TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice Glasilo Obœine Moravske Toplice SREDIØŒE – S simbolnim prerezom traku sta æupan Franc Cipot VRTEC MARTJANCI – Malœki martjanskega vrtca so pridobili lepe in obœinski svetnik Tibor Vöröø st. slovesno odprla cesto prostore v prizidku, ki so zdaj æe tudi napolnjeni z opremo in igrali. Prosenjakovci-Srediøœe. MARTINOV POHOD – Deæevno in hladno vreme je oviralo, ni pa onemogoœilo 250 pohodnikov-udeleæencev 9. Martinovega pohoda iz Martjanec na Jelovøkov breg. TEØANOVCI – Œlani prometnih kroækov, mentorji prometne vzgoje in ravnatelji osnovnih øol so æupana in œlane SPV opozorili na prometne zagate v svojih krajih. FOTO: Geza GRABARFOTO: Geza GRABAR FOTO: Ludvik SOŒIŒ FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR FOTO: Ludvik SOŒIŒ FOTO: Ludvik SOŒIŒ FOTO: Ludvik SOŒIŒ Besedilo: Ludvik Soœiœ 16. december 2008 TURISTIŒNO LETO 2009 V OAZI ZDRAVJA Ob vseh napovedih, ki so zaradi zelo zaostrenih gospodarskih razmer v svetu in tudi pri nas v tem trenutku dokaj œrne, se v naøi obœini pripravljamo na velik dogodek: svetovno prvenstvo v oranju. V tem vidimo priloænost za dodatni zasluæek in promocijo naøe pokrajine, ki jo ponazarja celotni Krajinski park Goriœko in terasasti svet do in ob »prekmurski reki« Ledavi, kar v turistiœnem smislu s skupnim imenom poimenujemo »Oaza zdravja«. Seveda pa je svetovno prvenstvo v oranju dogodek, ki bo daleœ presegal meje naøe obœine in pokrajine, saj gre za eno najveœjih prireditev na dræavni ravni in bo temu med drugim prilagojen tudi œas pomurskega sejma, ki se prviœ prestavlja na zaœetek septembra, na œas izvedbe svetovnega prvenstva v oranju med 1. in 5. septembrom 2009 na teøanovskih njivah. Priœakovati je, da bo vse od spomladi naprej na obmoœju naøe obœine prisotno veœje øtevilo predstavnikov razliœnih reprezentanc, ki se bodo pripravljali in privajali na naøe terene za merjenje na svetovnem prvenstvu, tako da bomo v letu 2009 gotovo priœa veœjemu turistiœnemu obisku ne glede na svetovno recesijo in zmanjøano kupno moœ prebivalstva v najbolj razvitih obmoœjih sveta, od koder sicer tudi k nam prihaja najveœ gostov. To pa je predvsem izjemna priloænost, da se naøi kraji predstavijo v lepi luœi in da z okraøevanjem in skrbno urejenim okoljem, v katerega sodi tudi sleherno dvoriøœe, fasada hiøe ali drugih objektov in tudi sicer urejena javna infrastruktura, kamor v prvi vrsti sodi urejenost cest in javnih poti, pokaæemo gostom, da æivimo v razviti pokrajini, ki veliko dá na skrb za svoje okolje, kar je v svetu vse bolj odloœujoœa vrednost za obisk nekega kraja. V ta namen smo v letoønjem letu izgradili nekaj pomembne infrastrukture: predvsem gre za cestno povezavo med Mlajtinci in Teøanovci, ki bo v œasu svetovnega prvenstva najbolj obremenjena, pa tudi za cesto v zgornjem delu Moravskih Toplic, ki bo z dokonœanjem trase od spodnjega do zgornjega dela Moravskih Toplic v prvi polovici leta 2009 v celoti spremenila podobo naselja Moravske Toplice. Med zelo pomembno infrastrukturo sodi tudi kolesarska povezava do Bogojine in v zaœetku leta 2009 tudi do Filovec ter, nenazadnje, tudi asfaltirana cesta med Srediøœem in Prosenjakovci. K vsemu temu je v pripravo na turistiœno leto 2009 v Obœini Moravske Toplice potrebno vøteti tudi izgradnjo centra Oaza zdravja in gostinskega objekta na ribniku ob turistiœni cesti Teøanovci-Mlajtinci ter veœ kot deset novih tras pohodnih, tematskih in kolesarskih poti, ki so se oblikovale v okviru evropskega projekta Turistiœno destinacijskega centra Oaza zdravja. Seveda pa bodo od poveœanega turistiœnega utripa v naøi obœini in regiji v letu 2009 gotovo imeli najveœ koristi tisti gostinci, hotelirji, lastniki apartmajev, vinotoœev, kmeœkih turizmov, trgovin in drugih storitvenih dejavnosti, ki se bodo znali dobro organizirati in skupaj s turistiœnim gospodarstvom in civilno druæbenimi organizacijami, ki jih predstavljajo predvsem razliœna druøtva, pripraviti promocijo naøe ponudbe na naœin, da bo tako imenovana Zgodba o Prekmurju øe dolgo ostala v prijetnem spominu vsem, ki bodo preæiveli pri nas dopust ali si priøli pogledat zanimivo tekmovanje v oranju. Bilo bi zelo lepo, œe bi na svetovnem prvenstvu tudi domaœini, domaœi mojstri oranja, dosegli dobre rezultate v svetovnem merilu, saj ta teren najbolje poznajo. g g g Obiœaj je, da ob koncu iztekajoœega se leta opravimo neke vrste obraœun opravljenega v minulem obdobju. Tako se tudi v obœini v tem trenutku zakljuœuje zelo intenzivna investicijska dejavnost, ki je letos prinesla veliko novosti in je zato z vidika uspeønosti naøe obœine pri œrpanju evropskih sredstev po razliœnih razpisih leto 2008 moæno oceniti z najveœjimi preseæniki. V letu, ki mineva, nam je uspelo z dobro pripravo projektov iztræiti veœ kot 3,7 mio EUR nepovratnih sredstev iz razliœnih evropskih in dræavnih razpisov in proraœunsko leto zakljuœiti z izjemnih 11,4 mio EUR celotne porabe. Prav zaradi takøne intenzitete dela se je med letom pojavilo kar veliko teæav s pridobivanjem razliœnih dovoljenj in soglasij, pri œemer moram pohvaliti delo obœinske uprave, ki je kljub zelo kratkim terminskim rokom uspela uresniœiti zastavljene ideje in programe. Seveda pa to pomeni, da postajajo apetiti na vseh podroœjih æivljenja v obœini, ki se tako ali drugaœe dotikajo proraœuna oziroma sofinanciranja iz javnih sredstev, vse veœji in vse manj obvladljivi. Posebej sedaj, ko je œutiti strah pred recesijo v gospodarstvu, kar bo zagotovo imelo negativni vpliv na javno finanœne zmoænosti tako na dræavni kot lokalni ravni. Kljub temu v tem trenutku lahko napovem vsaj eno rekordno leto, leto 2009, ki ne bo posebno leto na podroœju turizma le zaradi svetovnega prvenstva v oranju, ampak naj bi se konœno zaœela izgradnja t. i. Pomurskega vodovoda, s œimer bi bil dokonœno reøen najveœji problem naøih krajev na goriœkem delu obœine – oskrba z zdravo pitno vodo. Konec leta je tudi priloænost, da se kot æupan obœine zahvalim vsem, ki ste v preteklem letu s svojo dejavnostjo prispevali k uspeønemu poslovanju obœine oziroma k razvoju celotnega naøega obmoœja v smislu dodane vrednosti, ki pa ni vedno merljiva le v denarju, ampak œloveku velikokrat ogromno pomeni æe to, da imaø za njegova dejanja in delo dobro besedo. V prvi vrsti gre zahvala predsednikom in œlanom krajevnih skupnosti oziroma krajevnih odborov, vodstvom in œlanom kulturnih, turistiœnih in øportnih druøtev, ki vsako leto z razliœnimi prireditvami popestrijo naøe druæabno æivljenje, œlanom razliœnih komisij in odborov, ki delujejo v okviru obœine oziroma zavodov ali javnih podjetij, in, nenazadnje, œlanom obœinskega sveta, ki podpirajo zastavljeno razvojno usmeritev na obœinski ravni. V letu, ki se izteka, smo veliko pozornosti namenili tudi dogovarjanju na podroœju prostovoljnega gasilstva in v zadovoljstvo mi je, da smo po dolgem œasu priøli do skupnih ugotovitev, ki bodo gotovo prispevale k veœji poæarni varnosti in boljøi organiziranosti zaøœite in reøevanja v naøem okolju. Ob koncu leta Vam æelim, drage obœanke in spoøtovani obœani, da preæivite ta decembrski œas kar se da lepo in da bi bil tudi vaø obraœun vsaj pribliæno toliko pozitiven, kot je letoønji obraœun v naøi lokalni skupnosti. Sicer pa Vam æelim veliko zdravja, medsebojnega razumevanja in ljubezni v turistiœnem letu 2009, ki je tudi zaradi øtevilke devet v nekem smislu lahko pravljiœno leto. Feri Cipot, æupan 16. december 2008 55. Gostinsko-turistiœni zbor v Moravskih Toplicah ZLATA MEDALJA ZA BARBARO PUHAN Terme 3000 so bile prve dni oktobra gostitelj jubilejnega gostinsko-turistiœnega zbora Slovenije, ki velja za najveœji strokovno-druæabni dogodek s podroœja turizma in je letos sovpadal s praznovanjem 100-letnice Turistiœno-gostinske zbornice. Poleg øtevilnih strokovnih posvetov s podroœja turizma in kulinariœnih razstav so posebno mesto zavzemala tekmovanja. V 22 tekmovalnih kategorijah za zaposlene v gostinstvu in turizmu je sodelovalo veœ kot 300 tekmovalcev. Zunaj omenjenih kategorij je pod pokroviteljstvom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) tudi letos potekalo tekmovanje gospodinj turistiœnih kmetij in tistih, ki imajo peko kot dopolnilno dejavnost. Letos so gospodinje tekmovale v pripravi krompirjevega testa in izdelkov iz njega – krompirjevih svaljkov in œeøpljevih cmokov, strokovna komisija pa je ocenjevala tudi pogrinjke. Prijavilo se je 11 nosilcev turistiœnih dejavnosti, med njimi en tekmovalec. Tekmovalke in tekmovalec so se trudili po svojih najboljøih moœeh in skuøali v posebnem tekmovalnem øotoru pripraviti kar najbolj izvirno jed s svojega obmoœja. prihaja z znane turistiœne kmetije Puhan sredi vinogradov v Bogojini, od koder je sicer doma njen oœe. Ob dejstvu, da je bilo podeljenih øe sedem srebrnih in dve bronasti medalji, je Milena Kulovec, koordinatorka svetovalcev za kmeœko druæino in socialne zadeve na KGZS, z izkupiœkom nastopajoœih zelo zadovoljna. »To samo potrjuje, da je ponudba na turistiœnih kmetijah iz leta v leto Zmagovalka Barbara Puhan s svojimi najbliæjimi in svetovalkami (od leve): Joæica Puhan, koordinatorka kmetijskih svetovalk za dom, druæino in dopolnilne dejavnosti na KGZ Murska Sobota, kmetijska svetovalka Anica Petroviœ, oœe Joæe Puhan, Barbara, mama Olga Puhan in Milena Kulovec. Zato so bili svaljki razliœno zabeljeni. Uspeh z lanskega gostinsko-turistiœnega zbora v Podœetrtku, kjer so gospodinje tekmovale v kuhanju razliœnih vrst ægancev, je ponovila 22-letna Barbara Puhan, øtudentka zakljuœnega letnika smeri management v agroæivilstvu in razvoj podeæelja – dislociranega oddelka Fakultete za kmetijstvo Maribor v Rakiœanu. Barbara, ki je konœala srednjo æivilsko øolo v Mariboru, boljøa, kaj boljøa, vrhunska, in da naøe kmetije postajajo vse pomembnejøi œlen slovenske turistiœne ponudbe,« pravi. Barbara Puhan je bila ob ponovitvi lanskega uspeha zelo preseneœena in zadovoljna. Med drugim se ima zahvaliti tudi sedaj æe upokojeni kmetijski svetovalki Ivanki Donko ter Zdenki Tompa s Srednje øole za gostinstvo in turizem Radenci, ki sta ji dajali koristne napotke. Dan Save Naj kopaliøœe 2008 NAØI KOPALIØŒI TRETJI Pod okriljem podjetja Alpe Adria Media Marketing in uredniøtva radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« je tudi letoønje poletje potekala akcija slovensko »Naj kopaliøœe 2008«. Kopaliøœa so razvrstili v pet razliœnih kategorij: velika termalna kopaliøœa, srednja in manjøa termalna kopaliøœa, naravna kopaliøœa, bazenska kopaliøœa in vodni parki. Rezultate so razglasili na podlagi skoraj 30 tisoœ oddanih glasov 98 razliœnim slovenskim kopaliøœem. Najveœje øtevilo glasov v kategoriji velikih termalnih kopaliøœ so obiskovalci tokrat namenili Termalnemu parku Terme Ptuj, na drugo mesto se je uvrstila Termalna riviera Terme Œateæ, zmagovalka v sezonah 2004–2007; tretje mesto je tokrat zasedel Termalni park Terme 3000 Moravske Toplice, zmagovalec tekmovanja leta 2003. V kategoriji srednjih in manjøih termalnih kopaliøœ je najveœje øtevilo glasov prejel novi Wellness park Laøko, na tretje mesto pa se je uvrstilo kopaliøœe drugih term v Moravskih Toplicah – Term Sonœni park Vivat. Moravske Toplice KAR DVA APARTMAJSKA STOLPIŒA V neposredni bliæini hotela Vivat oziroma ob novi ulici, ki se od Vivata navezuje na Dolgo ulico in je bila komunalno urejena lani, sta kar dve gradbiøœi. V obeh pa gradijo apartmaje oziroma apartmajska stolpiœa. Investitor prvega je druæba Vivatinvest oziroma druæba Poœitek-uæitek, ki upravlja s Termami Sonœni park Vivat, izvajalec in investitor drugega je podjetje Gradis iz Maribora. Kot smo izvedeli, gre pri hotelu Vivat za gradnjo tretje faze apartmajskega naselja Sonœni park Vivat z 52 apartmaji treh razliœnih velikosti, ki bodo izkljuœno namenjeni prodaji na trgu; trgu so namenjeni tudi apartmaji Gradisa. S prodajo naj ne bi imeli teæav, saj so prepriœani, da je povpraøevanje po teh objektih veliko. V Vivatu je nenehnem porastu øtevilo noœitev v nastanitvenih zmogljivostih, prav tako tudi øtevilo dnevnih kopalcev. PIRŒEVA IN ZIØKO NAGRAJENA Med dobitniki najviøjih nagrad Poslovne skupine Sava, ki so jih tudi letos podelili v okviru svojega dne, sta tudi mag. Antonija Pirc in Andrej Ziøko, ob zaposlena v Termah 3000, ki so prav tako del poslovnega sistema Sava. Najviøjo nagrado Manager Save leta 2008 je prejela mag. Antonija Pirc, direktorica Term 3000. Pirœeva je v Poslovni skupini Sava zaposlena æe deveto leto in je v tem œasu opravljala øtevilne vodstvene naloge, med drugim zdruæevanje druæb dejavnosti Turizem, vodenje druæbe Sava Trade in njeno pripojitev k Merkurju, prodajo sredstev druæbe MG Market in zakljuœevanje poslovanja ter prevzem vodenja kompetenœnega centra Strateøki kontroling v Savi. Marca letos je prevzela vodenje druæbe Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Nagrado in priznanje Delavec Save 2008 za izjemne doseæke je letos prejelo sedem zaposlenih, med njimi tudi Andrej Ziøko, vodja komunalne sluæbe Term 3000. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 16. december 2008 Alojzu Bojnecu iz Filovec MURKOVA LISTINA ZA LONŒARSKO VAS V zaœetku novembra so slovenski etnologi podelili osrednje stanovske nagrade, Murkove nagrade in priznanja (poimenovane po etnologu in literarnem zgodovinarju Matiji Murku, 1861–1952). Glavna nagrada je pripadla Vitu Hazlerju, priznanje Igorju Cvetku, Murkovo listino – podeljujejo jo nepoklicnim etnologom, ki skrbijo za ljudsko dediøœino – je letos prejel Alojz Bojnec iz Filovec za »predstavitev lonœarske obrti v povezavi s tradicionalnimi oblikami panonskih domov in ljudskega stav barstva v Prekmurju«. KULTURNA DEDIØŒINA NACIONALNEGA POMENA Predlog sta pripravili Jelka Pøajd, viøja kustosinja Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, in konservatorska svetovalka ZVKDS OE Maribor Lilijana Medved in v utemeljitvi zapisali, da »se v druæini Bojnec z lonœarstvom in proizvodnjo keramike ukvarja æe tretja generacija. Poleg tradicionalnih izdelkov lonœevine izdelujejo t. i. gospodinjsko in oglje odporno keramiko (za potrebe danaønje kuhe). Pri izdelovanju sodobne keramike sodelujejo z oblikovalcem Oskarjem Kogojem. Zavod Lonœarska vas Filovci je bil ustanovljen z namenom, da ohrani spomin na to dejavnost, saj so (v Filovcih) skoraj pri vsaki hiøi imeli lonœarja«. V utemeljitvi nadalje beremo, da se je prav zadnjemu filovskemu lonœarju Alojzu Bojnecu ob pogledu na propadajoœe kmeœke stavbe v vasi porodila ideja o muzeju stavbarstva in lonœarske obrti. Zaœelo se je s prestavitvijo dveh domaœij, cimpraœ, na lokacijo v bliæini delujoœe lonœarske delavnice. Lonœarska vas je bila ustanovljena leta 2005. Namen je bil prikazati tipiko ljudskega stavbarstva hkrati s prezentacijo znaœilne ljudske obrti. »Lahko govorimo o kulturni dediøœini regijskega in nacionalnega pomena,« sta øe zapisali strokovnjakinji. »BILI SMO PRIJETNO PRESENEŒENI« Nosilec zamisli Alojz Bojnec (projekt pelje s svojimi sinovi) ne skriva zadovoljstva. »To pomeni, da so vrednost naøe zamisli prepoznali tudi v strokovnih krogih. Poleg tega sta predlagateljici pripravili predlog samoiniciativno, o njem sem zvedel pozneje, ko sta ga æe vloæili, sta pa obe naøi sodelavki in dobri poznavalki tega, kar poœnemo v Filovcih.