na stabilnosti rasti, rentabilnosti naložb, neodvisnosti ter povečanju realnih osebnih dohodkov, novemu pristopu k trženju in podobno. Naloge, ki nas čakajo v letu 1987, kot vidite, niso majhne.
Na koncu pa bi rad povedal še naslednje: Kot predsedniku delavskega sveta sozda IMP, mi je dana prijetna dolžnost, da se vam v imenu delavskega sveta in s tem tudi v imenu vseh delavcev sestavljene organizacije, zahvalim za ves vaš vloženi trud, z upanjem, da vam bo priznanje spodbuda za nadaljnje delo, kajti smatramo, da se bomo le z delom in razvojem samoupravljanja izkopali iz težav, ki tarejo celotno našo družbo.
Dovolite mi tudi, da vam in vašim sodelavcem, ob tej priložnosti, prav tako v imenu delavskega sveta, zaželim uspešno in zdravo novo leto 1987!«
Dobitnikom priznanj je čestital tudi sozdov generalni direktor inž. Franc Kumše. »Tradicija je, da se vsako leto spomnimo s priznanji sodelavcev za zasluge na posameznih področjih,« je rekel generalni direktor in nadaljeval: »Ni rečeno, da smo prav vse sodelavce, ki to zaslužijo, počastili s priznanjem.
Želim, da vsak ki j e intenzivno vključen v delo na posameznem področju in ki vlaga v prizadevanja za čim boljši rezultat več kot povprečje, vzame to priznanje kot skromen izraz hvaležnosti.
Vsi, ki s požrtvovalnostjo dajete vedno nove impulze za boljše delo in poslovanje, ste nosilci in gibalo boljših rezultatov,« je rekel Franc Kumše dobitnikom priznanj in končal z besedami: »V svojem imenu in v imenu sodelavcev se vam zahvaljujem za vloženi trud in napore. Hvala vsakemu posebej in vsem skupaj!«
Kulturni program na podelitvi sozdovih priznanj je prispeval IMP-jev moški pevski zbor.
Dobitniki sozdovih priznanj
Za uspešno in prizadevno delo:
1.	Godec Franc (TA)
2.	Plankar Jože (TA)
3.	Maren Stanko (DS Livar)
4.	Zajc Anton (VIPO)
5- Grmovšek Ivan (VIPO)
6.	Železnik Valentina (LBK)
7.	Čuden Marjan (LBK)
8.	Oltra Rozalija (LSNL)
9.	Gomilar Slavko (LSNL)
10.	Kavšek Jože (LSNL)
1 I. Blatnik Franc (LSNL)
. 12. Miklavčič Anton (LSNL)
13.	Zadnik Vlado (MK)
14.	Bohar Stanislav (MK)
15.	Vičič Stanka (DS 1KO)
16.	Zajc Marija (DS IKO)
17.	Račič Rudi (DS IKO)
18.	Tome Alojz (Itak)
19.	Špoljar Olga (Telekom) j 20. Sapunar Duro (Telekom)
21.	Ozmec Anica (Telekom)
22.	Hribar Ivan (TIO)
23.	Ivanka Drnovšek (TIO)
24.	Bogataj Anka (TIO)
25.	Peternelj Ivan (TIO)
26.	Mikuž Vojko (TIO)
27.	Bencak Ida (Kmet. meh.)
28.	Rontaša Jože (Kmet. meh.)
29.	Prkič Jože (Kmet. meh.)
30.	Gabor Ivan (Kmet. meh.)
31.	Lovrenčič Štefan (Blisk)
32.	Jankovič Henrik (ELM)
33.	Flajnik Franc (ELM)
34.	Lotrič Jože (ELM)
35.	Manček Jože (ELM)
36.	Robič Slavko (ELM)
37.	Podlipec Franc (ELM)
38.	Podlogar Majda (Elm)
39.	Strmšek Albert (ELM)
40.	Škrjanc Alojz (ELM)
41.	Dolenc Marinka (Mark.)
42.	Ukajdari Anton (Mark.)
43.	Moškrič Matjaž (PB)
44.	Pavlič Kristina (DS Izip)
45.	Jager Marjan (Klimat)
46.	Že j n Marija (Klimat)
47.	Vake Stanislava (IB Mb)
48.	Jerič Martin (MM)
49.	Tomec Franc (MM)
50.	Pem Ivan (MM)
51.	Štumberger Franc (MM)
52.	Zupan Jakob-Rado (MM)
53.	Šegula Franc (EKO)
54.	Muršič Jože (EKO)
55.	Rampre Alojz (EKO)
56.	Pernat Ludvik (EKO)
57.	Rajh Terezija (EKO)
58.	Lesjak Franc (IP)
59.	Špeh Franc (IP)
_,60. Mastnak Franc (MP)
61.	Golež Andrej (MP)
62.	Bratina Hedvika (DS Klima)
64.	Lavrenčič Jože (TEN-E)
65.	Hren Janez (TEN-E)
66.	Galič Franc (TEN-E)
67.	Radovan	Rudolf
(TEN-E)
68.	Jeraj Marko (TEN-E)
69.	Bitenc Lojzka (TEN-E)
70.	Bahovec Milan (TEN-E)
71.	Goršič Janez (DS IB)
72.	Dragar Jožica (DS IB)
73.	Petek Ivica (DS IB)
74.	Sušnjar Darinka (DS SOZD)
75.	Tomše Ignac (Dvigalo)
76.	Fortuna Jože (Dvigalo)
77.	Svetek Jože (Dvigalo)
78.	Vuga-Boris (Dvigalo)
79.	Uštar Stanislav (OV)
80.	Nahtigal Franc (OV)
81.	Artač Vinko (OV)
82.	Borec Peter (OV)
83.	Šabotič Dešo (OV)
84.	Valjavec Dionizij (OV)
85.	Luznar Vinko (OV)
86.	Sušnik Franc (OV)
87.	Serajnik Srečo (OV)
88.	Skomšek Oto (OV)
89.	Milan Martinjak (OV)
90.	Anton Jakopič (ISO)
91.	Vlado Jeršenak (ISO)
Za uspešno uveljavljanje druž-beno-ekonomskih načel v poslovanju:
1.	Šegula Rado (TEN-E)
2.	Perhavc Borut (MM)
3. Kouter Jože (Blisk)
Za posebne uspehe pri razvoju tehnologije:
1.	Požar Janez (LSNL)
2.	Bregar Jožef (VIPO)
3.	Rejc Štefan (TIO)
Za uspešno delo na področju razvojne dejavnosti:
1.	Štempelj Jože (TEN-E)
2.	Cvek Ivo (TEN-E)
3.	Rupnik Ivan (TIO)
Za posebne uspehe na področju inovacijske dejavnosti:
1.	Kunstelj Rudi (OV)
2.	Špari Jože (Kmetijska mehanizacija)
Za posebne uspehe pri uvajanju sodobnih metod:
L Šubelj Ivanka (DS SOZD) 2. Matjašec Ignac (Blisk)
Za uspešno delo na družbenopolitičnem področju:
1.	Bračko Drago (OV)
2.	Javornik Alojz (DS SOZD)
3.	Hauko Janez (Kmet. meh.)
Za učinkovito uresničevanje sindikalnih nalog:
1. Kovač Zoltan (Itak)
Za uspešno delovanje na področju samoupravljanja:
1.	Bolčič Viktor (ELM)
2.	Ogrič Drago (Itak)
3.	Žgajnar Franc (TEN-E)
Za posebne uspehe pri organizaciji izobraževanja:
1. Jože Selan (Ten-E)
Za posebne uspehe na področju športne dejavnosti in rekreacije:
1. Gregorič Laura (MK)
Za posebno skrb pri gradnji obratne ambulante IMP:
I. Štepec Janko (DS SOZD)
S slovesne podelitve sozdovih priznanj,
Nekaj utrinkov s srečanja upokojencev
Točni so IMP-jevci še vedno!
Dolgoletni sodelavec Glasnika Franc Vodnik seje letos prvič udeležil IMP-jevega srečanja upokojencev, kajti lani se je poslovil od svojih sodelavcev v tozdu Avtomatika in odšel v zasluženi pokoj. Ko sva se pogovarjala na Gospodarskem razstavišču, mi je rekel, da za januarsko številko nima pripravljenega nobenega prispevka. A Vodnik bi ne bil Vodnik, če ne bi na srečanju dobil spodbud za pisanje in že naslednji dan je napisal naslednjiprispevek. Tako lahko enkratza spremembo objavimo z našega tradicionalnega prijateljskega srečanja naših nekdanjih sodelavcev zapis o vtisih nekoga od tistih, ki jim je ta slovesnost namenjena.
Ko smo »novi« upokojenci pogledali od vrat po restavraciji, je bilo jasno, da je IMP-jevim upokojencem točnost ostala še iz časov, ko je bilo treba na šiht. Mize vse zasedene, da smo že z nekaj minutami zamude morali poiskati rezervne stole tako rekoč za vogalom mize. Toda razpoloženje je bilo že tako visoko, da se že ob prvem kozarcu vina ni bilo težko vključiti v družbe, seveda po deset in več stiskih rok starim pa tudi novim znancem.
Vzdušje je bilo že na začetku tako, kot ga lahko ustvarijo le izkušeni, k čemur so zavzeto pripomogle tri desetine ubranih ženskih pevskih glasov, kar nas je spet malo pomladilo. V nas so se vrnili spomini na leta nazaj, na delo in pozneje na upokojenska srečanja in za letošnje so veterani ugotovili, »da je najboljše do sedaj«: dosti za ham-ham in tudi tekočine za slino pri vnetih razgovorih ni manjkalo. Mislim pa, da pijača niti tistim, ki sq najdalj zdržali v vnetih pogovorih za mizami, ni preveč stopila v glavo in smo verjetno kar vsi opravičili takole okrog 12.000 dinarjev, ki so nam jih delovni kolektivi namenili za naše minulo delo, ter nam tako pripomogli k razpoloženju, ki nas veže na lepe trenutke dela, pa tudi kdaj na kak grd pogled in besedo, če ni proizvodnja, risanje, programi, pisarija šlo tako, kot je treba. No, pa znamo na slabo pozabiti, ostajamo dobre volje.
