Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Nc> testo Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 oin, — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Setrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-Z-24 Stev. 49 (351) Leto VIL NOVO MESTO, (5. DECEMBRA 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone GošnL v uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal; Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: 6t 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-raložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel ODLIKOVANJA ZA 29. NOVEMBER Ob Dnevu republike je bilo odlikovanih v novomeškem o-Itraju 36 delavcev in nameščencev z Redom dela II. dn III. etopnje in z Medaljo dela. Od-likovancem je v Novem mestu razdelil odlikovanja in jim Čestital predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Franc Pirkovič, v Črnomlju pa pred-cednik ObLO Črnomelj tov. Janez Zunič. Red dela II. stopnje sta dobila: Jože Knez, načelnik Tajništva ta gospodarstvo OLO Novo me-tto, in Ludvik Peric, direktor »Kremena« v Novem mestu. Red dela III. stopnje so dobili: Vladimir Brce, ravnatelj nižje gimnazije v Mirni; Janko Cer-ček, sodnik Okrožnega sodišča, Novo mesto; Franc Kožar, šef avtoparka podjetja »Kremen«, Novo mesto; Ivan Laikner, industrijski' obraitovodja tovarne »Beit« Črnomelj; Anton Maierič, referent pri ObLO Črnomelj; Blaž Pahulja, direktor Belokranjskega gradbenega podjetja Črnomelj; Martin Pav'Hn, sekretar podjetja »Novoles«, Novo mesto; Zvonaeo Pere, tajnik OLO, Novo mesto; Petrič Martina, načelnica tajništva za zdravsttvo in boc. skrbstvo pri OLO Novo mesto; Ivan Plantann upravitelj Osnovne šole v Vavti vasi; Franc Ppčrvma, ekonom OLO, Novo mesto; Franc Senica, zdravniški pomočnik v "Splošni boi.raišnici, Novo mesto; Janez &U',ko, delovodja »Kremena,« Novo mesto; Jože Uhernik, pred-delavec »Kremena« Novo mesto; Mar'ja Tomšič, glavna medicinska sestra Splošne bolnišnice v Novem mestu, in Franc Zidar, uslužbenec Komunalne banke v Novem mestu. Medaljo dela so dobili: Jože Avguštb, sekač Kmetij, skega gozdarsikega posestva v Novem mestu; Ivan Brumat, direktor Zavoda za statisitiko OLO Novo mesto; Milena Bučar, medicinska sestra, Zdravstveni dom, Novo mesto; Iva Colarič, upravnica pošte v Kostanjevici na Krki; Franc Gorše, nakla-dailec kamionov pri Kmetijskem gozdarskem posestvu v Novem mestu; Helena Krampelj, vodja pisarne Okrajnega sodišča v Novem mestu; Manija Ornik, upravnica pošte v Mokronogu; Kristina Plut, pisarniška uradnica OLO Novo mesito; Štefan Seničar, šef oddelka OLO Novo mesto; Alojz Smrke, knjigovodja Kmetijske zadruge v Žužemberku; Leo Svetlin, poštni kontrolor novomeške okrajne pošte; Matija Strucelj, livar v »BelUi«, Črnomelj; Zvone Sušteršič, šef oddelka okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto;, Matija Weiss, vodja zemljiške kpjige Okrajnega sodišča v Metliki; Stane Vogler, mojster v tovarni »BeLt«, Črnomelj; Franc Zagore, delovodja ^Kremena« v Novem mestu; Albina Zagore, šef uprave pri ObLO Novo mesto; in Magda Zidan, šef odseka pni OLO Novo mesto. i Vsem odlikovanim tovarišem in tovartšicam nase iskrene čestitke! Z ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE I I NA SKUPNI S€JI OBEH DOMOV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE V BEOGRADU JE GOVORIL PODPREDSEDNIK ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA SVET0ZAR VUKMANOVIČ 0 GOSPODARSKI POLITIKI V LETU 1956 NEGA PLANA ZA LETO 1957 IN 0 OSNOVAH DRUŽBE- 26. novembra se Je v Beogradu sestala zvezna ljudska skupščina. Oba zbora sta dopoldne na ločenih sejah sprejela dnevni red zasedanja, popoldne pa Je na skupni seji govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič o našem gospodarskem razvoju in temeljnih načelih družbenega plana za leto 1957. Pregled doseženih uspehov Tovariš Vukmanovič je najprej govoril o našem letošnjem gospodarskem stanju.in s števM_ kami za prvih 9 oz. 10 mesecev objasnili ljudskim poslancem potek razvoja letošnje proizvodnje. Ugotovil je, da smo az-pomll« predvideni obseg industrijske proizvodnje in da smo tudi v ostalih gospodarskih panogah — razen v kmetijstvu — dosegli pričakovani napredek. Kmetijska proizvodnja pa letos naših pričakovanj ni izpolnila. Ob Dnevu republika je predsednik FRLJ Josip Broz Tito odlikoval za zasluge in požrtvovalno delo v izgradnji socializma z Redcm dela I. stopnje trinajst oseb, z' Redom dela II. stopnje 127, Redom dela III. stopnje 1111 in z Medaljo dela 1712 oseb. Jugoslovanska ljudska armada bo ta mesec slavila 15-letnico obstoja 22. decembra bo naša slavna Ljudska armada praznovala petnajsto obletnico ustanovitve. Letošnja proslava bo imela Širok značaj praznovanja te pomembne obletnice, tako važne' za našo osvoboditev in neodvisnost. Za dostojno proslavo petnajstletnega jubileja naše vojske skrbi v našem okraju poseben odbor, ki ie imenovan pri okrajnem odboru Socialistične zveze delovnh ljudi. V njem so: Martin Zugelj, kot predsednik, Jože Plaveč, Milica Sali, Niko Belo- Prof. dr. Niko Županič - osemdesetletnik 1'ivt'KU decrnthra letos le preteklo kii i,., piodovltega življenj« belokranjskega rojaka univ. prof. dr. Nlka Zuflanlca. Rodil se jo 1. 1k7« v Grlhtiah ob Kolpi In .praznuje letos ž« 55. leto obsežnega znanstven«!« In publicističnega delovanja. l*o gimnaziji v Novem mesiu in po Studiju zgodovine, zemljepisa In antropologije na dunajski univerzi Je nekaj časa delal v antropoloških Institutih v Miinchemt in ZUrichu, nato pa je 1. 1H07 zapustil Avstrijo |n se preselil v Beograd. Tu Je služboval kot kustos v Zgodovlnsko-umet- th i.rm in nato v Etnografckem niii/i |« do lfttl trinajst letnikov »Kinologa«, revije za folkloro, nnlropologljn In sorodne znanstvene • ede, • kateri Je objai il vrsto Bvoiili razprav. Ur. /,ii|i.mie Je % (svojo Impul-Ei\'io naravo In razgledanostjo vedno reševal probleme v najtrši celoti, takn pri naporih za csno-vanjo Jugoslovanska države- med I>rvo svetovno volno Kol pri vsem tvojem znanstvenem delu. Osrednji predmet njegovega znanstvenoga zanimanja jo bila naj.tarej- 8« preteklost Balkana s posebnim poudarkom na Slovane. Posvetil se je tudi razlskavanju naselitve Slovanov na Balkanu ter se lotil vprašanja o nastanku Srbov in Hrvatov. Raziskoval je Ilire in Pe-Iazge, kar ga je dovedlo Se dalje — v predzgodovlnsko arheologijo Troje. Vsa ta In Se druga zgodovinska raziskovanja pa se pri 2upanlču dopolnjujejo z antropološkimi dognanji o rasnih sestavinah balkanskih narodov, o čemer je objavil obsežne spise, ki jih upoštevajo tudi tuji znanstveniki. S svojimi razpravami je Županič posegel tudi v rodno Belo krajino. Tako Je Izvedel prvo delitev P.elokranjeev po dialektih, razložil ime »grk«, kl pomenja na Belokranjskem velikana, napisal Je psiholoSko in zgodovinsko utemeljeno študijo o nastrlžnem kumstvu v Beli krajini, raziskoval imena naselij, domov ln rodbin kot pomožni vir za zgodovino preseljevanj v Bell krajini itd. Posegel Je tudi v literarno zgodhvl-no ln zbral zanimiv material o Ketteju, Zupančiču, Fabijanovt in drugih. Mnogo Ztipanlčevlh razprav pa Re čaka objave, tako o belokranjskem »zlem bogu«, o Hitu Gre-porifu, Juriju Kri/.utnču In drugem. Sloves dr. Zupaniča kot znanstvenika Je segel preko domačih mej tudi daleč v Inozemstvo. Sodeloval le PTi celi vrsti mednarodnih antropoloških kongresov, bil I. 1921 Iz-bran za stalnega delegata internacionalnega antropološkega inštituta v Parizu, postal dopisni član rraneoskrga druStva za antropološke vede v Parizu in Hali lanskega demografsko-soiiolo-Rkega društva v Rimu. .le častni Man Matlre Srbske In SlavJ.mske hesede v Sofi 11, L 19^ P* g» J« Srbska akademija znanosti imenovala za svojega dopisnega člana. Kot ožlega belokranjskega rojaka Je dr. Zupaniča za njegove domovinske In znanstvene zasluge mesto Metlika Imenovalo za svojega častnega meščana (1936), Belokranjsko muzejsko društvo pa r.n svojega zaslužnega člana (19S2). V drugi svetovni volni se Je dr. Zupanu* umaknil pred okupatorjem Iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje v Bell krallnl. Kot prepričan antlfaštst Je Imel zvezo n Slovenskim narodnoosvobodilnim svetom, ki J« I. 1944 Zunaniča Imenoval za dopisnega Člana Z.nan-Rtvenegn Inštltnta v Črnomlju. Isteun leta je Zupanič 1u«ll govoril pri ustanovitvi ;;a »liki; k cetle iz Kauižurice v Črnomelj 5a nima nobenih težav in bo nemoteno realizirala Iskoj plan!« Vrbopletarstvo je do sedaj doseglo sv,pj plan z 88% in ga bo do konca leta izpolnilo 100%. Podjetje je imelo v prvem polletju težave s trgom, stalna ovira redne proizvodnje je pa pomanjkanje vrbovih šib. Topa je vsekakor krivda na podjetju samem, saj mu je ObLO že pred časom dal na razpolago zemljišče za vrbove nasade, pa ni sadilo. Vprašanje osnovnih sredstev tega podjetja, ki so last ObLO, je že bilo postavljeno večkrat na dnevni ,red občinskih sej, pa se se do danes ni rešilo. V podjetju Remont je zaposlenih 13 delavcev in 1 uslužbenec. To podjetje je med vs£mi doseglo najnižji odstotek izvršenega plana — 9%%', Podjetje samo navaja za tako stanje vzrok, češ da nima strokovne delovne sile, da nima na razpolago dovolj cementa 'n da iz- Razstavi ob 80-letnicl dr. Nika Zupaniča Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu in Belokranjski muzej v Metliki sta priredila ta teden manjši razstavi1 z deli znanstvenika profe. sorja dir. Nika Zupaniča, kri Je obhajal pred dnevi visok Živ-ljenski »n delovni jubilej. V Novem mestu je razstava v avli stavbe študiijske knjižnice, v Metliki pa v prostorih Belokranjskega muzeja. ZADRUŽNI DOM V RIBNICI ODPRT Novi zadružni dom v Ribnici na Dolenjskem, ki so ga odprli za letošnji Dan republike, bo postal resnično zadružno gospodarsko središče prijazne Ribnt-ške doline. Zgrajen na ruševinah nekdanje dekliške osnovne šole bo kot plod skupnih napo-*rov ribniških zadružnikov združeval sile za nadaljnji dvig gospodarstva tega kraja. Slovesnosti se je navzlic slabemu vremenu udeleži>l0 veliko -judi, med gostil pa je bil iud\ tovariš Mitja Ribiči>č, sekretar za notranje zadeve LRS. Slovesnost Je začel upravnik KZ Jože Kušlan. predsednik zadruge Jože Pucelj pa je razkazal gostom notranjost lepo urejenega doma. Precejšen obisk so brnele tudi razstave v zadružner domu fzadr. kovinska industrija »Partizan«, razstava sodobnega Sosi idinjstva kx zadružna vrtnarij«). delkov ne more redno postav-* ljati na trg. Gospodarski evet je pa mnenja, da bi podjetje, ki se bavl večinoma z izdelovanjem cementnih, izdelke? (betonskih cevi in stresno opeko), moralo odpraviti pomanjkljivo* sti v organizaciji dela in poslovanju, pa bi imelo vse pogoja da pri povečani storilnosti u* seže svoje plane ali jih celo preseže. Trgovsko podjetje bo fldcef doseglo, svoj plan, vendar je V zaostanku. Podjetje se izgovarja na prometni davek in ostila dajatve, res pa je, da je gleda na število delovnih mest pre-» majhen promet- Treba bo torej promet povečati ali Pa zmanj* sati režijo. Naloge v komunalni ] dejavnosti Svet za gospodarstvo jeobrav^ naval tudi načrte za izsuševat nje nekaterih področij in regu« lacijo Mirne. Načrti za glavno strugo Mirna—Pijavica so ža narejeni in je postavljen proTa.. čun za ta dela v znesku 150 milijonov din. Dela na regulaciji potoka H ras t ovi ca—Mirna so ža v teku in je že precej nareje* nega. Treba pa bo urediti sa odvodni kanal Puščava—Mirna, Tudi potok pod Ostrožnikom itt Logom še čaka ureditve. Svet za komunalno dejavnosti je obravnaval tudi vprašanj« (Nadaljevanje na 2. strani) Kmetijsko-gospodarsktf šola tudi v Črnomlju 1. decembra se je začel poul* tudi v novi kmetijsko-gospo-darski žcii v Ci^nomlju. Šola naj kmečki mladini vzbudi ljubezen do rodne grude in. ji da največ znanja za pametino gospodarjenje. Poleg splošnih izobraževalnih predmetov so zajeli v šolski urnik še, živino-rejoi, poljedelstvo, sadjarstva in pod. Sola bo mladini pred* vsem v teoriji in praksi poka-« zala,, kako naj gospodari a svinčnikom v roki in prera-i čuna, kaj je donosnejše. Mladina bo imela tudi praktična vaje v cepljenju, obrezovanju, sadnega drevja in pod. J. S. Vreme ZA CAS OD 6. DO 16. DEC. V drugi polovici tekočega tedna pogoste snežne padavino in hladno. V začetku prihodnje« ga tedna otoplitev in verjetno prehod snega v dež. Od sreda prihodnjega tedna dalje močna ohladitev in zopet snežne padavine. V vsem razdobju razja« snitve ne bodo trajale več kol dva dni Nadaljnji izgleoi: V dneu med 17. In 19. decembrom bo ver* jetno nastopil hud mraz. \Napoved prijrcriU V. M.) Gospodarstvo mokronoške občine Požar V Črnomlju > zunanjepolitični tedenski pregled Umak napaaaicev (Prenos s 1. strani) vaskin vodnjak n, napajalisč m perišč. Za ta dela so predvidena v proračunu le malenkostna sredstva v znesku 2OO.0G8 d.n, ki so Bila tudi razdeljena na posamezne vasi, odnosno krajevne odbore. Tudi za vzdrževanje in ureditev krajevnih pokopališč so bila razdeljena razpoložljiva sredstva- Iz cestnega sklada, ki je predviden v znesku 540.00o din. so razdelili nekaj sredstev med krajevne odbore za ureditev občinskih cest. Kot rečeno, so dobili krajevni odbori sredstva na razpolago, da sami urejajo te dejavnost; na svojih območjih. Razumljivo je, da s temi majhnimi vsotam' ne bodo mogli izvršiti kakih večjih del. vendar pa bodo z večjo aktivnostjo in vnemo s pomočjo vseh državljanov naredili mnogo. Iz sklada za povzdigo kmetijstva je ljudski odbor odobril posestvu Kievevž 150.000 din, da zavaruje propadanje mladega nasada v izmeri 5 ha. Ljudski odbor je sprejel tudi sklep, na predlog gospodarske komisije, da se uvede obvezno cepljenje proti kokošji kugi. in da se izvrši splošen pregled go- Občni zbor K! 81 BIL LAHKO BOLJŠI TRGOVCI NISO NITI Z BESEDICO OMENILI POTROŠNIŠKIH SVETOV da so vse usluibenre in delavce trnovske strdke acimilll v eno or-ganlsactj«, ne da bi bili prizadete vprašali. Prej je bilo v trgovski široki vee sindikalnih pedrulnic. Takrat ie bilo njihovo delo aktivno, i zdruiitvijo je pa zamrlo. Se. rtaj obstajajo poleg podružnice ie sindikalno skupine. Te pa niso isto kot samostojne podružnice. Vsako podjetje ima več ali mani svoie posebne probleme, ki Jih mora obravnavati nidi sindikat, v f«J podružnici pa so včlanjeni delavci ln uslužbenci več kol petnajstih podjetij. Poleg različnih problemov je v podjetjih tudi različen delovni čas, kir Je velika ovira za redno sesia.iaiile članov. Mnogi člani pa se stanujejo izven mesta. Vse pospbnostl te stroke dela pri zdrutevanlu očitno nlio upoštevali. Škodljivost tega te Je pokazala v delu podružnice. Pruga stvar, ki so Jo nadeli na obenem zboru in ki Je precej peresa. Je prevedba delavcev in ii«Uižbpnrpv v t^go^ ki stroki. Njim nI prisna na kvalifikacija po usposobljenosti, paf pa po delovnem meitu. To Je nepravilno. Zaradi tega uslužbenci in delavci v trgovini niso pla'anl po doseženi strokovnosti. Mesto prodajalca v trafiki se smatra kot mesto za nlšjn kvalifikacijo. Ta mesta zavzemalo » "eiMnt Invalidi, ki zaradi takih doloeh ne bodo mogli dosefl vef kot stai polkvallficira-nega delavca. To pa bo imelo za posledico soet nižjo pokojninsko osnovo In pod. 11. novembra , Je Imela letni obrni zbor sindikalna podružnica uslužbencev in delavcev trgovinske stroke v Novem rn«*stu. Kazen obravnavanja dveh važnih stvari, je potekel ob.