« In kaj vse poœnejo v Filovcih? Lonœarska vas je bila uradno odprta septembra 2006. Njeno vsebinsko komponento sta predstavljali stalna razstava lonœarstva v Filovcih in razstava Druøtva keramikov in lonœarjev Slovenije. V tem zapisu nas zanima nas predvsem prva. V Lonœarjevi hiøi so na ogled bivalni prostori, izdelki filovskih lonœarjev, kopasta peœ, predstavljen je naœin œrnega æganja ter seznam filovskih 16. december 2008 lonœarjev. V 20. stoletju jih delovalo kar 74, ki so œrno ægano posodo izdelovali za domaœe potrebe in prodajo na sejmih, pozneje tudi za prodajo v trgovinah z narodopisnimi izdelki in spominki. Lonœarili so predvsem moøki, æenske so jim pomagale pri izkopu in pripravi gline (razmah te obrti je potrebno pripisati med drugim izredno kvalitetni glini v okolici), polirale so lonce in pomagale pri nalaganju peœi. NADGRADNJA OSNOVNE IDEJE Jeseni 2007 so iz Bogojine preselili æganjarno Joæefa Vogrina in jo postavili na obmoœju Lonœarske vasi. Vogrinova æganjarna je delovala æe pred drugo svetovno vojno, gospodar Joæef je tam ægal do smrti konec 80. let. Z muzejsko postavitvijo je Lonœarska vas ohranila spomin nanjo in predstavila tradicijo æganjarstva v Prekmurju. Bistveno razøiritev pomeni letoønjega septembra postavljena Hiøa kulinarike. V preseljeni cimpraœi, nekdanji Kovaœovi hiøi, so postavili kljuœne elemente œrne kuhinje in kruøne peœi v velki iæi ter osnovno dejavnost lonœarstva pomembno nadgradili s kulinariœno ponudbo. Projekt sta pospremili zloæenka o Hiøi kulinarike in œrni kuhinji ter knjiæica receptov filovskih gospodinj. »Zdaj smo v zakljuœnih dogovorih za preselitev etnoloøkega spomenika prve kategorije – Petkove domaœije iz Turniøœa oziroma œevljarjeve hiøe z imenitno predstavitvijo œevljarske obrti v pokrajini. Z lonœarstva smo torej svoje zanimanje in dejavnost æe razøirili na øtevilna druga podroœja ljudskih dejavnosti in v tej smeri nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje. Tako Lonœarska vas postaja pravo razstaviøœe ljudskih obrti v Prekmurju, ne le lonœarstva, s katerim smo zaœeli,« je sklenil Alojz Bojnec. »Moram reœi, da smo zadnje akcije izpeljali s pomoœjo Ministrstva za kulturo, strokovno pa nam ves œas stojita ob strani soboøki Pokrajinski muzej in mariborski Zavod za varstvo kulturne dediøœine.« Œestitamo za pomembno priznanje! Naj bo predvsem spodbuda za nadaljnje delo pri ohranjanju dediøœine. Zelo pomembno delo, saj bi bilo najhuje, kar se nam lahko zgodi, da ostanemo brez (kulturnega) spomina! Ludvik Soœiœ FOTO: Tomi BOJNEC FOTO: Tomi BOJNEC Pogovor s Simono Kauœiœ PREGOVOR PRAVI: OTROCI SO NAØE NAJVEŒJE BOGASTVO Priznam: med vsemi dogodki ob 12. prazniku Obœine Moravske Toplice smo najslabøe »pokrili« dogajanje v Martjancih: slovesno je bil odprt in namenu predan prizidek k vrtcu martjanske enote zavoda Vrtci Obœine Moravske Toplice, v nadaljevanju pa øe igrala na bliænjem igriøœu, donacija Rotary kluba Martjanci. S Simono Kauœiœ, diplomantko predøolske vzgoje na mariborski pedagoøki fakulteti, sva zatorej skuøala popraviti napako, ker pa je poleti postala v. d. ravnateljice zavoda Vrtci OMT, sva v pogovoru zajela øirøi spekter prostorskih razmer, uœno-vzgojnih prizadevanj, povezovanja z okoljem ..., s katerim osrednja varstvena ustanova v obœini razpira svoje lovke po okolju in opravlja nadvse pomembno delo (so)oblikovanja osebnosti v zgodnjem in morda najobœutljivejøem obdobju otrokovega razvoja. V okviru prireditev letoønjega obœinskega praznika ste v Martjancih odprli prizidek k vrtcu. Verjetno pri tem ni toliko pomembno prazniœno vzduøje kot pa dejstvo, da ste razøirili prepotrebne prostorske kapacitete vrtca, kar so potrebe narekovale æe nekaj œasa. Kakøne prostore ste pridobili s prizidkom? Pridobili smo eno igralnico za otroke prvega starostnega obdobja z vsem, kar spada zraven: posebej prirejeno umivalnico, garderobo in pokrito teraso z izhodom iz igralnice. Pridobili smo tudi no-vi vhod, ki je prilagojen najmlajøim otrokom – narejena je namreœ klanœnina, ki starøem in drugim omogoœa laæji dostop, predvsem seveda z voziœki, za otroke pa je premagovanje klanœnine dosti laæje pa tudi varneje kot hoja po stopnicah. Pokrito teraso z izhodom iz igralnice sta dobili tudi dve obstojeœi igralnici. Velika pridobitev je tudi zunanji WC, ki je po novih normativih obvezen za vse vrtce. Nekaj adaptacijskih del je bilo opravljenih tudi v starem delu, a je øe vedno potrebno urediti pode v obeh starih igralnicah, zamenjati okna, pa tudi streho bi bilo potrebno na novo prekriti. Domnevam, da so vzgojiteljice in otroci v Martjancih veliko pridobili prav s pokrito teraso. Je videti, da se je veselijo, jo koristno uporabljajo? Vsekakor je pokrita terasa najveœja pridobitev, saj jo imajo vse tri igralnice. Ker je terasa povezana v celoto, imajo otroci na razpolago prostor, ki omogoœa vsestranske gibalne aktivnosti v vseh letnih œasih. Druæenje vseh otrok in zaposlenih na terasi nudi najrazliœnejøe socialne in komunikacijske izkuønje ter moænost izbire, saj lahko otroci izbirajo med razliœnimi dejavnostmi, ki jih pripravljajo vse zaposlene. Na terasi je vsekakor vedno veselo. Pravijo, da to, kar doæivlja œlovek v mladih letih, kar se kali skozi otroøko duøo, ostane odloœilno pri odraslem, iz tega rastejo nagibi, dejanja. In vsega tega je v vrtcu Martjanci res veliko. Poleg dobrega strokovnega kadra je v tej enoti tudi poskrbljeno za resniœno dobre prostorske pogoje. To je pravzaprav edini vrtec v naøem zavodu, ki je bil namensko grajen, zdaj pa je obœina prisluhnila naøim potrebam in æeljam, ko se je ølo za pokrite terase. Naj povem, da je bilo prvotno predvideno, da bodo terase pokrite s keramiko, pa smo se uspeli dogovoriti in terase prekrili s 3-centimetrsko gumo, ki je otrokom res zelo prijazna. To pomeni, da lahko po terasi brezskrbno koracajo tudi najmlajøi. Guma ublaæi padec in otroci se hitro poberejo s tal ter æe veselo raziskujejo naprej. Œe pogledava øirøe: kakøne so prostorske razmere v drugih enotah? Verjetno je najveœje zanimanje za vpis v matiœni, moravski enoti, ki se zdaj stiska v preurejenih prostorih nekdanjega evangeliœanskega æupniøœa. Æe vsa leta se sreœujemo s prostorsko stisko v istih enotah: Martjanci, Moravske Toplice, pa tudi enota Bogojina se zadnja leta sreœuje s to teæavo. Kar se tiœe enote Martjanci, smo pridobili dodatni prostor, ki trenutno res zadostuje potrebam. Bojim pa se, da bo tudi to kmalu premalo. Martjanci so namreœ kraj v hitrem razvoju, tu so mlade druæine z otroki, øtevilo otrok v Martjancih se nenehno poveœuje. Poleg tega je kraj na tranzitni poti v Mursko Soboto in zato zanimiv za marsikaterega starøa, ki hodi tja v sluæbo s øirøega obmoœja Goriœkega. V enoti Bogojina smo letos ponovno odprli tretji oddelek, ki sicer ni v celoti zapolnjen, a velikost igralnice niti ne dovoljuje veœjega øtevila otrok. S septembrom 2010, ko bodo zaœeli veljati novi normativi, ki predpisujejo vsaj 3 m2 na otroka, bomo prisiljeni ta oddelek zapreti. Takrat bo potrebna tudi manjøa adaptacija, da bomo prostore uredili v skladu z normativi. Predvidevam, da bomo takrat nekaj otrok morali zaradi prostorske stiske prerazporediti v druge enote. Reøitev vidim v novem centralnem vrtcu v Moravskih Toplicah. V Moravskih Toplicah je vsekakor nujno zgraditi novi vrtec, da bi lahko zadostili potrebam vseh starøev. Zdaj je v to enoto vkljuœenih 34 otrok, kar nekaj smo jih preusmerili v naøe druge enote, kjer œakajo na prosto mesto v enoti Moravske Toplice. Æal smo zaradi teh premestitev nekaj otrok tudi izgubili; sedaj obiskujejo vrtce v drugih obœinah ali pa so ostali doma v varstvu dedkov in babic. Septembra 2010 bo enota v teh prostorih lahko sprejela najveœ 15 otrok, zato moœno upam, da bo imela obœina posluh in v tem œasu zgradila novi vrtec. Pregovor pravi, da so otroci naøe najveœje bogastvo, zato bi bilo prav, da se tako do njih tudi obnaøamo. Vsak skrbni gospodar poskrbi za svoje imetje, tako je æe skrajni œas, da tudi v Moravskih Toplicah poskrbimo za naøe otroke in jim omogoœimo bivanje v primernih prostorih. Kako bomo poskrbeli za naøe otroke in pa morda øe pomembneje – kako hitro, pa æal ni odvisno od zaposlenih v naøem zavodu. Mi vsekakor øe naprej upamo, da bodo lahko otroci v Moravskih Toplicah septembra 2010 v novih prostorih. Upanje pa je kot noœno nebo – nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kakøne zvezde. Imate pregled nad tem: kolikøen odstotek otrok je v naøem okolju vkljuœen v predøolsko vzgojo? Po sicer nepopolnih podatkih je velika vkljuœenost otrok v vrtec, zajeta je velika veœina predøolskih otrok. Slabøo vkljuœenost otrok v vrtec imamo na obmoœju enote Fokovci. Tam naj vrtca ne bi obiskovalo nekaj manj kot 30 otrok. Te otroke skozi vse leto vabimo na razliœne dejavnosti v enoti Fokovci, a se æal zelo slabo odzivajo na naøa vabila. V kratkem bomo imeli s starøi sestanek, kjer bomo preverili njihove æelje. Ponudili jim bomo skrajøani program, lahko tudi v popoldanskem œasu. Program bi bil v celoti 16. december 2008 samostojen. Namen tega programa je omogoœiti vsem starøem, da vkljuœijo otroka v vrtec, saj ugotavljamo, da je to nujno potrebno za otroka. Predvsem gre za socializacijo otroka, ki se nato laæje vkljuœi v øolo. Æe vsa leta sicer ugotavljamo, da se kar nekaj otrok vkljuœuje v vrtec zadnje leto pred vstopom v øolo, kar je vsekakor premalo. Otrok se v tem letu øele dobro navadi na novo okolje in ljudi, ko mora zopet spremeniti tako okolje kot ljudi. Prav bi bilo, œe bi se otroci vkljuœili v vrtec vsaj dve leti pred vstopom v øolo – pa œeprav le v skrajøani program. Ustrezni prostori so eden od dejavnikov, drugi so kadrovska zasedba, organizacijski prijemi, vsebina dela z naj mlajøimi. Kakøna je kadrovska zasedba, œe realno stanje primerjamo z normativi? V letoønjem øolskem letu je ustanovitelj pokazal veliko pripravljenost pri reøevanju tega vpraøanja. V vseh enotah imamo zadostno øtevilo kadra glede na øtevilo otrok oziroma za to, da lahko pokrijemo poslovalni œas enote. Predvsem je to problem pri enoti z enim oddelkom, kjer naj bi bili zaposleni le dve strokovni delavki – od tega ena, glede na øtevilo otrok, za skrajøan delovni œas. Œe æelimo tudi v tej enoti poslovalni œas prilagoditi potrebam starøev, ti dve delavki nista dovolj, saj moramo zadostiti tudi zakonu, ki doloœa soœasnost strokovnih delavk. Æal pa se ob odsotnosti strokovnih delavk (zaradi razliœnih vzrokov) øe vedno sreœujemo s teæavami, ki pa so v veliki meri tudi posledica naøe razdrobljenosti. Œe bi bil kader, ki ga imamo zdaj, razporejen v eni ali dveh enotah, bi lahko rekli, da imamo idealne pogoje, kar se tiœe kadrovske zasedbe. Smo pa kljub vsemu hvaleæni ustanovitelju, da je pokazal res veliko pripravljenost pri reøevanju te problematike. Le upamo lahko, da bo tudi v prihodnjih letih tako. Dobra kadrovska zasedba je nedvomno obet za kvalitetno vzgojno (in izobraæevalno) delo v vrtcih. Lahko reœeva, da otroci v teh vrtcih uæivajo enake moænosti kot vrstniki v veœjih srediøœih, da zaradi bivanja na slovenskem obrobju uæivajo enako kvalitetno skrb in vzgojo v najmlajøem obdobju? Vsi strokovni delavci v vrtcih se moramo ravnati po Kurikulu za vrtce, ki je nacionalni dokument in tako veljaven za vse, za tiste v veœjih srediøœih kot za tiste na obrobju. Na osnovi kurikula in ob rabi strokovne literature strokovni delavci naœrtujemo kakovostno predøolsko vzgojo, ki se na ravni izvedbe razvija in spreminja. Pri tem se upoøteva neposredno odzivanje otrok v oddelku in pa vpetost vrtca v øirøe okolje. Za vrtce so posebej izpostavljena tudi naœela, po katerih naj bi se uresniœevali zapisani cilji. Naj omenim samo naœelo enakih moænosti za vse in pa upoøtevanje razliœnosti med otroki. Tako smo dolæni zagotoviti enakovredne pogoje za optimalen razvoj vsakega posameznega otroka, seveda ob upoøtevanju individualnih razlik v razvoju in uœenju. Ima pa naø vrtec øe eno nalogo. Ker smo na jezikovno in narodno meøanem obmoœju, moramo tudi ustvarjati primerno podlago za razvoj dvojeziœnosti pri pripadnikih narodnostne skupine in veœinskega naroda. Otrokom moramo omogoœati seznanjanje s kulturo in kulturno dediøœino obeh narodov. Za izvajanje vsega tega je seveda potrebno v dvojeziœnem vrtcu zagotoviti predvsem kadrovske pogoje. Tako sta tam zaposleni v enem oddelku dve vzgojiteljici, ki morata enakovredno obvladati oba jezika. Za pokrivanje poslovalnega œasa potrebujejo øe pomoœnico vzgojiteljice, ki mora prav tako obvladati oba jezika. Stroøke za drugo vzgojiteljico v oddelku pokriva Ministrstvo za øolstvo in øport. Na podlagi vsega tega se res ni bati, da bi bili naøi otroci zaradi tega, ker æivijo na obrobju, za kaj prikrajøani. Menim celo, da imajo tu øe nekaj prednosti. Pri tem imam v mislih predvsem neposreden in vsakodnevni stik z naravo, pa tudi na podroœju sodelovanja s øirøim okoljem imajo naøi vrtci veliko veœ moænosti. Se pa vsi v vrtcih trudimo, da so tudi naøi otroci deleæni øe œesa. Tako organiziramo razliœne dodatne dejavnosti in smo verjetno eni izmed redkih, ki starøem omogoœamo, da te dejavnosti potekajo v prostorih naøih vrtcev, øe v œasu otrokovega bivanja v vrtcu oziroma takrat, ko se otroci æe pripravljajo za odhod domov in ne posegajo v vzgojno delo. Zavedati pa se moramo (tako starøi kot strokovni delavci), da vrtec otroku ne more biti dom, da mu vzgojiteljica ne more nadomestiti mame. Zelo bistveno je nedvomno to, da ste æe v preteklosti vzpostavili pristen odnos s starøi in okoljem. Na kakøne naœine ste pritegnili starøe? Sodelovanje med vrtcem in starøi je pomemben vidik kakovosti predøolske vzgoje. Pri odnosu med vrtcem in starøi je zelo pomembna delitev odgovornosti in razliœnost pristojnosti. Institucija naj bi druæini nudila storitve, ne pa posegala v sfero zasebnosti oziroma v pravice starøev. Vrtec mora spoøtovati kulturo, identiteto, jezik, svetovni nazor, vrednote, prepriœanja, staliøœa, navade in obiœaje posamezne druæine. Starøi pa morajo po drugi strani upoøtevati meje svojega soodloœanja, kar pomeni, da ne smejo posegati v strokovnost institucije. Za naø zavod lahko trdim, da smo vsa leta s starøi dobro sodelovali. Po enotah so bila organizirana razliœna sreœanja s starøi – od pogovornih ur do roditeljskih sestankov in razliœnih neformalnih sreœanj: delovna sreœanja, sreœanja ob knjigah, proslave pa tudi zabave. Kar nekaj starøev se je na naøo pobudo preizkusilo v igranju v igricah, ki smo jih pripravili za naøe otroke, z njimi pa smo se nato predstavili tudi øirøi javnosti. Dobro je tudi zaæivel skupni zakljuœek vseh enot – cicijada. To je øportna prireditev, kjer otroci ob pomoœi starøev dosegajo uspehe na podroœju gibanja in si priborijo prve medalje. Øe bi se dalo naøtevati, mislim pa, da je bolj pomembno, da se na tem mestu zahvalim prav vsem starøem, ki so pripravljeni kakorkoli sodelovati z nami. Njihov prispevek je neprecenljiv in nenadomestljiv. V œasu, ko nihœe »nima œasa«, naøi starøi »najdejo œas« za svoje otroke. Kar se tiœe sodelovanja z okoljem: veseli smo, œe nas kdo povabi k sodelovanju. Prav radi se odzovemo vabilu. Otroci zelo radi nastopajo, se predstavljajo v javnosti. Prav tako pa radi riøejo, raziskujejo ... Veseli so, œe lahko to pokaæejo tudi drugim. Strokovne delavke pa vse dejavnosti izpeljejo tako, da imajo otroci od tega veliko veœ kot »le nastop«. Vse enote dobro sodelujejo s krajevnimi skupnostmi, s turistiœnimi druøtvi, gasilskimi druøtvi, osnovnimi øolami. V dvojeziœni enoti Prosenjakovci zelo dobro poteka tudi sodelovanje z Zavodom za kulturo madæarske narodnosti iz Lendave, pa tudi z Madæarsko narodno samoupravno skupnostjo Obœine Moravske Toplice. Menim, da vsi vrtci æivijo in dihajo z okoljem, da se odzivajo na potrebe okolja in da tudi sami aktivno sooblikujejo aktivnosti v tem okolju. Æelela bi izpostavila sodelovanje s hotelom Vivat, ki nam velikoduøno omogoœa, da prireditve izvedemo v njihovih prostorih. Tudi v tem øolskem letu bomo veœkrat gostovali pri njih z razliœnimi prireditvami, eno smo æe izvedli v novembru, dve bosta v mesecu decembru, nato pa si bodo sledile po ena vsak mesec do konca øolskega leta. V tem øolskem letu je zaœela delovati spletna stran naøega zavoda, kjer lahko poleg omenjenih informacij najdete øe marsikaj zanimivega. Zato nas obiøœite na spletnem naslovu www.mojvrtec.com in izvedeli boste øe kaj! Slovesnost ob odprtju prizidka v Martjancih. 