Bolj uspešno delo, večje pokojnine,
se nam je utrnila beseda zato, ko so v nekem tozdu v zadnjih štirih mesecih kar dvakrat za po šestino dvignili plače. Zvišali so pa tudi drugje. To pomeni, večje povprečje v republiki in zato bo tudi upokojencem padlo več cvenka v žep, kar pomeni standard delovnim in tistim »ne več«. Torej so želje za bolj produktivno delo res od srca — s tem pa ni mišljeno fizično garanje, ampak preudarnost, znanje, varčevanje. Pa ne bomo naštevali vseh vzrokov in posledic, kajti vsi pridejo na vrsto, da se nam priključijo med upokojenci...
Kot bomo sejali, tako bomo želi
je verjetno mislil tudi Lado v svojih partizanskih časih in po vojni, ko je organizira! postavitev spomenika na Tisju, kamor hodimo letno na pohode. A z njim, če bo le mogoče, se dobimo drugo zimo tam, da nam kaj pove. Njegova »teža« v kolektivu na Trati je bila velika in je skoraj vse zaradi svoje višine gledal dol. Le ko mu je Stanko kdaj levite bral in ga peglal, se je moral teoretično ponižati, kajti v proizvodnji kdaj tudi »vrag« nastane, ki ga mora kdo preganjati, po tistem: »Dve glavi več vesta...«
Ampak ta, ki je bil toliko let na čelu IMP-ja, je še danes pri svojih letih neverjetno žilav in gibčen in malo jih je, da bi lahko sledili njegov planinski korak. Ne bom pozabil, kako sem ga srečal in je ob njem strašno »švical« čez 30 let mlajši zet in enkrat se mi je na Triglavu kar zasmilil, ko sta se po Plamenicah pripodila gor. No med množico spominov tudi znojnih ne manjka.
Janez je tudi še vedno hiter in sploh tak, da sem mu rekel: »Tako mlad izgledaš, da te bomo še enkrat poslali v službo!« pa čeprav jo je precej čez 60 let starosti zdržal. K temu je pripomogel tudi vikend tam pod Kriško goro, ki jo je pohodil tolikokrat kot malokateri še tako zagrizen ljubljanski izletnik Šmarno goro.
In ko takole med množico tam v kotu zagledaš možička, ki mirno, kar nekam izgubljeno sedi, hoja mu gre težje, se pozna razlika, ki jo delimo takole: eden je aktiven, drugi životari. In ko med sto in več ljudmi vidiš razne oblike življenja tam do Valentina, ki se zdaj pritožuje, da je dan prekratek (v kontroli mu je bilo kdaj dolgčas, če so drugi dobro delali), žena Jožica, ki mu tudi že pomaga dajati pokojnino na skupni kupček, pa se je skozi življenje navadila glavo gor držati za kakih 10 stopinj: je pač on veličina.
Prijateljstvo je velika stvar, pa če ga prideš razvijati tudi z berglami, kar se pa nekomu drugemu ni posrečilo, zaradi neprijetnega zloma, je pa njo poslal v to pokojninsko družbo in se je kar dobro držala, čeprav ne tako obilna kot Stave, ki sem mu natihoma privoščil službo utrjevalca kake nove ceste. Je hudič, če noga ni taprava, ob dobri košti pa težo dobiva. No, je pa povedal nekaj dolgih vicov. Tisto pa ni bil hec: on v pokoj pa tudi tovarniška kurilnica, ki je bil številna leta zvest sluga. Saj ne bo hud zato?
Napetih oči pa sem poslušal razlago Zdenkinega moža, kako se kostanj obdrži vse leto (to ga bomo nabirali), pa kakšna zelišča za dober čaj se skupaj meša. V kooperacijo bo treba z njimi, ker upoko-jenčeve glave odkrivajo pametne stvari. Uradno so delo zaključili, imajo pa konjičke — koristne namene in dela, kar je v razvedrilo in tudi za potrebo. Nekdo je celo družbi povedal: »Tam imam nekaj ujagano in se moram vrniti!« Ja pri šestdesetih nova mladostna ognjevitost. Vsak ima torej neko zanimivost v sebi.
Kjer je lepo, je tudi zlo
»Urednik kmalu pride...« mi je ob prihodu rekla Stanka, pa ga dve uri ni bilo od nikoder, kaj moremo, novinarstvo nima ure, in ker je IMP velik kolektiv, je treba tudi misliti, pa kaj pisati, da bodo brali —zaposleni in tudi tisti, ne več. In ko je prišel, so bile mize že napol prazne, pa je bilo možno najti kotiček za klepet.
In prepleta se misel sem pa tja, kaj, kako in še naprej, pod mojim vtisom, ko mi je Lado rekel: »Skoda, da nisi več v službi, vedno sem bral tvoje članke...« Kako lepo priznanje bivšega direktorja! Ko bi tudi ostali sprejemali dobre namene. Mislim, da bi lahko kdaj med udeleženci takih srečanj naredili anketo (pismeno je bil odziv vedno slab), iz katere bi se marsikateri napotek lahko uporabil. Za zdaj je urednik zadovoljen z lani večjim številom sodelavcev, ki so kaj napisali. Dotaknila sva se tudi ocene: Če okolje pomaga, da se kaj napiše, potem gre, taki primeri so bili, medtem ko kje drugje voljo spodbijajo, posebno če se kdo lirično izraža ali originalno. In po vsem, kar se dogaja, potrebujemo še boljši Glasnik. To pa je odvisno tudi od vseh, kajti nekateri lahko kaj povedo, kdo pa zapiše in informacija je tu.
Čez leto se spet zberemo, je bila želja vseh ob stisku rok pred novim letom. Kako lepo upanje, ki sloni na zdravju. To pase ohranja z aktivnostjo, ki daje telesu tudi napor v športu, na vrtu. Stariha pa bo do takrat gonil bicikel organizirano vsak teden med upokojenci. Spoznavajo nove kraje, ostajajo čvrsti, nekateri celo bolj kot kdo v mladeniških letih, ki se lahko že pohvali z obilico bolniške. No pa preko vsega, kar se dogaja, bomo šli k svojim ciljem.
FRAN VODNIK
Mnogo je problemov, ki jih mora reševati sindikat
Z občnih zborov naših sindikalnih organizacij
Tio: Opirali so se	DS Panonija:
na lastne sile vpliv slabih odnosov
IMP-jev sindikat je v mnogih ozdih kar dovolj zgodaj opravil občne zbore. Tiov sindikat, ki je imel občni zbor v drugi polovici decembra, je pregledal svoje minulo delo in sprejel program dela za letos.
V	preteklosti je Tiov sindikat deloval v okviru konference v dveh osnovnih organizacijah — to je na sedežu Tia v Idriji in v obratu Godovič. V letu 1985 so ugotovili, da je delovanje sindikata v dveh osnovnih organizacijah preveč razdrobljeno, zato so formirali iz konference sindikata eno osnovno organizacijo za obrate v Idriji in Godoviču. Tiove gospodarske razmere so zahtevale, da se je sindikat angažiral na vseh področjih. V Tiu so se soočali z dejstvom, da je le opora na lastne sile izhod iz težav. To pomeni, da je bilo potrebno z -več dela, z iskanjem notranjih rezerv z zmanjševanjem stroškov, pa s kvalitetno opravljenim delom ustvariti pogoje za normalno poslovanje. Člani sindikata so se zavedali, da se morajo čim bolj angažirati in vsak po svojih močeh čimbolj potruditi na svojem delovnem mestu.
Tiov sindikat je v minulem obdobju prisluhnil problemom članov sindikata in skušal rešiti probleme, ki so bili objektivne narave. Ni pa dovolil, da bi posamezniki izkoristili sindikat kot orodje za doseganje tehnokratskih in birokratskih teženj. Nekateri člani sindikata so v tem obdobju na Tiov sindikat naslovili pritožbe zaradi napačnih razporeditev na dela in naloge! Sindikat je reševal pritožbe s pomočjo sozdove pravne službe in pravne službe z Občinskega sindikalnega sveta idrijske občine. Pritožbe tistih delavcev, ki so ostali v Tiu, so pozitivno rešili, nekaj pa jih še niso.
Sindikat je skušal pomagati tistim delavcem, ki so bili v disciplinskem postopku. Če je bil kršitelj obravnavan v disciplinskem postopku zaradi alkoholizma, je sindikat prek disciplinske komisije povabil na pogovor tudi delavčeve družinske člane. Pogovori največkrat niso rodili želenih sadov, zato je bil potreben disciplinski ukrep.
Sindikat je pomagal reševati tudi Tiove gospodarske probleme.
V	okviru finančnih možnosti — te so majhne, saj je sindikat razpolagal le z denarjem od članarin —je sindi-
kat pomagal socialno šibkim tako, da je tistim delavcem, ki so prosili za denarno pomoč, dal enkratno pomoč in sicer dvema delavcema, ki jima je pogorela hiša, pa šestim delavcem, ki so več kot šest mesecev v bolniškem staležu.
Sindikat je finančno podprl udeležbo delavcev na športnih igrah, pa tudi udeležbo na kulturnih prireditvah z nakupom abonmajskih kart in udeležbo v rekreacijski dejavnosti z nakupom smučarskih kart.
Omogočil je delavcem ugodne nakupe nekaterih izdelkov — kot so tehnično blago in ozimnica, kar je v sedanjih neugodnih gospodarskih razmerah še kako prav prišlo delavcem.
Zaradi pomanjkanja denarja pa sindikat žal ni mogel organizirati za svoje člane nobenega izleta in tudi drugega srečanja ne, kar delavci zelo pogrešajo.
Za naprej — to je v letu 1987 pa si bo sindikat z uspešnim delom vseh članov pa tudi z več dela, ki ga bo pridobila delovna organizacija, najprej zagotovil denarne pogoje za uresničitev ciljev ne le delovne organizacije pač pa tudi njenega sindikata.
Tako bo lahko izpeljal programske usmeritve, ki si jih je za letos načrtoval. Te pa so:
:— zagotavljanje učinkovitejšega gospodarjenja;
—	zagotavljanje večje produktivnosti dela, večjega izvoza, zmanjševanje stroškov na enoto proizvoda in inflacije,
—	izboljšanje kakovosti izdelkov in povečanje obsega razvojne dejavnosti.
—	izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavcev za skupne in osebne probleme s povečevanjem dohodka,
—	učinkovitejše uveljavljanje sistema delitve po delu in rezultatih dela ter dograjevanje samoupravnih splošnih aktov,
—	okrepitev položaja in neposrednega interesa delavcev pri odločanju v samoupravnih organih ter prek delegacij v vseh oblikah delegatskega in političnega življenja.