*ni zbor dokaj neresno, pokazal je pa tudi neživ tjenjskl sestav podružnice. Ta sindikalna podružnica vklju-fti.le vse uslužbence in delavec trgovske stroke na območju Novega m; sta. Teh je 268. Članov pa Ima podružnica 2M. Udeležba Je bita tolika, da so lahko i/vedli občni zbor. 2e med potekom občnega »bora Je odšlo skoraj četrtina naviftčth Planov. Zanimivo je, da so skoraj Petri ure porabili za volitve zapisnikarja! Vsi, ki so jih predlagali, so se otepali na vse naftne. Končno je moral biti zapisnikar dotedati.M tajnik podružnice. Poročilo upravnega «dhora Je bilo kratko, ker verjetno tudi nI Imel kaj posebnega poročati. Podružnica ni moda razviti dela, kot bi bilo potnbno, (lani te slabo udeležujejo prireditev, ki lih organizira upravni odbor, knjižnica s 311 knjigami llvotarl. ker ne more nakupiti novih knjig, o prostovoljnem delu članov nima upravni odbor nobenega nreglr'1--. Sindikalna podružnica ni organizirala razprave o družbenem planu, kar bi bilo vsekakor potrebno. Tajnik OSS Je krltlilril. da Plani tegft sindikata Jemljejo obfnl zbor dokaj neresno. Tudi način iibir* kandidatov nI bil povsem pravilen. Ko Je omenil vlorro sln-ti'kata tudi v trgovini in navedel, ds bi se člani Ond^ksia morali bo-Htl tudi za znižanje cen v trgovini, je nastalo stilo'nn nretpsti-rnnje. Zlasti so ugovarjali tajni-kovemu očitku, da so uslužl:encl ln delavci v trgovini nezainteresirani za splošne družbene probleme, da prodajajo blago, ki pa dobijo, liaknr pride, ri« slndikatr-i podružnica nI posvečala potrebno pažnje v-'goji članov In podobno. V razpravi so se oglasili v glavnem samo trije clnni podružnice. Iz njihovih Izvajanj je razvidno, vedi zaradi metljavosti. Pregled za zdravljenje bi po sklepu seje bU brezplačen. Na občinski seji so razpravljali tudi o delu kmetijskih zadrug. Ker je to vprašanje treba podrobneje obravnavati, bomo o tem spregovorili na drugem mestu- Sveti že delajo, krajevni odbori pa se še niso znašli (Je analiziramo deio našm $u-spodarskih svetov, krajevnih odborov in ljudskih odbornikov, potem lahko trdimo, da so sveti pri ljudskem odboru začeli pojmovati svojo vlogo in že pravilno uveljavljajo svoje pravi« ce, zavedajoč se svojih dolino, sli. Skrb za smotrno gospodarjenje je čedalje bolj poglobljena, pa tudi čut odgovornosti se bistri. Ce že kritično presojamo delovanje svetov, potem bi mogli reči le še to. da bi naj vsi ti sveti delali v večji povezav! in. kompleksno reševali razne probleme. Ko bi se sveti za finance, komunalni, gospodarski in kmetijski večkrat sestal* na skupno sejo ali posvet, bi morda dotekanje davkov bilo drugačno. In če bi bili ti hododki redni, bi bila tudi dejavnost go. spodarskih svetov uspešnejša! Največja rana na telesu neuspehi v Soli Posebna komisija svetovnih vzgojeslovcev je organizirala m vodila anketo o vzrokih slabega učenja v šolah. Dognala je, da je 80 odstotkov neuspeha v šolah krivo ozračje v družinskem doživljanju, kt ga povzročajo bolezni, prehud moralizem ia ločitev zakona. ČEMU TAK ODNOS DO DELAVCA? TovariJ Lanč Gojko s Su-herja 1 pri Dol. Toplicah nam piie: »Fred kratkim sem prijel v gostilno Miha Strumbija pri Podhosti in prosil za 2 zavit' ka cigaret Drava. Dal sem gostilničarju 100 din, on pa mi je dal samo J zavitek cigaret ter me rpraicl, kaj bom pil. Rekel sem, da nič, nakar s« je gostlničar razburil ter ta-hteval, da vrnem ciporete. Odvrnil sem. mu, da sem jih pošteno plačal in dn naj mi da ie en zavitek, kakor sem ftaroč'', mo! pa radme, čel da ima cigarete samo za goste, ne pa za vsakogar! Pojasnil s*:n mu, da menim, da je njegova dolžnost prodati cigareto delavcu, četudi se mi ne da jrfi. Nato me je gostilničar ponovno zavrnil in mi rekel, da denarja ne bom dobil na- osnovnega obla&tnega organa pa so še vedno krajevni odbori. Ti se še ne znajdejo, ti še ne vidijo svojega dela. Krajevne odbore vodijo ljudski odborniki, ki dobro poznajo razmere na svojem območju. Slišijo tudi mnenja državljanov, vedo za težave ljudi, največkrat bi znali tudi povedati, kako bi odstranili razne napake. Skratka, ljudski odborniki bi naj bili It* g.ial; za vsakJ dogajanje na njihovem območju. Državljani pričakujejo od odbornikov odgovore na njihova vprašanja. Nejasnosti v raznih ukrepih, nepoznavanje zakonov in predpisov «o mnogokrat vzrok raznih razburjanj. Krajevni odbori pa ne vedo, kaj bi delali. Seveda je predvsem treba, da je odbornik na jasnem v vseh vprašanjih, političnih in gospodarskih. Odbornik mora biti odločen in prepričevalen, kar je lahko le, če je sam praviiao prepričan. Vloga ljudskega odbornika Je velika in lepa, je odgovorna in večkrat tudi težka. Odbornik lahko mnogo koristi skupnosti, slab odbornik pa lahko dvakrat toliko škoduje. Prepričani smo, da bodo v naši občini vsi odborniki opravljali svoje dolžnosti in pravice tako, da bo v korist skupnosti. Mar naj temu rečemo še cesta? Res ne vemo, ali bi ji rekli: cesta, graben ali greben!? Cesti namreč, ki pelje i z. Toplic v Straio. Tako slabe in zanikrne ceste hi daleč naokoli. Po sredini sta dva jarka, skoraj večja od obstranskih cestnih jarkov. Nešteto ima'jam, lukenj in vdolbin, da avtomobili poskakujejo kakor lutke, človek na cesti pa je obrizgan od nog do glave. Doslej so cesto še nekako vzdrževali, to jesen je pa do kraja izrabljena. Cemu tako? Cesto Straža—Toplice bi lah- ko imeli tlakovano z zlatom, ne pa le s peskom posipano, kakor pravijo ljudje, toliko j* že šlo po njej avtomobilov z lesom. Uprava za ceste naj bi tej obremenjeni cesti posvetila malo več skrbi, zanjo pa naj bi prispevala morda Se posebej tudi podjetja, ki io najbolj uporabljajo in kvarijo. Naj ne bi tudi tokrat ostalo samo pri obljubah, kot svoj-čas pri cesti Toplic«—Mtni-§ka vas, ki še do danes ni popolnoma urejena! -ti 21, novembra okoli 15. ure je nenadoma izbruhnil požar v st«Wb'., kjer je pred preselitvijo v Metliko obratovalo podjetje Belokrajnka. V teh piostonh s« snuje novo podjetje iste stroke. Na znak sirene se je zbralo pred stavbo veliko ljudi. V zelo kratkem čaisu &o prihiteli tudi črnomaljski gasilci in s požrtvovalnim nastopom preprečili večjo škodo, ki bi šla prav gotovo v milijone, tako pa je nastala škeda .j-enjena na 700.000 dinarjev. Stavba j* bila .zavarovana. Domnevajo, da je požar nastal ob dimniku. Pohvaliti je treba požrtvovalnost črnom 'iskih gasilcev v borbi s požarom, zlasti .čar Strumbelj s tem ni samo pokazal yrobepa odnosa do posta, pač pa tudi svoje »junaJtro«. kako se ne boji organov ljudske oblasti, čeprav se tovariš" seveda tu zelo moti. Vendar, mene je zavitek cigaret Drava v Si" - i« lievem lokalu le »tal celih 100 dinarjev!« V nede.'ijo, 18. n-vernbra 1956 je bila letna skupščina Združenja rezetrvni-h oficirjev za področje črnoma^ke občine. Kdor spremlija deijavnost te otrgamiza-ciije, bo lahko ugotovil, da je to natitolj borbena orgamiztck; aktivno razvitja duh socialistič- Nevaren požar v tovarni NOVO LES v soboto, /. decembra okrog ure ie sirena naznanila požar. Ljudje, ki so bili ta cas na mottu, so opazili, da se skozi okna polltlrnice v tretjem nadstropju tovarne Novoles suklja dim, kmalu pa so ognjeni zublji zajeli tu okenske okvirje in ivignill prott strehi. Me?tni gagilci so bili v rekordnem času na požar:'.« n in pričeli gasiti, kar pa je bilo zaradi hudega ostrega dima in plinov zelo oteikočeno. Prva sta v gorelo polltirn'co udrla gasilca Nestl Pele in Stane Gregorčič ln pričela gasiti i mir.imaks aparatom. V go-stem dimu in plinu, kl so ga razvijalo goreče barve In laki, sta s« prebila do oken. jih deloma razbila, deloma odprla, ca je udri v sobo zrak. Medtem so tovarniški in mestni gasilci prinašali mini-maks aparate In pričeli z njimi ganiti. Pruga skup!na gasilcev Je šla. na streho, razsekali so goreče tlel* in preprečili širjenje ounja. Tudi veliko magirus lestev ju gasilci pripeljali in Jo na spodnji strani tovarne raztegnili do oken, vendar nadaljnja uporaba te lestve ni bila več potrebna, ker se je gasilcem v notranjosti posrečilo ogenj pogasiti, se preden Je nastala večja ftkotln. Pravočasno so odstranili tudi jeklenko s kisikom In s tem preprečili eksplorijo. si bi povzročila ne samo veliko škodo na poslopju, marveč terjala tudi nekaj človeških življenj. O vzroku pobara teče preiskava. Ta poiar Je ponovno pokazal, kako zelo manjka novomeškim gasilcem prepotrebni nrege*.icv aparat za gašenje plinov. Prav tako se Je pokazala nujna potreba po nabavi modernejše In lalje raz-tPdUJve lestve, kl naj bi bila pritrjena na avtomobilu in bi jo bilo mogoče res hitro spraviti na mesto kakor tudi v obrat. -i- nega pa«trioi:xma. IsVtfaj borbeno 5,po doimovi.no. Skupščine 3e udeleii.1 tudi predsednik Združenija za okraj Novo me .'o 1i>v. Franc Kr.tn.ik. V razpravi #e naglas;] potrebo nadaljnjega razvijanja dejavnosti iter se pohvalno .izrazil o 6r-nomo'jj^ki orfaniwk>i»ji, ki j» med na«jaktivnejšimi v okraju. Opomni1! je pri .-o trte na izročilo maršala Tita. k *arje dejal terj organizacij; ob u*fanoviirvi: »Dela imo, kakor da bo trajno mir, bod mo pa pripravke«;. kako«r da bo jutri vojna'« Razburljivi dogodki na več krajih v sv?>tu, predvsem v Egiptu, nas znova opozarjajo na* aktualnost tega gen1 a, V minulem de'ovnem letu je-črrrmelji'ka ©rganieac'ria široko razvila svojo delavnost, predvsem s predavanji o vojni tehni- ki in njeni uporabi. V te namene je imela tud; praktične VBije e- sirSim sodelo.-anijem mladincev predvojaSke vzgoje, članov Zveze borcev, vse pa v tesni povezav.; in s pomočjo 'mo-meljskega garnvona JLA. Organizirala je tudi poučen obisik vojne mornarice v PuV.. ki so f«. ga udelež-li številni člani«. V Pulj so bi'li prisrčno sprejeli. Da bi se člani te organizacije se bolj seznaaiii rn stro«lco«vno usposobili, je upravni ' odbor po-krbel za »Priročnik*. V bodoči delovni program so ppet postavi«!,« predavanja in praktične vaje. Večina članov je z.a strnjena predavanja v obI:«ki femnanjev. Izvolili »o nov upravni odbor, upoštevajoč nai-aktivneijS* člane, kot jk>: Dominik Bogataj. Franc BenČtč. Vi'1-ko Crnič, N'ko Flainik in še nekateri drugi tovariš-.. Pred očmi grmeče smrti *.. Pošastno so zaškripale zavore in tik ob grmečem vlaku se je ustavil tnal osebni avtomobil.,. Vlak je ivigrtil mimo, io/er pa si je s težko roko obrisal kaplje potu s čela in se oddahnil. V lahnem, tempu je pripeljal po atrmem klancu od Irce v<(si proti splošni bolnišnici vKan-diji šofer Fujs iz Novega mesta, v Četrtek zvečer približno ob 21.30 uri. Vedel je sicer, da nekako ob tem času pripelje ljubljanski vlak, ki pelje v Belo krajino, vendar — zapornice niso spuščene, torej še lahko pride preko železniškega prelaza. Zaradi hiš na levi strani ceste nt videl pri-hajajočega vlaka in brez skrbi zapeljal proti prelazu. V tem hipu je pridrvel vlak. Fujs je samo še stisnil zavore in ustavil tik ob sopihajočem vlaku, trd od groze... Železniški prelaz v Kand'ji je le nekaj slo metrox> oddaljen od postaje Knndtja in seka precej prometno cesto Novo mesto—Vavfa vas—Dolenjske Toplice. Vidljivost proti želerniškemu mostu je z vrha klanca nad prelarom zarddi tam stoječih hiš prav majhna. Zato so na tem prelazu nameščene močne mrežaste zapornice/ Zakaj to noč niso bile spuščene, bo pokazala preiskava. Dejstvo pa je, da ie tf za drobec sekunde manjkalo, da ni ta malomarnost postala usodna tn terjala imrtnih žrtev. »r- ROČNO DELO2 v NAŠIH ŠOLAH Kakien pa naj bo postopek pri ročnem delu v naših pode-želskih šolah? Prvo, kar je zelo važno:-vsaka Sola rrw«ra imeti nekaj orodja za vsakdanjo rabo in tudi primerno shrambo zanj. Orodje nal bo lepo ureieno in naj bo spravljeno v orodni omari, ki ima vrata z dvojnimi kril« in «e v*ako krilo se enkrat odpre. Ko je torej omara odprta, imamo pred seboj na Štirih krilih vse i a/.položljivo orodje. Orodje naj nabavljajo *ole v več tTvodh da gre delo laže od rok. Tak-i bo imela iolska delavnica več kladiv in klesc, večlo ža«o in več manjših za male reč' in prav tako več rt-■dlnikov. ki M t«\o uporabni za marsvkaksen iidelek 6je pa uporabljamo goni ko aii »vinto«, kije lahko ieaena ali ielez*a. Pri t«j je ftr*b*r paziti, da srn »veder pi««vilno vt ka in pričvrščg in d» tečejo navoj j gladko in bre« težav. Ce se »vinta« zaskoči, včasih n* pomoči in je možna le upo-aba svedra, kl je v njej. SoUki odbori pa naj vsako leto vstavijo v »voje proračune prime-rne vsote za nabav«> orodja in n« h*l bilo napak, da bj nagradili ob koncu šolskima leta tudi nekatere pridne in nadarje-ne učene«, a kakšnim primernim orodjem. Na me.