16. december 2008 Pripravil: Ludvik Soœiœ MARTJANSKI OTROCI SO DELILI SREŒO Z MARIŒEVIMI IZ SEBEBOREC Po dogovoru z ravnateljico Simono Kauœiœ in druæino Mariœ smo se odloœili, da tudi letos sprejmemo povabilo in v tednu otroka okrepimo vezi, ki so jih tkali naøi predhodniki vse od takrat, ko so Mariœevi otroci zaœeli obiskovati vrtec Martjanci. Lep slovenski pregovor pravi, da se po jutro dan pozna. Torek, 7. oktobra je bil, drugi dan v tednu otroka, ki je letos potekal pod geslom: »Nekoga moraø imeti rad!« Ta stavek je za nas, ki delamo v vrtcih, vodilo, hkrati pa opomin, da moramo æe otroka usmerjati na tisto pristno pot dobrote, po kateri se bo lahko vedno sreœen vraœal k nam. Jutro, bogato s preœudovito jutranjo zarjo je naznanjalo, da bo dan drugaœen, bogatejøi od drugih vsakdanjikov. V vrtcu Martjanci se je æe navsezgodaj zbralo veliko øtevilo otrok, ki so æe s svojimi pogledi govorili, da se tega dne resniœno veselijo. Odpravljali smo se na pohod, ki je bil za vse izziv. Po opravljenem jutranjem obroku smo se zbrali vsi, ki se vsak dan druæimo ob igrah, plesu, petju in drugih naœrtovanih in priloænostnih dejavnostih. Skupina otrok drugega starostnega obdobja je mlajøim prijateljem do potankosti razloæila svoj naœrt potovanja. Mi, odrasli smo æeleli slediti vsem njihovim pogovorom, a jih je bilo preveœ in øe tisti, ki smo jih uspeli prestreœi, so se nam zdeli teæko uresniœljivi. Sledile so priprave. Vsak otrok je poiskal svoje popotne œevlje in skoraj ne bi mogli verjeti oœem, da se je ta dan vsak sam obul, le vezalke pri redkih øe niso ubogale otroøkih rok. Starøi so poskrbeli za udobna øportna oblaœila, mi, zaposleni pa za zaøœitne brezrokavnike, da so bili otroci kljub svoji majhnosti vidni na cesti. Na ploøœadi pred vrtcem si je vsak pohodnik naøel prijatelja, s katerim je æelel prehoditi zaœrtano pot. Øe slovo od mlajøih prijateljev in sodelavcev pa smo æe vsi bili pripravljeni na potovanje, ki smo ga zaœeli s Kekœevo pesmijo, saj le-ta opeva sreœo in lahkotnost otroøkih korakov. Hodili smo po ploœnikih, preœkali glavno cesto in sledili smerokazu, na katerem je bilo zapisano ime vasi – Sebeborci. Med potjo smo opazovali ravnico s skrbno obdelanimi njivami, ki øe priœajo o delavnosti naøih ljudi, koruzna polja, njive s pozabljenimi buœami in nenazadnje kmeta, ki je ravno tedaj oral njivo. Pogovor, ki je stekel med skupino fantov, nas je prisilil, da smo nekoliko upoœasnili hojo. Traktorist je bil na namreœ drugem koncu njive, zato se niso mogli poenotiti v dogovoru, kakøne znamke je traktor in kako moœan je. Ob pribliæevanju so bili vsi enotnega miøljenja, da je takøen traktor najboljøi in najmoœnejøi, znamka traktorja pa ob tem dognanju ni bila veœ pomembna. Zatem se je zaœela pot vzpenjati in otroci so zaznali prometni znak z oznaœbo divjadi, kar pa je po njihovi razlagi pomenilo, da tu æivijo srne, da so v bliæini lovci, da moramo biti tiho, ker se sicer æivali bojijo in zbeæijo stran. Njihova ugibanja in predvidevanja je prekinil voznik avtomobila, ki je namesto da bi upoœasnil, moœno pospeøil voænjo mimo nas. Otroøka pozornost se je preusmerila na opazovanje, primerjanje in øtetje vozil, kar pa ni trajalo dolgo, saj jo je prestregel krik otroka, ki je stopal na œelu kolone. Opazil je namreœ streho Gostilne Mariœ. Marsikomu izmed nas bi bila ta streha œisto obiœajna, a otrokom, ki so oœitno hranili v spominu lepa doæivetja, je pomenila veliko veœ. Opisovali so jo z izrazi: lepa, velika, sonœna in ker jo je obsijalo tistega jutra sonce, so jo primerjali kar z zlatom. Vse, ki smo ta dan spremljale otroke, smo zaznale spremembo hoje. Kljub utrujenosti po prehojeni poti, so otroci pospeøili korake in œez œas smo videli æe celo proœelje hiøe, ki ni navadna hiøa, gostiøœa, katerega ime je vredno zapisa z veliko zaœetnico. Ob prihodu nas je pozdravil gospod Marjan Mariœ, ki je z izbranimi besedami otrokom pribliæal druæinsko od loœitev, zakaj so prav oni deleæni njihove pozornosti ob tednu ot roka in nam vsem zaæelel iskreno dobrodoølico. Mi pa smo mu v znak zahvale poklonili øopek roæ iz naravnega ma teriala, nabranega na naøih sprehodih po okolici vrtca, ki smo ga izdelali v vrtcu s skupnimi moœmi, kar je naø gostitelj pohvalil in zagotovil, da ga bo shranil v zbirko daril. Zatem nas je povabil v liœno pripravljen prostor za goste, kjer nas je priœakala skrbno pripravljena miza, h kateri smo prisedli. Po kratki predstavitvi, pogovoru in zapeti pesmi so nam postregli z najboljøo Mariœevo pizzo in hladnimi napitki, kar nam je po tako dolgi poti prijalo. Temu je sledilo novo preseneœenje – igriøœe z gugalnicami in travnatimi povrøinami za rajalne igre in tek, v katerem smo sodelovali vsi prisotni, zmagali pa so otroci. Odrasli smo æe œutili rahlo utrujenost, a smo se je hitro otresli, ker je sledilo novo preseneœenje. Zasliøali smo glas harmonike, na katero je igral gospod Ludvik, ki dobro pozna æelje otrok. Melodija harmonike in glasno petje otrok je odmevalo daleœ po okolici, ob pesmi Naøa œetica koraka pa smo se z otroci prijeli za roke, sklenili verigo in zaplesali v krogu, vsi smo œutili enako, vsem nam je bilo lepo. 16. december 2008 NEKOGA MORAØ IMETI RAD Nekoga moraø imeti rad, Pa œeprav trave, reko, drevo ali kamen, Nekomu moraø nasloniti roko na ramo ... Teden otroka je œas, ko so vse misli usmerjene v otroka in vse aktivnosti stremijo k otroøki zabavi. V vrtcu Fokovci sva s sodelavko pripravili dejavnosti, da bi osreœili otroke in jim øe posebej polepøali trenutke v vrtcu. Tema tedna otroka se je glasila NEKOGA MORAØ IMETI RAD, zato smo se veliko pogovarjali o prijateljstvu, o medsebojnih odnosih in o tem. koga oziroma kaj imamo radi. V naøo sredino pa smo povabili tudi otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Æeleli smo jim predstaviti naøe æivljenje in praznovanja v vrtcu. Ker nam to ni uspelo, jih vabimo, da se nam pridruæijo v mesecu decembru. V prazniœnem razpoloæenju bomo skupaj priœakali dedka Mraza. Ker radi posluøamo pravljice, smo spoznali pravljico Vidkova srajœica, se nauœili pesem Rad imej, se druæili ob razliœnih igrah, risali svojega prijatelja, izdelali plakat, pekli kostanje s prijatelji ... Vse lepo hitro mine. Otroci so postali nejevoljni, ko smo jim povedali, da se je potrebno odpravljati proti vrtcu. Obrazi pa so zlezli v nasmeh, ko je stopil prednje gospod Marjan z dokaj veliko økatlo v rokah. Tiøina, ki je sledila, je naznanjala, da se dogaja nekaj pomembnega. Poœasi in razloœno je otrokom povedal, da je bila njegova druæina danes deleæna sreœe, ki se je ne da obœutiti vsak dan, zato so mislili na vsakega otroka in v ta namen pripravili darila za njih in domaœe. V vsakem darilu so bile lesene barvice, milni mehurœki in v belo kuverto vstavljen bon za pizzo, ki ga lahko otroci koristijo ob naslednjem druæinskem obisku. Ob tem so me obøle øtevilne misli, ki jih v tistem trenutku nisem zmogla urediti. Zavedala sem se izziva za druæine otrok, ki drvijo v naglici sodobnega œasa, hkrati pa sem se sama zasledila v izpraøevanju vesti. Kaj bi pa jaz storila? Bi sledila otroku in njegovi sreœi? Bi morda zrla nanj kot dodatno obvezo ali pa kot priloænost za druæinsko druæenje ob otroku, ki je unovœil svoj bon, bil z nami in bil tisti trenutek soudeleæenec gesla tedna otroka »Nekoga moraø imeti rad«? Œas odmerjen naøemu druæenju je hitro minil. Obogateni z mnogimi doæivetji in darili so se naøi otroci vrnili v vrtec, kjer so hiteli pripovedovati o vsem mlajøim prijateljem in zaposlenim, ki so ta dan skrbeli za njih, vendar so jim hkrati zagotavljali, da bodo drugo leto tudi oni deleæni enake sreœe. Pravijo, da œas briøe sledi, vendar tako globoko doæivete sreœe se ne da izbrisati. Sledi ostajajo, spomini v vrtcu se vedno znova vraœajo, kar lahko potrdimo spremljevalke Timea, Gordana, Valentina in Milena, ki smo ob svojih varovancih na obisku Gostiøœa Mariœ v Sebeborcih doæivele prenovo Kranjœeve Povesti o dobrih ljudeh. Milena Œernela, vzgojiteljica 16. december 2008 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE K razmiøljanju o projektu Obnovljivi viri energije nas je spodbudila gospa Larisa iz Razvojne agencije Sinergija, Markova mama. Predstavila je projekt in nas navduøila za sodelovanje. Dogovorili smo se, kako bo potekalo naøe sodelovanje. Njena priœakovanja in naøa ustvarjalnost, radovednost ... V celoletnem projektu sodelujejo vsi otroci v starosti od 3–6 let (20 otrok). Cilji iz kurikuluma, ki smo si jih zastavili: • Otrok si starosti ustrezno oblikuje predstavo o planetu Zemlja. • Otrok spoznava, da na njegovo zdravje vplivata okolje in on sam. • Otrok pridobiva izkuønje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolja. Dejavnosti, vezane na cilje Na obisk v vrtec je priøla lutka Lili, ki æivi daleœ v gozdu. Pripovedovala je zgodbico o drevesih, œistem zraku, soncu, ki z æarki greje travo, drevesa, roæe, æivali ... Tako so nastali æivahni pogovori o ekologiji. Otroci so spoznali odpadke, onesnaæenost zraka, vode, preveliko porabo energije. Spoznali so vlogo sonca pri ogrevanju. Ugotovili smo tudi, kaj lahko vsak posameznik prispeva k œistemu okolju. V vrtcu smo naœrtno spremljali ugaøanje luœi, zapiranje vode oziroma spuøœanje v majhnih curkih, roke smo si obrisali samo z eno brisaœo in veliko hodili peø. Otroci so zaœeli opozarjati starøe na ugaøanje luœi, uporabo varœnih æarnic, peø hojo ... Spoznali so razliœne vrste energije ter kako deluje. Zelo zanimivi so bili sonœni kolektorji na sosednji hiøi. S pomoœjo knjige smo natanœno narisali, kako sonce greje celice v kolektorjih in z njihovo pomoœjo grejejo hiøo in vodo. Otroci so ugotovili, da imajo najveœ energije, ko sije sonce in nas greje, vendar brez hrane ne gre. Ta nam tudi daje energijo. Doma kurijo na drva in ta rastejo v gozdu. Na mestu, kjer posekajo eno drevo, je potrebno zasaditi drugo. Ta potem nadomesti tisto, ki smo ga posekali. Tako se gozd obnavlja in to pomeni, da je les obnovljiv vir energije. Odpadke so otroci loœevali v posamezne koøe, tako kot je na njih zapisano oziroma narisano. Ob spoznavanju vrst energije in varœevanju smo posebej pozorni na varnost. Kaj lahko poœnejo otroci in kaj odrasle osebe. Tako smo pripravili v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim druøtvom Moravske Toplice evakuacijsko vajo. Otroci so spoznali vse elemente varnega ravnanja z ognjem in elektriko. Izkuønje vzgojiteljic Ob projektu se niso uœili le otroci, paœ pa tudi vzgojiteljice, pomoœnice vzgojiteljic, starøi in øirøa skupnost. Informacije smo poiskali v razliœni literaturi, ki smo jo dobili v knjiænici in na spletu. Strokovne delavke smo prihajale z novimi idejami, usklajevale mnenja in se dogovarjale za delo naprej. Æupan Obœine Moravske Toplice Franc Cipot æe vrsto let pripravlja sprejem za predstavnike osnovnih øol v obœini – delegacije prometnih kroækov, mentorje prometne vzgoje in vodstva øol (ravnateljici in ravnatelj). Uœenci vselej pripravijo svoje »poroœilo« in v njem zapiøejo svoje zamisli o izboljøanju prometne ureditve v svojem okolju. Objavljamo zapisa prometnih kroækov Dvojeziœne osnovne øole Prosenjakovci in Osnovne øole Fokovci. MORA ØE KDO UMRETI? Iskreno povemo, da smo se æe nekoliko zbali, da naøega vsakoletnega sreœanja v taki obliki ne bo. Zakaj? Predvsem smo zadovoljni, da lahko na tem mestu spregovorimo o svojih teæavah, opozorimo na stvari, ki nas øe motijo, in pohvalimo tisto, kar je bilo usliøano. Spregovorimo najprej o lepih stvareh: • Poudariti moramo predvsem lego naøe lepe, svetle øole. V veliko zadovoljstvo nam je, da so igralne povrøine in avtobusno postajaliøœe oddaljene od voziøœa, saj se tako poœutimo varnejøi in svobodnejøi pri igri. • Veseli nas tudi dejstvo, da smo v tesni povezavi s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, saj se z gospodom Œarnijem in policistom Marjanom tako lahko sproti dogovarjamo o tekoœih zadevah glede prometne varnosti. • Na tem mestu bi se radi zahvalili tudi za priznanje, ki ga je naøa øola prejela ob 60. obletnici ustanovitve AMD. Iskrena hvala! Æal pa moramo ponovno opozoriti tudi na nekatere zadeve z negativnim predznakom: • Ne vemo natanœno, katero leto se takole dobivamo. In prav od vsega zaœetka opozarjamo na dejstvo, ki nas zelo skrbi: voænjo skozi naselje. Kljub najrazliœnejøim opozorilnim znakom, da je v bliæini øola, vozniki avtomobilov, tovornjakov prav niœ ne pazijo, ampak le øe bolj pritisnejo na plin. Kljub naøim vsakoletnim opozarjanjem moramo povedati, da ni nobenega napredka. Æal je prav nasprotno: vsako leto je huje. Na nikogar ne æelimo kazati s prstom, pa vendar lahko povzamemo, da je policijski nadzor pri nas aktualen na zaœetku øolskega leta, potem pa se nekako usta vi. Menimo, da bi se ob pogostejøem policijskem nadzoru vozniki le nekoliko »prestraøili« in dobro premislili, ali bi nekateri peljali skozi naselje tudi veœ kot 100 km/h. Ali je potrebna øe kakøna smrtna ærtev? Menimo, da sami tudi glede tega naredimo veliko. Kot vsako leto smo tudi letos vaøœane opozarjali na pomembnost, da sem viden udeleæenec prometa. In z veseljem vsako leto opazimo veœ kresniœk, veœ ljudi v svetlih oblaœilih, veœ odsevnih trakov. A proti neodgovornim voznikom smo nemoœni. Zato vas ponovno prosimo, priskoœite nam na pomoœ, dokler ni prepozno. • Prepriœani smo, da bi se veliko varneje poœutili, œe bi dobili tudi ploœnik, saj nam tako ne bi bilo potrebno dobesedno skakati s ceste v jarke, ko æe od daleœ zasliøimo moœ jeklenih konjiœkov. Zavedamo se tega, da gre za velik finanœni zalogaj, prav tako pa verjamemo, da lepa beseda lepo mesto najde. Prosimo vas torej, imejte ob mislih na obmejno vasico Prosenjakovci tudi sliko ploœnika, ki se vije skozi vas in po katerem se vsakdo lahko brezskrbno sprehodi. • In øe naøa zadnja proønja. Spomladi, ko se zaœne prebujati narava, zaœne z naglico rasti tudi trava ob voziøœu, torej ob jarkih. Zastira pogled in zmanjøuje vidljivost, odgovorni pa jo kosijo le enkrat letno. Æal je to veœ kot premalo. Prosimo torej, da v zvezi s tem kaj postorite. Prometni kroæek DOØ Prosenjakovci Ob primerni predstavitvi teme otrokom ni bilo niœ preteæko. Vse dejavnosti so bile zanimive, privlaœne. Razpoloæenje v igralnici je bilo sproøœujoœe in delavno. Kot zanimivost øe to, da so na zaœetku starøi œudno gledali na otroke, ko so jim pripovedovali o energijah in smo presegli njihova priœakovanja. Posebej je to bilo razvidno iz radijske oddaje