Tiov sindikat bo tudi spremljal materialni in socialni položaj delavcev in njihovih družin.
M. P.
Kmetijska mehanizacija: spodbuda inovacijam
V Panonijinem tozdu Kmetijska mehanizacija je sindikat kljub temu, da je imel denar samo od članarin, opravil nekaj dela. Zaradi pomanjkanja denarja je bilo seveda njegovo delovanje revnejše na socialnem področju. Vseeno pa je iz članarine regresiral letovanje delavcev v Panoni-jinih prikolicah, v katerih je letovalo okoli 20 delavcev iz tega tozda.
Organiziral je za delavce nakup ozimnice pod ugodnimi pogoji (plačilo v dveh obrokih), nakup športnih copat na trimesečni odplačilni rok, pa nakup planinskih čevljev. Poskrbel je za nakup kopaliških kart v Moravskih toplicah, za člane sindikata in jih tudi delno regresiral ter kopaliških kart in kart za sauno v zdravilišču Radenci. Organiziral je tudi nakup tekstila na obročno odplačilo.
Sindikat je deloval tudi v vseh športnih akcijah tako v IMP-jevih kot tudi občinskih. Organiziral je športno srečanje z delavci madžarske tovarne Raba. Srečanje je bilo najprej na Madžarskem, potem pa še v Murski Soboti.
Organiziral je tudi tekmovanje kovinarjev — to je bilo najprej v tozdu — ter delavcem omogočil, da so se udeležili občinskega in republiškega tekmovanja kovinarjev.
Delo sindikata je bilo tudi organizacija proslave za dan Panonije, ki je bilo hkrati srečanje jubilantov in upokojencev. Upokojence je sindikat obdaril z darilnimi boni v vrednosti 5.000 dinarjev. Proslavo in darilne bone je s financiral sindikat z denarjem, ki ga je dobil iz sredstev solidarnostne sobote. Denar, ki je še ostal, je sindikat nameraval porabiti za sindikalni izlet na Brione. Ker se je za izlet prijavilo premalo delavcev, bodo ta denar porabili za letošnji izlet oziroma srečanje, ki naj bi se ga udeležilo večina delavcev.
Za dan žena je sindikat pripravil za delavke skromno proslavo z zakusko. Skupaj z mladino je sindikat organiziral obisk delavcev tozd KM pri vojakih v vojaški karavli v Prosenjakovcih.
Na kulturnem področju je omogočil svojemu članu — likovniku udeležbo na republiškem kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije.
V disciplinskih postopkih je sindikat zastopal delavce in kršiteljem discipline dajal nasvete, vendar pa je hkrati zagovarjal red in disciplino v tozdu.
Skrbel je za čiščenje in vzdrževanje Panonijinih prikolic, ki so ob morju.
Pomembna akcija, ki jo je vodil, je bila razprava o sozdovih samoupravnih aktih s področja osebnih dohodkov.
Na pobudo sindikata je Panonijina pravna služba izdelala dopolnjen pravilnik o inovativni dejavnosti.
In kaj si je zapisal sindikat v svoj program za letos?
Vodil bo vse tiste akcije, ki jih je že doslej — to je na socialnem, športnem ter kulturnem področju.
Skrbel bo za razvoj množične inventivne dejavnosti v tozdu. Zato bo spodbujal delavce, da bodo dajali svoje predloge v omarico — nameščeno v ta namen pri vhodu v jedilnico.
Na socialnem področju bo poskrbel za rehabilitacijo tistih delavcev, ki delajo na težkih delih in nalogah in zdravstveno šibkih delavcev tako. da jih bo poslal na brezplačen oddih v Dom Jelka na Pohorje, kjer ima tozd Kmetijska mehanizacija kupljena štiri ležišča.
Na področju izobraževanja bo sindikat poskrbel, da se bo vsak član izvršnega odbora sindikata udeležil sindikalnega seminarja, ki ga organizira občinski sindikalni svet občine Murska Sobota in da bodo nosilci sindikalnih funkcij končali občinsko sindikalno šolo. kajti sindikalne aktiviste — voljne dela — čaka čedalje več dela. pa je potrebno, da se bodo za to delo bolje usposobili.
Sindikat v Kmetijski mehanizaciji bo poleg omenjenih nalog opravil tudi tiste, za katere mu da pobudo občinski sindikalni svet.
M. P.
Na občnem zboru sindikata delovne skupnosti DO Panonija so kritično ocčnili lanskoletno sindikalno delo, ki se je začelo s pripravami na spomladanske volitve.
Sindikat je vse leto sodeloval pri pripravi javnih razprav o osnutkih ter predlogih samoupravnih aktov. Razprave so bile precej klavrne, včasih celo nepripravljene, je bilo 'rečeno v poročilu o delu sindikata v lanskem
letu. Krivdo za to iščejo pri predlagateljih gradiv, dobršen del krivde pa pripisuje sindikat sebi.
Čden od vzrokov za manj učinkovito delo, ocenjuje sindikat, je v težki situaciji delovne organizacije, ki jo je udarila velika izguba ob zaključnem računu za leto 1985 v tozdu Kmetijska mehanizacija. To se je seveda odrazilo v delu delovne skupnosti, saj je bila potrebna velika angažira-
Zelo kritična razprava v Blisku
V petek, 26. decembra 1986 je bila letna konferenca osnovne organizacije sindikata v IMP tozd Blisk Murska Sobota. Letni konferenci so kot gosti prisostvovali: sekretarka občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota, Danica Cipot, direktor DO Panonija, direktor komerciale, predsednik konference ZS v DO, predsednik IO v tozdu Kmetijska mehanizacija in nekateri drugi.
Poročilo, ki ga je na letni konferenci prebral predsednik IO Martin Balažič, predhodno pa obravnaval in sprejel izvršni odbor na svoji zadnji seji dne 23. decembra 1986, se je dotaknilo uspešnih akcij sindikalne organizacije v letu 1986, kot so organizacija razprav ob obravnavi samoupravnih aktov, planskih dokumentov, zagotavljanju in omogočanju letovanja v kamp prikolicah v Novalji, udeleževanju športnih prireditev v okviru IMP-jevih iger, občinskih sindikalnih športnih iger, sodelovanju z Madžari, nabave ozimnice, omogočanja nekaterih drugih nakupov na obroke, posebej še nakup vstopnic za kopanje v bazenih Radenske po ugodnih cenah itd.
napredka. Razvoj je celo stagniral. Zastavljena je bila investicija v livarno, toda do realizacije ni prišlo in livarji še vedno delajo v nemogočih delovnih pogojih.
Izvršni odbor se ne strinja tudi z delitvenim načinom ustvarjenega. Smatrajo, da način, da si najprej kruh odrežejo tisti, ki neposredno ne delajo, to so delovna skupnost DO, sozda in občina na podlagi proračuna in šele nato si v tozdu lahko delijo, kar ostane, ni sprejemljiv. Smatrajo, da je potrebno dosledno uveljavljati svobodno menjavo dela.
Bliskovi delavci so tudi polemizirali s tališčem, da je tozd podrejen delovni skupnosti, saj smatrajo da je DS za to, da izvaja skupne naloge, ki jih zahtevajo v tozdu.
V poročilu kritizirajo neenakomerno angažiranost strokovnih služb do obeh tozdov. Smatrajo, da se strokovne službe manj angažirajo za Blisk, kot za Kmetijsko mehanizacijo. Smatrajo, da prihaja celo do izkoriščanj, kot so primer menične obresti, ki jih celo rešujejo pred notranjo arbitražo IMP.
Večji del poročila pa je bil zelo kritičen in tudi samokritičen. Izvršni odbor je priznal, da je aktivnost njegovih članov slaba, šaj se je sej ne udeležujejo. Člani slabo obravnavajo gradiva na članskih sestankih in tako ne prenašajo stališč delavcev na sestanke in informacij nazaj. Najslabše informiranje je v montaži. Izvršni odbor tudi ni zadovoljen s pravočasnim informiranjem in pomanjkljivimi analizami tozdovega poslovanja. Večina analiz je bila dana v obravnavo le dva dni pred obravnavo na zborih delavcev ah sejah delavskih svetov. Se te analize so bile skoraj izključno le številke z zelo malo vsebinskih ugotovitev. Zahteve delavskega sveta in zbora delavcev, naj jim strokovne službe pripravijo boljše in pravočasnejše analize, so ostale brez odmeva.
Tudi planske dokumente za leto 1986 so člani delavskega sveta prejeli le dva dni dni pred sprejemom, zato o njih niso mogli ustrezno razpravljati.
V poročilu so se tudi dotaknili informiranja IMP-jevih delavcev o stanju in odnosih v tozdu Blisk preko IMP Glasnika. Poudarjeno je, da Glasnik prinaša le pozitivne trende, premalo pa omenja težave in probleme tozda, da bi jih lahko tako si sozdovi delavci pomagali reševati.
Tudi z delom svojih delegatov v skupščinah si sov in občine niso zadovoljni. Pohvalili pa so enotno nastopanje delegatov v delavskem svetu DO, saj pri tem upoštevajo tališče svoje baze. Zato ni primerna kritika, ki so jo delegatom zaradi takšnega dela izrekli vodilni delavci DO.
Poročilo izvršnega odbora pa je najbolj kritično do dela delovne skupnosti, predvsem do direktorja DO tov. Zelka. Ugotavljajo, da rezultatov elaborata o združitvi ni. Malo-katera njegova usmeritev je uresničena. Osebni dohodki delavcev so med najnižjimi v IMP-ju. Tozd nima dela in tako morajo delavci ostajati doma na izrednem dopustu ali odhajati kot delovna sila v druge IMP-jeve tozde. Strokovna služba, ki je na ravni DO, Blisku ne uspe preskrbeti dovolj dela. medtem ko je večina drugih IMP-jevih montažnih tozdov dovolj dobro zasedena.
Pomanjkanje dela se pojavlja občasno tudi v proizvodnji. Samokritično so se dotaknili tudi kvalitete dela, na katero lahko vplivajo predvsem sami Bliskovi delavci.