«.t:h, kjer vin orodje, tu>J bo oblika orodja zairt«n» in ploskovno pebarvana * olj-n«to barvo. C» snamemo i ieb-IJev ali kljukic orodje, ostane na krilu vrut obris, ali slika orod'a In potem takoj vemo, kaj manjka. TakSea nnč'n shranjevanja orodja imajo tud1 po delavnicah in tovarni zaradi t*>- da in pregleda. Predno zapustijo učenci pouk. mora biti v«e orodje na svojih meatih "n za red odgovarja v »a k o ter« t dežurni učenec za »vojo skupino-Razpored dežurne službe naj bo na«blt na omaric!, da ni potem izgovorov, če kaj zmanjka. Poleg orodja moramo imeti v delavnicah *e škatlje z žeblji in vijaki raznih - velikosti In debelin. Tudi zakovice naj bodo v sih.ran>bl. Nadalje naj bi Imela delavnica še primerno težak P»nj, «11 čok, v katerega r.a.J bi bilo zabito nakovalo primerne velko-*tl. Z* silo bi zadostovalo tudi koi železniške tračnice, pričvr-ščene na panj. ali čok. Ce pa hočemo izdelovati Se predmete iz glin« (svečnike, pepelnike ln Vi««), b\ morali imeti Se lončarski kolovrat n« ročni pogon. Takšne kolovrate »o uporabljali še pred nedavnim časom domači lončarji v Beli kraj.ini. Za domačo uporabo bi zadostovala tiirli njihova tehivka l*V tudi žganj« glinenih izdelkov. C« bi p« imeli po>g vsega naštetega 'še m»jhno »trufcnico,- ki bi Jo lahko pr»ur«d'.ll za malhno in Ueako clrkul»«rko kar n« nožni p>fon s težjim lesenim zagon- kim kolegom, je šolska delavnica dovolj opremi j <*na. Za »voj« Udfelke naj, prinašajo učenci material od doma aH £a pa naj u.-viu-o. &oia zu v*e učence pni domačih p-^d'tatj ita in zadrugah. Mnogo odpadnaga materl*la bi se lahko dobilo pri raznih P«>dj«tjih — na žagah, po mizarskih delavnicah, poko-vdmaivk.h obratih, tekstilnih tovarnah itd. SoUka mlad,na nuj jeseni pripravi za šolo dovolj koruznega ličja, pozimi a«'l »pomladi pa dovoljne količin« vrboveg« protja. Ve» ta material je treba prav.lno vskladiSetti, da bo ob svojem ča.-u tudd dobro uporaben. Učenci naj se nauče tudi beljenja sibja in kuhanja posušenega- Tam p«, kjer nI vrbo-vega protja, naj s« nauče učenci pripravljati vttre za pletenje pletarskih izdelkov. Ribničam vitre »d«r#jo«, drugod jih »cepijo« ali »koljejo« in v zvezi s tem bi b lo dobro, da imajo šolske delavnice tudi cepilce za cepljenj« viter in obllč »vltrar«. Dekleta naj zbirajo teSkatilna odpadke In razno volno, ker «e da napraviti iz tega materiala f'ovolj praktičnih izdelkov za vfflicdanjo rabo. Ljudski tehmki v Ljubljani le bil posv«t o »Šolskem •erviau«, ki bi za m»l denar dobavi ia.i šolam najrazličnejši material, vendar nI znano, kako daloč je ta zadeva. Zda^ pa preidimo k samemu ročnemu d«lu. Kaj naj d«lajo učenci in učenk« po iolato rr zlasti na deželi? Nekatera d«la morajo znati opravljati v*i učenci brez razlike s-pola. Tako morajo znati pi■■«:•!' gumbe in krpati nogavice ludi dečki in prav teko morajo znati zab.ti žebelj, ga izpuliti in uporabiti malo žagi-eo in izvijač tudi deklic«. Misliim, d« bi • tistim »Inic-Ijanjem«, ki je bi.io svoj čas tako priljubljeno in j« po neka-tre-ih šolah Se vedno preveč v modll, lahko končali — zlasti z izrezovanjem rajnih ž!v»H in pajacov. Namesto lega naj delajo učenci praktične škatlje z« »hr*«njwanie žebljev in vijakov in manjših kovl«n»kih predmetov in električnih potr« bšč n. Škatle naj Imajo tudi predalčke in pokrove, ki •« da. jo tzvltči. Pri teh vr»tah pokrovov ni treba ne »pantov« ne ključavnic. Za majhn« slik« l»hko napravijo učenci okvir!« sami, ker ne dela to težav in je možnih več načinov izdelovanja. Danes, ko Imamo takorek"»č elektrificirane va« v*sl, ce morajo t« tudi otroci seznaniti s priiif«nj«m in ug«S»njem luči. poznati morajo uporabo kuhalnikov in M-kalnijiltov. Največjo pozortvojnt je treba posvetiti pr! t*m nevarnosti, kl pr*U nepoučenim ali neprevidnim. C« k»r-koil počenjajo 2 električnimi napravami. Vse kaze, da se bo umik bnlansko-lranco^kih cet Iz Egipta zaioi v iKuai anea m u«t oo Komau v u«en ktuuiu. tt.iuar.oue uizavi uapadaiKi postavi jata pogoje; snu lidruzeinu n«riuuov muia^o ost.au v feg.ptu, uomer ne bo ooiaueu buesui pienop, tisceiijc prekopa se mora ia.Ko.1 ttšceti in sue /a-.tr uacehio ne bo hotel »prejemati pegojev, toua mucu je, ua je tuut bgipt močno zamie-lesuau, ua se plovoa po preKopu um*uej zacue. loua se boij ..a zamitreititani Velika miumja in t-ianeija. Ni dvoma, da je pniisit Kvetovnega javnega mnenja oziroma Z,uru/ienih naiodov opravil svoje, toda prav lako urzi, da so ZUA ostale neomajne in nočejo dati petroleja, doKier se britanske in iranooske čete ne umaknejo % egiptovsKega ozemija. Zdaj je 'poštam popolnoma jasno, da je napad na Egipt SKoaovai v prvi visti Veliki Britaniji in Franciji. Ta škoda je najboij očitna v pomanjkanju petroleja —■ krvi zahodne industrije. Skoda je v izgubi ugleda in zaupanja — kolikor &a je še ostalo — na Srednjem vzhodu. Pa ne samo na Srednjem vzhodu. Zanimivo je dejstvo, da predsednik Eisenhovver ni hotel sprejeti britanskega ministrskega predsednika Edena in njegove kolege oziroma francoskega premiera Moileta pred sestankom z indijskim premierom Nehrujem, ki bo Iti. decembra v VVasiiingLonu. To je grenka pilula za Britance in Francoze, toda vse kaže, da sia se ameriška politika in diplomacija resno lotili pridobivanja prijateljev v Aziji in na Srednjem vzhodu, to je tako imenovanih »neopredeljenih« držav, kakor pravijo na Zahodu. Tako ameriški predsednik kakor indijski premier dobro vrsta, da Velika Britanija in Francija ne moreta Igrati nobene koristne in konstruktivne vloge na Srednjem vzhodu ved — vsaj za dogleden čas. Utegneta se ceio postaviti po robu britanski politiki na Cipru in francoski v Severni Afriki. Ne smemo pozabiti, da so petrolejski interesi Američanov na Srednjem vzhodu izredno veliki in da jih ZDA nikakor ne nameravajo izgubiti. Ravnanje Britanije in Francije je pomenilo za ZDA dovolj prepričevalen nauk, kako se ne sme ravnati. Ameriška diplomacija bo skušala zdaj prepričati arabske driave, da se jim ni treba nič bati od Amerike in tudi od Velike Britanije in Francije ne. Ali ni bila Amerika tista, kl je vztrajno zahtevala umik tujih čet b egiptovskega ozemlja? Prav nič presenetljivo ne bi bilo, ko bi predsednik Naecr zdaj dobil posojilo celo za graditev Asuanskega jezu, ki so mu ga bili prav Američani odrekli. Povod in razlog za taksno stališče ameriške diplomacije je strah pred vplivom Sovjetske zveze na Srednjem vzhodu. Ta vpliv se jc v zadnjem času močno okrepil. Da bi vsaj nekoliko nevtralizirale ta vpliv in okrepile omajani položaj Velike Britanije, so ZDA Izjavile, da bi vsakršen napad na države, članice Bagdad-skega pakta, Jemale zelo resno, V Veliki Britaniji so že z zadovoljstvom govorili, da se bodo ZDA tudi pridružile Bagdadskemu paktifV toda videti je, da le ni še prišel čas za to. Pač pa bodo skušali Američani zdaj prepričati Arabce, da so njihovi interesi trgovski in ne politični in da so pripravljeni podpreti gosnodarski razvoj v teh državah. Njihov pogoj pa bo verjetno sklenitev miru z Izraelom — rešitev vprašanja beguncev in meja — ob jamstvu Združenih narodov. Vendar se najbrž tudi Američani zavedajo, da bo treba na Srednjem vzhodu doseči nekakšen skorazum s Sovjetsko zvezo, ker sta se — kakor je bilo rečeno — Francija in Velika Britanija vsaj začasno tako diskreditirali, da ne moreta biti družabnika v kakšnem konstruktivnem programu. Ce se prav hitro umakneta iz Egipta in pokiiž?ta, da sta uvideli svojo zmoto, lahko upata, da bosta spet kupovali petrolej po trgovskih cenah od držav, katerim sta nekdaj gospodovali. 9 V .Turoslavijo je prišel na štiridnevni uradni obisk predsednik grške vlade Kon-;tant:n Karamanlis v spremstvu zunanjega ministra Ave-rofa jn druKih osebnosti. Med bivanjem v Jugos.aviji t>o i«me. razgovore z najvišjimi jugoslovanskimi predstavniki- Q Britanski zunanji minister Selu'j-ji Llovd je v Spodnjem domu parlamenta sporočil, da sta vladi Vellico •Britani'je in Francije »prišli do sklepa«, da Je mogoče umik njunih čet iz Port Salda sedaj izvesti brez odlašanja. Dag Hammar«kjoeld je ukazal mednarodnim čem m OZN na Srerlnjem vzhodu, naj bodo pripravljene, da bod-j prevzele oblast v Port Sjrdu *do srede decembra«. # V zadnjih dneh je bilo na alžirskih bojl&tfh ubitih in ranjenih vej kot 100 Francozov in Alžircev. Vendar Je to zelo nepopolna bilanca spopadov 'n žrtev. Videti Je, da je d sedanja politika franco«.-ke vlflde ,in generalnega rezidenta Lacosti doživela popoln polom. Franco- ski vedska je s svoJo ofenzivo le še bolij razvnela boje, ugrabitev petih voditeljev al. ži'rskega osvobodilnega giba-nia pa je le šte bolj strnila vrste upornikov. $ Indl.r»kj ministrski pre !•! Indijske delegacije r OZN Krišna Me-non je izdavil, da bi bil! ameri*k| letalci, k' «0 zaprt! v LR Kitajski -lahko ze.o hitro na svobodi«. Objavljajte male oglase v DOLENJSKEM LISTU) CDiCDiCZJiCDiCDIOiCp »S A V I N J A» 'lesna industrija Celje Ce želite lepo urediti prostore, v katerih živite in delate, s« obrnite na n.ns! Nudimo vam družinske spalnice iz vseh vrst furnirja, mehke spalnice, kuhinjske opreme, delovne kabinete. Razen tega vam nudimo mehak in trd rezan les, kakor tudi raznovrstno embal.nžo. oioioioioioicL Gradbeno podjetje Dravograd priporoča svoje usluge cenjenim strankam. Brkat Gf nagore' 'Oyijo, da r»dl nosijo dolg« brke. Vse pa poseka Miliiav MijatovC ;z Mi-jatova. Konci brkov mu »eiejo čez ramena. Zloraba rešilnega avtomobila Na re.šilno postajo v Novem me-stu je pnšel letos 15. oktobra zjutraj zakupnik gostišča n» I.okt B« T. in na. >čll reHlnl avtomobil, češ di mora nujno prepeljati neko sorodmeo iz Dolenjskih Toplic v bolnišnico Rešilni avtomobil Je les takoj odpeljal prot! Dol. Toplicam. V njega »ta v Novem mestu pri-tedla tudi naroi-n'k In njegova sorodr.ica. Sele blizu Dol. Toplic Je šofer zvedel, da ne gre za prevoz bolnice v bolnišnico, poč pa da pelj« v Dol. Toplic« »o-lodnico B. T.-J«, ker Je zjutraj zamudila vlak v Skuto, ti kate- rem bi se morala peljati v službo v Dol. Toplice. B. T. nam se je prav tako peljal po "osebnin opravkih v Dolenjstk* Toplic«. K««s je naročnik plni^al prevoz, toda ali Je v redu, da n°kdo s tak«m trikom zaponk rešilni avto, namenjen le za najnujnejše prevoz« bolnikov Sjgl porodnic? Vemo, da Je stanje rešilnih nvtomobilov v Nttvi m moatu več kot kriti;čno In zaradi take. lahko rečemo lukauzn« vožnje, bi lahko ostal bolnik brez zdr»v-rjšku oskrbe. Zadev« je prijavljena Javnemu tožilstvu. Stev. 49 {351) »DOLENJSKI Li*"*« Stran s Prva industrija v Metliki BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA SI U TIRA POT NA TUJA TEŽIŠČA Najvažnejše: dvig ravni BETI. Trikotni tovarniški rna-k. na katerem s* na belem ščitu sveti rdeči metliški obrambni stoip s krokarjema, pod ščitom pa Je prav tako na rdeči podla*! bel napis: B^TT — Belokranjska trTtotažna industrija. Prva industrija v Metliki, ki naj v to odmaknjeno mestece ob Kolpi priv^s« malo več jMvlJenja in postavi vsaj skromen temelj njegovemu gospodarskemu razvoju. stavili se 15, ki adiaj brez dela takajo v skladišču. Tudi drvar-r ;e pozimi, ko ni bilo znano, $t bođo za gradnjo vodovoda na razpulago kakina sredstva, *o »e na> pobudo občinskega ljudskega odbora volivci v Črnomlju In Ofeoti«! pomenili, d» bouo sami zgradili tia&ni vodovod od zajcija pri Dobličah do Črnomlja. Podjetja in posamezniki so »prejeli obvezo za brezplačno delo. vožnje ali prispevek v denarju, občinski lji^ki odbor je pa obljub*!, da bo priskrbel cevi in drago gradivo ter plačal strokovno delo« Podjetja kot tudi veUk del gospodarstev Je medlem izpolni; svojo obljubo. Polom, ko so o gradnji vodovoda razpravljali na zborih volivcev in spre.ema-lj obveze, so člani in uslužbenci občinskega ljudskega odbora obiskali še vsako gospodarstvo ter se pogovorili o prispevku. Obiskali so 308 gospodinjstev. 73 gospodinjstev je takoj plačalo prispevek po BOO din, 88 se jih je zavezalo plačati, za delo pri izkopu se je zavezalo 92 gospodinj stev, 4 pa za vožnje. 39 gospodinjstev je bilo oproščenih prispevka zaradi bolezni, starosti in podobno. 60 j.h je izjavilo, da ne bodo nič prispevali, medtem ko jih je 42 reklo, da bodo svoje obveee izpolnili skupno s knlekt'vl, kjer so zaposleni poglavarji družin. Poleg 7'1 c'itood'ii^e" kf *o plačala prispevek takoj, je pla-ca,o se '£1 zavezancev. Ubvc.