Biba, Buba, Baja na Murskem valu, ko so otroci odgovarjali na vpraøanja novinarke. Projekt øe vedno ni zakljuœen. Skozi vse leto bomo øe naprej vnaøali teme pod naslovom Obnovljivi viri energije. Marjana Kolar, vzgojiteljica 16. december 2008 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obœine Moravske Toplice AKTIVNOSTI KOMISIJE ZA DELO S ØOLSKO MLADINO Foto: Arhiv SPV Foto: Ludvik SOŒIŒ Foto: Arhiv SPV Pregled dela v letu 2008: 1. Stalni kontakti z ravnatelji in mentorji prometne vzgoje na osnovnih øolah – program dela v prometnih kroækih – osnovne oblike prometne vzgoje na osnovnih øolah 2. Obdelava nevarnih toœk v naœrtih za varne poti v øolo (delo na terenu) Rok: do 21. aprila 2008 3. Priprave in izvajanje kolesarskih izpitov na osnovnih øolah Rok: celo øolsko leto 4. Priprave na obœinsko tekmovanje »Kaj veø o prometu« Rok: do 18. aprila 2008 5. Izvajanje obœinskega tekmovanja »Kaj veø o prometu« (letos je potekalo v Puconcih) 6. Izvajanje medobœinskega øolskega tekmovanja »Kaj veø o prometu« (tudi udeleæba na republiøkem tekmovanju) Rok: april-maj 2008 V PROMETU VARNOST ZA VSE Æe sam naslov pove, da bi danes rada poudarila varnost vseh, ki smo kakorkoli povezani s øolo in prometom v okolici nje ter na naøih poteh domov. Bom povedala na kratko: 1. Ko izstopam iz kombija, stopim na lepo »urejeno postajaliøœe«, ki øe poudari urejenost naøe øole. 2. Ko prevozim slalom skozi avtomobile uœiteljev, prispem do øole. Ne vem, zakaj ne morejo parkirati kje drugje, tudi starøi, ki vozijo svoje ta male. Œe ne drugo me vsaj to zbudi, zgleda, da to pomaga tudi uœiteljem, predvsem ko opazijo kako bleøœeœo se œrtico na svojem jeklenem konjiœku, ki je øe vœeraj niso opazili. Pa ne bom naøtevala naprej, saj bi se øe naølo. Raje bom povedala, kaj vse smo to leto poœeli, da bi naøe uœence opozorili na varno ravnanje v prometu: • potekale so kontrole prometa pri prihodu in odhodu uœencev ob prvem øolskem dnevu, • oktobra je potekal teden varnosti otrok v prometu, • uœenci 5. razreda so opravljali kolesarski izpit, uspeøno smo sodelovali na obœinskem in medobœinskem tekmovanju Kaj veø o prometu, • poleg tega otroci skozi celo leto dobivajo razliœne letake, ki so razstavljeni ter jih s tem opozarjajo na varnost v prometu. Hvaleæna sem vam, da ste nam prisluhnili, saj s tem niste prisluhnili samo meni, ampak vsem, ki æivijo in dihajo z Osnovno øolo Fokovci. Prometni kroæek OØ Fokovci 7. Izvajanje akcije »Prvi øolski dnevi« (1.–5. september 2008) 8. Akcija »Stopimo iz teme«, ki vsako leto poteka od oktobra do marca naslednje leto 9. Sodelovanje z druøtvi in inøtitucijami na osnovi prometnovarnostnih naœrtov, ki jih sprejema Obœina Moravske Toplice (AMD, ZØAM, Policija, republiøki SPV ...) 10. Sprejem øolskih delegacij – prometnih kroækov pri æupanu; namen akcije je, da uœenci poroœajo o delu prometnih kroækov na øolah in tudi zaprosijo æupana, da pomaga odpraviti negativnosti v cestnem prometu, ki neposredno vplivajo na varnost pri prihodu v øolo ali odhodu iz nje. Sreœanje se je pokazalo kot zelo uspeøno, saj udeleæenci vse nas, ki delamo na podroœju varnosti cestnega prometa, opozorijo na napake, ki jih mogoœe nismo niti opazili. Tak sprejem pri æupanu je edini v naøi regiji. Moram poudariti, da so vse aktivnosti, ki so naœrtovane za delo s øolsko mladino v naøih øolah, zelo dobro sprejete, zahvaljujoœ vodstvom øol in mentorjem prometne vzgoje. Zahvaljujem se jim za tak pozitivni odnos in vsestransko pomoœ pri izvedbi akcij, ki jih izvajamo na øolah. Franc Œarni, predsednik SPV Obœine Moravske Toplice 16. december 2008 Moravske Toplice OD ADVENTA DO NOVEGA LETA Prva iz niza natanko 19 prazniœnih prireditev v obœini – zaœele so se pred prvo adventno nedeljo – je bil adventni sejem pred evangeliœansko cerkvijo v obœinskem srediøœu. Turistiœno-informativni center (TIC) Moravske Toplice je organizator veœine prireditev, ki se bodo zakljuœile z novoletnim plesom 1. januarja prihodnje leto. V tem œasu se bodo zvrstile prireditve, kot so: miklavæevanje s sejmom, Miklavæev pohod in proøœenje v Selu, boæiœne predstave in koncerti, otroøke delavnice ter boæiœno-novoletni sejmi, pohod k polnoœnici z baklami na Ivancih, Øtefanov pohod v Vuœji Gomili, Øtefanov ples, boæiœni veœer na prostem v Filovcih in silvestrski pohod s silvestrovanjem na prostem v Sebeborcih. TIC je na sejemske stojnice tudi letos povabil øtevilne ponudnike izdelkov domaœe in umetnostne obrti. Na adventnem sejmu je bila najbogatejøa prav ponudba adventnih venœkov, domaœih dobrot in prazniœnih izdelkov. Domaœini in gostje bliænjih zdraviliøœ so se lahko oskrbeli s prav vsemi prazniœnimi predmeti. Za to so poskrbeli œlani TD Martin, æupnijske karitas in s ponudbo okrasnih nakitov in drugih roœnih del Æeljka Hoblaj, vsi iz Martjanec, mladi obiskovalci verouka v Moravskih Toplicah, malœki tamkajønjega vrtca, œlani obœinskega druøtva upokojencev, vezilja Danica Babiœ iz Ivanovec, mediœarstvo Celec iz Ratkovec, sadjarstvo Cifer iz Kukeœa, œebelarstvo in unikatni izdelki iz œebeljega voska Ankica in Vlado Kodila iz Andrejec ter Vladimir Miloøeviœ iz Kanœevec s spominki. V okviru prireditve, ki æal letos ni bila obiskana tako dobro kot prejønja leta, pa tudi narava je prej kazala spomladansko kakor zimsko podobo, so nastopili malœki tamkajønjega vrtca, zveœer pa so se v cerkvi s samostojnim koncertom predstavili øe œlani meøanega pevskega zbora Aeternum. PGD Teøanovci PRIKAZ GAØENJA TUDI V TEØANOVCIH V niz aktivnosti v oktobru – mesecu varstva pred poæari – so se tudi letos vkljuœila vsa gasilska druøtva v obœini in to po zaslugi Gasilske zveze Moravske Toplice, ki je preverila tihi sistem alarmiranja oziroma odzivnost operativnih enot posameznih druøtev za intervencije na izbranih lokacijah v vseh treh sektorjih. Ponekod so razliœne demonstracijske prikaze rokovanja z gasilsko opremo pripravila tudi druøtva sama. V Teøanovcih so tamkajønji gasilci prikazali gaøenje z nedavno kupljenim kombiniranim gasilskim vozilom, po tipizaciji GZS imenovanim GVC 16/25. Prikazano je bilo gaøenje ognja z vodo iz cisterne prek navijaka in œrpalke na visoki tlak, prav tako pa tudi z dovodom vode prek klasiœnih gasilskih tlaœnih cevi in roœnika z zasunom. Teøanovci »GOSPOSKA« ULICA JE DEL TURISTIŒNE CESTE Potem ko so æe v okviru letoønjega obœinskega praznika v oktobru namenu predali obnovljeno turistiœno cesto med Teøanovci in Mlajtinci v dolæini 1,8 kilometrov z razøirjenim mostom œez Lipnico, hodnikom za peøce in uliœno razsvetljavo, so v okviru te modernizacije s 4,5 na 5,5 metra razøirili in obnovili tudi vaøko ulico v Teøanovcih, ki pelje proti Mlajtincem. S tem je tudi ta odsek postal del turistiœne ceste. Po zadnjih podatkih je vrednost del na okrog 400 metrov dolgi ulici z vsemi potrebnimi komunalnimi vodi – v øirini cestiøœa je sanirano primarno vodovodno omreæje mestnega voda Moravske Toplice-Bogojina, poloæeno sekundarno vodovodno omreæje, kanalizacija za meteorno vodo, cevi za polaganje visokonapetostnega voda v zemljo ter z vso nadzemno infrastrukturo – novo asfaltno prevleko na voziøœu, ploœniki in novo uliœno razsvetljavo, ocenjena na 250 tisoœ evrov. Okrog 70 % vrednost asfaltne prevleke je bilo plaœanih iz skladov EU, ostala dela se bodo v celoti pokrila iz obœinskega proraœuna. Kot se je na priloænostni sveœanosti ob odprtju nove infrastrukture v t. i. »gosposki ulici« æupan Franc Cipot spominjal klavrnih zaœetkov, saj je cesta odprla marsikatero nereøeno vpraøanje glede lastniøtva del zemljiøœ ob cesti. Na koncu se je vendarle zgodil œudeæ. »Kout se je spremenil v turistiœno cesto, zato so vsem, ki tu æivijo, delnice nepremiœnin moœno zrasle,« je ocenil æupan, tudi sam stanovalec te ulice. V nadaljevanju je poudaril, da so zato, ker hoœejo biti tudi Teøanovci del zaokroæenega turistiœnega obmoœja, kakor so to æe postali Martjanci, Mlajtinci in Norøinci, so se taki posegi kratko malo morali zgoditi. Zato se vrednost del ne more meriti zgolj v evrih, saj so s to pridobitvijo v tem delu kraja obrnili velik list. Praznik buœ v Bodoncih ZLATI PRIZNANJI PANKERJEVIMA Na tradicionalni etnoloøki prireditvi Prazniku buœ v Bodoncih na Goriœkem, kjer je v ospredju prikaz trebljenja buœ, zlasti bogat pa je kulinariœni del z razstavo jedi iz buœ in ponudbo znamenitih buœnih »gibanc«, æe vrsto let poteka tudi ocenjevanje buœnega olja. V ocenitev je letos prispelo 15 vzorcev. Strokovna komisija, ki jo je vodila dr. Romana Karas (Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstvena inøpekcija OE Murska Sobota), je po ocenjevanju petih senzoriœnih lastnosti (vonj, znaœilna barva, bistrost in gostota, aroma in skupni vtis) ocenila, da je po øest vzorcev izpolnilo seøtevek toœk za podelitev zlatega oziroma srebrnega priznanja, dve za bronasto, en vzorec pa si je prisluæil priznanje za sodelovanje. Med vzorci z zlatim priznanjem je bilo tudi buœno olje Gabriele in Øtefana Panker iz Nor øinec. Zanimivo, da je bil Øtefanov vzorec eden izmed dveh, ki je zbral maksimalnih 35 toœk. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 16. december 2008 Ivanovci KUD Avgust Gaøpariœ Vuœja Gomila PETI KRAJEVNI PRAZNIK ZGODBA O BUŒNEM SEMENU V Ivanovcih se niso izneverili tradiciji in so tudi pred koncem letoønjega leta pripravili tradicionalni krajevni praznik s sreœanjem vseh Ivanovœark in Ivanovœarov, tudi tistih, ki so s to prijetno goriœko vasico in zelo prijaznimi ljudmi, ki v njej æivijo, povezani na kakrøenkoli naœin. Na sreœanju, ki je tudi letos potekalo v dvorani vaøko-gasilskega do-ma in kjer se je prepletalo prijateljstvo, radost in skupna pripadnost kraju, so posebno pozornost namenili starejøih krajanom. 22 jih je starih veœ kot 70 let. Tiste, ki se prijetnega druæenja v nedeljo popoldan niso mogli udeleæiti, so predstavniki organizatorjev, turistiœnokulturnega in øportnega druøtva ter domaœe krajevne skupnosti, obiskali na domu in jih skromno obdarili. Praznik vseh krajank in krajanov Ivanovec je imenitni uspel, saj je bila udeleæba nad priœakovanji. Oœitno nikomur ni bilo æal œasa za skupno sreœanje in prijetno kramljanje v druæbi prijateljev in znancev. Sreœanje je s humoristiœno monodramo v goriœkem nareœju Za vse je kriva rdeœka popestril Janko Duriœ iz Gerlinec, uœitelj slovenøœine na OØ Tiøina in Cankova. Tudi druæabni del, ki je sledil formalnemu z nagovori predstavnikov organizatorjev in Obœine Moravske Toplice, je bil vesel in sproøœen. Za to so s ponudbo peciva in potic poskrbele domaœe gospodinje, za pogostitev pa gostinec iz Andrejec. Za dobro voljo sta skrbela ljudska godca Œrnko in Bauman. Martjanci ØESTI ADVENTNI SEJEM Na prihajajoœe dneve veselega priœakovanja, na œas velikih priprav na praznovanje in obdarovanje najbliæjih so se s priloænostno prireditvijo – adventnim sejmom z delavnicami spomnili tudi v Turistiœnem druøtvu Martin v Martjancih. »Dnevi se krajøajo, zato so prazniki, ki jih uvaja advent, œas, ki je kot nalaøœ za priæiganje sveœk, da z njimi nadomestimo svetlobo, ki jo v Po zaslugi neumornih œlanov Kulturno-umetniøkega druøtva Avgust Gaøpariœ in drugih krajanov Vuœje Gomile smo bili v drugi polovici novembra vnoviœ priœa pristnemu kulturno-etnoloøkemu dogodku Lüjpanje tikvinoga semena. Prireditev z enako vsebino in ob podobnem terminu v Vuœji Gomili prirejajo æe zadnjih nekaj let in tudi tokrat je pritegnila rekordno øtevilo obiskovalcev, tako da je bila dvorana vaøko-gasilskega doma vnoviœ pretesna. Prireditelji in tudi obiskovalci – mladi, srednjih let pa tudi taki, ki so na pleœih imeli æe 70 kriæev in veœ – so se vrnili nekaj desetletij nazaj in obudili spomin na lupljenje buœnega semena, le eno od mnogih zimskih opravil, ki pa je v sebi nosilo tudi velik naboj druæabnosti. Med lupljenjem semena, ki so ga pred tem gospodinje obrale iz buœ, ga posuøile in poparile s kropom, so se namreœ veliko pogovarjali, peli, smejali ... Skratka, bilo je eno najprijetnejøih druæabnih kmeœkih opravil v zimskem œasu. Kar najbolj plastiœno ga je skuøala opisati odliœna povezovalka programa Vanja Kocet. Med drugim je omenila, da se v Vuœji Gomili vedno znova sreœujejo tudi zato, ker niso ravnoduøni do dogodkov, ki so moœno vtkani v osebnostni peœat vsakega, ki prihaja s kmetije, s podeæelja. Tako kot nekoœ je bilo med programom veliko pesmi, humorja, plesa ... Za to so uvodoma poskrbeli œlani domaœega pevskega zbora, pa uœenci prve triade OØ Fokovci, Filovske pevke in Martjetice, pevke DU Moravske Toplice, folkloristi iz Motvarjevec, harmonikar Mark Tivadar iz Bakovec, harmonikarji Niko, Maja in Janja iz Bodonec, zmagovalci Polke majolke in finalisti za Zlato harmoniko Ljubeœne, humorist Franc Gorza in øe kdo. V œasu prireditve so bila na vrhuncu æe dlje œasa naœrtovana dela pri temeljiti prenovi vaøko-gasilskega doma. Stavbno pohiøtvo je æe v celoti zamenjano, pri koncu so bila tudi dela pri prenovi strehe in zamenjavi streøne kritine. Glavnino denarja so krajani Vuœje Go-mile zbrali na borovem gostüvanju v œasu letoønjega pusta. Organizatorji pa niso poskrbeli samo za pester in prijeten druæabni program, paœ pa so vse obiskovalce v dvorani pogostili s pecivom, ki so ga spekle domaœe gospodinje, in pasuljem. Njihova prireditev iz leta v leto dobiva veœji pomen in veljavo, je poudarila Kodilova. S ponudbo pletenih adventnih venœkov, obdanih z naravnimi materiali, kot so mah, suho cvetje in veje, ter drugih stvaritev na temo adventa oziroma boæiœa so sodelovali na podobnih prireditvah v Domu starejøih v Rakiœanu, stojnico pa so imeli tudi na adventnem sejmu v Moravskih Toplicah. Obiskovalci so si lahko ogledali okrog 50 adventnih venœkov. V projekt adventnega sejma se je tudi letos vkljuœil martjanski vrtec, tokrat s ponudbo voøœilnic, ki so nastale pod pridnimi rokami vzgojiteljic in otrok. Z roœnimi deli, kot so nakit, økatlice in voøœilnice, pa se je predstavila aktivna œlanica druøtva Æeljka Hoblaj. Besedilo in fotografije: Geza Grabar 16. december 2008 Galerija PAC v Murski Soboti SLIKARSKA KOLONIJA ZAOKROÆUJE TRUBARJEVO LETO V septembru je osem sodobnih slovenskih akademskih likovnih umetnikov razliœnih generacij in razliœnih likovnih izrazov (Dubravko Baumgartner, Mihail Hodin, Narcis Kantardæiå, Anka Kraøna, Tomaæ Perko, Mateja Smolnikar in Samo Øiles) z umetniøkim vodjem Nikolajem Beerom ustvarjalo na tradicionalni 14. slikarski koloniji Primoæa Trubarja. To je ob pokroviteljstvu Evangeliœanske cerkve na Slovenskem in Obœine Moravske Toplice pripravila soboøka podruænica Slovenskega protestantskega druøtva Primoæ Trubar. Zbrane je pozdravil njen predsednik Geza Farkaø. Z odprtjem razstave na koloniji nastalih del v galeriji Pomurskega akademskega centra (PAC) v Murski Soboti se na simboliœen naœin zakljuœuje na stotine prireditev, ki so po Sloveniji in v tujini potekale ob letoønjem Trubarjevem letu. Osrednji govornik na prireditvi, predsednik SPD Primoæ Trubar Viktor Æakelj, je ugotovil, da je izjemna mnoæica prireditev v letu 2008 Primoæa Trubarja na zemljevidu pomembnih zgodovinskih osebnosti postavila tja, kamor dejansko sodi: na najsvetejøi oltar slovenske zgodovine. Økof Evangeliœanske cerkve v Sloveniji mag. Geza Erniøa z umetniøkim vodjem Nikolajem Beerom. Obiskovalce je po razstavi popeljal nekdanji direktor murskosoboøke galerije mag. Franc Obal. Ugotovil je, da je tudi letoønja slikarska kolonija z mnoæico kakovostnih del potrdila, da