Tudi na razvojnem področju ni tozd doživel po združitvi nobenega
Med delovno skupnostjo in tozdom Blisk, predvsem pa direktorjem tozda tov. Kouterjem so prisotni slabi odnosi, se govori v Panoniji. Izvršni odbor je v svojem poročilu napisal, da je temu potrebno narediti konec. Smatrajo, da direktor DO ne more očitati direktorju tozda, da je nosilec slabih odnosov, ker zastopa interese tozda in zahteva dosledno izvrševanje sprejetih nalog in planskih dokumentov, enako angažiranost strokovnih služb za oba tozda in podobno.
V Blisku so smatrali, da-bi bila komerciala bolj uspešna, če bi jo imeli v tozdu, ker to terja njegova dejavnost, direktor DO pa se s tem ni strinjal in tako ni prišlo do prenosa funkcije. Ko pa so prenesli tehnološko službo iz delovne skupnosti v drugi tozd, Bliskovih delavcev ni nihče vprašal za mnenje.
V svojem poročilu se je izvršni odbor dotaknil tudi delovne discipline fizičnih delavcev zmanjševanja števila fizičnih delavcev in izobraževanja, saj tozd skoraj nima rednih štipendistov.
Na koncu poročila, je izvršni odbor dal direktorju tozda vso podporo pri njegovem delu in zastopanju tozda in zahteval, da se mora prenehati s slabimi odnosi, v skrajnem primeru tudi z reorganizacijo.
V zvezi z reorganizacijo tozda Blisk bi dodal še tole: Nesoglasja med stališči in pogledi med tozdom Blisk in delovno skupnostjo strokovnih služb, so pripeljali tako daleč, da so v tozdu Blisk začeli razmišljati o spremembi v organiziranosti. Predlog vodstva sozd IMP je sicer bil združitev obeh tozdov v eno enovito delovno organizacijo. V Blisku se s tem ne strinjajo in sprejemajo le reorganizacijo, v kateri bo Blisk obstojal kot Blisk. Uradnih sklepov samoupravnih organov in DPO v letu 1986 še ni bilo. Vodstvo sozda sicer ne izključuje možnosti, da se tozd Blisk organizira kot samostojna DO vendar vsa odgovornost ostane v tem primeru na tozd Blisk. S takšno organiziranostjo pa se ni strinjal izvršni svet občinske skupščine Murska Sobota.
V januarju je predviden sestanek predstavnikov vodstva Panonije in obeh njenih tozdov s predstavniki sozda IMP in občinskih organov, na katerem naj bi razčistili poglede, kako rešiti probleme, ki so se nakopičili v delovni organizaciji IMP Panonija.
»ZA«
nost pri realizaciji izdelanega in sprejetega sanacijskega programa, enaka angažiranost je bila potrebna za tozd Blisk, ki se je v lanskem letu srečeval s podobnimi težavami kot Kmetijska mehanizacija. Slabi medsebojni odnosi so bistveno vplivali na vse faze poslovanja.
Proizvodni del v dohodkovni verigi je bil zaradi pomanjkanja dela, razporeditev delavcev v druge tozde večkrat neenakomerno zaseden.
Kljub navedenim težavam pa je bilo sodelovanje med delavci zadovoljivo, pa tudi osnovne organizacije tozdov in delovne skupnosti delovne organizacije so dobro sodelovale, kar kažejo skupno opravljene akcije. Ena od pomembnih nalog vseh osnovnih organizacij sindikata v Panoniji je bila skrb za zagotavljanje socialne varnosti delavcev. Osnovne organizacije so med seboj sodelovale tudi na samoupravnem področju na rekreativnem področju.
Naloge, ki si jih je sindikat naložil za letos pa so naslednje:
•	Sindikat bo skrbel za dosledno izvajanje nalog, ki izhajajo iz sanacijskega programa ne glede na težko finančno situacijo in neustrezno kadrovsko zasedbo?
•	Izvršni odborsindikata naj bi se sestal vsaj enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat;
•	Sindikalne skupine morajo razpravljati o vseh zadevah — svoje ugotovitve in predloge pa sporočati
pismeno izvršnemu odboru sindikata. Sestanke sindikalne skupine vodijo člani izvršnega odbora sindikata.
•	Uveljavljali bodo informiranje delavcev o vseh pomembnejših dogodkih v delovni organizaciji in o njenem finančnem stanju.
•	Uveljavljali in utrjevali bodo položaj pri opravljanju z družbenimi sredstvi pri odločanju pri vseh družbenih zahtevah na podlagi ustave in zakona o združenem delu.
•	Uveljavljali bodo delegatske odnose v družbenopolitičnem sistemu.
•	Skrbel bo za uveljavljanje dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela.
•	Skrbel bo za uveljavljanje načela delitve po delu in iz dela.
•	Skrbel bo tudi za razvijanje in uveljavljanje kadrovske politike pri zaposlovanju ter usmerjenem izobraževanju ob delu in iz dela.
•	Boril se bo za življenske in socialistične samoupravne odnose.
•	Skrbel bo za boljše medsebojne odnose v delovni skupnosti DO in zunaj nje ter za izboljšanje delovne discipline.
•	Skrbel bo za politiko pridobivanja dohodka na osnovi boljšega dela in gospodarjenja, ki zagotavlja, da se bo tudi letos nadaljevala postopna rast realnih osebnih dohodkov, nadomestil in sredstev skupne porabe.
M. P.
O V: Skrbijo za zdravje monterjev
Ovejev sindikat v minulem letu ni spal na lovorikah, saj je bil ploden na več področjih. Njegovo delo . na socialnem področju je bilo naslednje: Dajal je denarne pomoči tistim delavcem, ki so več kot tri mesece v bolniškem staležu. Tistim delavcem, ki so v bolniški že dalj časa, pa so dali denarno pomoč vsake tri mesece enkrat. Ta pomoč je znašala okoli 10 tisočakov. O socialnih problemih delavcev sindikatu sproti poroča Ovejev socialni delavec. Sindikat je na osnovi zdravnikovega mnenja pošiljal delavce na 10-dnevno preventivno zdravljenje v tisto zdravilišče, ki ga je delavcu svetoval zdravnik. Sindikat pa na osnovi predračuna zdravilišča poravna stroške okrevanja. Izvršni odborsindikata je sprejel sklep, da delavci ne morejo iti na okrevanje dvakrat zaporedoma in da naj se pri pošiljanju delavcev v zdravilišče upoštevajo delavčeve socialne razmere. Sprejeli so tudi sklep, da bodo iz sredstev sklada skupne porabe oblikovali fond, ki bo namenjen za kritje preventivnega zdravljenja delavcev. V tej delovni organizaciji je namreč večina monterjev, ki so zaradi narave monterskega dela izpostavljeni raznim kroničnim obolenjem (revmi itd.) in bi jih bilo treba
pošiljati na preventivno zdravljenje v zdravilišča.
Sindikat je sodeloval v disciplinskih postopkih in pomagal disciplinski komisiji — v enem primeru je komisiji pomagal s tehnične strani razložiti kršitev!
Na stanovanjskem področju je stanovanjski komisiji dajal mnenja za dodelitev stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem.
Trije člani izvršnega odbora sindikata pa so člani stanovanjske komisi-
Za novo leto je organiziral d‘edka Mraza za otroke Ovejevih delavcev in novoletno zabavo za delavce.
Sidnikat je občinskemu sindikalnemu svetu dal predlog za dobitnika srebrnega znaka zveze sindikata za leto 1986.
V svoj program dela za letos pa so OV-jevci napisali, da bodo opravili vse tiste naloge, ki jih je potrebno vsako leto opraviti. Nekoliko več skrbi bodo namenili upokojencem, tako da jih bodo vabili ne le na tradicionalno srečanje upokojencev, ki je enkrat v letu, pač pa tudi na sindikalni izlet, pa tudi na druge Ovejeve družabne prireditve in proslave.
M. P.
ZAHVALE
Ob smrti svojega očeta Jožeta Hočevarja se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečno sožalje, osnovni organizaciji sindikata v delovni organizaciji OV za venec, delovni enoti Irak za odobritev poti v domovino in še posebej Antonu Maroltu za vso pomoč.
Franc Hočevar
Ob smrti očeta in življenjskega tovariša, ter vašega dolgoletnega sodelavca Božidarja Teržana, se najiskreneje zahvaljujem delovni organizaciji IMP Elektromonterza številne izraze sočustvovanja, tople pozdravne besede ob slovesu ter za cvetje na Darkovi poslednji poti.
sin Darko z mamo
Ob smrti očeta Antona Severja se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tozda Tehnomont, ter osnovni organizaciji sindikata za izraženo, sožalje, podarjeno cvetje in.spremstvo na zadnji poti.
Pavla Jerman
Ob smrti Vinka Novaka se-iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje, cvetje, posebno pa poslovilni govor, petje pevskega zbora IMP ter številno spremstvo sodelavcev na zadnji poti.
žena Monika
Ob mnogo prerani izgubi brata Marjana in neizmerni žalosti, se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji Telekom za darovano cvetje. Sodelavcem prav tako za izrečeno sožalje, sočustvovanje in spremljanje na njegovi zadnji poti. Še enkrat lepa hvala.
Janez Prašnikar
Ob smrti moje mame se z ženoiskrenozahvalj ujeva vsem sodelavkam in sodelavcem za sožalja in cvetje osnovnima organizacijama sindikata sozdove delovne skupnosti in DO Kli-mata za venec in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Lidija in Emil Rogelj
Ob boleči izgubi dragega očeta Janeza Slovša, se iskreno zahvaljujem vsem delavcem IMP DO Klima montaža Ljubljana za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Še posebno pa se zahvaljujem vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji piti.
Anton Slovša z družino v imenu vseh sorodnikov.
Ob boleči izgubi drage žene Anice Muc se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v tozdu Trata Črpalke, kakor tudi Osnovni organizaciji sindikata za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zad-"j' Potl'	Martin Muc
Kako sindikat pomaga sodelavcem?
Z denarjem, letovanji in drugače
December je mesec, v katerem se ozremo in razmislimo, kaj je bilo narejenega v celem letu. Pobrskali smo po delu sindikata in povprašali predsednike sindikata, kaj je bilo narejenega na socialnem področju — ali in kako je sindikat premagal socialno in zdravstveno šibkim delavcem. O tej temi sem se pogovarjala s predstavniki sindikata v dvanajstih naših ozdih — to je v Kliminih tozdih, na obeh Tratah, v Telekomu, Tenu Energetika, Skipu, Itaku, Klima tu, v Montaži Koper in v delovnih skupnostih Izipa in Sozda.