-nostl z delom jih je izpolnilo 64. Pet uslužbencev občine je izkopalo še posebej 10 metrov jarka, gostinsko podjetje »Lovski rog« pa je prispevalo 1.200 din. Skupno s-o prispevali I denarjem in delom vsi našteti 165.200 din. Iz tega je tudi razvidno, da so še posamezniki, k! svoje obveznosti niso Izpolnili, čeprav bo tudi njim služil vodovod. Prav lep prispevek v delu so dali posamezni delovni kolektivi. Tako je kolektiv »BELTA« s prostovoljnim delom Izkopal 130 metrov jarka, kolektiv bivšega Zadru4n«ga trgovskega podjetja 81 m?trov, koiektiv Splošnega trgovskega podjetja 20 metrov, kolektiv trg- podjejta »Potrošnik« 30 metrov in kolektiv »Belsada« 140 metrov jarka. Skupno so ti kolektiv; prispevali z delom vrednost nad 400,096 din! Ker je občina dobila kredit za gradnjo vodovoda, sicer dokaj pozno, je pričela graditi po prvotnem načrtu, to je. da se zg'-ad; nad zajetjem večji zbiralnik, do katerega bodo potiskale vodo tlačne črpalke, od tam pa bo tekla v Črnomelj in okolico samotežno. Dela pri polaganju glavnega cevovoda proti Črnomlju potekajo prav dobro. Ce ne bo dela zavrlo slabo vreme, bo cevovod te dni že priključen na omrežje v mestu. Počasneje napredujejo dpla pri zajetju, polaganju tlačnega cevovoda do zbiralnika pri vasi Grič |n gradnji zbiralnika. Tu je svet zelo kamenit. Zbiralnik je treba izkopati nkoraj v sami skali. Predvidevajo, da bo zbiralnik Izkopan navzlic' temu v začetku decembra, če ne bo ovira'n slabo vreme. zbiralnik je ObLO naročil pri Litostroju v LJubljani. Ves kredit za l"tc-večanjem plač v gospodarstvu, proračunskih ustanovah, narodni obrambi, ustanovah s samostojnim financiranjem, bankah in drugih ustanovah, hkrati p* tudt ob pnvečanlu pokojnin. To povišanje bo začelo vel lati 1. januarja 1»57 ]n bo znašalo v tem letu 3(5 milijard dinarjev. Zvišanje plač bo treba uredUi tako, da se bodo plače visoko kvalificiranih in kvalificiranih delavcev povečele »H 12 odstotkov, polkvaMfirirsnih pa za ^ odstiVtfov, medtem kin ?e ho57 počasneje IroSiH sred=*i-3. trgovipo in promet s kmeti1«kiml pridelki pa bo treba onremHI I boJtšo tebnično oremo. Zsto je prerl-viden vočH uvcr trn'?«norinih ?re že davno dali pobude stari revolucionarji trboveljskega rudarskega revirja kot tovariš Miha Marinko in drugi, šele zdaj pa je bilo mogoče uresničiti njihovo zamisel. Za novi dom so dali velike žrtve rudarji Trbovelj in pretivaici mesta, ki so s p^rostovcljnim (iolom ogromno storili, da je bil tako ve'.ik dem sorazmerno hitro zgrajen. Prisrčno pozdravljen od več tisočglave Množice je tovariš Miha Marinko čestital Trbo-VftH&uiOKl k pomembnemu u-spehu in dc.ial med oslalim, da bo ta dom, kakor tisoči podobnih uspehov v industrijskih središčih naše države, dal v/.podbudo za še večji napredek in nadaljnji ra7A'oj naše socialistične stvarnosti. Med drugim Je poudaril, da moramo še boij odločno nadaljevati z&četo pot. Ne samo zaradi nasegn notranjega ruvoia, marveč tudi zaradi zunanje Ur veljavitve in ugleda socialistično JUgOslfcVlJe, je danes pri nas prvenstvenega pom*> na vprašanje, da še naprej raavijarno in notranje utrjujemo na« socialistično demokratični družbeni sistem. Ta notranja potreba nam tudi narekuje, da ne moremo obstati na določeni stopnji. Med ostalim je tovariš Marinko govoril o sklepih nedavne seje izvršnega kemileta CK ZKJ in o ekspozeju tova- Trgovska pogodba s Poljsko V Beogradu j'e bil prejšnji ttden p >dp:«an protokol o trgovinski izmenjavi med našo državo .in Poljsljo. Predvideva obojestransko zamenjavo blaga v vrednosti 30 milijonov dolarjev, kar pomeni povečanje, z czirom na letošnjo zamenjavo, z« dva milijona dolarjev. L'sta blaga ostane v glavn«m ista. Iz Poljsko bomo uvažali premog, koikj, premog za plin, sladkor in razne komikaHje, izvažali pa bomo v glavnem pi-ritni in oinkov koncentrat, svinec, tobak, gradbeni les, predelane kože, kemikalije, suhe slive in vino. Sodijo, da je podpisani protokol za obe državi zelo ugoden. Med blagom, ki ga bomo uvoziiLi iz Poljske, ao za naše gospodarstvo še posebno vp./.nj premog in koks (146.000 ton) in sladkor (20.000 ton.). riša Vukmanoviča na zasedanju zvezne ljudske skupščine ter dejal, da so delovni ljudje po vsej Jugoslaviji sprejeli le sklepe kot nov dokaz' zaupanja, ki ga imfijo v svoje politično vodstvo. Razumljiva in upravičena je želja naših delovnih ljudi, da v Interesu zboljšanja življenjske ravni u-činlcovileje popravimo naš plačni širnem. Po mnenju tov Marinka bo -treba v bodoče dosti bolj pritegniti delavske svete tudi k upravljanju komun \r\ raznih organizacij glede vprašanj proizvodnje. Tudi občine in okraji naj bi obrnili vso pokornost ;n vsa sredstva predvsem v to, da bi s svoje strani kar najbolj prispevali k pogojem -a realno izboljšanje življenjske ravri. Po! milijarde zn televizijo V predlogu Zveznega družbenega plana za prihodnje leto je tudi postavka 500 milijonov din za izgradnjo televizijske mreže v naši državi. Pri tej nalogi bo sodelovala tudi naša radijska industrija, znaten del opreme bo pa treba uvoziti. Sctno poravnano naročnina vam jamči brezplačno nezgodno zavarovanje pri našem tedniku! Z občinske seje v Mokronogu KRITIČNO VPLAČEVANJE DOHODNINE IZ TAKS — RAJE ZARUBUENI, KOT SI PLAČALI DAVKE — NIZKA ZAVEST GOSTILNIČARJEV IN OBRTNIKOV — SLA BEGA FINANČNEGA STANJA OBČINE SO PRECEJ KRIVI ODBORNIKI — PREMALO POUČEVANJA IN PREPRIČEVANJA — VAŽNA VLOGA KRAJEVNIH ODBOROV Na seji občinskega ljudskega odbora Mokronog, '22. novembra, je bilo v ospredju dvoje poročil: pnroeilo »vet* »a finance in dnrifeeni plan in poročilo »o-s,.'x! ir ,k*-sa sveta. Obe poročili »ta bili precej Izčrpni in pregledni. Pokazali »ta dejavnost obeh »vetov, hkrati pa tudi dejavnost krajevnih odborov in ljudskih odbornikov. Zelo kritično Je vprašanje proračunskih dohodkov občine. NVU dohodnina po vseh obLikeh za leto HW5 še nI v celoti poravnana, marveč li> 70",'/. Za leto 1966 pa je dohodnina kmečkih gospodar*tev realizirana 66^'. občinska dnk'ada 74%. od saonoetojnih pokJictv in premoženja Vm, zemll»rina W». S« bolj Jurritlčno Je vplačevanje taka. Do ln- novembra so bile t.nkee poravnane takole: na motorna vozila lOOfr, ne vprežna voztla 55^, na delovno živino 9»%, na P*« 60%, na priprave m protavodnjo M% in a* hi-HMm trte H%, Najprej sebe za brado, potem šele druge I Svet. za Iin«tiHO je v svojem poročilu obravnaval pred ljudskimi odborniki tudi vzroke takega finančnega »tanja občina. Politično gledano je eden prvih, četudi morda no glavnih vzrokov ta, da ljudiki odborniki niso izvrševali «vojih nalog, k! jih imajo kot voljeni organi. Isti ljudski odborniki so obravnavah družbeni plan, ga v Imenu ljud*tva potrdili in zr.nj glMO-val!. Ko J* pa bilo treba ta plan izpolniti in izvrfcitl, pa ni*o našli dovolj moč!, da bi ga znali ljuditvu obrazložiti in J1m z zgledom dokazati, d« j« Izvršljiv. Ob prijavljanju taksi podvrženih predmetov nekateri od-bornito ne le da niso izvrš'li avole dolžiioit1 marveč o lah in tečajih, o stažu in funkcijah v po.itičpih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi in' o vi-. *»ni mesečnih prejemkov. Solar ima internat, ki j» namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam .'zven, Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi *ole oziroma *t» r-bWn?v<,r*l in okrajnem komiteju ZKS svojega pidrorja. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen m' •sicer najmanj 14 dn: pred pr^etkom tečaja. »KOVINAR« avtomehanična ln ključavničarska delavnica Črnomelj Zadružna cesta 18, Izvršuje vsa popravila motornih vozil: osebnih, tovornih in specialnih avtomobilov, stabilnih motorjev in gasilskih brizgaln, vsa stroino-ključavničarska deda, kompresorje, drobilce, mline in drugo. Izdeluje gumJ-vorove različnih nosilnosti, zazidljive štedilnike. stop-niščne in balkonske ograje ter izvršuje vsa v to stroko spadajoča popravila. Cene konkurenčne. DELAVSKI SVETI NA POLJSKEM V veiikj tovarni traktorjev »TlRSUS« pri Varšav; so dzvo-* rili delavski 5Vet, v katerem je 13 članov. Kandidatov je bilo 130. V predsedstvu svet« j« t Članov. Jože Župančič: Nekaj spominov na Mirana Jarca 1 Sedanji čas se mi zdi doba, ko naia družbena skupnost ceni m spoštuje kulturnega človeka in mu daje za njegove umetniške sroritve vse priznanje in zahvalo. Nas, dolenjske rojake, No\ ome-scane, posebno veseli, da sta zadnji čas dobila likovna spomenika dva »Novornesčana«. Pravim pod narekovajem »Novcmeščan3« zato, ker sta se vse življenje počutila Dolenjca in zavedna No-vomešča-na, čeprav nista po rodu iz ddenjti-Le metropole. L>r. Slavko Grum se ie rodil v šmartnem pri Litiji leta 1901. Najbolj Je znan po dr^mi »Dogodek v mestu Gogi«, katere dejanje je postavil v novomeško okolje, kjer je preživljaj draška leta in tu naiel tudi motive z* tvojo dramo. Dr. Grum je bil zdravn'k v Zagorju ob Savi, kjer •o mu pred letom, konec jeseni 1955, odkrili na Zdravstvenem domu plaketo, umetniški izdelek fciparja Vlada Stovička iz: Le-akovca pri Krškem. Te slovesnosti sem se udeležil tudi jaz kot eden izmed nekdanjih Gramovih vrstnikov. Siavija v apriu. ko so odkrili kip pisatelju Miranu Jarcu v Novem mestu, se zaradi bolezni nisem mogel ude'ežiti. Mirana Jarca, svojega čmomell-»ke^a, novorr.e-ikcga in kasneje tudi 1 jublJmikes.* vrstnika, se p-?'- rad ipUlMIjaiin. Miran Jarc se je rodil kot sin •o d n'tka v Črnomlju 5. julija 1900. Jaz sem se rodi! idega leta t Novem mestu in, ko mi je b-ilo dobro leto, je b'I moi oče premeščen v Črnomei'. Takrat iz jNTo^"eza mesta >e ni bilo železnice in smo se selili z vozom preko Gorjancev. Z Mpr^nojn sva je »uvi jate'Jila že v Črnom1**«. ČrnomaFski otroci smo fe stalne d>-j7ili in Igral.'. Spominjgm se, da je bil jVfiran ze:o plah stisra'ec in dru-žabnik. V esc' 'e b7 na, če ickdo pozruntal Wreioviu!ko« osnovno solo, kjer so nas poučevajj patri fračiškani. Ta redovnički šolski režim je strahovat tedaj vso mlado generacijo. Posebno zagrizen je bi pater Kornelij, majhen možiček.ki je gjedal iz svoje kute, k^kor bi ga kdo potisnil v vrečo*. Patri so bdeli nad moralo vsega mesta in gorje, kdor se jim Je hotel izmuzniti jn j« segal po naprednem časopisju. Prav dobro se spominjam, da j«, kalehet pater Kornelij nekoć poizvedoval pri verouku, katere Časopise berejo naši starši. Jaz sem povedal, da imamo »Slovenski narod«. To je zagrizenega patra tako razjezilo. da je potegnil roke v rokav svoje trde kute, stisnil jih je za rob rekava, da so nastale nekakšne boksarske rokavice, in me Je nato pričel tako biti po glavi, da mi je šume'o in sem bil ves pretresen in bolan. »Ce boš še bral Slovenski narod, le bom še večkrat«, mi je grozil na koncu te vzgoine ure katehet Kornelij. Doma se tega, da me je kaznoval pater Kornelij zaradi Naroda niti povedati nisem upal. Zato sem od takrat prinašal domov £asap"s skrit pod suknjičem. .. Ta dogodek je značilen z.a ti-fti ća.s, ko smo obiskovali šolo Je pri frančiškanih. Današnja mladina niti ne ve, skozi kake ovire in težave je morati rod Mirana Jarca in Slavka Gruma. Miran Jarc je bil deček slabotne zunanjost), visokorasel, koščen in je imei zmeraj značilno dolge- lase. Ker je bil oče sodnik je družina%živela v ugodnih razmerah, zato je bil zmeraj lepo oblečtn. V m'a">:h letih- je imel na jop'-ću značilno pentljo - »m*-šenco«. Miranov oče je bil na fantka, ki je je začenjal učiti tuje jezike, sila ponosen. Zmeraj ga le ;emal na sorebod in *ra spoloma govorila le o u-enih stvareh. Mi smo Mirana uradi tega po-rtviovaji. Vsi ostali vrsrn:'\i smo se shajali čestokrat, najraje vsak dan in Se podili po prelepi novomeški okolici. Na Kapiteljski marof smo hodili v gozdiček lovit veverice. Skakali smo z drevesa na drevo in znaii priklicati veverice iz skrivališč. Včasih smo šli tudi v Ragov log, — mi smo dejali Vragov log — kjer smo se šli priljubljeno otroško igro »Ravbarje m žandar je«. Mirana smo stalno va'bili s seboj, pa ga domači niso pustili z nami. Mo^rda je bil zato v mladosti prikrajšan, ker »e ni dosti družil s tovarni, tudi na kopanje v Krko, zlasti na jez, ni zahajal, kakor ostali Novo-meščanu-ki. Miranova družina je stanovala takrat v novi mestni hiši, v bližini Kozinove gostilne, malo prej ho prideš s ko.odvora v mesto. Kadar sem videl Mirana, da je prišel z očetom iz te hiše in sta zav.'la z umerjenimi koraki sprehod, se mi je zdel fantiček kakor jetnik, ki prihaja iz hladne »nobel« hiše in ga vodijo domači Ob učnem pomenku na zrak. (Konec prihodnjič) Veliko zanimanje za proslave JLA Po vsem okraju je veliko zanimanje za proslave v počastitev 15.' obletnice JLA. Kaže, da bodo te proslave dobile pravi množični značaj, tako kot ta pomembna obletnica zasluži. V Kostanjevici so imeli širši posvet o pripravah ra Ploden obračun društva prijateljev mladine v Novem mestu V torek 27. novembra je polagalo obračun novomeško društvo p;'.ja»heljev mJadi.n^. Navzočih je bilo ža>l zelo malo društvenih članev, čeprav jih je vpisanih 850. O delu društva po zadnjem občnem zboru je poročal predsednik prof. Tone Trdan, blagajnik tov. Lapajne pa o finančnih vprašanjih. Razpravljanje navzočih o uspehih, pomanjkljivostih in nalogah društva je bilo kolikor toliko plodno, sprejeti sklepi pa obetajo tudi vnaprej živahno društveno dejavnost. Obširneje bomo o opravljenih nalogah in načrtih društva poročali v prihodnji številki našega tednika. Sklepi plenuma okrajne zveze PARTIZAN NOVO MESTO Nedavni plenum odbora okrajne zveze Partizana Novo mesto le obzirno razpravljal o svojem delu in pregledal delovanje v«*h društev, pri čemer se Je seznanil z razmerami, v katerih ta društva