so organizacijski napori za pripravo in izvedbo kolonije bogato poplaœani. Razstavljena dela – vsako s svojim likovnim izrazom – pomenijo refleksijo podobe Prekmurja, zlasti Goriœkega. Mag. Obal je tudi avtor zapisa v priloænostnem katalogu, ki je izøel ob letoønji slikarski koloniji. Selo TRETJI MIKLAVÆEV POHOD Øportno druøtvo Nogometni klub Rotunda iz Sela in tamkajønji gasilci so bili letos na miklavæevo nedeljo organizatorji 3. Miklavæevega pohoda. Tudi letos so se odloœili za novo traso okrog osem kilometrov dolge poti, ki je potekala v prijetnem in za ta letni œas neobiœajno lepem sonœnem vremenu. Tokrat se je blizu 50 pohodnikov podalo na pot, ki je vodila mimo znamenite romanske rotunde, kjer je bila tradicionalna Miklavæeva »buœa«, se podali mimo nogometnega igriøœa in se povzpeli na Vrøiœ, mimo Gabernika na Vancarijo, ki je s 315 metri nadmorske viøine najviøji vrh v Selu, od tam pa œez Paserove grabe nazaj na izhodiøœno toœko, k vaøko-gasilskemu domu. Tam je bilo zakljuœno druæenja s toplo malico. Vlado Vuœkiœ, vodja pohoda, je povedal, da bodo traso pohoda spreminjali tudi prihodnja leta ter tako pohod kot najbolj preprosto obliko rekreacije tudi za stalne udeleæence skuøali ohraniti zanimiv in pouœen, hkrati pa spoznati bliænjo in daljno okolico Sela. GZ Moravske Toplice GASILSKI VETERANI SO NAØ NAVDIH IN PONOS Tradicija letnih sreœanj gasilskih veteranov in veterank Gasilske zveze (GZ) Moravske Toplice ob koncu leta je stara æe skoraj desetletje. V moravskotopliøki gasilski zvezi so kot prvi med podobnimi zvezami temu podroœju namenili posebno skrb in pozornost. Zbrane je v imenu PGD Bogojina, druøtva gostitelja, pozdravil Drago Ivaniœ. Ugotavljal je, da so bili nekdanji aktivni gasilci tudi graditelji gasilstva, saj brez njihove poærtvovalne vloge danes druøtva v svojem poslanstvu ne bi bila na tako visokem strokovnem nivoju. Tudi osrednji govornik Øtefan Kuhar, predsednik GZ Moravske Toplice, je izrekel veteranom priznanje za poslanstvo, ki so ga na podroœju gasilstva opravili v svojih aktivnih letih. »Œas, ki ste ga ærtvovali za svojo varnost in varnost vaøih sovaøœanov, je neprecenljiv. Opravljeno delo prostovoljcev-gasilcev je bilo – in je øe vedno – prva pomoœ v nesreœi brez vsakih pozivov in administrativnih posegov, z opremo ter sredstvi, ki so vam na razpolago. Vaøega prostovoljnega dela ni mogoœe preceniti niti ovrednotiti, saj ste velikokrat zapustili svoje domove, druæine in premoæenje in øli reøevat in pomagat bliænjemu v nesreœi,« je dejal. Gasilce je takrat odlikovala velika vztrajnost in vera v uspeh. »Bili ste uspeøni, kar vas je spodbujalo k aktivnejøemu delu, posebej na podroœju opremljanja in usposabljanja. Vaøe uspehe v organiziranju, opremljanju in usposabljanju vidimo sedaj in bodo ostali vidni tudi vaøim naslednikom.« Opozoril je, da nesreœe, ki jih v zadnjem œasu povzroœa narava, gasilce postavljajo pred nove izzive, zaradi njih pa dobivajo gasilci drugaœno vlogo v sistemu zaøœite in reøevanja. Sicer pa ocenjuje, da je organiziranost gasilstva v vseh krajih obœine dobra, in to je bila tudi æelja tistih, ki so druøtva ustanavljali, to je tudi sedaj naloga gasilske zveze, ki mora v smislu zagotavljanja varnosti v vseh sredinah obdræati operativne enote posameznih druøtev. Predsednik Kuhar je nagovor sklenil z mislijo, da je adventni œas poln priœakovanj in upanja. »Zato tudi gasilci priœakujemo, da bo prihajajoœe leto varno, zdravo in zadovoljivo z obilo sreœe in spoøtovanja v vseh okoljih delovanja in v naøih druæinah.« Tudi na tokratnem sreœanju so œlanom, ki so dopolnili starostno mejo in imajo 30 let aktivnega dela v gasilski organizaciji, v skladu s pravilnikom o odlikovanjih izroœili posebne plakete veteranov. Dobili so jih: Antonija Lovrenœec (PGD Filovci), Øtefan Gergoriœ (PGD Mlajtinci), Julijuø Vereø in Janez Prelec (oba PGD Srediøœe), Joæef Kovaœ (PGD Andrejci), Ludvik Bencik in Øtefan Dravec (oba PGD Martjanci) in Geza Geci (PGD Motvarjevci). S kulturnim programom so nastopili uœenci bogojinske devetletke in ljudski pevci KUD Joæef Koøiœ. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 16. december 2008 Pártosfalvi KÁI A KÉTNYELV U ÁLTALÁNOS ISKOLA ÚJ ARCULATA Miután Moravske Toplice Község mint az általános iskolai programok és tevékenységek mΔködtet√je, az oktatási minisztérium támogatásával, a korábbi években alaposan felújíttatta és a kilenc éves oktatás igényeihez alakíttatta a bogojinai és a fokovcii általános iskola épületét, az idén átfogó építészeti beavatkozás történt a pártosfalvi kétnyelvΔ általános iskolában (KÁI). A több mint kilencven tanulót befogadó iskola új tet√ kapott, kicserélték az ablakokat és az ajtókat, felújították a tantermeket, valamint berendezték az iskolakönyvtárban mΔköd√ multimédiás helyiséget is. A több mint 650.000 eurós beruházás ünnepélyes átadása szeptemberben, a 12. községi ünnepi rendezvények keretén belül volt. Az iskola tornatermében szervezett alkal-ta is, miszerint a vidék fejl√dése a benne mi rendezvényen, amelyre a vendégek és lév√ embereken múlik. a testvériskolák képvisel√i mellet, a tanu-Joæefa Herman igazgatón√ az alkalmalók szüleiket is meghívták, Franc Cipot zottakkal és a tanulókkal együtt örül a felpolgármester emlékeztetett, mennyire fon-újításnak. Meggy√z√dése szerint, a kelletos a tudás az ember számára. A község mesebb munkafeltételek még nagyobb ezért nem sajnálja az iskolaépületekre for-szorgalomra ösztönzik a tanulókat. Nem dított pénzt. Persze, sokkal fontosabb a véletlen, hogy az iskola jelképe éppen a bennük megvalósuló tartalom, noha – méhecske. mint szellemesen megjegyezte, szép, vonzó Mojca Økrinjar, az Oktatási- és Sportés kellemes helyiségek hiányában, a fiata-minisztérium Oktatási Igazgatóságának velok nem szívesen járnak iskolába. Emlé-zérigazgatója szerint az iskolának még keztetett, hogy a község mindhárom isko-fontosabb küldetése van ott, ahol két kulláját sikerült felújítani, így semmi akadálya túrához tartozók élnek, ahol két különa min√ségi pedagógiai munka folytatásá-böz√ nyelvet beszélnek. nak. A pártosfalvi iskola felújítása ugyan Az iskolában örömmel látnák a hommég nem teljes, de már most is rendkívül lokzat, a vízvezeték-hálózat és az iskolaszép, sokkal tágasabb és világosabb, mint konyha felújítását, valamint a küls√ sportkorábban volt. A tudás rendkívüli fontos-pályák rendezését is. Geza Grabar ságára utalt a polgármester azon gondola- Vsem prebivalcem Občine Moravske Toplice v 2009. letu želim mnogo sreče,zadovoljstva in radosti v zasebnem življenju, da skupaj uresničimo vse zastavljenecilje v naši skupnosti. Predsednik Madæarske narodne samoupravne skupnosti Obœine Moravske Toplice Tibor Vöröø A Moravske Toplice-i Község lakosságának a 2009 – es évben a magánéletben sok boldogságot, szerencsét és egészséget kívánok, hogy közösségűnk céljait közössen megvalósítsuk. Moravske Toplice Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség elnöke Vöröø Tibor IN MEMORIAM PIVAR ELLA »Aki aggódik szívében, az levertté lesz, a jó szó viszont felvidítja.« Péld 12,25 Pivar Ella újságírón√r√l nyugodtan kijelenthetjük, hogy népszerΔ volt közöttünk, hiszen nélküle lehetetlen volt bármilyen magyar vonatkozású programot szervezni itt a Muravidéken. Halála – szebben mondva, hazatérése – mindannyiunk számára szomorú hír, mert azt a szeretetteljes odafigyelést, amit t√le kaptunk, aligha fogja bárki is pótolni. Szomorú ez a hír, s csak részben megdöbbent√, hiszen az utóbbi id√ben éppen az √ hiánya volt feltΔn√ számunkra. Mindenki tudta, hogy gyengélkedik, még miel√tt bárhol olvashattunk volna róla, mert a rossz hír gyorsabban terjed, mint a jó. Tudhatta ezt √ is, hiszen életét a jó és értékes hír terjesztésére szentelte. A mi kedves újságírón√nk Kótban született 1948-ban. Az iskola elvégzése után, 1970 és 1973 között Domonkosfán tanított a kétnyelvΔ iskolában. Kés√bb a muraszombati Sajtó és Rádióintézet magyar szerkeszt√ségében dolgozott újságíróként, majd 1991–1993 között a Népújság felel√s szerkeszt√je lett. 1994-t√l 2007-ig a Szlovén RTV-hez tartozó Muravidéki Magyar Rádió munkatársa és szerkeszt√je volt Lendván, és onnét is vonult nyugdíjba. Nyugdíjas éveiben sem pihent, hiszen a Murski Valban munkatársaként tevékenykedett. Rendkívül sok értékes munkát hagyományozott ránk. Ilyenek például a szül√falujában összeszedett magyar nyelvΔ néprajzi gyΔjtése, de megemlíthetjük azt is, hogy a Hidak-Mostovi c. tévémΔsor több mint 30 dokumentum és kisfilmjét sugározta. Számunkra nagyon kedvesek természetesen egyéb munkái is, amir√l mindenképpen meg kell emlékeznünk. Ilyenek, többek között, a 2008-as Évkönyv és a Lipnica-ban megjelent cikkei. Sokat tett a Moravske Toplicei Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösségért is. Rendkívüli érdekl√désér√l és nyitottságáról tanuskodik az a tény, hogy munkáját szinte haláláig folytatta, de így sem sikerült minden témát feldolgoznia. A muravidéki magyar reformátusokról írt könyvét gyenkélkedése miatt nem tudta teljesen befejezni, de reménykedünk abban, hogy lesz aki felkarolja és befejezze a megkezdett munkáját. Egy-egy halál mindig tragédia és gyász az emberek számára. Az √ esetében a szlovéniai magyarság számára is. De a keresztyén ember életében nincsenek végzetes tragédiák. ≈rizzük meg hát √t jó emlékezetünkben, vonjuk körül szeretettel a családját és ápoljuk azt a munkát, amit √ elkezdett. A Moravske Toplice Községi Magyar Nemzetiségi Önigazgatási Közössége 16. december 2008 Cesta Srediøœe-Prosenjakovci PROMETNA ÆILA ZA NOVI RAZVOJNI IMPULZ Œeprav smo bili v okviru letoønjega obœinskega praznovanja v septembru priœa odprtju rekordnega øtevila komunalnih in drugih objektov, je minil le kak teden, ko je formalno odprtje doœakala tudi modernizirana cesta Srediøœe-Prosenjakovci. Cestni odsek, dolg øtiri kilometre in pol, je bil vse od ustanovitve nove lokalne skupnosti v ospredju goreœih prizadevanj øtevilnih tamkaj æiveœih ljudi, saj jim ta cestna povezava za kar nekaj debelih kilometrov skrajøuje pot do krajevnega srediøœa, Prosenjakovec, kjer so poøta, øola, trgovina, zdravstvena ambulanta ... Pred tem se je bilo mogoœe po asfaltu do Prosenjakovec pripeljati le prek Ivanjøevec in Berkovec. Kot je na priloænostni slovesnosti povedal se bo po tej cesti vila tudi turistiœna koleæupan Franc Cipot, je bila dolæina ceste, s sarska pot, v kraj pa bodo laæje priøli turiœimer je povezana tudi viøina investicije, sti in drugi obiskovalci. S tem odsekom je poglavitni razlog, da je tudi najdaljøi odsek namreœ sklenjen asfaltirani obroœ okrog neasfaltirane obœinske oziroma lokalne ce-obœine. ste tako dolgo œakal na asfaltno prevleko. Nagovor obœinskega svetnika Tiborja Ker je od skupaj 610.000 evrov, kolikor je Vöröøa st., sicer tudi predsednika Madæarznaøala vrednost del, izdatni del primakni-ske narodne samoupravne skupnosti v la EU iz strukturnih skladov, je bila æe obœini, je bil poln emocij, saj ta pridobitev dvakrat zaœeta obnova vendarle zakljuœena pomeni konec njegovih goreœih prizadev naœrtovanem terminu. Ob poloæitvi asfal-vanj za tisto, kar se zdi obœanom v ravta so uredili tudi odvodnjavanje meteorne ninskem delu obœine samoumevno. Ta cevode, na novo pa so uredili na desetine sta potrjuje, da se razvija tudi goriœki del manjøih propustov na poteh, ki vodijo bo-obœine in pomeni upanje za øe bolj kakodisi na njive ali v gozd. vostno æivljenje, je dodal povezovalec pro- Æupan je izrazil upanje, da bo æivljenj-grama Tibor Vöröø ml., v zadnjem mansko potrebna prometna æila dala poseben datu prav tako obœinski svetnik. impulz vse lepøi podobi obmejnega Sre-Priloænostni kulturni program so pridiøœa, da bo ta odmaknjeni in mirni kraj spevale pevke KTD Ady Endre. postal privlaœen tudi za mlade druæine, da Geza Grabar KTD Ady Endre Prosenjakovci LÜJPALI SO SEME, ŒEJSALE PERJE Prizadevni œlani Kulturno-turistiœnega druøtva (KTD) Ady Endre, ki je pod novim vod stvom v slabih dveh letih doæivelo novi razmah, so po pribliæno desetih letih obudili prireditev Œejsanje perja in lüjpanje semena. Obudili so stara kmeœka opravila, s ka terimi so si nekoœ na podeæelju na koristen naœin krajøali dolge zimske veœere, se druæili in zabavali. Na odru, ki je s staro leseno »gredenco« v kotu, prav takønimi mizami, klopmi in stoli, ogledalom ter okrasnimi prti na steni spominjal na staro kmeœko izbo, je v dvo rani gasilskega doma skupina moøkih priœarala spomin na luøœenje buœnega semena, æenske pa na pripravo perja za posteljne pernice. Zgovorni ekipi izza obeh miz sta povedali, vila, s katerimi so si nekoœ na podeæelju da so si nekoœ pri teh opravilih sosedje, na koristen naœin krajøali dolge zimske znanci in tudi sorodniki pomagali tako, da veœere. Obudili naj bi tudi prikaz æetve in so en veœer delali pri eni, potem pri drugi mlatitve po starem, kar je nekoœ v Prosehiøi. Œe prireditelji niso imeli teæav pri pri-njakovce prav tako privabljalo øtevilne radobivanju buœnega semena, odetega v be-dovedne obiskovalce od blizu in daleœ. lo ovojnico, pa je bilo veliko teæje dobiti Sicer pa bodo s priloænostno boæiœno gosje perje, ki se je najpogosteje uporablja-prireditvijo zakljuœili nadvse aktivno leto, lo kot polnilo za pernice. Gosi, ki so nekoœ tik pred koncem leta pa bodo v vsako goveselo gagale domala za vsakim lesenim spodinjstvo ponovno prinesli Prosenjakovplotom oziroma na vsakem kmeœkem dvo-ski list z veliko zanimivega branja. riøœu, je namreœ v teh krajih vse manj. V okviru KTD Ady Endre Prosenjakov- Ker bi radi trenutke, ki se jih starejøi ci so aktivne tri sekcije: pevski zbor (vodi spominjajo z nostalgijo, delili tudi z obisko-ga Milena Varga iz Lendave), vinogradniøka valci, so se lupljenja semena lahko lotili tu-(vodja je domaœin Rajko Janjiå) in sekcija di obiskovalci v dvorani, za veselo vzduøje roœnih del (vodi jo Margita Horvat iz Œenmed øtevilnimi obiskovalci pa je poskrbel tibe). Slednja je letos pripravila svojo prvo harmonikar Lajœi Nemec iz Krplivnika. samostojno razstavo. Predsednik Malaœiœ Kot je dejal predsednik druøtva Denis pravi, da si æe nekaj œasa prizadevajo, da bi Malaœiœ, si bodo v druøtvu tudi v prihod-kmalu zaæivela tudi dramska sekcija. nje prizadevali obujati stara kmeœka opra-Geza Grabar 16. december 2008 A Szerdahely-Pártosfalva út KAPCSOLAT AZ ÚJ FEJLESZTÉSI IMPULZUSOKÉRT Noha az idei községi ünnep alkalmából számos kommunális és egyéb létesítmény átadásának lehettünk tanúi, alig néhány hét elteltével, formálisan is átadtuk rendeltetésének a korszerΔsített Szerdahely-Pártosfalva útszakasz. A négy és fél kilométeres útszakasz, az új helyi közösség megalapítása óta a helyi lakosság törekvéseinek középpontjában volt, hiszen ezzel a kapcsolattal, jó néhány kilométerrel lerövidül a központi településig, Pártosfalváig, vagyis az ott lév√ postáig, iskoláig, üzletig, orvosi rendel√ig és egyéb intézményekig vezet√ út. Korábban, ha aszfaltos úton kívántak Pártosfalvára jutni, ezt csak Jánosházán és Berkeházán keresztül tehették meg. Mint azt Franc Cipot mondotta az alkalmi ünnepségen, az út hossza, és a vele összefügg√ beruházás értéke miatt kellett ilyen sokat várni arra, hogy az aszfalt nélküli leghosszabb községi út is végre aszfaltburkolatot kapott. És mivel a szükséges beruházási összeg, a 610.000 euró jórészét az EU strukturális alapokból biztosították, a korábban már kétszer is megkezdett felújítást, a tervezett id√ben