V celjski Klimi sta dejala predsednika sindikata, kljub temu, da osebni dohodki niso prenizki, pa tudi ne previsoki in da kdor hoče pridno delati, lahko dobro zasluži, je vseeno nekaj socialno šibkih delavcev.
O pomoči takim delavcem se dogovorijo na sestankih konference sindikata. Predsednika se najprej seznanita s socialno problematiko delavcev, o katerih menijo, da so socialno šibki in tistih delavcev, ki so dalj časa v bolniškem staležu (od pol do enega leta). Na podlagi ugotovitve socialnega stanja delavcev oblikujejo predlog za dodelitev enkratne denarne pomoči v višini povprečnega osebnega .dohodka v SR Sloveniji. Letos so dodelili denarno pomoč sedmim delavcem, ki so dalj časa v bolniškem staležu.
Klimin sindikat zelo hitro ukrepa ob izrednih prilikah — to je tedaj, ko delavec izgubi svojce, ko ga doleti nesreča — in tudi v takih primerih finančno pomaga delavcu.
Poleg teh pomoči pa Klimin sindikat sofinancira letovanje otrok svojih delavcev v Baški.
Ob letošnjem prazniku republike je sindikat povabil na proslavo vse Klimine upokojence in jim dodelil enkratno denarno pomoč v višini 15.000 dinarjev.
Klimina služba za varstvo pri delu pripravlja spisek tistih delovnih mest, ki zelo slabo vplivajo na zdravje delavcev, ki delajo na teh mestih. Sindikat bo na osnovi tega spiska oblikoval predlog, da bo tiste delavce, ki delajo za zdravje na najbolj škodljivih delovnih mestih, poslal na okrevanje. To akcijo namerava izpeljati že v začetku prihodnjega leta.
Sindikat tozda Trata Črpalke v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom občine Šiška pošlje vsako leto po enega zdravstveno in socialno šibkega delavca na 10-dnevno brezplačno letovanje na morje. Takih delavcev, meni predsednik IO sindikata Jože Centa, je v tem tozdu zelo malo.
V	tozdu Trata Avtomatika, pravi sindikalni predsednik Miran Koprivc, sodeč po višini osebnih dohodkov skoraj ni mogoče govoriti o socialni šibkosti delavcev. Sindikat je letos dodelil štirim delavcem, ki so bili dalj časa v bolniški, enkratno denarno pomoč v višini povprečnega enomesečnega osebnega dohodka na Trati. Na take probleme opozorijo predsednika sindikata sami prizadeti delavci ali pa njihovi sodelavci ali pa predsednik sam ve za take primere.
Predlog za denarne pomoči delavcem da sindikat na delavski svet tozda.
Enega delavca je Avtomatikin sindikat v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom poslal na 10 dnevno brezplačno preventivno letovanje v Verudelo.
Eno delavko pa je sindikat nameraval prek šišenskega občinskega sindikalnega sveta poslati v zdravilišče, vendar pa pri tem ni uspel, ker je občinski sindikat menil, da ima delavka po njihovih merilih previsoko povprečje osebnega dohodka.
V	Telekomu daje sindikat 10.000 dinarjev tistim delavcem, ki so več kot 90 dni v bolniškem staležu.
Vsako leto pošlje na preventivno zdravljenje v eno od zdravilišč tiste delavce, ki delajo v težkih delovnih pogojih —- doslej so bili to delavci ga Ivane. Letos so na tako zdravljenje za 10 dni poslali dva delavca: enega v Dolenjske toplice, enega pa v Šmarješke.
Delavec si sam izbere zdravilišče v katerega želi iti. Sindikatu prinese predračun celotnega paketa uslug v zdravilišču (bivanje, terapija ter zdravniški pregled). Sindikat pa na osnovi predračuna plača stroške zdravilišču.
Sindikat ocenjuje, da v Telekomu ni zelo socialno šibkih delavcev, saj najnižji osebni dohodek ni tako nizek, da bi mogel ogroziti delavčevo socialno varnost.
V	Tenu Energetiki sindikat letos ni mogel dajati denarne pomoči socialno šibkim delavcem, ker ni imel denarja, saj zaradi slabih gospodarskih rezultatov v lanskem letu letos ni imel sklada skupne porabe.
Tistim delavcem, ki so več kot tri mesece v bolniškem staležu, pa je sindikat dodelil enkratno denarno pomoč v višini 10.000 dinarjev.
Za financiranje letošnjega sindikalnega programa je Tenov sindikat prosil za pomoč bežigrajski občinski sindikalni svet.
Kot je dejal predsednik sindikata Janez Korbič, je v Tenu precej socialno in zdravstveno šibkih delavcev, ki bi bili potrebni denarne pomoči.
Skipov sindikat da denarno pomoč za zdravljenje v zdraviliščih tistim delavcem, ki so se pri dolgoletnem delu v tem tozdu zdravstveno iztrošili. Lani in letos so delavcem regresirali zdravljenje v zdravilišču do višine 30.000 dinarjev.
V	sedanjem mandatu je bilo te pomoči sindikata deležno pet delavcev, ki so šli na okrevanje v glavnem v toplice.
Ker pa je ta višina pomoči za današnje razmere, ko vlada vsesplošna draginja, prenizka, pa se je Škipov sindikat odločil, da bo to vsoto v prihodnje povečal, vendar pa se še ne ve za koliko.
Letos imajo še nekaj denarja, ki bi ga lahko dodelili delavcem za sofinanciranje pri zdravljenju v zdraviliščih, toda delavci se vseeno ne odločijo za zdravilišče. Kje je vzrok za to, pa sindikatu ni znano.
Preden sindikat da delavcu denarno pomoč za zdravilišče, zahteva od delavca, da prinese zdravnikovo mnenje o tem, za kaj je potrebno zdravljenje v zdravilišču in kakšno zdravilišče zdravnik priporoča. V Skipu je precej takih delavcev, ki so potrebni okrevanja. O tem, kdo je potreben denarne pomoči, da sindikatu podatke poverjenik sindikalne skupine in kadrovska služba tozda.
V	Itaku nimajo socialno šibkih delavcev, saj je pri njih naj nižji osebni dohodek od 100 do 120 tisočakov. Dodeljujejo pa enkratne denarne pomoči približno v višini enomesečnega povprečnega osebnega dohodka v tozdu tistim delavcem, ki so več kot en mesec ali dva v bolniškem staležu. To pomoč mu izročijo tedaj, ko ga obiščejo doma ali pa v bolnišnici.
V	povezavi z Občinskim sindikatom so enega delavca predlagali za 10-dnevno okrevanje v planinah, vendar je bil predlog zavrnjen.
Klimat ima v svoj pravilnik vgrajeno možnost za dajanje denarne pomoči v višini povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v DO v lanskem letu. To pomoč dodeljuje tistim delavcem, ki so več kot tri me-
■	sece v bolniški in delavcem ob smrti v ožji družini — to je delavcu, ki mu umre žena ali pa otrok.
Za to pomoč so namenjena sredstva sklada skupne porabe.
Klimatov sindikat pripravlja predlog za Kos, naj bi se v prihodnje poiskala možnost, da bi delavcu izplačevali za odsotnost zaradi bolezni povprečje osebnega dohodka zadnjih treh mesecev in ne več lansko povprečje kot sedaj. Tako prakso imajo že v nekaterih večjih sozdih v Sloveniji, je povedala predsednica Klima-tovega sindikata Jožica Pogačar (Sava Kranj, Iskra).
V	Koprski Montaži je sindikat dodelil letos petim delavcem — socialno šibkim in tistim, ki so bili več kot tri mesece v bolniški — enkratno denarno pomoč: štirim delavcem po 50.000 dinarjev, enemu pa 55.000
■	dinarjev. Enemu delavcu, ki. ga je zdravnik priporočil za tritedensko zdravljenje v toplicah, pa je sindikat plačal hotelsko oskrbo.
_	,,	. .____Bolne delavce sindikat tudi obišče.
»Za manjše sta n p	za denarno pomoč delavcem da na-
pogovor le o njem.«	vadno pobudo kadrovska služba, ki
Raje užitek
spremlja bolniški stalež delavca in njegovo socialno stanje.
Lani so bili v prid delavcu spreme: njeni predpisi, ki urejajo nadomestila za čas bolezni tako, da se ta nadomestila valorizirajo z ustreznim faktorjem. Tako se sedaj boleznina približuje višini osebnega dohodka in ne prikrajšuje več tako zelo delavca pri denarju, kot je bilo to po poprejšnjih predpisih.
Denar, ki ga Montažin sindikat potrebuje za te namene, vsako leto predvidi s planom. Za letos je ta denar načrtoval v višini 300.000 dinarjev, od katerih je doslej razdelil 255.000 dinarjev.
Lani je sindikat pomagal delavcem pri nakupu Tomosovih motorjev pod ugodnimi pogoji na obročno odplačevanje.
Sindikat v delovni skupnosti Izip je dal letos eni delavki denarno pomoč v višini 30.000 dinarjev.
Sozdov sindikat je letos prek Občinskega sindikata poslal tri delavce iz delovne skupnosti in družbenega standarda na letovanje v Banjole.
Občinski sindikalni svet pošilja na 10-dnevno letovanje in zdravljenje v Martuljk in Banjole socialno in zdravstveno šibke delavce, ki so se pri delu izčrpali. Delavci lahko v teh dveh krajih letujejo zunaj glavne sezone.
Naš sindikat ni širil socialne pomoči, ker so sredstva sklada skupne po-
rabe omejena in tealno zmanjšana. Denarno pomoč je dodelil najbolj potrebnim delavcem — to je tistim, ki so socialno in zdravstveno ogroženi. Tako je pomagal z denarjem eni delavki, ki ima težko prizadetega otroka in enemu delavcu, ki je nenadoma ostal sam z dvajsetmesečnim in petmesečnim otrokom, ker je žena na zdravljenju v bolnišnici.
Sindikat je tudi organiziral preventivne preglede vseh delavcev delovne skupnosti, ki so bili za to zainteresirani. Da bi pomagal še drugim socialno šibkim delavcem, je zato zaprosil za finančno pomoč občinski sindikalni sklad.