delujejo. Pri tem Je nakazal nekaj koristnih smernic za nadaljnje delo ln sprejel več koristnih sklepov. OBČNI ZBORI TELOVADNIH DRUŠTEV MORAJO BITI SKRBNO PRIPRAVLJENI Vsa društva naj imajo svoje Občne zbore v decembru ln prvi polovici januarja 1957. Tem občnim zborom naj društva posvetijo največjo pozornost in naj jih narede izčrpne in zanimive. Obenem naj bodo občni zbori resničen prikaz ln obračun celokupnega deia v posameznem društvu, kar bo razvidno iz tajniškega ln na-čelniškega poročila. O prihodnjih nalogah naj občni zbori razpravljajo pod posebno točko dnevnega reda ln izdelajo program drla. Prav tako je važen finančni obračun ln proračun za prihodnje leto. Najbolj delavne člane naj dru-fctva primerno pohvalijo. Datum občnega zbora naj pravočasno javijo okrajni Zvezi, kamor naj dostavijo tudi zapisnik občnega zbora. Da bi se mogel občni zbor okrajne zveze čimbolj temeljito ln izčrpno Izvesti, se določi na dya dni, t. J. 2. ln 3. marca 1957. LETNO TABOR.IFNJE BOMO ZDRUŽILI S TEČAJI Okrajna Zveza Je nabavila večje ItevilO Šotorov, katerih pa doslej fie ni izkoriščala. Ožji upravni odbor je pooblaščen, da do občnega zbora določi taborno mesto ln način taborjenja. Našim ciljem bi najbolj - ustrezal skupen tabor pod pogojem, da prijetno združimo s korlBtnim. Zato je treba misliti na to, da bi ar tudi razni tečaji organizirali v okviru tabora. IZVAJANJF. PORKODBFNEGA SKLADA JE OBVEZNO V Vestniku je objavljen pravilnik poškodhenega sklada, kl naj ob minimalnem prispevku podpre predvsem tiste člane, kl sicer niso zavarovani. Uprave društev na i ta pravilnik proučijo in poSkodbenl sklad uredijo najkasneje do konca meseca. PODPORE DRUŠTVOM SO SKROMNE Republiška zveza Je po posebnem razdelilniku posameznim društvom razposlala več kosov najbolj potrebnega telovadnega orodja. Okrajna Zveza je lz svolih sredstev sklenila prispevati vsakemu druStvu po dve trenirki, ki Jih bodo uporabljali vodniki pri urah redne vadbe. Razen tega Ima TVD Partizan Mirna pri okrajni zvezi v dobrem eno usnjeno telovadno blazino. m iifvc — DOLENJSKI SMUČARSKI CENTER Na Debencu so najprimernejši in najbolj dostopni tereni za vae vrste smučarskih tečajev ln tekem. Ze v letošnji zimi namerava okrajna Zveza /ta Debencu organizirati okrajne tekme in več tečajev. Izhodišče bi bil planinski dom na Debencu. last telovadnega druStva Mirna. Da bi bili tečaji uspešni ln delo olajšano, namerava okrajna zveza Se letos ta dom elektrificirati. V ta namen Je določila potreben znesek v svojem proračunu. REPUBLIŠKI ZLET BO V LJUBLJANI Datum za republiški zlet v LJubljani Je določen na čas od 2B. junija do l. Julija 1957. Iz okrajne zveze Novo mesto se bo tega zleta udeležilo nad 1200 pripadnikov. Ta obveza zahteva od naSih društev čim temeljitejše in skrbnejše priprave. Zato naj organizirajo poleg redne vadbe že obstoječih oddelkov tudi vadbo takih oddelkov, kl Jih morebiti sedaj Se nimajo, priporoča pa se tudi vadba starejših članov, kl bodo na tem zletu nastopili pod posebno točko. Pred samim zletom naj društva prirede svoje društvene nastope, z zbira- njem finančnih sredstev pa naj prično takoj. Vse društveno delo naj bo usmerjeno k čim boljši pripravi in številnejši udeležbi na tem zletu, kl naj postane prava telesnovzgojna manifestacija. ZLET V BIHACU V septembru je bil na Plltvlcah sestanek okrajnih zvez Hrvatske in Bosne, udeležili pa so se ga tudi zastopniki okrajne zveze Novo mesto. S tem so se nekako obnovili športni stiki, kl so bili' pred vojno tako prisrčni. Prav i/, teh razlogov so zastopniki okrajne zveze na .tem sestanku obliubllt, da' se bodo reoubtiškega zleta' v B'haru udeležili s samostojnimi točkami tudi naši telovadci. Tudi za ta zlet ie bomo kar najbolj temeljito pripravili in zbrali finančna sredstva. SE NEKAJ BESED O PROPAGANDI Res je, da društva na SDlošno zelo veliko in prav dobro delule-|<) premalo pa o tem delu zve naša javnost. Radio In dnevni časopisi Se vse premalo objavljajo naše usoche, na ra/nih sestankih ln konferencah so dostikrat telesna vzgoja ne postavlja na tisto mesto, ki Ji po vsej pravici gre. Delo v telesnovzgojnih organizacijah »e ne ceni v taki meri. kot delo v kakem drugem društvu, pa čeprav je osnovni namen Partizana, da vzgaja svoje članstvo v zdrave, čvrste ln zavestne graditelje socializma ter branilce neodvisnosti naše domovine. Prav zaradi tega morajo naša društva po svojih propagandistlh ln drugih članih ob vsaki priliki — v , časopisih, na sestankih in podobno — poudarjati pomen ih koristi telesnovzaojnega dola, beležiti uspehe ekip ln posameznikov, Jih na ustrezen način pohvaliti in postavki ostalim za vzgled. Le tako bomo svoje vrste pomnožili in okrepili ter se tako približali namenu in ciljem, kl jih Ima Partizan. K. J. proslave, katerega so se udeležil; predstavniki množičnih organizacij in društev. Sklenili so, da bodo priredili v počastitev obletnice ustanovitve JLA svečano akademijo, radi pa bi imeli tudi koncert vojaške godbe. Člani Zveze borcev in rezervni oficirji bodo obiskali vse vasi plod Gorjanci ter predavali mladini na šolah. ■ Podoben spored pripravljajo v občini Šentjernej. V Trebnjem so na posvetu sklenili, da bodo imeli poleg akademije večji zborovanj: v Trebnjem in Senilovrencu, na katere bodo povabili obveznike predvojaške vzgoje. Imeli bodo tudi predavanja na šolah. Zele, da bi za ta jubilej predvajali filme o naši vojski zlasti v oddaljenejših vaseh občine. To željo prebivalcev bo mogoče izpolniti, ker bo v ta namen dala na razpolago kinoprojektor in filme enota JLA iz Novega mesta. Godba JLA kot tudi kulturne skupine JLA bodo sodelovale na več prireditvah. Nil,topov 'godbe iu kulturnih skupin JLA si žele prav povsod. O pripravah za proslavo v pcča>titev 15. obletnice ustanovitve naše armade so se že pogovorili tudi v občini Mokronog in drugih, o čemer bomo še poročali. črnomaljski mladinci so za Dcn republike dobili zastavo odreda predvojaSke vzgoje 29. novembra so mladinci občine Črnomelj dobili zastavo odreda p>re?dvojaške vzgoje, ki jim jo je razvil tovariš France Košir. Na Glavnem trgu se je zbralo nad 500 mladincev s področja črnomaljske občine, medtem ko je v odredu nad 700 mladincev in mladtnk prvidvcijaške vzgoje. Tov. Košir je govoril zbrani mladini in ji čestital k državnemu prazniku. Po razvitju prapora so si mladinci ogledali jugoslovanski film i Major Bauka, nato pa jim je bila prirejena še zakuska. Jože Konda Imenovanja z zadnje seje ObLO Novo mesto Za upravnika združenih mesarskih podjetij in klavnice je bil imenovan Windischer Josip, /:\ upravnika Kmetijskega i.o-sestva T ritka gora pa Beg Franc. Imenovan je bil Upravni odbor investicijskega sklada ObLO Novo mesto; njegov predsednik je Kovarik Janez, člani pa: Mum Alojz, Kapš Peter, Grim-šič Rajko in Zupančič Alojz. Upravitelji kmetijsko gospodarskih šol na področju občine so: Brusnice: Bobnar Anica, Sto-piče: Gole Ed', Birčna vas: Lilija Bogomil.. Smarjeta: Kraše. vec Gustav, Otočec: Lapajne Anton, Mirna peč: Božič Adalbert. Peter Romanič; DIJAŠKI DOM V ČRNOMLJU (6. nagrada I. razstave dolenjskih fotoamaterjev) Tečaj za učitelje NI2E ORGANIZIRANIH ŠOL V DOLENJSKIH TOPLICAH Ce govorimo o razvitosti Šolstva v novomeškem okraju, moramo ugotoviti, da ima;*io veliko število niže organiziranih šol, to je takih šol, kjer Je manj učiteljev kot razredov naše osemletne splošno izobraževalne lole. Z dopolnilno šolo za otroke padlih borcev NOV v Smlhelu je V okraju 93 osnovnih šol. Trinajstim od njih so priključene nižje gimnazije, dvema pa nižje t višjimi razredi ln imajo vse štiri osnovne razrede s tako Imenovanim razrednim poukom, kjer predelujejo vsi učenci postopno isti učni program. Od ostalih 78 Je po številu učencev 10 šol enooddelčnih, 28 dvood-delčnih, 12 trooddelčnih, i petod-detčnih, 12 Sestoddclčnih in 1 se-demoddelčna šola. Pod besedo oddelčna razumemo; Kolikor učiteljev — toliko oddelkov, kjer pa ne sovpada oddelek z razredom. Na enooddelčnl šoit poučuje en učitelj učence, ki hodijo v prvi, drugI, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi ln osmi razred, na dvood-delčnt šoli je breme pouka razdeljeno na dve osebi, na trooddelčni na tri itd. Na takih šolah se mora učitelj pripravljati za pouk za več programskih skupin. Pred njim v učilnici sede na primer otroci, kl hodijo v prvi, drugi in t»!M ra/red, ali pa v četrti, peti, šesti, sedmi in osmi razred. \ uan je-potrebno hkrati delati z vsemt in to v glavnem v bitem času, ko ga Ima na razpolago učitelj na više organiziranem zavodu. Neposrednega pouka so učenci posameznih šolskih let deležni samo polovico, tretjino ali celo četrtino učne ure. Vsekakor more bili pouk na više organiziranih šolah uspešnejši, čeprav ima oni drngl tudi nekatere prednosti, ki pa ne odtehtajo pozitivnih strani ne kombiniranega pouka, saj govorin-.<> na niže or-ganiz.il anih šolah tudi o skrčenem učnem načrtu, posamezne skupine učencev so v šoli manj časa, ker ne sme učitelj tedensko poučevati več kot 35 ur. Pri tedenski pettntndeMturnl zaposlitvi so pouka prosti tudi četrtki. Ze leta skušajo šolske oblasti skrčiti vsaj število enooddelčnih šol. kar pa se zaradi pomanjkanja učnega osebja le počasi pomika na bolje. Ne dosti inanj so razmeroma pereče tudi ostale oddelčne šole. Vprašanje bi se moglo rešiti z osrednjimi velikimi šolami, kl bi imele v bližini primerno urejene internate, šolske kuhinje in zagotovljene udobne prevoze. Seveda bi v ie« oddalje- nih hribovskih krajih morale take majhne šole le še ostati ln moramo z njimi računati-tudi v bodoče. Ce pa bomo hoteli postaviti v življenje ljudi, ki bodo kos vsem • nalogam časa, ne borno smeli prenehati z Iskanjem oblik, ki bodo nudile vsem slojem enake možnosti vzgoje in izobrazbe. Pomembna pomoč mladim prosvetnim delavcem Trenutno Je razmerje 711:15 še tu ln je I njim treba računati. Zaradi te/.av in specifičnosli kombiniranega pouka na oddelčnih šolah je Tajništvo za prosveto in kulturo OLO Novo mesto organiziralo petdnevni seminar za učitelje, kl poučujejo v oddelku več razredov hkrati. Pobudo je dal Pedagoški center pri Svetu za šolstvo i H s kl Je seminarju nudil tudi vso moralno pomoč in predavateljski kader. Več kot dve tretjml stroškov je z razumevanjem kril okrajni ljudski odbor, del pa so udeleženci krili sami. Uprava zdravilišča v Dol. Toplicah je s.solidno postrežbo zado-vo»>ila vse udeležence seminarja. 44 mladih prosvetnih delavcev Iz naJoddaljenejšiU in najmanjših krajev našega okraja je ves čas z zanimanjem spremljalo predavatelje s pozornim poslušanjem, z marljivim notiranjem in živahnim razgovorom s tovariši, ki jih Je od 12. do 16. novembra pošiljal na Dolenjsko Pedagoški center, da pomaga avignltl kvaliteto pouka tudi na teh šolah. Marsikaj novega so učitelji slišali ln marsikaj po/.abijeneta so osvežili. Želimo samo, da bi v njihovih učilnicah to tudi v praksi poznalo. Anketa, ki Jo Je l?.vedel vodja seminarja tov. prof. Oopič, Je poka/Bla, da trud ne bo zastonj. Tečajniki so slišali marsikaj o različnih oblikah šolskega dela, mnogo 1e bilo govora o načinih tihe zaposlitve pri kombiniranem pouku, koristilo j lin Do preda- 7. Številka časopisa DELO IN VARNOST Strokovni časopis »Delo ln varnost* je do danes prvi ln edini list v državi, kl se bavi I vprašanji zvišanja produktivnosti in smotrnega gospodarjenja v industrijski proizvodnji, s problemi pravilne, znanstveno utemeljene organizacije dela, z vzgojnimi problemi kadrov v gospodarstvu in s problemi zdravstveno-tehnte-ne zaščite pri delu. Vsebina 7. številke, kl >e pravkar izšla: »Za dvig produktivnosti v naših gospodarskih organizacijah«, Mitla Kamušič: »Grafična obdelava dinamike premljske^a sistema«, Radovan Andrcjčič: »Kontrola kvalitete n statističnimi metodami«, dr. Mirko Plbrovec: »Vpliv psihološko zdravstvenih činiteljev na proizvodnost Industrijskega delaven,« dr. Sala Cvahte: »Racionalizacija dela in medielna«. Boris Florjančič: »Kaj naj ukrenemo, da bi omejili smrtne ln ostale nezgode v rudarstvu (metalurgiji)«. Ing. Boris Gostiša: »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«. Plodno delo SVOBODE v Kanižarici Pred kratkim so Plani DPD Kanlžarlrs na svoji redni letni skupščini poetali obračun delovanja v pretekli poslovni rtnhl. Skupščine sta se udeležila tudi člana Sveta »Svobod« In prosvetnih društev pri OUO Novo mesto Antnn Bele ln prof. Tatjana Relnpavlovlč, predsednik Sveta za kulturo in prosveto pri ObLO f'rnomelj ravnatelj prof. Andrej Petek ter aastopnlkl sosednjih kolektivov. It poročila predsednika društva Slaivtka Grahka je bilo razvidno, da je bilo deflo društva v preteki,! sezoni zelo pestro in plodno. K temu je pripomoglo povečano ItevUo aktivno sode-lujočiih, saij so ee vrste članov povečale od 58 do 92. Značilno je, da »estavlijajo večji del članstva nudairj.i, katerm je uve-lijavLjamije pri kulturno prosveit-nem dedu prijetno razvedrilo po optavlrjenem trudapolnem jam-etkem delu. V poročiilu podane Itevilike ijirustriraj© 'bođ;j ali manj uspešno delovamje posameznih eekciij ter skrivajo v sebi preče«] šntjo mero p^rtvovalnosti in prizadevanja slehernega kani-iarfkega e>vobodaaa. »JURCEK« - ljubljenec belokranjskih otrok Qe Moveik bežno prelista ,se«jn-e zaipi«ii'.fke drua va in pregileda kafaistočrte podatke, *e mu V*tt •lika resnično plemenitega delovanja in itatvanjanija. Pri tem mo«ramO zila^ti omenit* 20-član-sjku tkjupo lutkatrjev. ku t*> V no- voustanovljenem Reilakranjffaem lutkovnem gledališču z »Jurč-kom« razve-elrjeivali mlado in Ft;i.ro Siircm po Be-lj kraijimi. Lutkarji so se v mrzlih zimskih mesecih Že v opoldanskih urah odpravljali, da obiščejo posamezna belokranjska naselja. Ut ruj eru. in prem raženi .