sikerült befejezni. Az aszfaltozással párhuzamosan kialakították a csapadékvíz elvezetését, valamint a mez√kre, illetve az erd√be vezet√ több tíz kisebb lehajtót is. A polgármester reményét fejezte ki, hogy a létfontosságú közlekedési vonat újabb impulzust ad a határ menti Szerdahely település egyre szebb arculatának, és hogy ez a csendes, a világtól távol es√ falu, a fiatal családok számára is vonzóvá válik, hogy az út egyidejΔleg turisztikai kerékpárösvény is lesz, amelyen turisták és látogatók érkeznek a térségbe. Ezzel a szakasszal ugyanis összekap-természetes. Ez az út bizonyíték, hogy a község goriœkói része is csolták a községet körülvev√ aszfaltos útgyΔrΔt. fejl√désnek indult, és ezzel remény nyílik az életmin√ség javulására Id√sebb Vörös Tibor községi tanácstag, és a községi magyar is, fΔzte hozzá a mΔsorvezet√, ifjabb Vörös Tibor, aki ebben a mannemzeti önigazgatási közösség tanácsának elnöke, érzelmekkel fΔtött dátumban, szintén községi tanácstag. beszédében kiemelte, végre megvalósult, amit évek óta folyamatosan A rendezvényt az Ady Endre MΔvel√dési és Turisztikai Egyesükövetelt, és ami a község síksági részében lakók számára teljesen let dalkörének mΔsora tette színesebbé. (G. G.) A Pártosfalvi Ady Endre MTE TÖKMAGOT KÖPESZTETTEK, TOLLAT FOSZTOTTAK Az új vezetéssel, az utóbbi két év alatt újra fellendült az Ady Endre MΔvel√dési-idegenforgalmi Egyesület (MTE) tevékenysége, a szorgalmas tagok pedig mintegy tíz év elteltével, újra megszervezték a Tollfosztás és a tökmagköpesztés címΔ rendezvényt. Ezek a régi paraszti élethez tartozó tevékenységek, amelyekkel a hosszú téli estéken, hasznosan mulatták az id√t, ugyanakkor pedig társalogtak és szórakoztak. A színpad sarkában a régi kredenc, középen az asztal, a padok és a székek, a falon tükör és sz√ttesek emlékeztettek az egy kori parasztszobákra, ahol most a férfiak a tökmagköpesztést, az asszonyok pedig a puha párnákhoz szükséges toll fosztását ele venítették fel. A két asztal körül ül√ beszédes csapat elmondta, hogy annak idején segí-ban a vidéki emberek, így, hasznosan töltötték el a hosszú téli estéket. tették egymást a szomszédok, az ismer√sök és a rokonok. Egyik este az Újra szeretnének hagyományt teremteni a régi aratási és cséplési szoegyik, másik este a másik háznál fosztottak, köpesztettek. És míg a szer-kások bemutatásával, ami egykor számos közeli és távoli látogatót vonvez√knek nem okozott különösebb gondot a héjas tökmag beszerzése, az zott Pártosfalvára. egykor párnatölteléknek használt lúdtollal már nehezebb volt a dolguk. An-A karácsonyi alkalmi rendezvénnyel rendkívül sikeres évet zárnak, nak idején, minden kerítés mögött, minden parasztudvaron libák gágogtak, és még az év vége el√tt, újra eljuttatják minden háztartásba a sok érnapjainkban azonban vidékünkön, már csak elvétve hallható a gágogás. dekes olvasnivalót tartalmazó, Pártosfalvi lapot. És mivel a látogatókkal is megosztották azokat a pillanatokat, A Pártosfalvi Ady Endre MTE keretén belül három szekció mΔköamelyekre az id√sebbek nosztalgiával emlékeznek, a tökmagköpesztés-dik: az énekkar (a lendvai Varga Milena vezetésével), a sz√l√termeszt√k hez a teremben lév√ látogatók is csatlakozhattak, míg a jó hangulatról (a hazai Rajko Janjiå vezetésével) és a hímz√ szakkör (a csentei Hora kapornaki Nemec Lajcsi harmonikás gondoskodott. vát Margit vezetésével). Az utóbbi, az idén megszervezte els√ önálló ki- Mint Denis Malaœiœ, az egyesület elnöke, elmondta, az egyesület a állítását. Malaœiœ elnök elmondta, most éppen a színjátszó kör újrainjöv√ben a régi paraszti munkák felelevenítését tΔzte ki célul. A múlt-dításának dolgoznak. (G. G.) PÁRTOSFALVA – A férfiak tökmagot köpesztettek ... ... az asszonyok tollat fosztottak. 16. december 2008 Usoda KZ Martjanci (ne)gotova! NEPREMIŒNINE (BODO) V CELOTI PRODANE S prodajo nepremiœnin na ponovni javni draæbi na soboøkem okrajnem sodiøœu – med sedmimi draæitelji jih je kot najugodnejøi za 800 tisoœ evrov draæila Kmetijska zadruga (KZ) Radgona – se je konec oktobra formalno zakljuœil postopek prisilne izterjave dolga Kmetijske zadruge (KZ) Martjanci s strani Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeæelja s sedeæem v Ribnici. Kot je znano, je bila martjanska zadruga, katere delovanje je bilo izkljuœno omejeno na obmoœje naøe obœine in jo po pravnomoœnosti postopka bræœas œaka izbris iz registra pravnih oseb, saj so se na draæbi prodajale nepremiœnine dolænika in ne pravna oseba, v œasu enovite KZ Panonke njena zadruæna enota. Po uvedbi steœajnega postopka Panonke (ta øe vedno traja!) je nekaj let delovala kot samostojna zadruga, zatem je bila zaradi njenih likvidnostnih teæav najemnik prostorov Zadruæna kmetijska druæba in na koncu øe Kmetijska druæba Rodovita oziroma Semenarna Ljubljana. ZADRUÆNIØTVO NE POZNA MEJA Ribniøki sklad je martjanski zadrugi leta 1998 za odkup njenih nepremiœnin iz Panonkine steœajne mase odobril 10 milijonov tolarjev posojila (41.700 evrov), tri leta pozneje øe 35 milijonov tolarjev (146 tisoœ evrov) ter kmalu zatem tudi poroøtvo v enakem znesku. Ker zadruga ni bila sposobna poravnavati svojih obveznosti, je kreditodajalec pogodbe prekinil in uvedel postopek prisilne izterjave dolga. Œeprav je bila ocenjena træna vrednost nepremiœnin v Martjancih, Teøanovcih, Bogojini, Fokovcih in Prosenjakovcih 695.504 tisoœ evrov, bodo Radgonœani kot najugodnejøi draæitelj zanje odøteli dobrih sto tisoœ evrov veœ. Takøno odloœitev direktor KZ Radgona Janez Rihtariœ pojasnjuje z besedami, da æelijo tudi v Prekmurju ohraniti zadruæniøtvo in ga po veœ kot desetletju negotovosti dvigniti na viøji nivo. Po zagotovilih Rihtariœa ne bodo okrepili samo prodajne mreæe s kmetijskim reprodukcijskim in gradbenim materialom, paœ pa bodo odprti tudi za vkljuœevanje novih œlanov. Œlanski deleæ v KZ Radgona znaøa 1.070 evrov. Toliko bodo morali odøteti bodoœi novi œlani, da bodo lahko postali polnopravni œlani zadruge. Po na lani sprejetih pravilih zadruge morajo œlanski deleæ v celoti poravnati v petih mesecih. Œlanstvo v zadrugi prinaøa vrsto ugodnosti: viøji popusti za nakup repromateriala, niæji stroøki pri vodenju knjigovodstva kmetij, krajøi plaœilni roki za oddano æivino in mleko, udeleæba pri delitvi dobiœka v obliki poviøanja œlanskega deleæa ... RADGONSKA ZADRUGA JE V PREKMURJU ÆE OD ZAŒETKA LETA Sicer pa je radgonska zadruga s sedmimi kmetijskimi ter eno æivilsko trgovino na obmoœju øtirih obœin upravne enote (UE) Gornja Radgona (s trenutno 256 œlani in letno realizacijo blizu 20 milijonov evrov) æe v zaœetku letoønjega leta stopila tudi v Prekmurje s kmetijsko trgovino na Per- Janez Rihtariœ, direktor KZ Radgona. toœi in kmalu zatem øe v Martjancih (nekdanji Ceres). Z æe obstojeœo mreæo kmetijskih trgovin v okviru KZ Martjanci – v Martjancih, Bogojini, Fokovcih in Prosenjakovcih – naj bi se njen poloæaj v tem prostoru øe okrepil. Na ta naœin pa ugodnih sinergijskih uœinkov naj ne bi imela zgolj zadruga kot novi kupec, paœ pa tudi kmetje oziroma œlani zadruge na tem obmoœju. Kot je povedal Rihtariœ, bodo sprva vsa øtiri øe delujoœa prodajna mesta ostala, bo pa njihova nadaljnja usoda odvisna od obsega prometa, ki ga bodo ustvarjala. Nepremiœnine v Teøanovcih pa bodo skoraj zagotovo prodali. Komu? Rihtariœ odgovarja: najugodnejøemu ponudniku. Postopek na sodiøœu øe ni pravnomoœno konœan, saj mora KZ Radgona kot kupec predloæiti odloœbe o soglasju k pravnemu poslu in o odobritvi tega posla, saj nepremiœnine v Fokovcih in Prosenjakovcih leæijo na obmoœju Krajinskega parka Goriœko. Soglasje KZ Radgona priœakuje od UE Murska Sobota in je bolj ali manj formalnega znaœaja. Poroøtvo v viøini pribliæno 10 milijonov tolarjev je za KZ Martjanci po sklepu obœinskega sveta izdala tudi Obœina Moravske Toplice – op. ur. Besedilo in fotografija: Geza Grabar Odbor za kmetijstvo ZARADI SUØE SE LOMIJO KOPJA Kar veliko vroœe krvi – upraviœeno ali po nepotrebnem, bo pokazal œas – je bilo na zadnjem sestanku odbora za kmetijstvo pri Obœinskem svetu Moravske Toplice, ki ga vodi Tibor Vöröø. Glavna tema je bila sanacija lanske suøe v obœini oziroma sooœenje obœinske in regijske komisije za oceno økode po suøi z odborom za kmetijstvo. Potem ko je dræavna komisija v vseh primerih in v celoti na vseh obmoœjih izloœila økodo na æitaricah, je po prepriœanju Vöröøa priølo do neskladij pri oceni økode na travinju. Stopnjo prizadetosti, ki jo je v odstotkih ocenila obœinska komisija, naj regijska komisija ne bi priznala oziroma jo je zniæala za 10% – s 40% na 30%. To pa je odstotek, ko prizadeta obmoœja niso veœ upraviœena do dræavne pomoœi. Po nekaterih podatkih je zaradi tega od 430 prijavljenih izostalo 25 vlog. Tako je po zadnjih ocenah v naøi obœini økoda zaradi lanske suøe prizadela le buœe in koruzo. Predsednik odbora Tibor Vöröø, ki je za takøen izid izvedel øele na odboru in za to okrivil obœinsko komisijo, je napovedal, da bodo zoper regijsko komisijo vloæili kazensko ovadbo, njihovo poœetje je oznaœil kot zloœin in korupcijo nad prizadetimi kmeti. »Prvi odkos trave je bil zaradi suøe prepolovljen, drugega sploh ni bilo, tretji si je zaradi deæja nekoliko opomogel. A sploh veste, kje so Andrejci, Lonœarovci? Uniœili ste æivinorejo!« je ostre puøœice Vöroø naslovil na regijsko komisijo, prepriœan, da je bilo travinje v obœini poøkodovana vsaj 40 do 60 %. Zoper Vöröøeve oœitke, da je regijska komisija svoje delo opravila nestrokovno in nekorektno, so se z vso odgovornostjo za svoje poœetje oglasili njeni œlani: vodja komisije mag. Janko Slaviœ, sekretar Edvard Ljubec in œlan Franc Reæonja, direktor KGZ Murska Sobota. Slaviœ je dejal, da je komisija stopnjo prizadetosti travinja zniæala tudi v øtevilnih drugih obœinah, da ni priølo do klasiœnega zniæanja, le do doloœitve zgornjega praga poø kodovanosti. Sklep zoper takøno odlo œitev je bil z njihove strani izdan æe 12. ok tobra, aprila letos pa je bil izdan øe sklep dræave za sanacijo økode. »Œe bi veœ sodelovali, do tega ne bi priølo,« je dejal naravnost. Nad obtoæbami ni bil ravnoduøen niti direktor KGZ Murska Sobota Franc Reæonja, ki je povedal, da v nobeni drugi obœini zaradi tega ni priølo do problemov. Skupna ocenjena lanska økoda po suøi v obœini Moravske Toplice je bila 1,122.000 evrov, dræava pa se je odloœila, da økodo upraviœencem povrne v viøini 28 %. Razume prizadetost kmetov, vendar svetuje, naj odbor vpraøanje v zvezi s tem naslovi na kmetijsko ministrstvo. Pravna sluæba zavoda jim bo pri tem nudila vso potrebno pravno pomoœ. 16. december 2008 Od Martjanec do Jelovøkovega brega DEVETI MARTINOV POHOD Kot bi mignil, je jesen priøla naokoli in spet smo priœakali znameniti in tradicionalni Martinov pohod, letos æe devetiœ zapored. Prekmurske meglice so se æe dodobra razkadile, ko smo se ob 9. uri zbrali na nogometnem igriøœu v Martjancih, kjer smo s œajem pozdravili prve nadebudne pohodnike. Drugo zbiraliøœe pohodnikov je bilo pred hotelom Vivat, kjer smo jih z opojnim kuhanim vinom in s krajøim prigrizkom okrepœali in jih pripravili na »teæak fiziœni napor«. Tako se je pohod lahko priœel ... Dobra fiziœna pripravljenost pohodnikov je bila pokazatelj, da je tovrstni pohod mala malica za naøe udeleæence. Malo pred ciljem je sledil krajøi postanek pri Dæubanovi kleti, kjer nas je pozdravil ansambel z venœkom domaœih pesmi in kljub obœasnemu prøenju jesenskega deæja poskrbel za pravo vzduøje. Pravijo, da je vœasih pot pomembnejøa od cilja. V naøem primeru je bil najslajøi cilj, saj smo se dræali naœela, da so najboljøe stvari vedno prihranjene za konec. Na cilju – nogometnem igriøœu v Suhem Vrhu – smo se porazgubili med øtanti turistiœnih druøtev in vi notoœev, ki so z izjemno pestro kulinariœno in vinsko ponudbo razvajali naøa oœi in usta; maœje oœi, pogaœke, plemenjak, retaøi, medenjaki, medovo æganje, zeliøœni œaj, kuhano vino, peœeni kostanji, pajani krüj, ocvirkov in zasekov krüj s øunko ... Tako so se utrujene noge spoœile, æelodœki napolnili s toplo kislo juho in kuhanimi klobasami pa tudi priboljøkov ni manjkalo. Pozdravil nas je tudi gospod æupan, za prisrœno vzduøje pa je øe naprej skrbel domaœi ansambel. Nekaj pesmi so zapeli tudi bogojanski pevci. Vrhunec zabavnega dela prireditve je bil prihod sv. Martina (kardinala) in njegovega pomoœnika (zvonarja). S spektakularnim prihodom, s humornim dialogom in svojo pojavnostjo sta zabavala obœinstvo in nasmejala pohodnike do solz. Svoje poslanstvo sta vendarle izpolnila: blagoslovila sta vino in pohodnike. Zabavni program sta zakljuœila s povabilom pohodnikom iz drugih regij, da øe kakøen dan ostanejo v Prekmurju, saj se »na martinovo ne splaœa voziti domov, kajti v Prekmurju imamo zadosti postelj, œe prenoœiøœ zmanjka, pa tu spimo eden na drugem«. Letoønji Martinov pohod je bil kljub muhastemu jesenskemu vremenu bil enkratni dogodek in upamo si trditi, da je poæel vsesploøno zadovoljstvo. Saj veste, kako je s tem: kjer je dobra in moœna volja, nam niti hudiœ do æivega ne pride. In v Prekmurje ga æe dolgooo ni bilo ... V imenu organizatorjev (Obœinska øportna zveza Moravske Toplice, TIC Moravske Toplice in TD Martin Martjanci) se za uspeøno izvedbo prireditve zahvaljujemo œlanom druøtev in vinotoœem: KMN Suhi Vrh, Vinotoœ Miran Erniøa, Vinogradniøka kmetija Jani Erniøa, Vinotoœ Lipiœ Passero, TD Bogojina, KUD Avgust Gaøpariœ Vuœja Gomila, KTD Teøanovci, KTD Filovci, Mediœarstvo Celec. Hvala tudi Moøkemu pevskemu zboru iz Bogojine, prav tako domaœim muæikaøem »Zgrablenci« in Gezi Dæubanu, ki so poskrbeli za dobro vzduøje. Posebej se zahvaljujemo sponzorjem in donatorjem, katerih prispevek je bil kljuœnega pomena za izvedbo prireditve: Obœini Moravske Toplice, Termam Sonœni park VIVAT, Zavarovalnici AdriaticSlovenica, Zavarovalnici Maribor, Zavarovalnici Triglav in Alojzu Øinku za skrben prevoz pohodnikov nazaj. TIC Moravske Toplice Tradicijo martinovega, ko naj bi se moøt spremenil v vino, so s øtevilnimi prireditvami po vinskih kleteh in na drugih prireditvah oæivili tudi v naøi obœini. MARTINOV KRST MOØTA PRI IVANIŒEVIH V Vinogradniøko-sadjarskem druøtvu Filovci so med najbolj zvestimi tej tradiciji, saj vsako leto pripravijo øaljivi obredni krst moøta pri enem od svojih œlanov. Letos je bil gostitelj prireditve z imenitno udeleæbo obiskovalcev in øe bolje izpeljanim programom œlanov dolgoletne ekipe turistiœnega druøtva iz Dobrovnika Drago Ivaniœ iz Bogojine. Kot je v navadi krsta mladega vina v okviru omenjenega druøtva, je gostitelj z æeno Silvo in mamo Marijo po konœanem formalnem krstu vse obiskovalce tudi izdatno pogostil. MARTINOVA MAØA V GAJU Krst moøta vsako leto na martinovo nedeljo prirejajo tudi neumorni œlani Vinogradniøko-turistiœnega druøtva (VTD) Gaj Filov ci. Pri kapelici sredi vinorodnega Gaja, posveœeni Mariji Kraljici Druæine, namreœ pripravijo priloænostni verski obred, kjer mlado vino blagoslovi bogojinski farni æupnik dr. Stanislav Zver. Æupnik je omenil, da je v praznovanje martinovega vse bolj vtkana tudi kapelica, saj leæi ob mednarodni Martinovi poti, ki pelje iz Madæarske v Italijo, kjer je sv. Martin opravljal duhovniøki poklic. Danes podeljeni blagoslov, ko je zahvalna nedelja, je poudaril dr. Zver, naj bo tudi zahvala za vse letoønje darove narave in za to, da so ti kraji bili k sreœi obvarovani pred øtevilnimi neurji s toœo. V Gaju je bilo blagoslovljenih veœ kot 30 vzorcev vin, kar samo dokazuje