Ključ za dodelitev socialne pomoči je zelo enostaven in morda tudi neobjektiven. Naš sindikat je izbral delavce s spodnje lestvice zaslužka in zanje preveril tudi zaslužek njihovih zakonskih tovarišev. Pri končni izbiri je ostalo 6 delavcev, pri katerih je bil dohodek na družinskega člana zelo nizek (30.000 do 50.000 dinarjev povprečje zadnjega meseca).
Prihodnje leto namerava sindikalna organizacija Delovne skupnosti razširiti socialno pomoč tako, da bi socialno ogrožene družine predvsem matere z bolnimi otroki ali s kakršnimi koli drugimi slabimi razmerami, poslali na letovanje zunaj sezone tudi v okviru naše Počitniške skupnosti.
MARIJA PRIMC
Za jubilante delovnih skupnosti sozda in Interne banke je sindikat organiziral tovariško srečanje v IMP-jevem počitniškem domu na Vojskem. Delavkam in delavcem, ki so IMP-ju zvesti že 30 ali 10 let sta se zahvalila predsednica sindikalne organizacije Vlasta Kodela in sozdov generalni direktor inž. Franc Kumše. Med dobitniki priznanj za trideset let dela v IMP-ju je bila letos tudi vodja pisarne generalnega direktorja Tončka Pogačar.
Izipovci so svoje jubilante počastili na tradicionalnsvm kraju — v gostilni Brinovec v Šentjakobu. Potem ko sta jih pozdravila lzipov glavni direktor Janez Miklavc in predsednik sindikalne konference Aleš Fujan. je imela predsednica Delavskega sveta delovne organizacije Jasna Sedmak slavnostni govor. To je bil letos gotovo najkrajši, pa hkrati najprisrčnejši slavnostni govor — en sam stav ek. »Sem zelenka med vami.« je začela Jasna in zatrdila jubilantom, da se z največjo skromnostjo trudi, da bi jo sprejeli, ko jim izreka »zahvalo za dolgoletno zv estobo, prošnjo za bodoče sodelovanje in željo za mimo in srečno prihodnost«. Na sliki: S podelitve priznanj lzipovim jubilantom.
V Marketingu imajo vsakoletna tovariška srečanja kolektiva še poseben pomen, saj so v okviru tega tozda tudi predstavništva, torej imajo Marketingov ci svoja delovna mesta po vsej Jugoslaviji. Letošnje decembrsko srečanje je bilo prijetno in slovesno, saj so na njem podelili plakete jubilantom. Tako je nastal tudi skupinski posnetek Marketingovih jubilantov z direktorjema tozda in DO Izip ter s predsednico delavskega sveta DO.
Elektromonter je 12. decembra povabil svoje jubilante v Ilirijo, kjer jim je podeli 1 priznanje za 10, 20 in 30 letnico dela v IMP-ju. Da je bilo to praznovanje slovesnejše in vzdušje jubilantov bolj sproščeno, je bilo poskrbljeno s kratkim kulturnim programom, ki so ga izvedi učenci iz osnovne šole Mirana Jarca. Moški pevski zbor IMP je zapel nekaj pesmi, pa tudi za muziko je bilo poskrbljeno in za šale, ki jih kar ni zmanjkalo Lojzetu Pungartniku iz Inženiringa. Po končanem kulturnem programu pa je spregovoril direktor delovne organizacije Elektromonter Jože VVeiss in je najprej orisal zgodovino in razvoj IMP-ja in Elek-tromonterja nato pa se je prisrčno zahvali jubilantom za njihov neprecenljivi prispevek k delovnim rezultatom. Na siki: Nastop šolarjev.
Možnost letovanja na Pohorju
Panonijina Kmetijska mehanizacija ima v Domu Jelka na Pohorju kupljena štiri ležišča, vendar jih delavci tega tozda skorajda ne izkoriščajo. Zato, je dejal predsednik IO sindikata v tem tozdu Franc Šeruga, ponuja sindikat Kmetijske mehanizacije, da jih lahko koristijo pozimi in poleti tudi drugi IMP-jevci. Cel penzion v tem domu stane 5.000 dinarjev, za takso pa je sedaj predlog, naj bi bila 230 dinarjev na dan po osebi. Tisti, ki se boste odločili za oddih v tem domu, se obračajte na tovariša Danila Ši-poša v kadrovski službi tozda Kmetijska mehanizacija v Murski Soboti, ki ga dobite na telefonsko številko (069) 21-750 int. n37.
Junija v Velenju
Sodelujte na kulturnem srečanju gradbenih delavcev!
Od 2. do 4. marca je treba poslati dela za udeležbo na 9. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije. Srečanje bo v Titovem Velenju od 1. do 5. junija 1987, organizirala pa ga bo delovna organizacija Vegrad.
K sodelovanju vabijo:
1.	) Likovnike in fotografe: Pri likovnih delih so dopuščene vse likovne, kiparske in grafične tehnike oziroma materiali. Zaželi eno je le, da naj bi slike ali grafike ne bile večje od enega metra. Format črnobelih ali barvnih fotografij pa naj bo 30 krat 40 centimetrov ali iz njega izveden. K sodelovanju so vabljeni tudi izdelovalci tapiserij.
2.	) Literate: V tem okviru se lahko prijavijo avtorji s prozo ali poezijo, pa tudi igralske skupine z recitalom ali krajšim gledališkim delom.
3.	) Glasbenike: V tej konkurenci bodo nastopili pevski zbori, pevske skupine (najmanj kvartet), pa tudi instrumentalne skupine (izvajalci resne ali zabavne glasbe) in folklorne skupine.
Organizatorji bodo med kulturnim srečanjem v Velenju organizirali tudi likovno kolonijo, kjer bo udeležencem omogočeno delo z mentorjem.
Gradbinska kulturna srečanja so osrednja prireditev ljubiteljev kulture v naši panogi. Ta srečanja omogočajo udeležencem, da javno predstavijo svoja dela, pa tudi, da se pogovorijo z drugimi ustvarjalci in dobijo nove spodbude za delo. Prav zato še posebej vabimo tiste, ki delujejo na katerem koli od navedenih področij, pa se srečanj doslej niso udeleževali.
V IMP-ju imamo zdaj Kulturno društvo, ki bo organiziralo skupno udeležbo IMP-jevih predstavnikov na prireditvi v Velenju. Za vse informacije se obračajte na Toneta Štrusa, SOZD IMP, Titova 37, Ljubljana, tel. (061) 314-957.
Fotografi,
pozor!
Odbor za obveščanje razpisuje natečaj za fotografijo leta 1986.
Kaj morate narediti?
Samo pobrskajte po svojih albumih ali kjerkoli že spravljate fotografije in odberite enega ali več lanskih posnetkov, ki se vam zdijo najuspešnejši.
Tema?
Lahko je kakršna koli? Lahko je delo ali prosti čas, pokrajinski ali družinski motiv, rastlina ali žival, skratka, karkoli je pritegnilo vašo pozornost.
Sprejemamo črnobele ali barvne slike formata 9 x 12 centimetrov ali večje. Pošljite jih na naslov:
Uredništvo IMP Glasnika, Likozaijeva 6, 61000 LJUBLJANA.
Rok: Do 20. februarja 1987.
Bodite točni, ker bo Odbor za obveščanje na februarski seji odločil kateri trije avtorji bodo nagrajeni s po enim barvnim filmom. Marca bomo najbolj uspešne posnetke objavili v časopisu.
Zimske igre IMP bodo 14. februarja
Vojsko vabi
Devete zimske igre IMP bodo v soboto, 14. februarja 1987 na Vojskem. V delovni skupnosti sozda IMP smo se kot organizatorji odločil za Vojsko, ker smo prepričani, da bomo lahko z angažiranjem tamkajšnega IMP-jevega počitniškega doma in z lastnim delom organizirali igre poceni in v prijetnem vzdušju. Na Vojskem je bilo že mnogo sindikalnih smučarskih tekem — zakaj ne bi tam organizirali še IMP-jevih'.'
Vojsko spada v občino Idrija, ki s površino 42.486 ha spada med večje v SR Sloveniji.
Ima približno 17 tisoč prebivalcev in po razvitosti spada nekje v sredino med slovenskimi občinami.
Središče občine je mesto Idrija, ki bo leta 1990 praznovalo 500 letnico odkritja živega srebra in s tem tudi nastanka mesta. Mesto, ki šeteje okoli 6.500 prebivalcev, je po še ohranjeni arhitekturi značilno knapovsko mesto. Rudnik živega srebra, ki je omogočal obstoj neštetim rodovom, počasi umira in v mestu se je začela razvijati druga, predvsem predelovalna industrija. Zaradi svoje zelo pomembne vloge v Avstro-Ogrski je mesto imelo tudi nekatere prednosti. Tu so kot rudniški zdravniki delovali znameniti naravoslovci Scopoli, Haxqet itd. V Idriji je bila zgrajena prva gledališka dvorana. Ponašajo se z izjemnimi tehniškimi dosežki kot so klavže in kamšt.
V Idriji ima sedež naša Tovarna instalacijske opreme TIO, njen program je: instalacijska tehnika, klima naprave, industrijske posode, rotot-herm, nihajna vrata in drugo.
Vas Vojsko leži na 1 km oddaljeni vojskarski planoti na višini 1087 m nad morjem. Danes je dostopna po • novi asfaltni cesti iz Idrije. Vojsko je raztresena vas, kjer je od soseda do soseda tudi po pol ure hoda. Kot v vsaki vasi je tudi tu središče vasi cerkev. V vasi je tudi manjša trgovina in dva počitniška domova IMP in Mercator, ter večja lovska koča. Pred lovsko kočo je tudi velik parkirni prostor.
Ob jasnih dneh se nudi izredno lep razgled do Kamniških Alp, Triglava, Kanina, Porozna in Goljakov. V jasnih nočeh pa so zvezde tako nizko, da bi jih človek lahko z rokami lovil. Ostra klima in pred časom minimalna možnost zaslužka je odgnala mnoge Vojskarje v dolino za kruhom. Med vojno je bilo Vojsko znano kot trdnjava narodnega upora: Koncem leta 1943 je tu delovala partijska šola za Primorsko in Gorenjsko. Tu je bil pokrajinski komite za slovensko Primorje. V neposredni bližini je delovala partizanska bolnica Pavla. Na drugi strani planote so v tiskarni Slovenija pri Vogelcah tiskali Partizanski dnevnik.