«o se vračali pozno v noč in navadno je kazalec na uri uhajal že v nov,[ dan. Društvo nI vezalo Bvovjiih gostovanji 'Izključno na sinančni uspeh predstav, ampak !e 7 miirmalno vstopnino 1'* dinarjev omogočilo ogled slehernemu malčku, katerim je veljal vea vloženi trud lutkarjev. Poudarit (je tre-ba, da *o bili v«.l napor; poplačani z obrestmi, kajti kjerkoli *o *• ustavili, to bili »Jurček* in nrjegova druščina r^'o 'lepo apreijeti. Hvaležni in navdušenj giedalcj so povsod prosili] — »pridite čimprej to ponovno k nam«! . Tn Dsdek Mraz Je i spremstvom že drugič ort>i*kal na iz-.redno lepo Trdinova nagrada za leto 19"8. Svobodall so nadvse hvaležno sprejeli to priznanje in Izkazana pozornost |j,im sje> vlila iiovttf«. poleta, Z-ato belega g, na«t daljnjim delom poitrrlit.i, da so vredn; no-=ltclj| Trdinove nagrade. Slednje najboLj jasno naka-nuje program, ki ga je skupščina sprejela za obdobje 1J156-57: 1. Pripravili bodo naslednja proslave: Dan Republike, Dan JLA. občinski praznik, praznik delovnih žena, praznik delovnega ljudstva, sodeloval; bodo v Titovi štafeti, na prazniku slovenskih rudarjev in za Dan vstaje. 2. Organizirati bodo dva ciklusa predavanj: enega pod naslovom »Človek in' zdravrje«, drugega pa »Gospodarski razvoj nove Jugoslavije«. 3. Belokranjsko lutkovno gledališče bo z novimi igricami gostovalo po Beli krarjiiml in v Novem mesitu. 4. Dramatska skupina bo pripravila dve obroikl igrlcd in dva vesela večera, 5. Razen kn1i4nlce bodo pridno delali pevci in godbeniki. 6. Športnik' ** bodo v bodoče poleg že ohstofječih seleči] Udel-stvovali le v novi šahovski sekciji. 7. Organizirali bodo Novoletno Jelko, odprli otro«Sko igrišče In zaradili novo asfaltno keghjl-sče. Za Člane društva bo organv.l-a-nlh več zabavnih Več«rov. za mladino pa plene vaje. Načrt dela ie zelo pester lin obimnu, iNOoul bu poCuA iOU-lct- niče, katero bo prihodnrje leto praznovad Rudnik Kanitairica. Dober delovni naCrt, odbori v vsaki sekciji, delo v kmeCki okolici Sprejeti delovni program napoveduje, da *bo de!0 društva u«pešno tudi v bodoče, kajti le na podlagi pravočasno postav-lrjenih terminov je možno pravočasno pripraviti kvalitetna nastope ter v celoti uresničiti planirano deilo. V težnji, da bo silcherni član društva sodeloval Po svojih sposobnostih in močeh, bo razpisana anketa, v kater] bo vsak izijavil, v ka.terl sekciji oziroma pri katerem delu e« želi uveljavljaitd. Delo samo se bo s>d'viijalo v 6 sekcijah In vsaka od teh bo imela avoil delovni odbor. Vsekakor bo v veliko pomoč pri detlu tudi mladina, ki bo priitegmjena in povezana v ml a din siki sekciji. DPD Svoboda Kanlžarica mora v bodoč« svoje dclovanije š> bolj usmeriti med sosednji kmečki Živeli) in tijakaj ponesli svojo delavsko kulturo. Nastop; na podeželju na) pokažejo »tvorni lik današnjega dšjflavcs ter dalo pečat sodobne stvarnosti!. In za tako d^lo lahko pri-cak-ujeijo kanižankl svoboda*' veibko hvale*n<>sM m prutnan a bo.y«u'aiiL*ji*J«ila ijudawU . Up vanje o sestavljanju učnega načrta za to vrsto šolstva. Tov. Andrej Savli je iz lastne prakse pai mogel nuditi zainteresiranim marsikaj. Zanimiva so bila podajanja o problematiki niže organiziranih sol v splošnem pogledu nekdaj ln danes, o organizaciji tovrstnega pouka, o predmetnikih in smotrni sestavi urnikov, ki so vsekakor bo!j komplicirani kot oni za ne-komblntrano delo r razredu. U.spešno Je bilo podajanje oziroma razgovor, kl ga je vodila tov. dr. Iva Segula o vzgoji kolektiva v šoli in v tej zvezi o demokraciji, kl ji sledimo pri nas. Mnogo praktičnih napotkov je dal tov. prof. Čopič za pouk slovenskega jezika, računstva in do-moznansiva. db predavanju tov. Jožeta Kmelca smo se vž.ivljall v svet defektnih otrok in dobili odgovor na marsikatero težko vprašanje. Zal le, da je bil čas prekratko odmerjen. Živahno zanimanje t-je vzbudil tov. Zvonko Eimenc s predavanjem o pripravi in uporabi učil prt računskem pouku. Vsa izvajanja Je nazorud podkrepil s pripomočki, ki Jih sam uporablja pri svojih učencih. Med delom nas je obiskal tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Jože Borštnar, Kl je z. Jedrnatimi besedami orisal politični položaj doma in v svetu. Ob hospltacljl ns osnovni šoli Soteska v oddelku III. ln IV. razreda, kl ga poučuje tov. Vera famp.i. smo na praktičnih primerih razvozljall še marsikatera vprašanja, kl vsak dan otežko-ča)o delo v kombiniranih oddelkih. Mladi šolniki so se vrnili na službena mesta vt-ejon veseljem, sal so zopet pridobili dokajšnio mero znanja in praktičnih navodil. Vse to pa bo koristilo učeči se mladini 1n so v.nto porabljena stedstva" dobro naložena. Nada Gostič Šolstvo za napredek kmetijstva Zapiski z zadnje seje občinskega ljudskega odbora Novo mesto ?fl, novembra Je imel občinski ljudski odbor Novo incsio redno sejo, na kateri je bilo poročilo sveta M šolstvo, poročilo tržne Inšpekcije in poročilo komisije za gospodarstvo. Obširno In Izčrpno je poročala najprej o številnih problemih Šolti v a v občini predsednica svttia lov. Palma Kasesnik nato pa tudi o inim. mi Izobraževanja kmečke mladine, ki Je ze zapustila leiska klopi. Obrazložila je predlog Obl.O o ustanovitvi 7 d\oletuili kmetijskih šol, nakar so odborniki živahno razpravljali o potrebi lakih šol. Po različnih priponitiaii so k« ■edinlll /a predlog Obl.o, da bodo take šole ustanovljene v Hirini vasi. Brusnicah, Mirni peči, Novem nies'u. <>t pravočasno stopila n* prste. Pri pregledu obrtnih obratov so bili ugotovi'en; pogosti primeri, da privatni obrtniki odtavljajo avoJe obrti, nato pa še vedno skrivaj delajo ali pa tudi doma šušmarljo. Slabo vino za visoke cene Fn drugi pr-meni nepravilnega poslovan ia so žnl pOfostj v n»'š'h gostiščih. Pri pregledih gosttn-sk h obratov na podeže.ju je inšpekcija ugotovila skrajno ne-higienično ohratova.njc. V M-katarih fostilnah, so imei,; v shrambah za živila obešene tudi konjske komate, škair™ r. ostanki jedil, delovno obleko, umazane čevlje itd. Steklenina Jo večkrat nečista in taka spravljena v točilnih omarah. Tudi točenje ma črno« je se vedno v prak'1. Zaradi takega poslovan 'n naS''n Kosti *č je bilo ka^znovan'h Vi pveteklem polletju 7 gostilničarjev. 4i*>»«»>«**«»««»»M»'»«««»««»l AH ste že poravnali naročnino za DOLENJSKI LIST? ČLANOM IN POVERJENIKOM PREŠERNOVE DRUŽBE! F.kspedlt TIskarne ljudske pravlie Je pričel te dni ri7.po«H,|.Tt| poverjenikom letošnje redne zbirke Prešernove, dnube ln dodatno knlltm »Otrok od spofei |a do pubertete«. Drugo dodatno knjigo »Praktični nasveti za dom« bo zaradi tehničnih zaprek pričel raz-pošti lati okoli io. iecemkr*. Zaradi velikih količin kullg ho r.ixpošlllan|e zakllti^eno okoli M, deeemhra. 1'ovor|eniki bodo lahko vse knllge ra/.drllll članom na)-kasneje do novega leta. Vse poverlrnlke in člane zalo prosimo, da lo upoštevate In knll« ne urgirale, razen v primeru, če se pošiljka kullg ne u|.-oa t. nitrofllom. pri čemer upoštevajte, da bosle preleti druifo dodatno Miligo n'koliko kasnote. r>a bi mogli prihodnji- leto pravočasno dotUkatl vse knjige, prosimo v«e dosedanje člane. Ua TAKOJ ob prejemu te »blrkr obnove članarino. It tako nam ho mogoče pravočasno določiti naklado |n pričeti s tiskom. Knjižni program le objavljen na 2. sirani planile Koledarja. Pogoji naroi inja in plačevauja clauarliie In ■ ■■ i.n >. i u knjig to ucUprciiienJcui, TaJuUivo, Proslava v Metliki je bila lepa in bogata hftirm^ .»»,„«™.« «__________........ •_ f/ULtllJdlvI UDfEdUSVMLiC** 1 S številnimi prireditvami so občani Metlike počastili letošnje praznovanje svojega praznima. Zaključek celotedenskih kulturnih prireditev je bila svača&a akademija z izbranim lin dobro pripravljenim sporedom 25. novembra zvečer v domu Partizana, v sporedu so sodelovali godba na pihala Pod taktirko Silva Mihelčiča, pionirski pevski zbor pod vodstvom pevovodje Lada Svi-glja, moški pevski zbor, člani Partizana, cicibančki in drugi. Spored je bil res skrbno pripravljen, izvedba pa nadpovprečna. Zlasti so bile dobre telovadne točke s spremljavo godbe, splošno odobravanje pa je doživel tudi nastop najmanjših. Sekretar občinskega komi'eja ZKS Ivan iz Ambrusa Pred kratkim je bil v Ara-brusu sestanek' aktiva LMS, kateremu je prisostvoval tudi predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Keber. Govorili smo o najrazličnejših problemih, predvsem o delu in nalogah mladinske organizacije. Sklenili smo, da naj v upravni odbor KZ pritegnejo tudi enega mladinca, ki bi odbor sproti obveščal o željah in potrebah mladine. Določili smo tudi tri mladinke, ki bodo šle BM| pletiljski tečaj v Šentvid pri Stični. Tovarna pletenin Bašica in občinski ljudski odbor sta sklenila ustanoviti v Ambrusu svoj obrat, ki naj bj se sčasoma osamosvojil. To bi bilo zelo koristno iin prav, saj sedaj nimamo v vsej • Suhi krajini nobene podobne obrti. Posrfono pa bodo veseli tega tamošnji prebivalci, ker bi tak obrat lahko zaposlil pretežno žensko delovno silo, katere je pri nas precej. B. Urh, ki je govoril o pomenu občinskega praznika, se je zlasti spominjal, da so prav ob tem času pred 14. leti pričele partizanske enote napad na postojanko na Suhorju. Zgodaj zjutraj 26. novembra, to je na sam praznik, so Metkčane zbudili močni poki iz možnarjev. Ti so jih spominjali, da so pred štirinajstimi leti prav isto jutro italijanski tcipovi iz Metlike obstreljevali položaje na Suhorju, toda zastonj. Postojanka je bila vendarle likvidirana. Ob pol desetih dopoldne je bila v dvorani dcma Partizana na Pungartu svečana seja občinskega ljudskega odbora, katere sta se udeležila tudi poslanca Bele krajine Tone 'Suštaršič" in Martin Zugelj ter predsednik OLO Franc Pirko-vič in veliko-ljudi. Na seji je predsednik Občine Franc Ja-kl.ievič orisal deflo občinskega ljudskega odbora, njegovih organov in vseh občanov ter nakazal naloge za bodoče. Po njegovem . govoru so svečano zaprisegli uslužbence občine in ustanov. • Iz doma Partizana so udele- ženci slavnostne seje odšli v povorki Z godbo ha čelu, ki je sodelovala tudi pri seji, pred spomenik padlim borcem na trgu. Tu se je zbralo okoli tisoč ljudi, ki so prisostvovali polaganju vencev pred spominske plošče, formiranju odreda predvojaške vzgoje, po-• delitvi zastave novemu odre-'du kakor tudi ostalim delom -svečanosti na tem kraju. Go- voril je predsednik OLO Franc Pirkovič. ki je zlasti poudaril veiik doprinos sedanje generacije, in še posebej ljudstva Bele krajine, za stvar socializma, Kuliurni spored so izvajali pionirski in moški pevski zbor ter godba na pihala. Po zaključku proslave na trgu so si udeleženci ogledali v muzeju razstavo »Metlika v bor'si in izgradnji«. Pogled na del zborovalcev med govorom tov. Franca Pirkovič« na metliškem trgu Tako je z gradnjo stanovanj v Črnomlju Prvega novembra letos je bil v »Dolenjskem listu« objavljen članek o gradbeni dejavnosti v črnomaljski občini. Pisec tega dopisa je bil na občini pri referentu za gradnje, kjer je dobil podaike. Občinski ljudski odbor nam je poslal odgovor na ta članek, v katerem navaja povsem drugačne podatke. Odgovor občine pravi med drugim takole: V družbenem planu občine 0 mladinski organizaciji v Birčni vasi Nedavno je imel mladinski aktiv v Biirčni vasi letni občni zbor. Letos je delo aktiva sicer skromno, res pa je, da dela v težkih pogojih. Ime.'.i so folklorno skupino, uprizorili eno igro in sodelovali na več proslavah. Tudi plesne vaje so imeli. Teh f-c 6e najbolj redno ud a leze ved i taki, ki jih drugod pri delu mladine ni bilo videti. Ker je bila dvorana v šoV., ki je prej pluiiila za prireditve, preurejena v učilnico, bodo prireditve v bodoče še bolj otezkočene. Materialni pogoji za delo mladinske orgamiz-acije v Birčni vasi so borni. Potrebujejo denar za nakup knrjig za knjižnico, za razne SporLne potrebščine in ši.h. Sklenili i so. da bodo* v bodeče imeli sestanke po vaseh in se na njiih pogovorili o vsem. Redno bodo obiskovali knjižnico, se močneje oprijeli šaha, sedelovali bedo pri pevskem zboru ter redno obiskovali kmetijsko— gospodari'-' "o'o. M. je bilo predvideno, da bo sklad za gradnjo stanovanj dosežen v višini 23 milijonov din. Do konca oktobra pa je bil dosežen komaj v znesku 15 milijonov in 284.000 din ali 65 odstotkov od predvidene vsote. Do konca oktobra je bil sklad razdeljen daleč prek te vsote in sicer v višini 21,600.000 din! Posojila iz toga sklada je dobilo 34 zasebnih graditeljev stanovanjskih hiš v skupnem znesku 7,365.000 din in 4 podjetja in ustanove v skupnem znesku 14,300.000 din. V času, ko je bil članek napisan, je bil torej stanovanjski skCad' že razdeljen preko ustvarjene višine. Dvanajst zasebnih posojilojemalcev iz tega sklada se je že vselilo v hiše, dograjene s pomočjo posojila iz tega sklada. Res pa je, da podjetji »Bel- sad« in »Rudnik« v Kanižarici nista takoj koristla odobreno kredite iz sklada. Kredit, dodeljen podjetju »Belsad«, bo zaradi znanih razmer v podjetju prenesen na občinski ljudski odbor. S skladom za gradnjo stanovanjskih hiš razpolaga upravnj odbor sklada. Ker obstaja bojazen, da sklad ne bo do konca leta u-Sivarjen v predvideni višini, upravni odbor ne more reševati številnih prošenj zasebnih prosilcev za ta kredit, dokler nima za to razpoložljivih sredstev. In kako je z gradnjami v Črnomlju? Črnomelj se razvija kot mesto z vsemi mestnimi značilnostmi. Razumljivo je, da se mora razvijati po načrtu. V desetih mesecih letošnjega leta je bilo izdano 27 uporabnih in 24 gradbenih dovoljenj, 6 predloženih načrtov pa je bilo zavrnjenih zaradi slabe izdelave. Mnogi graditelji stanovanjskih hiš grade letos na osnovi lani izdanega gradbenega dovoljenja. Taka so dejstva o trošenju sklada za gradnjo stanovanj v črnomaljski občini in nič drugačna N. F. KINO »Krka« — Novo mesto: od 7. do 10. dec. ameriški, film »Marija Wale\vska«. Od 11. ao 13. dec. ameriški film »Nasilje«. Dem JLA — Novo mes-n: od 7. ■do 10. dec. ameriški film »Beli jorgovan«. Od 11. do U dec. ameriški barvasti film »Dolina maščevanja«, Kočevje: od 7. do 9. dec. ameriški fjlm »Na apaftki meji« in »Robin Hood«. 