moœ martinovega izroœila. Tudi letos so pevski del prispevale Filovske pevke, martinovi maøi pa je po stari navadi sledilo martinovo druæabno sreœanje. Besedilo in fotografije: Geza Grabar 16. december 2008 Zapojmo skupaj JOÆICA SAKOVIŒ IZDALA PESMARICO Nimamo ravno veliko priloænosti, da bi v naøem glasilu predstavili avtorico knjige iz naøih krajev. Potem ko je sredi oktobra Joæica Sakoviœ iz Vuœje Gomile izdala pesmarico Zapojmo skupaj, je v sodelovanju s tamkajønjim KUD Avgust Gaøpariœ, ki ga kot zborovodkinja æe osem let tudi vodi, pripravila predstavitev pesmarice. Bil je to nepozaben veœer, poln laskavih priznanj za avtorico, zlasti njeno skrb, da je konœno kopica prekmurskih in drugih pesmi zapisana v izvirni obliki. Izbrane pesmi iz njene prve knjige so interpretirale hœerka Vanesa, ravnateljica fokovske devetletke Suzana Deutsch, Senta Domjan iz Teøanovec in Suzana Panker iz Kanœevec, ki je pesmarico tudi jezikovno pregledala. Zatem so v polni dvorani vaøko-gasilskega doma nastopile øe gostujoœe sku-pine: pevci iz Renkovec, kvartet ljudskih pevcev iz Bogojine in Vrtnice iz Beznovec so predstavili venœek svojih pesmi, zaplesala pa je folklorna skupina Mali rijtar KTD Teøanovci. Veœ pesmi je na koncu iz pesmarice zapela tudi Joæica sama. Na dobrih 200 straneh priroœnega formata je Joæica zapisala 235 pesmi. Veœina je prekmurskih ljudskih pesmi, nekaj pa je tudi narodnih in kajkavskih hrvaøkih pesmi. Najstarejøa objavljena pesem, Mladi oraœ, je stara vsaj 150 let. Sicer pa nekatere zapisane pesmi poznamo, za druge veœina øe sliøala ni. Zato bi morala biti pesmarica vsem ljubiteljem ljudskih in narodnih pesmi vedno pri roki kot koristen pripomoœek. Pesmarica je delo treh generacij, je pojasnila avtorica, saj je levji deleæ pri zbiranju pesmi opravila æe njena babica Terezija Kræanko, ki si je vrsto let skrbno zapisovala pesmi, prav ona pa jo je nauœila tudi melodije teh pesmi. Zaslugo za izdajo pesmi ima tudi njena mama Slavica. Kot je povedala Joæica, sicer øivilja v soboøki Muri, je ona pravzaprav postavila piko na i pri zbiranju, zapisovanju in knjiæni izdaji pesmi. Pri slednjem sta ji pomagala domaœin Darko Perø (raœu nal niøka obdelava) in tiskar Alojz Lutar iz Kroga. Vendar avtorica priznava, da brez vsestranske pomoœi druæine ne bi v takøni obliki zagledala luœi sveta. Ideja o knjiæni izdaji se ji je utrnila pred le ti, ko je opazila, da pevci na vaje niso imeli s sabo besedil. Ker je za pesmarico izjemno veliko zanimanje, bo kmalu izøla v ponatisu. Joæica Sakoviœ pa je napovedala, da æe snuje naœrte za drugo knjigo. Sicer pa je tradicija petja pri Sakoviœevih oziroma Gibiœarovih æe zelo dolga, uspeøno jo nadaljujejo tudi vse tri njene hœerke in moæ. Æupan je ob tej priloænosti dejal, da priœujoœa knjiga pripada tistim posameznikom, ki hoœejo nekaj veœ, in Joæica je taka. Literarnega veœera, kakrønega so pripravili v Vuœji Gomili, drugih tradicionalnih prireditev kakor tudi letoønjega borovega gostüvanja bi bili po besedah æupana ponosni tudi v drugih veœjih krajih, zato je za vse storjeno domaœim prirediteljem izrekel veliko priznanje. Posebej ga je bila deleæna avtorica pesmarice. Podæupan Geza Dæuban pa je dodal, da je to izjemen doseæek ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti, ki si jih v naøi obœini samo øe æelimo. Anetta Smej in Tadeja Mesariœ z OØ Bogojina NAGRADA NA LIKOVNEM NATEŒAJU Na 10. mirovniøkem festivalu, ki ga v okviru enotedenskih prireditev ob 24. oktobru, dnevu Organizacije zdruæenih narodov (OZN) vsako leto pripravljajo v Slovenj Gradcu, mestu glasniku miru, je potekal tudi nateœaj za otroøka likovna in literarna dela ter fotografijo. Nateœaja za likovna dela sta se letos pod mentorstvom likovnega pedagoga Joæefa Gutmana udeleæili tudi dve uœenki Osnovne øole Bogojina: Anetta Smej in Tadeja Mesariœ. Anetta v novem øolskem letu obiskuje prvi letnik gimnazije v Ljutomeru, in se je, kot trdi, dobro væivela v novo okolje. Tadeja je v prvem letniku Srednje zdravstvene øole Murska Sobota. Obe sta bili – tako njun mentor in Ivan Kramperøek, ravnatelj njune nekdanje øole – zelo navduøeni nad pestrostjo prispelih del na nateœaj. Anettino delo z naslovom Par, izdelano v grafiœni tehniki, je bilo v skupini viøja stopnja izbrano med øest najboljøih, za to pa je Anetta iz rok slovenjgraøkega æupana Matjaæa Zanoøkarja dobila priznanje in nagrado. Vsa nagrajena dela, risbe, literarna dela in fotografije, so objavljena v posebnem katalogu, ki je izøel ob tej priloænosti. To je za Anettino likovno izraæanje veliko priznanje, ki ga je bila seveda zelo vesela, sodelovanje na nateœaju pa je prav tako pomembna pozitivna izkuønja za Tadejo. Anetta Smej (levo) in Tadeja Mesariœ. Kot pravi Anetta, je doma tudi na podroœju pisanja grafitov, v glavnem za duøo oziroma sprostitev pa se poskuøa tudi v drugih tehnikah likovnega izraæanja. Omenjeno delo pa ni bilo nagrajeno samo na mirovniøkem festivalu, paœ pa tudi na poletnem ustvarjalnem nateœaju mladih, ki ga je razpisala tamkajønja obœina. TD Bogojina prenaøa tradicijo na mladi rod OBDELAVA LANU ZA UŒENCE IN MALŒKE IZ VRTCA Nekajkratni poskus, da bi delœek iz znamenite prireditve Tu ristiœnega druøtva Bogojina – prikaz opravil pri delu z lanom – predstavili tudi malœkom bogojinskega vrtca in uœencem osnovne øole, je bil konec jeseni vendarle uspeøen. Ekipa pod vodstvom podpredsednika TD Øtefana Puhana je naj-mlajøim prikazala suøenje lanu na peœnici in trenje s trlicami. Tudi mladim so povedali, da so lan vedno sejali 100. dan v letu, 100 dni po setvi pa je dozorel za spravilo. Lan so pulili, ga najprej suøili, potem »rlali«, loœili seme od rastlin, sledilo je veœtedensko namakanje v potoku in suøenje na travi, trenje – mehœanje z lesenimi »trlicami« ter suøenje nad peœnico. Mladi so pokazali izjemno veliko zanimanje za opravila, saj jih øe nikoli niso videli, in dokazali, da jih pritegne vsaka novost. Veseli so bili tudi, da so jih organizatorji pogostili z namazi in zeliøœnim œajem iz njihovega ograœeka. Sodelovanje med øolo in vrtcem ter turistiœnim druøtvom naj bi v prihodnje razøirili tudi na njihovo aktivno vlogo najmlajøih v druøtvenem ograœeku nad pokopaliøœem. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 16. december 2008 Sreœanje z jubilantko iz Moravskih goric DOBRODOØLA SPET DOMA, GOSPA MARIJA! Œetrtek, 4. december. Turobno popoldne. Dokler se nisem zleknil v udoben sedeæ æupanovega avta, nisem vedel, ne kam greva ne zakaj. V Moravske gorice, na obisk k slavljenki, ki bo œez nekaj let praznovala stoletnico. (Podatek, da je najstarejøa med vsemi naøimi obœani, bomo morali øe preveriti.) Njena æivljenjska zgodba potem razkrije neslutene razseænosti. Vsak dan nam politiki razlagajo, kako moramo v teæavnih razmerah iskati predvsem nove, prave priloænosti. Œe bi – ti politiki – preæiveli vsaj delœek Marijine zgodbe, jim tega ne bi bilo treba govoriti na pamet, nauœeno. IZ PARIZA V MORAVSKE GORICE V Prekmurje se je vrnila pred meseci iz svetovljanskega Pariza in se naselila v Moravskih goricah, kjer bo pri Œernelovih, druæini neœakinje Irinke, preæivljala svoja najzrelejøa leta. »Teta dolgo œasa ni hotela sliøati o vrnitvi, œeprav sem jo vabila domov ob vsakoletnem obisku v Parizu,« pravi Irinka. »Potem se je hitro odloœila; kar naenkrat mi je znankin sin Patrik sporoœil, da Marija resno razmiølja o vrnitvi. Poleti smo jo priœakali na brniøkem letaliøœu.« »Sama sem æivela v svojem stanovanju sredi Pariza; œe ne bi veœ mogla skrbeti zase, bi morala v dom ali doplaœevati hiøno pomoœ, ki je v Franciji dobro urejena. A ko si nebogljen, si nebogljen! Tu mi je dobro, lepo skrbijo zame,« pravi slavljenka Marija Nemec, rojena 1911. leta, z dekliøkim priimkom Kerœmar. Dokaj vsakdanja zgodba, poreœete. Morda res, a letalo poleti ni pripeljalo v Slovenijo dekliœa, temveœ zrelo æensko, ki je svoja dekliøka leta preæivljala pred davnimi sedmimi, osmimi desetletji, æensko, ki v teh dneh praznuje 97. rojstni dan. In je nepojmljivo æivahna, œila, zgovorna. (Dodajmo anekdotico, ki jo je omenila Irinka: Ko je Marija pri svojem novem osebnem zdravniku (starem ne veœ kot 50 let) opravila pregled, ji je øepnil: »Ampak, gospa, ko se bom upokojil, si boste morali najti drugega zdravnika.«) IZ MORAVSKE VANCARIJE V FRANCIJO Pravi, da se je rodila na moravski vancariji, v siromaøtvu, ki je zaznamovalo tudi njena otroøka leta do zgodnje poroke. »Moæ me je poslo po svejti slüjæit za dug,« oponese, ko razlaga motiv svoje poti v Francijo. Leta 1933 se je znaøla na farmi, kjer je opravljala kmeœka dela, predvsem dojila krave. Priznam, da nisem uspel slediti vseh smeri njenih selitev: gospodinjila je pri gospodi iz Nizozemske, delala kot servirka v menzi tovarne letal ter pristala pri uglednem pariøkem zdravniku, ki je bival v razkoønem stanovanju v neposredni bliæini notredamske katedrale, in zanj (»kot guvernanta«, pravi) gospodinjila do njegove smrti. S tem si je pridobila stanovanjsko pravico in dobila manjøe stanovanje v srediøœu Pariza, kjer je æivela tako rekoœ do vœeraj. Ko se je po 75 letih »emigracije« za stalno vrnila v rojstni kraj. Prviœ po odhodu je bila na obisku v domaœih krajih po 49 letih, leta 1981. Sreœala se je z moæem, vendar ni usliøala njegove proønje, naj ostane pri njem doma. Vrnila se je v Pariz. In se zdaj samo rahlo posmehnila, ko smo jo spraøevali o Montmartru, bregovih Seine, Maullin Rougeu in drugem, kar nam potovalne agencije hitijo predstaviti med nekajdnevnimi obiski v svetovni prestolnici. Pozna, pozna, vse to pozna, bila je tam, doæivela je œar metropole. »Ko sem bila pri zdravniku, nisem veliko hodila ven. Imel je dva psiœka, kako æalostno sta gledala za mano, ko sem odhajala ... Veœ Prekmurk nas je bilo tam, vœasih smo se sreœale, z Jolanko (pokojno Øinjorovo gospo) in z drugimi. Vendar sem bila pri zdravniku zaposlena prek celega dneva, bolje je bilo, ko sem hodila delat v menzo, takrat sem imela veœ prostega œasa.« In Œernelovi hitijo pripovedovati, kako bodo morali hitro doseœi, da jim dekodirajo nekaj francoskih programov na satelitski, saj bi ji radi omogoœili stik z jezikom in s svetom, ki sta bila nekoœ tako zelo njena. Œestitamo Vam, Marija, za rojstni dan in Vam tudi mi izrekamo dobrodoølico doma po 75 letih! SPLET ASOCIACIJ Ko posluøam magnetofonski posnetek spontanega pogovora, me obletavajo nenavadne misli, ki jih poraja splet nakljuœij, asociacij. Prvi del Marijine æivljenjske zgodbe me moœno spominja na mamino: kot tisoœe prekmurskih deklet in fantov je øla »na kontraktoø«, pristala na kmetiji nekje v srednji Franciji. Mama se je po øtirih, petih vrnila in s prigaranim zasluækom odebelila lastno doto. Marija je na tujem ostala dolgih 75 let. In drugo: Ko Marija govori o bratih in sestri, omeni, da je en brat æivel v Norøincih. V moji vasi torej. Kje? Kerœmarovi na Grejsi? »Ja Lajœi, tisti, ka je biu oæenjen s Hrvaticov!« (gre za stare starøe podjetnika Øtefana Cigüta) In res: zdaj bom pameten in rekel, kako so me poteze njenega obraza resniœno spominjale na pokojnega Kerœmara, s katerim nas je vezalo botrinstvo ... Oh, kako straøno majhen je ta svet! In kako neznatni smo øele mi v njem! Ludvik Soœiœ ROTUNDA V SELU Z NOVO STREHO – Romanska rotunda iz 13. stoletja je konec jeseni dobila novo streøno kritino. Dotrajane lesene skodle so bile v celoti zamenjane z novimi, impregniranimi skodlami iz macesna. Za to je poskrbel znani skodlarski mojster Bojan Koæelj iz Stahovice pri Kamniku, ki je skodle obnovil æe na veœ kot tridesetih cerkvah. Okrog 35 tisoœ evrov vredna dela je v viøini dveh tretjin financirala Obœina Moravske Toplice, preostali deleæ pa Æup nijski urad sv. Benedikta iz Kanœevec. (G. G.) FOTO: Ludvik SOŒIŒ FOTO: Geza GRABAR 16. december 2008 Uœilnica v naravi zanetila poæar KDO JE AVTOR GEOGRAFSKE UŒNE POTI SELO? Konec oktobra so z zaœetkom pri brunarici TIC Moravske Toplice, nedaleœ od rotunde iz 13. stoletja v Selu, v dolæini treh kilometrov (do Berkovec) odprli geografsko uœno pot. Do neke mere gre za oæivitev nekoœ æe trasirane Uœne poti Selo, katere avtor je bil konec 90. let domaœin Janez Økaliœ. Prav Økaliœ se œuti vsaj moralno, œe ne tudi materialno oøkodovanega, saj trdi, so mu sedanji partnerji v projektu ukrad li avtorstvo projekta, zato napoveduje, da bo zadoøœenje dosegel po sodni poti. POTREBUJEMO »UŒILNICO V NARAVI« Kot je povedal Drago Balajc, predsednik Odbora za postavitev Geografske uœne poti Selo, je ideja o postavitvi tamkajønje geografske uœne poti stara pribliæno dve leti. »Geografi, ki delamo na pomurskih øolah, smo potrebovali obmoœje, kjer bo mogoœe na majhnem prostoru spoznati in preuœevati znaœilnosti goriœke pokrajine. Podobna vpraøanja nam pogosto postavljajo tudi kolegi iz drugih krajev. Ob predstavitvi ideje na Obœini Moravske Toplice so tudi v tamkajønjem TIC-u postavitev takega objekta videli v luœi obogatitve turistiœne ponudbe v okolici selanske rotunde; hkrati pa je k postavitvi uœne poti kot uœilnice na prostem pristopila tudi OØ Fokovci,« je uvodoma dejal Balajc. sklada za ohranjanje œistih slovenskih voda, OØ Fokovci, evropskih sredstev ter ob sodelovanju domaœinov, ki so opravili precej prostovoljnega dela, je nastala uœna pot. Na njej so ob petnajstih informacijskih tablah tudi dve vremenski postaji, vodomerna letev, obnovljena mlaka; lovci pa bodo postavili tudi novo preæo,« je pot opisal Balajc in zakljuœil, da je tako na mestu nekoœ æe delujoœe uœne poti nastala sodobna uœilnica v naravi, kjer bodo uœenci pridobivali nova znanja, hkrati pa se bodo nauœili ceniti naravno in kulturno dediøœino. Obœina Moravske Toplice in prebivalci Sela pa so po Balajœevem prepriœanju bogatejøi za turistiœni objekt, ki bo pripomogel k veœji prepoznavnosti in tudi k razvoju obmoœja. izvajanje vzgojnih in izobraæevalnih aktivnosti v skladu s posodobljenimi uœnimi naœrti ter z moænostjo celostnega, kompleksnega in interdisciplinarnega spoznavanja obmoœja,« pravi. V skladu s sodobnimi pristopi izobraæevanja »o naravi v naravi« postavljene informacijske table ob uœni poti obiskovalcem omogoœajo spoznavanje zgradbe in zakonitosti delovanja ekosistemov, kar po njenem prepriœanju pomeni zanesljivo in dolgoroœno okoljsko osveøœanje. Z uœno potjo, je dejala, je tako bila ustvarjena pomembna dodana vrednost: pot je namreœ primerna tako za izobraæevalne kot tudi turistiœne namene. »Æe primerjava samih konceptov nekdanje in danaønje uœne poti nam da jasno vedeti, da gre za dva povsem razliœna pristopa. Znaœilnosti obmoœja, njegove naravne in druæbene vrednote, pa lahko nenazadnje raziskuje in o njih piøe vsakdo, saj bo vsakdo imel svoj individualni pristop k raziskovanju, kar je nenazadnje gonilo razvoja,« sklene razmiøljanje Tatjana Kikec. Geza Grabar Kot se spominja, je æupan Franc Cipot pred letom in pol za to imenoval poseben odbor, ki ga je vodil prav Balajc. Na njegovo pobudo so se znotraj odbora sestali vsi zainteresirani in tisti, ki so bili pripravljeni pomagati pri postavitvi. »Poudarim naj, da so nam pri postavitvi strokovno pomagali geografi s Filozofske fakultete v Mariboru, Oddelek za geografijo, kakor tudi strokovnjaki iz Zveze geografskih druøtev Slovenije. Ob strokovnih podlagah, ki smo jih izdelali v naøi skupini, je ob finanœnem deleæu obœine, Heliosovega DVA POVSEM RAZLIŒNA PRISTOPA V zvezi z domnevno spornim avtorstvom smo za mnenje povpraøali