Danes se prebivalci Vojskega ukvarjajo predvsem z živinorejo in gozdarstvom. Zadnja leta skušajo z družbeno pomočjo pospeševati tudi turizem, ki ima zaradi naravnih pogojev izredne možnosti.
Na Vojskem je že precej časa tudi planinski dom, ki ga je prej upravljal Rudnik jivega srebra. Zaradi slabe gospodarske situacije je leta 1980 Rudnik živega srebra na pobudo izvršnega sveta občine dom brezplačno odstopil sozdu IMP. Ta dom je Rudnik živega srebra leta 1954-55 adaptiral iz stare kmečke hiše.
Ob prenosu v IMP-jevo počitniško skupnost je bil dom v slabem stanju in potreben popolne prenove. To smo tudi opravili in sicer v dveh fazah — leta 1981 in 1984, tako da je dom zdaj lepo urejen in dobro oskrbovan.
VLASTA KODELA
1	i	3	4	S	B	7	8	4	16	ti	15	13
M						15					
16						at-			M	lil	
20				■	21			■	2i		
s~			■	M			■	4s			
28		■	it			■	28				
H		H			■	31	32				«		
		H			M	■ *				M	37
M	M				■ *				■	«2	
O				■	5			■	45		
«6			m	«t			■	«•			
e		■	50			■	51				
52		53			n	54	56					
B-7						57					-
VODORAVNO:	NAVPIČNO:
L priprava za strganje, 8. najvišji vrh med Selško in Poljansko dolino, 14. generalni sekretar OZN (Perez de), 15. staro brenkalo perzijskega izvora, 16. pripadnik jugoslovanskega naroda, 17. ime slikarke Kobilice, 19. oznaka središča Dolenjske, 20. latinski izraz za janež, 21. grm, ki obrodi okusne trde plodove, 22. kiparjeva umetnina, 23. nemški spol-nik, ki določa moški spol, 24. največji italijanski pesnik (»Božanska komedija«), 25. sloviti brazilski nogometaš, 26. različni črki, 27. ročno orodje za dolbenje lesa, 28. ime državnika Hasanija, 29. velik nemški operni skladatelj (Richard), 31. švicarski kvantni fizik (Wolfgang), 33. ime slovenskega skladatelja Savina, 35. poulični glasbenik, 38. južnoameriška kuna s cenjenim krznom, smrdak, 40. lesen podstavek za sekanje, tnala, 42. simbol za radij, 43. nekdanji naslov najvišjih turških uradnikov in častnikov, 44. sladkovodna riba iz družine krapovcev, 45. raztopina smole v topilu za premaze, 46. angleška dolžinska mera, alec, cola, 47. znano letovišče na loridi, 48. razpotegnjena južnoameriška država, 49. oznaka Nove Gradiške, 50. ohlapno vrhnje delovno oblačilo, 51. pripadnik jezikovno sorodnih ljudstev v Aziji in Afriki, po Noetovem sinu Se mu, 52. priprava za odpiranje vrat, 54. šaljivo, neresno dejanje, 56. telesno izredno močan izraelski ljudski junak, 57. središče otoka Brača.
L nemški kipar zgodnjega 19. stoletja, avtor četverovprege na Branden-burških vratih v Berlinu, 2. gostovanje umetnikov ali športnikov, 3. rudarski okoliš, 4. zvok glasilk, 5. nizek ženski pevski glas, 6. simbol za lan-tan, 7. dežele na vzhodni strani Sredozemskega morja, Vzhod, 8. angleški admiral komandant Cromvvellove mornarice (Robert), 9. Zemljin naravni satelit, 10. grška črka, 11. različna soglasnika, 12. sestavni del batnih strojev, 13. sredstvo za umivanje las, 18. prihod v prostor, 21. Odisejev oče, 22. zdravilo proti malariji, 24. velik ptič pevec z debelim stožčastim kljunom, 25. reka na avstrijskem Koroškem, 27. delo in zaslužek enega dne dela na kmetih, 28. muslimansko žensko ime, 30. ostro-robo kamenje, 32. staro iransko nomadsko pleme na Kavkazu, 34. nekdanja upravno-teritorialna enota, večja ob občine, 36, bršljanu sorodna lepotna rastlina, 37. kdor se ukvarja z raketarstvom, 38. ameriški profesionalni boksar (Leon), 39. okrogla posoda za mleko, 41. mesto v sz Franciji, znano po avtomobilskih dirkah, 44. moško ime, 45. najvišja stopnja posamezne davščine, 47. egiptovski bombaž, 48. hribovsko naselje nad Trbovljami, 50. češki verski reformator (Jan), 51. ročno orodje za žetev, 53. začetnici slovenskega pesnika (»Pesmi štirih«), 55. različna samoglasnika.
Marko Bokali^
Nagrajeni reševalci novoletne križanke
Nagrade za novoletno križanko so prejeli naslednji reševalci: Mirko Pavičič iz Klima montaže 5.000 dinarjev, Janez Perko iz Tena 3.500 dinarjev in Meta Zajc iz sozdove delovne skupnosti 2.000 dinarjev. Rešitve je poslalo 56 reševalcev. Vsi, ki vam tokrat sreča ni bila naklonjena, ne obupujte: Ob primerni priliki bomo v Glasniku spet objavili nagradno križanko.
Zimski pohodi na Tišje, Javornik in Kum
Ko začne trkati na vrata koledarska zima, se začenjajo tudi zimski pohodi. Prvi zimski pohod je vsako leto sredi decembra na Tišje. Zadnji v verigi zimskih pohodov pa je v začetku maja na Blegoš, ki pa je včasih že prav pomladni. Vsi ti pohodi pa spominjajo na boje z okupatorjem in domačim izdajalcem v času NOB, zato je udeležba na vseh pohodih mnogoštevilna.
Tudi planinci PD IMP Ljubljana se redno udeležujemo vseh zimskih pohodov, čeprav niso vsi v koledarju Društva. Tako je bilo v pohodu na Tišje 14. decembra 1986, kar 12 naših članov. Zimski pohod na Tišje spominja na borbo z nemškim okupatorjem na Tisju dne 24. decembra 1941 in izgon domačinov v nemška taborišča. Pohod je tradicionalen, zato se za večkratno udeležbo na pohodu prejmejo značke, za desetkratno udeležbo na pohodu pa je plaketa.
vodil Robert Kastelic. Planinci so odšli na pot 21. decembra z rednim avtobusom v Rovte. V Rovtah pri gostišču Rezka se začenja pohod: Rovte — Vrh nad Rovtami — Gofo-peke — Žiri. Tu je tudi točka Logaške planinske poti, pa okrepčilo, če si ga potreben.
Že čez teden dni je bil drugi zimski pohod: Javornik nad Črnim vrhom (1242 m). Ta pohod je bil 21. decembra 1986 že v pravih zimskih razmerah, saj je ležala že debela snežna odeja. Udeležba članov našega Društva ni bila preštevilna, saj tudi ta pohod ni v koledarju naše redne dejavnosti. Zaradi slabih prometnih zvez je sodelovanje na tem pohodu oteženo.
Vendar se vsako leto na Javorniku zbere skupina IMP-jevih planincev, v kateri Oča nikoli ne manjka. Udeležijo se pohoda ne glede na prometne zveze in vremenske razmere. Lanski pohod je bil že osmi po vrsti in spominjali smo se, kako je bilo na prvem in drugem pohodu, ko smo šli na Javornik iz točke pri Vodnjaku nad Colom. Takrat so bile tudi priprave na pohod še zelo skromne, udeležba pa slaba. Danes je udeležba mnogoštevilna saj prihajajo pohodniki iz Gorice, Kopra, Reke in tudi z ljubljanske strani. Tudi organizacija se je izboljšala.
Iž Rovt vodi pot navzdol v Praprotno Brdo skoraj celo uro. Tu se ob prehodu čez vodo Poljanščico začne ponovno vzpenjati. Zaradi visokega snega ni bilo mogoče po markirani poti. Da smo dosegli cilj, Vrh nad Rovtami, smo morali po vozni poti skoraj do vasi Smrečje in se nato tudi vračati po cesti. Zmotno je bilo upanje, da je najslabši del poti za nami, saj se je z Vrha nad Rovtami proti Goropekam šele začelo pravo gaže-nje. Vse do vasi Opale smo morali utirati gaz v skoraj 50 centimetrov visoki sneg. Sreča je, da teren pada, sicer bi se morali vrniti. Le vztrajnost in trmasta nas pripeljali v planinski dom na Goropekah. Tu smo se raz-komotili, pogreli, osušili in okrepčali. Nadaljna pot do Žirov nam je bila poznana. Tudi preorana je bila, zato smo si dobro nazdravili, saj 2 km poti do Žirov bomo že še vzdržali.
Ko smo se v Ljubljani poslavljali, smo si želeli čim manj tako napornega gaženja, čeprav je bila družba osmih vesela.
Z. N.
Program izletov 1987	
9. januarja 1987 so se sestali IMP-jevi planinci na občnem	
zboru. Ker so nas priganjali roki v tiskarni, v tej številki z občnega	
zbora ne moremo obsežneje poročati, pač pa objavljamo to, kar je	
najpomembnejše — program izletov in pohodov za leto 1987.	
2. L	Kum — vodi Kastelic
11. L	Dražgoše — vodi Nastran
24. L	Kondrše — Slivno — Vače — vodi Novak
7. 2.	Janče — vodi Kastelic
21. 2.	Stol — vodi Požar Marjan
1.3.	Arihova peč — vodi Klobučar
7. 3.	Snežnik — vodi Hribar
21.3.	Porezen — vodi Seliškar Janez
5.4.	Ključ — vodi Požar Frane
11.4.	Kal — Mrzlica — Partizanski vrh — Čebine, Trbov-
	lje — Novak
25.4.	Vojsko — očiščevalna akcija — UO
9. 5.	Ob žici — UO
10. 5.	Blegoš — Kastelic
16. 5.	Ormož — Ljutomer — vodi Kosi
30.5.	Golica — vodi Požar Marjan
6. 6.	Ključ — delovna akcija — UO
14.6.	Planinski tabor — UO
27. 6.	Peček — vodi Klobučar
29. 6.-9. 7.	Grčija — Olimp — vodi Novak
18,—19. 7.	Vogel — Črna prst — Rodica — vodi Seliškar
7.-9. 8.	Triglav — UO
22.-23. 8.	Italija — pot prijateljstva — vodi Klobučar"
6.9.	Tromeja — vodi Klobučar
12. 9.	Kočna — vodi Hribar
26. 9.	Ojstrica — vodi Novak
10. 10.	V NEZNANO — UO
24. 10.	Zasavska pot — Kumrovec-—Bistrica ob Sotli —
	vodi Nastran
7. 11.	Ulovka — Zaplana — vodi Požar Frane
21. 11.	Bohor — vodi Kastelic
12. 12.	Čemšeniška planina — vodi Novak
UO PD IMP se pridržuje pravico do spremembe tega plana.	