12. in 13. dec. bolgarski film »Nemirna pot«. Črnomelj: 6. in 9 dec. Češki film »Kavarna na glavni cesti*. 11. In 12. dec angleški barvasti film »Doktor v hiti«. Metlika: 8. in 9. dec. tranco-ski film »Lisa bonske noči«. 12. dec. angleški film »Pikova dama«. Kostanjevica: 9. dec. Jugoslovanski film »Trenutki odločitve«. Šentjernej: 8. ln 9. dec. franco-sk; film »Tako se ne umiru«. 12. ln 13. dec. .iugoslovansKi film »Pot prijateljstva«. Trebnje: 8. in 9. dec. francoski film »Pred potopom« Predstava v nedeljo ob 15. In 19. uri. Dol. Toplice: 8. In 9. dec. ameriški barvasti film »Viharni zaliv«. y Gradac: 8. In, 9. dec. ameriški film »Zmaga ali smrt«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja ameriš-ki f.ili.. M O Z J E. V četrtek 6. decembra ob 18. uri Mat; Nlatnik; v petek 7 decembra ob 18. uri: Otočee; v soboto 8. decembra ob 18. uri: Brusnice; v nedeljo 9. decembra ob 15. uri: Skocjan in ob 18. uri: Smar-jeta. LUTKOVNO GLEDALIŠČE NOVO MESTO Nedella, 9. decembra: JANKO IN METKA. Nedelja. :R. decembra: PAVLIHA V STISKI. Predstave so ob 10. in 11. U'< dopoldne v osnovni šoli. Ve.topnina za otroke 10 din, za odrasle 20 dinarjev. V a b 1 j e n i 1 UUDSKA UNIVERZA NOVO MESTO V sredo 12. decembra bo pr daval ob 20. uri v livoranj Doma Ljudske prosvete znanstveni sodelavec SAZU prof. Alfonz Gspan: »OB 200 LETNICI TOMAŽA ANTONA LINHARTA« Na zanimivo predavanje vabi odbor Ljudske univerze. OBVESTILA Tovarna Šivalnih strojev MIRNA prične 10. decembra z novim krojnim in šivalnim tečajem v Novem mestu v sindikalnem domu. 8. decembra otvarjam prvo zla* tarsko delavnico na Dolenjskem. Izvrševal bom vsa zlatarska de.*-v prvovrstni izdelavi in po zmernih cenah. — Se priporoča Korent Ivan. zlatar. Novo mesto, Glavni trg 14. MALI OGLASI PRODAM TROBOB.NO STANOVANJE z vrtom, vsel.uvo takoj, v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (547-56). PRODAM GOZD IN NEKAJ PARCEL za košnjo krme v bliitni Stari« frag. Nasiov v upravi lista (54fi-58). UGODNO PRODAM posestvo: novo hišo z gospodarskim poslopjem, 1.40 ha orne zemlje m a na gozda v Drašfti vasi pri 2užemberku. Vidrih Frančiška. Drasca vas 28. STAREJŠE DEKLE z lastnini stanovanjem, vajeno vsakega dela, išče službo v gospodinjstvu: Novak, 2abja vas 19. IZ MATIČNIH URADOV: NOVO MESTO V času od 23. nov. do 1. dec. Je bilo rojenih 11, dečkov ln 8 deklic. Poročili so se: Zupančič Henrik, klepar in Medved Martina, hči kmeta, oba s Krke. Valant Jože, elektromonter te Ljubljane ln Pavlic Justina, šivilja iz Novega mesta. Bohte Jožef, uslužbenec iz Stopič ln Bračika Jožefa, trgovska pomočnica iz Novega mesta. Pečarič • Marjan uslužbenec in Brglez Danica, uslužbenka, oba Iz Maribora. Umrla «ta: Grabrijan Leopold, kmetovalec, 70 let iz Metlike in Barbo Frančiška hišarica, 50 let, iz Šmarjeških Toplic. G O T N A VAS Rolena sta bila 1 deček ln 1 deklica. Umrla je Janko Frančiška, uzit-karica, 78 let, iz Sentjosia pri Stopičah. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pi vlekli teden so v novomeš: porodnišnici rodile: Kulovec Ana lz UrŠnih sel — dečka, Gruden Alojzija iz Grmovelj — deklico Ravbar Tinca iz Vavte vasi — dečka, Zabkar Ana s Podule — dečka, Stepan Angela iz Curil — dečka, Macedoni Fan,: iz Dolenje vasi — dečka, JaKSe Alojzija iz Vel. ftkrjanč — dečka, Jamšek Marija s Krašnjega vrha — riekiieo. Ficko Gizela z Brezij — dečka, Bnrtohne Helena iz Ll-volda — dečka, Stopar Terezi i a Lz Novefa mesta — dve deklici, Metelko Matilda iz Drame — deklico, Fabjan Marija lz Gor. Straže — dečka. Biber Lea iz Kobarida — deklico, Henieman Marija iz Dol. Toplic — dečka. Kroniko nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Kralj Anton, Oelavec lz Bistrice; je padel v gozdu In si poškodoval hrbtenico. Brulc Joiefa, šivilja iz Smolenje vasi, si je pri sekanju drv poškodovala prst desne roke. Oven Jote sin posestnika z Malega Vidma, je padci s peč; in si poškodoval desno roko. Vldlc Marija, dru-iinska upokojenka Iz Cegelnic«, je na cesti padla in si poškodovala levo nogo. Zalčevl Vladkl, ženi posestnika s Sin'eSa vrha, so hlodi stisnili prst leve roke. Sobsk Milan, sin uslužbenca is Novega mesta se je z vročim mle« kom poparil po desni roki. Proslava 29. XI. v Novem mestu Za. letošnji državni praznik je bilo okrajno mesto navzlic slabemu vremenu lepo okrašeno, posebno pa so se tudi tokrat izkazale pc>amezne trgovine. Poleg šohtk-h proslav in internih čiovesnosU v večjih kolekt'-vih je bila glavna prvtredi.tev v sredo i!8. novembra zvečer v prenapolnjeni dvorani Doma ljudske prosvete. Ljudi je prišlo toliko, da mnogi niti v vežj doma niso imeli prostora. Orke:-ter. pomnožen z godbeniki vojaške godbe in z gojenci glasbene Šole je najprej zaigral državno himno, nato pa je pionirski pevski zbor skupno z orkestrom zapel Svobodna je naša domovina. Udeleženo! predstave, med katerimi so bUi podpre d sedivlk OLO Novo me-s»t>o Viktor Zupančič, sekretar okr. 'odbora SZDL Martin Zugelj, Številni oficirji novomeške •ga mizi je JLA, predsednik o»kir. odbora LMS Ludviik Kebe, predsednik OSS Jože Plaveč, predsednik okr. Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev' Novice iz Prečne Male Zadnje čase, zlasti odkar je nmeščanov z rezultatom 0:4, zato 6mo tudi tokrat pričakovali, da bodo Novomesčani zmagovalci. Ker pa .so nastopili v ©tlabljeni postavi, brez Skerlja ln ZabuKov-ca. Je neodločen izid se naiboIJ realen. Posamezni rezultati: (prvotmeno-Vftnl so člani Si) Radovljica! mojster Lesnik : Sila 1:0, ar. Berce i Brklč 1:0. Pikelj : Prime remi, Vagnev : Sitar 0:1, Mali ; n<>ki 1:0, Kafte : Mlčovič 0:1, Simčfč : dr. Golež remi, Ceferlo : Sarano-vič o:l. Doseženi rezultat pomeni utpeh ta novomeško ekipo, ker je na-»jNrpils oslabi lenn In ker šteje radovljiško «*k'pa na čelu z mojstrom Lešnikom m»»d naJboHšs moštva S16yenlle. Omenimo lahko ie. da so bili Radovljičanl lani prvaki Gorenlske, zato tudi neodločen rezultat nt podcenjevati. TRI J F RRZOTURMRJI 3n NOVO MESTO Ker se bliža brzopotezno prvenstvo slovenskih mestnih reprezen-tanc, ki bo B. decembra v Llub-Uanl. in ker bodo tudi naslednje nedelje zasedene z bi-7'i'v>'ern!ml prvenstvi (IS. dec. bo v Trebnlem okretno brzomtezno prvenstvo, 83. dec. pa v Nov*m me«tu nok»l-no brzopotezno prvenstvo Dolenl-skel. se novomeški šahKtt nanle vestno prlprsvllalo v ta namen so orgsnlzJrell več brzolnrnlrjev, med mirni enega za prvenstvo novomeški*«« Sahovsikpnn društva. Na prvenstvenem brzoturnlrju je prvo mrsto ln naslov brronote'ne-t* pivska društva <>«vojll Ivan O.ilsk' i todko mi-ikoka nred dru-foplflslrnn'm ^tarl'-rn Tivtle *u> »1 delita Pninc m UaitolJ. sle- dili pa so Se Plcek, Avsec, Doki in drugi. Na prvenstvenem brzoturnlrju Je prvo meetd in naslov brzopotezne-ga prvaka društva osvojil Ivan Gajskl s točko naskoka pred dru-feplaslrinttn Sitarjem. Tretje mesto sta si delila Prime in Bartolj, sledili pa so še Picek, Avscc, Doki ln drugi. Na ostalih dveh brzo turnir lih so bili doseženi naslednji rezultati: na prvem Je zmagal Stane Fink. ki |e ostal edini nepoi ažen, drugo mesto le osvojil Doki, sledili pa so BartoIJ, Košir, Mlhelln, Jenko ln drugi. Na naslednjem hrzolur-nlrlu Je meti desitlml udeleženci zmagala trojica šahistov — Prime, Jenko in Bartoll s sedmimi ločka-ml pred Flnkom 1n JCosirlem (S točk), Doklom (4 In poi), Mihell-nnm («), prof. Dobovlškom (3 In pol), Ud. Tudi v Trebnjem Snhlstl pridno delajo Pred kratkim Je bil v Trebnjem orjpruzacltski sestanek vseh tre-banjskih »ahlstov. k' se ga je udeležil tudi tajnik r»kranje«a šahovskega odbor.i Novo mesto. Obr.iv-nnvall so več perečih prooiemov, s katerimi se Se bori nnlm'.ijšs s-ihovska enota v novom>\V«-m Okraju, TrebanUkl klub ovira predvsem pomanlkanle finančnih sredstev, dn hi si nabsvlll n.ilpo-trobnejse rekvizite, da bi lahko organizirali potovanja ln se udeležili nalvažnelšlh tekmovanj, predvsem okralnih in ne.*.niRk!h prvenstev. Da bi izvlekli )T. težav, so zaprosili za pomor Šahovsko zvezo SlovenMe. medlem ko Hm le Okrajni šahovski odbor »e nakazal denarno pomoč z* kritje nsfnujnejših potreti, na bi dvignili znnlmanle za Šah. so snreio'1 organizacijo okrainega brtopotez-n»ga prvenstvo ki bo v n«?d<»iio. 1« decembra Trebsnlskl- Snhov«v-.i k'ub Ima zelo delaven odbor Seda) ima |e blizu Sn članov, izve-dvl je že registracijo, pred krat- kim pa .so začeli tudi že s prvimi tekmovanji. Na turnirju za IV. kategorijo, na katerem .sodeluje 13 .šahistov, je tik pred zaključkom v vodstvu Poljanšek z 8 točkami (a odloženi partiji) pred .Hončino 8, Godnjavccm 6 ln pol (2), licem 6 (3), Cvarom 5 in pol (3) itd. Ko bo končan ta turnir, bodo začeli z novim, na katerem bodo sodelovali tudi najboljši pionirji. Na finalnem turnirju za prvenstvo kluba bodo igrali le četrtokategor-ni k i. V zimskem času bodo poskrbeli tudi za teoretske tečaje in slmultanke. kjer Jim bo pomagal okrajnt šahovski odbor Novo mesto. KOŠARKA REVIJA KOŠARKE NA NOVOMEŠKI GIMNAZIJI Letošnje prvenstvo novomeške gimnazije v košarki, ki Je bilo pred kratkim, bi lahko po pravici imenovali revijo košarke, saj smo v enem popoldnevu In večeru videli lepo i'i tudi tehnično dovršeno, košarko. Na prvenstvu Je sodelovalo s četvork posameznih razredov, ođ petega do osmega. Vse ekipe so pokazale zadovoljivo znanle. najboljše med njimi pa res kvalitetno košarko. Najboljša Je h1! a četvorka v I ll. razreda v postavi: Golel, Setina, Potrč 1n Fu's, kl tudt drugače tvori okostje prve ekipe novomeškega Partizana. Najlepša in tudi nalrazburlji-vejla jc bila finalna tekma med nalbollšima ekipama prvenstva, med VIII. In V. b rBZreaom. Knn-čala se u> /. zanesli Ivo zmago iz-kušenejsih osmošolcev z rezultatom D«:M CHi:33l. Ostal« tekme isO se končal« takole: v. n : vt. 4S:n (^fl:fl), VIII. : VII. 62:19 (22:8). V b ; V. a *«:14 (?2:10), VTI. : VI. 23:22 (8:lfi). VTIT. : V. a 44:11 (24:fi). Prvo mesto Je brez i/uubljene točke osvojila ekipa VIII. razreda, sledile pa so ekipe V. b. VII.. VI In V. n razreda. Najboljši »trelee prvenstva Je b!f Fu>* Iz VIII. razreda, kl Js dosegel 88 točk, sledili pa so: Oole« 72 Bele 'fli>. Ro-bar (oba V. b) 3-7, Setina 2i Ud. r. m. novili in lepo uredili vaško kapnico. Na Rihpovcu je bila veliku stiska za vodo. Ko sta prišla zastopnika okrajnega odbora Rdečega križa (ing. Ivo Zobec in lehn. Milka Ccpon), se je bilo težko odločiti, kakor povsod v takih primerih, kje in kaj naj se gradi: ali zajeti studenec ali pa izkoristiti vodne žile bliže vasi; kjer tudi neprestano »solzi« «H<£ Na sončno oktobrsko nedeljo je ob otvoritveni slavnosti predstavnik Okrajnega odbora Rdečega križa /branim vašča-nom čestital, ker so v izredno kratkem času poleg svojega rednega dela naredili lopo zajetje v izlivki na 'pipe, napajališče in perišče. Ko je med drugim poudaril, da se je treba zahvaliti tudi mlademu tajniku vaškega gradb. odb. tov. Mahniču, ki je nesebično delal in izpodbujal ljudi, čeprav so bili včasih nanj nevoljni, k vztrajnejšemu delu, so 7i živahnim pritrjevanjem povedali, da je mogoče le z nesebičnim in složnim delom za skupnost doseči kaj velikega. Vaščani se še po končani slovesnosti niso mogli takoj Franc Bar' \7t -petdesetletnik Pretekli četrtek je v krogu svoje družine in najožjih prijateljev praznoval petdesetletnico rojstva znani nu/.arski mojster v Novem mestu France Barbič. .Jubilant je predsednik koffliaškega društva raziti, srečni, da imajo dobro in zdravo pitno vodo, ki tudi V letošnji suši ni usahnila, in ponosni, da so si ob pomoči Rdečega križa sami zgradili koristno vodovodno napravo, ki pomeni bistveni temeljni kamen za zdravstveni in go-sixidarski napredek in za blaginjo vse vasi. Tudi R e p č e so se izkazale. Stara vaška kapnica je postala nerabna: črpalka je bila popolnoma pokvarjena, napajališče neprimerno, treba je bilo obnoviti žlebove. Ko je bil napravljen načrt obnovitvenih del in izboljšanja prejšnjega vodnjaka in napajali-šča, so va.ščani Repč brez oklevanja začeli delati. Zvozili so potrebni ma-terial (pesek, cement, železje, čipalko Itd.), prijeli za krampe in lopate in kmalu je bila velika kapnica končana tako, da so letošnjo sušo dobro prestali. Pripomniti je treba, da je voda v pravilno, po načrtih zgrajenih kn^nicah, ki jih tudi dobro oskrbujemo, boljša in bolj zdrava kakor marsikatera stu-denčnica naših kraških izvir- kov. Tudi okolico kapnice so lepo uredili, takio da je vsa naprava vasi v okras in tvori lepo vaško središča Repče in Rihpovec sta dala tudi drugim vasem dober Na Rihpovcu imajo urejen studenec, izlivko, perišče in napajalno korito vzgled. Spoznali so, da je treba pozabiti na drobne razprtije in se ravnati po načelih Rdečega križa: »Pomagajmo drug drugemu!