tudi Tatjano Kikec, predsednico Druøtva geografov Pomurja. »Res, da je na delu trase danaønje Geografske uœne poti Selo nekoœ æe potekala Uœna pot Selo, ki pa je po informacijah domaœinov zamrla æe leta 2002, infrastruktura na njej pa je æalostno propadla. Naloga naøega odbora je tako bila postaviti novo, geografsko uœno pot, ki bo primerna za Za mnenje o odprtju nove uœne poti smo zaprosili tudi Janeza Økaliœa, avtorja prvotne poti. Njegovo polemiœno razmiøljanje objavljamo v celoti. Na idejo o Uœni pot »SELO« sem priøel nekako v letu 1996, ko sem ugotavljal, da je na tem majhnem prostoru toliko razliœnih in zanimivih elementov, ki bi jih bilo smiselno zdruæiti v neko zaokroæeno celo in predstaviti tudi drugim. Vsebine pa bi bile lahko zanimive tudi za izobraæevanje, saj ponujajo izredno prilagodljivost in multidisciplinarnost. Svojo idejo sem preveril v razgovoru z drugimi uœitelji, ki so mi potrdili, da sem na pravi poti. Stvari sem raziskal øe bolj podrobno in jih zaœel poœasi spravljati tudi na papir ter dopolnjevati in tako je poœasi nastajala najprej Turistiœna in uœna pot Selo – Berkovci in dobila konœno vsebino in ime kot Uœna pot »SELO«. Dogodki, ki so sledili, so podrobno opisani v kronologiji. Je pa o projektu razpravljal takrat tudi odbor za druæbene dejavnosti OMT in Obœinski svet. Ker se svetniki, predvsem Tibor Vöröø, s sofinacira 16. december 2008 Vinogradniøko-turistiœno druøtvo Gaj Filovci MEDNARODNA TRGATEV V VINOGRADU VITIS VITAE V okviru projekta VITIS VITAe (trta æivljenja), ki ga je podprla tudi EU, je pred øestimi leti v Gaju, na enem od bregov Filovskih goric, ki ga krasi izjemen pogled na niæinski obmurski svet, nastal edinstveni ampelografski vrt. V njem so domaœi vinogradniki ter njihovi partnerji iz Avstrije in Madæarske zasadili veœ kot 90 trsov 50 razliœnih sort. Nosilci, œlani Vinogradniøko-turistiœnega druøtva Gaj, vsako leto pripravijo trgatev v druøtvenem vinogradu kot svojo osrednjo prireditev, nanjo pa poleg øtevilnih gostov povabijo tudi partnerje v projektu. Tudi letos je bilo tako. Øtevilni braœi so delo zaœeli z obiranjem grozdja s trte modre kavœine pri kapelici Marije Kraljice Druæine – potomke najstarejøe trte na svetu z Lenta v Mariboru. Potem so se lotili obiranja grozdja v druøtvenem vinogradu. Vendar to ni bila rutinska trgatev, saj je podpredsednik druøtva Joæef Gutman ml. pazljivo izmeril sladkorno stopnjo za vsako sorto posebej, stehtali pa so tudi koliœino pridelka po trsu. Iz nekaj veœ kot 250 kilogramov grozdja je nateklo dobrih 150 litrov moøta. Vino bodo donegovali v edinstveno vino zvrst in ga potem kot poslovno darilo stekleniœili v posebne steklenice. In øe uradno izmerjeni podatki: v povpreœju je imel trs 3,32 kg grozdja, povpreœna sladkorna stopnja pa je bila 78,81 Oekslejevih stopinj. Najbolj bogato je obrodil zweigelt (9 kg), po sladkorni stopnji je izstopal chardonnay (105 Oe), prav toliko sladkorja so namerili tudi kernerju. Modra kavœina je imela 14 kg grozdja, njena sladkorna stopnja pa je bila precej nizka: 68 oekslejev. njem kioska (ideja o brunarici je nastala pozneje) na parkiriøœu v Selu niso strinjali, je æupan predlog celo umaknil z dnevnega reda OS in prisiljen sem bil poiskati drugo reøitev. Ob pomoœi takratnega direktorja CØOD Janka Hamlerja sem dobil zagotovilo, da bo CØOD za postavitev objekta prispeval sredstva, vendar jih lahko nakaæe le obœini na osnovi projekta, ki sem ga potem po avtorski pogodbi pripravil za obœino. Pogoj za nakazilo sredstev (3 mio SIT) je bil samo, da se zgradi objekt, ki bo dovolj velik, da bo v njem lahko sedelo za cel avtobus uœencev (50 ljudi) in da bo v prostoru mogoœe varno shraniti tudi opremo. CØOD je Obœini Moravske Toplice na osnovi mojega projekta, ki sem ga pripravil po avtorski pogodbi z obœino, le-tej nakazal 3 mio SIT sredstev. Uœno pot »SELO« smo tako odprli 6. septembra 1998 ob 14. uri. Pri sedanji ponovni otvoritvi uœne poti pa je oœitno, da gre za preprosti plagiat, saj so enake vsebine, trasa in celo ime z dodano le eno besedo. Trasa je spremenjena le v enem delu, kjer je dodan øe podaljøek od rotunde do Kobiljskega potoka v dolæini 600 m. Vseh preostalih 2,4 km (80 % dolæine) poti pa poteka po popolnoma isti trasi. Vse vsebine, ki se pojavljajo na »novi« uœni poti, so bile obdelane in zapisane tudi æe prej, tako da praktiœno novi »indigo avtorji« res niso imeli teækega dela. Vse gradivo projekta je bilo namreœ predano Obœini Moravske Toplice. Prav ta 16. december 2008 ko pa so skoraj vsi skrajøani opisi poti bili objavljeni v knjiæici o Uœni poti »SELO«, ki je le poljudno napisan povzetek vsebin, ki naj bi bil razumljiv øirøemu krogu obiskovalcev. Podrobno gradivo pa je bilo posredovano v letu 1999 tudi na MOP in Obœino Moravske Toplice pri prijavi projekta Promocija varstva okolja ob Uœni poti »SELO«, ki ga je potem MOP tudi sofinanciralo in kot poroœilo prejelo tudi vse rezultate raziskav, ki so nastali v okviru projekta. Enako velja tudi za Obœino Moravske Toplice, ki je takrat projekt tudi sofinancirala in bila enako deleæna vseh rezultatov projekta in poroœil. Ob tem pa so na internetu vse od 1998 osnovne in od leta 2001 dopolnjene in kratko omenjene vse vsebine, ki jih je mogoœe obdelati ob poti. V iskalnik Google lahko øe danes preprosto vtipkate besedo »SELO« in prvi zadetek je Moja vas SELO, Uœna pot »SELO«, kjer najdete vse o Uœni poti »SELO«, od globalnih ciljev do uœnih vsebin, razdeljenih po sklopih, uœnih vsebin po tematskih podroœjih ... Œe ob tem upoøtevam, da se je kot avtor deklariral tudi moj sovaøœan Drago Balajc in je kot soavtorica napisana tudi ravnateljica OØ Fokovci Suzana Deutsch, je celotna stvar øe malo bolj œudna, saj sta oba nedvoumno poznala vsebine in imela dostop do vsega gradiva in celo do delovnih listov za uœence! Predsednica Druøtva geografov Pomurja Tatjana Kikec pa je moje opozorilo o domnevni krøitvi avtorskih pravic kar ignorirala in dejala, da oni poœnejo nekaj drugega, kar so seveda pridno skrivali in øe sedaj nisem uspel dobiti nobenega drugega gradiva kot zgibanko o poti in si ogledati postavljene table. Zanimiva je tudi njena izjava, objavljena v dnevniku Veœer, da bi lahko vsebine celo nadgradili, œe bi bil pripravljen sodelovati. Pa me k sodelovanju nihœe niti ni povabil, kar lahko celo razumem. Sila nenavadno bi bilo namreœ, da te k sodelovanju in za pomoœ prosi nekdo, ki ga zalotiø, kako nedovoljeno obira sadeæe tvojega dela. Glede na vso dokumentacijo in dejstva bo v prihodnosti zanesljivo preverjeno, kaj pa so novega odkrili novi »avtorji«. Morda pa ne gre le za krøitev avtorskih in sorodnih pravic. Glede na mnoga naravna in kulturna bogastva, ki jih je na Goriœkem kar v izobilju, me zelo œudi, da »avtorji« Geografske uœne poti Selo niso naøli kakøne res izvirne ideje, temveœ so v glavnem povzeli tisto, kar sem jaz zapisal æe pred veœ kot desetimi leti. Tako se mi postavlja popolnoma filozofsko vpraøanje: »Sem bil jaz takrat morda 10 let pred œasom ali pa so nekateri danes toliko za œasom?« In ob vsem tem se ne bom œudil, œe bomo jutri spet dobili vabilo na kakøno otvoritev, kjer bomo spoznali »nove avtorje«, ki bodo trdili, da so prav oni sedaj in zdaj odkrili øe toplo vodo. Govorjenje o plagiatorstvu, spoøtovanju avtorskih in sorodnih pravic pa je tako najbræ kar nespodobno, saj naj bi to veljalo verjetno le nekje drugje. Janez Økaliœ Na podlagi 21. člena Statuta Občinske športne zveze Moravske Toplice in Pravilnika o proglasitvi najboljšega športnika, športnice, športnega društva in športnega delavca v Občini Moravske Toplice komisija za izbor športnika objavlja R A Z P I S ZA IZBOR ŠPORTNIKA, ŠPORTNICE, DRUŠTVA IN ŠPORTNEGA DELAVCA V LETU 2008 IZ OBČINE MORAVSKE TOPLICE I. Razglasili bomo najboljšega/najboljšo ali najboljše: • športnika • športnico • športno društvo • perspektivnega športnika do 16 let • perspektivno športnico do 16 let • športnika-co invalid • podelili priznanje športnemu delavcu za dolgoletno delo v društvih II. Vsi predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati: • ime predlagatelja, • ime in priimek kandidata za izbor, • rojstne podatke, • kraj bivanja, • naziv društva, za katerega posameznik tekmuje, • vrsta in kraj tekmovanj • ter doseženi rezultati v letu 2008. Kandidati morajo imeti stalno prebivališče v Občini Moravske Toplice. Predloge lahko posredujejo vsa društva, športna društva, klubi, sekcije in šole v občini oziroma izven nje, kjer posameznik tekmuje oziroma deluje, in razpolagajo z rezultati ter občani občine Moravske Toplice. Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do 16. januarja 2009 na naslov: OBČINSKA ŠPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice S pripisom: »Komisija za izbor športnika leta« OŠZ Moravske Toplice Komisija za izbor športnika ö PREDLOG ZA IZBOR ØPORTNIKA, ØPORTNICE, ØPORTNEGA DRUØTVA, PERSPEKTIVNEGA ØPORTNIKA IN ØPORTNICE, ØPORTNIKA, ØPORTNICE INVALIDA IN ZASLUÆNEGA ØPORTNEGA DELAVCA OBŒINE MORAVSKE TOPLICE V LETU 2008 (ustrezno obkroæi) Podatki o predlaganem (ime in priimek, bivaliøœe, letnica rojstva, øportna panoga): Opis uspehov in rezultatov predlaganega: FLOORBALL V BOGOJINI Tale posnetek igre floorball je nastal ob koncu novembra, ko se je ekipa Bogojine pomerila z Idrijo in izgubila z rezultatom 4 : 7. Na lestvici dræavne lige Bogojina zaseda zadnje mesto brez osvojenih toœk. Zaœetek je zmeraj teæak in s »parketnim hokejem« so Bogojinœani zaorali ledino pri nas, v naøi pokrajini, podobno kot pred davnimi desetletji s hokejem na travi. OBŒINSKA LIGA KMN MORAVSKE TOPLICE LESTVICA po jesenskem delu tekmovanja 1. IVANCI 10 8 1 1 40 : 12 25 2. MLAJTINCI 10 8 1 1 45 : 20 25 3. FILOVCI 9 6 1 2 35 : 27 19 4. VUŒJA GOMILA 96 0 3 35 : 26 18 5. ŒARDA 10 5 1 4 30 : 21 16 6. SEBEBORCI 10 5 0 5 48 : 28 15 7. M. TOPLICE 10 4 1 5 27 : 29 13 8. NORØINCI 10 3 3 4 25 : 27 12 9. TEØANOVCI 10 2 1 7 27 : 51 7 10. MOTVARJEVCI 10 1 1 8 17:65 4 11. PROSENJAKOVCI 10 1 0 9 22:45 3 NAJBOLJØI STRELCI jesenskega dela obœinske lige KMN Moravske Toplice Joæek Dravec, KMN Vuœja Gomila, 18 golov Uroø Oølaj, KMN Filovci, 13 golov Bojan Klanfar, KMN Mlajtinci, 10 golov Daniel Plej, KMN Ivanci, 9 golov Darko Atanasov, KMN Ivanci, 8 golov Drago Kontrec, KMN Ivanci, Kristjan Laslo, KMN Moravske Toplice, Sebastjan Zadravec in Boøtjan Miholiœ, oba KMN Mlajtinci, po 7 golov VETERANSKA LIGA KMN LESTVICA po jesenskem delu tekmovanja ö 1. KOBILJE 6 50 1 35:8 15 2. IVANCI 6 3 1 2 23:14 10 Ime in priimek predlagatelja: 3. ØALAMENCI 6 3 1 2 20:19 10 4. SELO 6 30 3 21:16 9 Naslov: 5. TEØANOVCI 6 3 0 3 33:34 9 6. PUÆEVCI 6 1 1 4 10:27 4 Podpis: 7. MLAJTINCI 6 0 3 3 16:32 3 16. december 2008 KOLEDAR PRIREDITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE za obdobje od 20. do 31. decembra 2008, pripravlja TIC Moravske Toplice Naziv in vrsta prireditve Kratek opis prireditve Kraj izvajanja Datum prireditve Organizator prireditve Kdo daje informacije Telefon, faks, e-mail Otroøke delavnice Ustvarjalne otroøke delavnice Hotel Vivat 20. 12. 2008 ob 16.00 Vrtci obœine Moravske Toplice Simona Kauœiœ 02 / 538 14 70 Prazniœni Turistiœna trænica (ponudba razniœnih Moravske Toplice 20., 23., 27., TIC Moravske TIC Moravske 02 / 538 15 20 december daril in izdelkov domaœe obrti ter domaœih dobrot), vsakiœ ob 14.00 Koncert zbora vsakiœ ob 18.00, razen 27. 12. 2008 30. 12. 2008 Toplice Toplice Pohod k polnoœnici Pohod k polnoœnici od kapele v bogojansko cerkev Ivanci – Bogojina 24. 12. 2008 Druøtvo Selenca Klaudija Koltaj 041 852 571 Sreœanje starejøih krajanov Kulturni program za razvedrilo, zahvalo in priprava (izdelava) spominskih voøœilnic (daril) Filovci – kulturna dvorana v vaøkem domu 26. 12. 2008 ob 13.00 KS Filovci in KTD Filovci Andrej Baligaœ 051 322 252 Øtefanov pohod Pohod po obrobju Vuœje Gomile. Zbor pred gasilskim domom, øtartnina Vuœja Gomila 26. 12. 2008 ob 9.00 KUD Avgust Gaøpariœ Stojan Horvat 02 / 547 10 84 041 276 337 Silvestrski pohod in silvestrovanje na prostem Silvestrski pohod po Sebeborcih in okolici, silvestrovanje na igriøœu v Sebeborcih z domaœo glasbo Sebeborci z okolico 28. 12. 2008 ob 21.00 PGD Sebeborci Slavko Økerlak 031 301 793 slavko.økerlak@gmail.com Boæiœni veœer Petje boæiœnih pesmi (Filovske pevke, Filovci, vaøki dom 29. 12. 2008 KTD Filovci Andreja Trajbariœ 02 / 547 11 24 na prostem filovski œlani otroøkega cerkvenega zbora, vsi prisotni), prikaz prizora in interpretacija misli z boæiœno vsebino oz. boæiœno drevesce pred kapelo ob 18.00 051 220 044 Silvestrovanje Druæabno sreœanje s plesom ob zakljuœku koledarskega leta Øola na Ivancih 31. 12. 2008 Druøtvo Selenca Klaudija Koltaj 041 852 571 OBVESTILO Lovska druæina Moravci v skladu s 56. œlenom Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, øt. 16 z dne 20. 02. 2004) obveøœa imetnike kmetijskih in gozdnih kultur na obmoœju Lovske druæine Moravci, da so imenovani pooblaøœenci upravljavca loviøœa za ocenjevanje økode na kmetijskih in gozdnih kulturah za dobo øtirih let in sicer za k. o. Martjanci, Moravci, Teøanovci, Vuœja Gomila, Fokovci in Suhi Vrh: JOÆE KREGAR, stanuje Œernelavci, Tavœarjeva 22, 9000 Murska Sobota Telefon: 02 / 525 11 98; GSM 031 398 946 FRANC BRUNER – mlajøi, stanuje Dolga ulica 84, 9226 Moravske Toplice Telefon: 02 / 548 18 79, GSM 041 260 910 ØTEFAN MAKOTER – mlajøi, stanuje Dolga ulica 46, 9226 Moravske Toplice Telefon: 02 / 548 12 13, GSM 031 559 871 Oøkodovanec je dolæan po 56. œlenu Zakona o divjadi in lovstvu økodo prijaviti na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je økodo opazil, in to pisno pooblaøœencu upravljavca. Stareøina LD Moravci: Øtefan MAKOTER 16. december 2008 16. december 2008 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, STRANKA MLADIH SLOVENIJE in NOVA SLOVENIJA æelijo obœankam in obœanom Obœine Moravske Toplice vesel boæiœ, prijetno praznovanje dneva samostojnosti ter sreœno, uspeøno, zdravo in miru polno novo leto 2009 Svetniki Andrej Benkoviœ, Alojz Glavaœ, Andrej Baligaœ, Øtefan Kodila, Tibor Vöröø, Tibor Vöröø ml., Martin Horvat, Ivan Farkaø, Øtefan Bogdan pa si æelijo øe nadaljnjega sodelovanja z vami. 16. december 2008 Vsem upokojencem in obœanom æelimo miren boæiœ ter sreœno in zdravo novo leto 2009. DRUØTVO UPOKOJENCEV MORAVSKE TOPLICE u u u Veliko uspehov in sreœe tudi v letu 2009! OBŒINSKA ØPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE u u u OBŒINSKA GASILSKA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE IN ØTAB CIVILNE ZAØŒITE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE æelita obœankam in obœanom vesele boæiœne praznike ter sreœno, uspeøno in varno leto 2009. OGLAS OGLAS Občanom in občankam Občine Moravske Toplice ter vsem ljudem dobre volje želimo, vesele božične praznike ter srečno in uspešno v letu 2009. Mladi liberalni demokrati (MLD) Občine Moravske Toplice in članice in člani Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Občine Moravske Toplice KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Andrej Baligaœ, Matjaæ Cerovøek, Marjanca Granfol, Vida Øavel (predsednica), Slavko Økerlak, Tibor Vöröø ml., Tibor Vöröø st. • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Tomøiœ Pivar (urednica prispevkov v madæarøœini), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – december 2008 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 16. december 2008