Tudi organizatorji pohoda na Javornik podelujejo priznanja za opravljeni pohod, ki spominja na 47 žrtev 3. bataljona Gradnikove brigade, padalih zaradi izdajstva 24. 12. 1943. Za pravi planinski užitek pa nam je poskrbelo lepo vreme. Občudovali smo venec vršacev od Ojstrice preko Savinjskih Alp, Karavank, do Julijcev s Triglavom in Bohinjskih gora. To je bilo doživetje, ki si ga oko planinca le želi.
Krasen pogled z Limbarske gore
Kar lepa skupina se je zbrala pred Železniško postajo 6. decembra lani, da opravi še predzadnji planinski izlet v letu 1986. Kazalo je na lepo vreme. BiH smo veseli, da bomo lahko uživali na čistem zraku in soncu.
Že takoj drugi dan po novem letu 1987 so se planinci PD IMP podali na Kum (1219 m). Tudi ta pohod je zimski in tradicionalen, ni pa namenjen spominom iz časa NOB, pač pa je le rekreativnega značaja. Neugodno vreme, ki nas je že zjutraj zbudilo z dežjem, ni privabilo večjega števila IMP-jevih planincev. Celo vodnika ni bilo. A mi smo se le podali na pot. •
Ko smo odhajali z avtobusom, je bila Ljubljana še vsa tiha in zavita v meglo. Le malo naprej od Domžal pa sta nas že pozdravila sonce in jasno nebo. Na Trojanah smo izstopili. Ker zjutraj prija kavica, smo si jo privoščili, da smo bili tako pripravljeni za pot. Naš vodnik Jure Novak je opozarjal, da za korajžo ni potrebno iskati pomoči, ker bo še med potjo dosti prilike, če bo komu slabo. Poslušali smo ga in res je bila samo kavica.
pa smo se smejali. Tudi nasvetov, kako naj si pritrdi kapo, da mu je ne bo spet odneslo, ni bilo malo. Nekateri so svetovali žeblje, drugi vrvi, tretji lepilo, za kaj pa se bo Tine odločil, nam ni povedal.
Letos so se vzpeli na Kum le najbolj vztrajni, saj je stalno in močno deževalo, na vrhu pa sta bili še burjaz ledenim dežjem in megla. Dom na Kumu je bil premajhen, da bi mogel nuditi varno zavetje vsem pohodnikom, zato smo se po opravljeni evidenci takoj spustili nazaj v dolino.
Letošnji pohod na Kum je bil res samo rekreativnega značaja, saj v takšnih razmerah ni planinskega užitka. Pričakujemo, da bodo drugo leto boljše razmere in več užitka. Pohoda so se udeležili trije člani PD IMP Ljubljana.
Zadnji organiziran izlet našega Planinskega društva v letu 1986 pa je
S Trojan se moraš vfačati po glavni cesti kakih 700 metrov, preden zavije planinska pot na Doline. Zaradi gostega prometa smo hodili v gosjem redu po levi strani ceste, kot zahtevajo predpisi. Bolje je biti previden, kot imeti posledice.
Proti Dolinam se pot vzpenja, zato smo kar malo ogreti prišli do prve točke. Čeprav smo bili ogreti, nam je še najbolj prijala topla peč. Tudi drugim zdravilom se nismo odrekli, saj je zdravje treba varovati. Ko smo zapuščali Doline, smo si ogledali pobočja, ki vsako zimo dajejo zadovoljstvo smučarjem.
Na odcepu za Doline se ustavimo, da ugotovimo če smo vsi prišli na planinsko pot. Zazdi se nam, da eden manjka. Vodnik Jure ugotovi, da ni Tineta Brojana. Čakamo skoraj deset minut in ugibamo, le kaj se je zgodilo, da ga še ni, saj smo šli skupaj s Trojan. Končno se je le prikazal. Že od daleč je mahal s kapo in hitel pripovedovati: Piš, ki ga je povzročil avtobus, mu je na malem viaduktu odnesel kapo z glave v globino in moral je ponjo, se nam je lepo opravičil, mi
Pot smo nadaljevali proti Golčaju. Jasno nebo in toplo sonce, čeprav v decembru, sta nam dvignila razpoloženje dasiravno je tekla že tretja ura hoje. Na Golčaju smo se ustavili samo na.kontrolni točki pri spomeniku. Golčaj je danes zapuščen zaselek z osamljeno cerkvico. Hiše, ki so nekoč dajale zavetje domačim, so samo še razvaline, prerasle z drevjem in grmovjem.
Tudi letos Olimp!
Na željo mnogih planincev bo PD IMP tudi v letu 1987 organiziralo izlet v Grčijo z vzponom na Olimpsko pogorje. V primerjavi z lanskim letom bo letos nekaj novosti: predvsem, da je vključen dan za ogled Aten in da se bomo v Grčijo peljali z ladjo.
Sicer pa je program predviden takole: v ponedeljek, 29. junija zvečer bo ladja izplula iz reškega pristanišča. Po skoraj dvodnevni vožnji se bomo 1. julija izkrcali v Igomenici in se odpeljali v Ka-lambako, kjer bomo prenočevali. Naslednje jutro si bomo ogledali samostane Meteora in se odpeljali v Atene. 3. julij bo dan za ogled Aten, naslednje jutro pa se bomo odpeljali proti Larisi in naprej v Stolos, kjer je naš znani bazni tabor. 5., 6. in 7. julij so rezervirani za vzpon na Mi tikaš, nakar bomo krenili proti Skopju (s postankom v Solunu). Povratek z vlakom, ki pride v Ljubljano 9. julija popoldne.
(Opomba: Odvisno od voznega reda ladje, se lahko ti datumi spremenijo, tako da se razpored pomakne za največ dva dni. V vsakem primeru bomo na poti 11 dnLTočen datum bo znan do 15. marca.)
Cena izleta je 80.000 dinarjev in 100 mark, ki jih mora imeti vsak udeleženec s seboj za stroške v Grčiji (lahko imate seveda tudi ustrezno vsoto v kaki drugi valuti).
Prijave udeležencev z ljubljanskega območja zbirajo poverjeniki, interesenti iz drugih krajev pa lahko pokličete Jureta Novaka na telefonsko številko (061) 3 15-772. Ob prijavi morate vplačati 40.000 dinarjev akontacije za izlet. Upravni odbor ne bo upošteval nobene prijave brez plačane akontacije. Drugi obrok bo treba plačati do 25. maja.
Sredi maja bo UO PD IMP sklical sestanek vseh udeležencev, kjer boste oddali potne liste za pridobitev viz in dobili vse ostale informacije.
Na Limbarski gori pa smo se ustavili za daljši oddih. Čeprav v domu ni bilo preveč toplo, smo se vseeno dobro počutili. Hrana iz nahrbtnikov nam je teknila, saj je bil že čas kosila. Zaradi lepega vremena in izrednih pogledov se nismo dolgo zadržali v notranjosti. Šli smo si ogledovat okolico. Kamniško — Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe so se že svetile v snežnih kristalih. Zasavsko gorovje, ljubljanski vrhovi s Krimom, Grmado, Smamo goro in Škofjeloškim pogojem, so bili še brez snežne odeje, nič manj vabljivi. Sonce pa je tako prijetno grelo, da so se mu nekateri kar nastavljali.
A tudi te lepote smo morali zapustiti, i začeli smo se spuščati v dolino. Limbarska gora (768) je bila najvišja točka tokratnega izleta. Ustavili smo se še v Hrasniku na kontrolni točki, nato pa v Moravče, kjer je bil zaključek poti. Tu smo počakali avtobus, da nas odpelje v Ljubljano. Zaželeli smo si srečno z željo: Še veliko tako prijetnih izletov!
Z. N.
Izleti v januarju in februarju
24. januarja na Slivno in Zasavsko goro
V soboto, 24. januarja 1987, bo PD IMP organiziralo izlet v Zasavske hribe. Zbor udeležencev je ob 5.30 pod uro na ljubljanski Železniški postaji. Z avtobusom se bomo peljali do Moravč, od koder bomo nadaljevali peš na Slivno in naprej preko Vač in Zasavske gore v dolino Save, od koder nas bo nazaj v Ljubljano popeljal vlak. Ne pretežke hoje bo okrog 6 ur. Skupino bo vodil Jure Novak.
7. februarja na Janče
V soboto, 7. februarja 1987, bo Robert Kastelic vodil izlet Planinskega društva IMP na Janče. Zbor ob 6. uri pod uro na Železniški postaji, kjer si kupite karte do Laz. Iz Laz se bomo vzpeli na Janče in nato nadaljevali pot še na Trebeljevo. Hoje bo okrog 5 ur.
27. februarja pohod na Stol
V soboto, 21. februarja 1987, bo tradicionalni pohod na Stol. Če se ga želite udeležiti, se pridružite skupini Planinskega društva IMP, ki jo bo vodil Marjan Požar. Zbor je ob 4. uri pod uro na ljubljanski Železniški postaji. Pa še opozorilo: Zimski pohod na Stol je zelo težak, zato je zanj obvezna zimska oprema — topla oblačila, dobri planinski čevlji in smučarske palice.
Planinci, plačajte članarino!
Občni zbor PD IMP je za leto 1987 določil naslednje članarine:
—	člani: 1.200 dinarjev,
—	mladinci: 500 dinarjev,
—	pionirji: 200 dinarjev.
Vse planince prosimo, naj članarino čim prej vplačajo pri svojih poverjenikih.
UO PD IMP
Izkaznice za pot prijateljstva
Vse, ki s Planinskim društvom IMP ali sami delate Pot prijateljstva po slovenskih, avstrijskih in italijanskih Alpah, obveščamo, da lahko kupite knjižice zanjo. Knjižice Poti prijateljstva dobite pri Bernardu Klobučarju. Če se vam zelo mudi, ga lahko pokličete tudi na telefon f061) 52-069.