« In čisto prav imajo, ko .pravijo: »Ce so ti zmogli in vzdržali, zakaj bi mi ne mogli?« Ing. Ivo Zobec Občni zbor SVOBODE v Straži »Gorjanci«, in kegfjaskega krožka »Luknja«. Je cian upravnega odbora Okrajne o-brtne zbornice, član mojstrske in pomočniške izpitne komisije itd., predvsem pa dober in pe*ten obrtnik. Našemu nar^čntku !n jubilantu Iskreno čestitamo! Kakor vsako leto je, tudi Kakor" vsako leto je tudi letos polagal uprav, odbor Svobode letni obračun. Pregled dela sta v glavnem podala predsednik Stok Albin in tajnik L-acijan Otmar. Lepo in samokritično je poročal tajnik. Svoboda Straža se ne more pohvaliti s kakšnimi posebnimi dejanji, dejstvo pa je, da je vse kulturno delo šlo' preko Svobode, saj niti ena proslava za razne državne in občinske praznike ni šla mimo društva. Vse pohvale je vreden pevski zbor, ki je bil najaktivnejši. Za njegovo delo zasluži vse priznanje pevovo-dja Plantan Boris. Občni zbor Je dal priznanje staremu odboru s tem, da je večina odbornikov ponovno izvoljena v upravni odbor.^ 28. XI. 1956. .ie bila proslava praznika 29. novembra. Proslave se je udeležilo veliko število delovnega ljudstva Straže. Nn dnevnem redu je bilo voč* točk. Pevskj zbor Svobode je zapel več pesmi, zaostajal pa tudi ni Partizan s prostimi vaiami in z orodno telovadbo. Občinstvo ie bilo s proslavo zađovdHho, Skorta Je le. da dvoranu nt' bila zakur- V veliko zadovoljstvo občanov je 29. novembra 1936. prvič zaigral kino Straža. Kot prvi film ■ so Izbrali ameriški barvni film »Cena slave«. Morda izbira ni bila pač najboljša, saj bi lahko za ta naš največji . praznik prikazali kakšen naš domači film. Kliub Vsemu je bilo občinstvo zadovoljno in je dvorano popolnoma zasedlo. Za to pridobitev se imamo zahvaliti OLO Novo mesto, kl nam je dodelil kino projektor iz Novega mesta. Občinski ljudski odbor Straža - Trvplice ga je popravil in montiral. Tako je Straža končno le dobUa težko in dolgo pričakovani kino. SOVJET! POSLALI PRVO BLAGO NA JAPONSKO Odkar so uredilb sovjetsko-japonske odnošaje, je prtilo pred dnevi do prve kupčije med tema dvema državama. Dve sovjetski ladji sta izpluli iz najjužnejšega pristanišča na Daljnem vzhodu Nahodke proti Japonskil, kamor vozita kromovo rudo-za japonsko industrijo. Iz Japonske bosta pripeljali domov svilo in drug* proizvode tekstilne mduitiijc. Tone Bele, predsednik obč. odbora SZDL Ludvik Golob, podpredsednik ObLO Boris Andri-janič, atevilni rrosvetni in ostali javni delavc.', predstavniki kolektivov in različnih ustanov, kakor vsi udeleženci proslave so nato toplo nagradili z aplavzom ljubeik nastop cicibanov iz otroškega vrtca za njihovo recitacijo domovini. Sl-avnostni govor o Dnevu republike je imel član -obč. odbora SZDL Leon Per-havec, v nadaljevanju sporeda pa j« Jule Kofoe recitiral dve pesmi,, moški zbor PD Dušan Jereb je zapel več pesmi, folklorna skupina gimnazijcev je pa nastopila z raznimi plesi. Orkester, ki je dgral tudi n.ed sporedom, je za zaključek spremljal me*-ane pevske zbore it Novega mest«, Smihela ia Bršljina. 29. november v Šentjerneju Dan republike smo v Šentjerneju prav slovesno proslavili. Dopoldne je bila v dvorani proslava za šolsko mladino. Govoru o pomenu nagega največjega državnega praznika so sledile deklamacije ter telovadni in pevski nastopi. Ob koncu akademije so bili sprejeti v pionirsko organizacijo novi pionirji. V spomin na svečani dogodi & 60 spirejeU pionirske rute, v šoli pa so bili počaščeni. Zvečer je bila v dvorani svečana akademija z bogatim sporedom. Po uvodnem govoru so 6e vrstile deklamacije, dva lepa telovadna nastopa gimnazijk in živa slika. Ljubek je bil dvospev dečka in deklice iz otroškega vrtca, kl sta zapela pesem »Janez, kranjski Janez...« Mladinski zbor nižje gimnazije je krasno zapel štiri pesmi, od katerih je nad vse ugajala »Oj Triglav moj dom...« Sodeilovali so tudi moški zbor KUD »Brata Pirkovič«, tamburaški zbor Telekomunikacij in godba na pihala. Sentjernejčani in okoličani, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička in z zanimanjem sledili lepemu sporedu, so s ploskanjem nagradili nastopajoče. Po končani proslavi se je mladina še veselo zavrtela ob zvokih domačega plesnega orkestra. Lepo je bilo na proslavi in sploh je potekel ves dan državnega praznika v svečanem razpoloženju. V. Mladina v Toplicah |e izvolila novo vodstvo Doklej je mladinski aktiv v Dol. Toplici bolj' životaril. Vrsti sestankov v zadnjem času je sledil še volilni sestanek, na katerem se je mladina temeljito pomenila o delu za bodoče leto v aktivu. Na sestanku .ie bil tudi tov. Zvone Su-šteršič, član okr. komiteja LMS, ki je izčrpno poročal o zunanjem in notranjem političnem položaju ter o naloeah mladine. Izvolili so nov odbor LMS tn sprejeli načrt dela. Seveda, sfamo odbor ne bo zmogel . vsega, zato pričakuje pomoči od članov ln od prosvetnih de'avcev, Zveze komunistov in SZDL PRED 15. OBLETNICO USTANOVITVE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE — 22. DECEMBROM Noč groze in obupa Slovenski izseljenski koledar za leto 1957 je izšel T t\> smetiščih, polnih muh in Hesnags, so brskali sestradan-ci za kostmi, gnilimi odpadki zelja in svinjskih buč. Kosti so tolkli in prekuhavaii z drugimi odpadki, da so si vsaj malo utešili neizmerno lakoto. Nad temi ne&rečniki pa je bdela neizprosna smrt. Po smetiščih so se broz besed premikali tropi živih okostnjakov. Taborišče je postalo grobišče. Vča-gih si čul tiho in prelepo slovensko j>esem, pa tudi ta je kmalu popolnoma zamrla. Se-6fcradanei 90 se vlačili kakor pošastne prikazni in se zvia-cali od onemoglosti. Veči-lia je brezčutno polegala po golih tleh, posutih z zdrobljeno slamo in ušmi. Popolnoma Je zamrl čut prijateljstva, bila se j« borba za življenje in »mrt. Tihi okostnjaki so premišljevali o domačem ognjišču, nestrpno pričakovali glas iz domaćih krajev, ki ga ni bilo. Veter Je prinesel nad taborišče mrak, temni oblaki so zastrli zvezdnato nebo, po ozračju je švignilo več strel in usula se je ploha, pomešana z debelo točo. Burja, večna »premljevalka primorskega krasa, je besnela z vso silovitostjo in prevračala šotore. Ker je ležalo taborišče v školjkasti dolina, se je voda pričela valiti v njo z vso silo in beptneče ItJmila vse prepreke. V objem važpv so padali šotori, odnašali obleko in borna slamnata ležižča. V zmedenosti so ljudje reševali vse kar so mogli in bežali v varnejša mesta. Gizdalinski oficirji in italijan- Ta mesee bo slavila Jugoslovanska ljudska armada 15. obletnico svojega obstoja. Petnajst let je že poteklo, odkar je tovariš Tito 22. decembra 1941 izročil Prvi proletarski.brigadi zastavo z rdečo zvezdo, ki je ponesla plamen upora v vse jugoslovanske pokrajine in nas pripeljala do zmage. Naša narodnoosvobodilna vojska, ki je bila v prvih letih oborožena predvsem t visoko zavestjo svojih voditeljev in borcev in z globoko vero v zmago pravice in resnice, je zacementirala svobodo s krvjo najboljših borcev in sinov naših narodov. Pri tem ji je pomagalo vse ljudstvo, saj je bila skozi vsa težka vojna leta prav naša ljudska armada najtesneje povezana s svojimi narodi. Kakor punčico svojega očesa je ljudstvo ljubilo svojo osvobodilno vojsko in ji dajalo vse, kar je premoglo. Zato bomo pred njenim praznikom obudili spomine na tista huda leta in se spomnili vseh, ki so to našo prvo ljudsko armado gradili s svojo krvjo, s svojimi srci, s svojim življenjem. Med njimi so bili nešteti aktivisti, partizanske mamice, pionirji, kurirji, inter-niranci, ki so zaradi svoje ljubezni do domovine in svobode morali v taborišča smrti. Spomnimo se danes, kako je bilo takrat, med vojno, v enem izmed takih taborišč — na zloglasnem Rabu ... r ska soldateska je opazovala trpljenje in uničevanje nedolžnih ljudi, nihče pa ni storil ^česar, da bi jim olajšal tr- Noč je bdla grozna, strašna in polna obupa. V taborišču kjer so bili stairčki, žene in otroci je bila še strašnejša. J<^k ln kriki »na pomoč!« mater, jok nedolžnih otročičev je pretresal ozračje. Vse je drvelo k izhodu, žene z dojenčki v naročju, starčki, otroci, mali drobljenčki ,premočeni in premraženi. s cuiami v rokah, da se rešijo pred grozečimi valovi morja: Kriki mater, ki bi omehčali še tako trdo srce, so lomili ozračje. »Kje je moj ljubi otrok, moj sinček, hčerka?« Vso prestrašeno živo reko nesrečnikov so pri vhodu pričakovali zeleni karabinjer j i, oficirji in vojaki z nabitimi puškami in samokresi. Neusmiljeno so pričeli vihteti nad ubogo rajo puškina kopita. Luna je prišla izza oblakov in osvetila nedolžna trupelca, viseča na bodeči žični ograji, zraven njih je stala zravnana slovenska mati. Na izsušenih ustnicah, ki so se bolestno premikale, je šepetala kletev vsem domačim hlapcem lin mučiteljem v taborišču. V kotu taborišča so se stiskali premraženi in lačni otro-čički, katere je katoliški okupator smatral nevarne za papežev Rim. Pogled na to mla- dino ml je v srcu rodil gnev. Ta mladina je morala pod težo biča upogniti svoj hrbet, barbarska volja katoliškega Rima in domačih izdajalcev se je movaia izvršiti. Obupno plakajoča mati brani z vsemi silami svoje najdražje — otroka. Surovina, vojak ji hoče z vso silo iztrgati iz rok umirajoče dete, v Čemer uspe .V srcu mi vzkipi maščevanje, toda kaj ko me obdaja bodeča ograja, nabite puške in mitraljezi. Materi so g silo iztrgali najdražje na svetu, umirajočega otroka. V zakotnem šotoru se čuti pritajeno ječanje. Sosed mi objasni: mali Slovenček je pri-vekal na svet. Odgrnjeno šo-torsko krilo nudi žalosten pri-zor[ Poleg izmučene in sestradane matere je na tleh med slamo in cunjami zavit ležal mali mterniranček. Mati je tožila, da ni od nikoder nikaike pomoči in postrežbe. Želela si je samo smrti. Po glavi so se mi podile težke misli, pošastna materina želja po smrti. Prav to pa so želeli dkupaitiorji: čimveč naših smrti, Slavko Hotko Sestradani interniranec T taborišču smrti na Raba Konec oktobra jo izšel »Slovenski izseljenski koledar« za ueto 1957. To je bogato ilustrirani zbornLk za slovenske izseljence, ki ga že četrto leto izdaja Slovenska izseljenska ma'ttica v Ljubljani, S številnimi prispevki naših rojakov samrih. se je s tem letnikom znatno pomnožilo zgodovinsko gradivo slovenskega iz-seljenstva. V koledarju pa so objavljeni tudi zanimivi članiki in reportaže iz Slovenije in Jugoslavije, 'zlasti pa ga krasi okoli 180 fotografij iz domačih krajev in liz krajev in življenja naših lijudi v novih domovinah. »Poslanica vsem slovenskiim rojakom po svetu« je uvodni članek v koledarju, ki ga ja napisail predsednik Izvršnega eveta LRS tov. Boris Kraigher. Sledi članek o zunanje političnu dejavnosti Jugoslavije v; minulem letu in pa članefe »Ko-* lonialni sistem se umika konails za korakom«. Delo Slovenske Izseljenske matice je zajeto v članku «Ob petletnici obstoja Slovenske izseljenske matice* dn pa v sestavku »Domovina ipo radijskih valovih«. Narodnoosvobodilna borba je prikazana v člankih »Nekaj odlomkov iz zgodovine Turjaka« in pa »Požgana je bila prva slovenska vas — Rašica«. Domači pisci so za koledar napisali zanimive reportaže in članke in sicer: »Makedonija«, »Podzemski biseri Slovenije«, »Sonce nad Trško goro«, »O stari Ljubljani«, »Slovenski slikar Božidar Jakac«, »Ob stoletnici rojstva pesnika Antona Aškerca«, »Na poti do pomorske Jugoslavije«, »Desetletno delo slovenskih založb« ter članek »Ob stoletnici slovenskega zadružništva«. Kot že omenjeno, so v Izseljenskem koledarju 1957 številni članki naših rojakov, ki pomenijo izdaten doprinos k zgodovini slovenskega izseljenstva. Križka vas Ambulanta taborišča na Rabu USTAŠKI KLAVEC SE JE SKRIVAL ENAJST* LET ' Organi tajništva za notranje fcadeve okraja Karlovac so pred kratkim odkrili ustaJItega zločinca Jureta Paulk'.i, doma Ms občine Cebograd. Paulič se je pod tujim imenom .skrival v Slavoniji celih 11 let, končno so ga pa vendar odkrili in ga bodo v kratkem po-»taviii pred lodišče. Pafjlič ima na ve*tt \t/he zlo-l-ne, ki jih j« /agrešiil med vojno naxi srbskim prebivalstvom v oko-3kd Ceri-ngrada, Rusevke in drugih vasi. Med drugim j« sodeloval rri uboju trsoČev Srbov itz ^eh rajeiv Njegovo ustaško iime fcnaao prav tako tz pokolja 120 srbskih mož, žena in otrok ki so jih poklali in zmetali na pol žive v jamo v jeseni 1941 v La/tički sumi nad vasjo Batno, iz katere Je on tudi doma. Od tega pokolja so se tri;je rešili na skorajda neverjeten način, in ti Pau-liča dobro poznajo. V preiskavi je zločinec Paulič priznal večji del svojih zločinov, toda spomin pa Je precej zapustil in pravi, da je že marsikaj pozabil. Niso pa seveda ustaških zločinov pozabili ! i udje, ki so slučajno lahko pobegnili izpod njegovega noža ali sekire in ti zahtevajo najstožjo kaeen. r Temna oblačna noč, pripravlja se k dežju, a naš bataljon kljub vsem neprilikam koraka pogumno proti svojemu cilju. Koraka z zavestjo, da je pravi borec slovenskega naroda, da bo izvršil dano mu nalogo. Po kratkem maršu smo se ustavili v bližini postojanke, katero smo imeli namen napasti. Po pbkrajini je ležala gosta megla, da se sprva nisi niti znašel. V strelcih se počasi pomikamo proti hribčku sovražne postojanke. Se malo in padli so prvi streli iz postojanke, gotovo so nas opazili ali zaslutili. Vnela se je huda borba. Ogenj je bil divji na obeh straneh, toda naši borci so s smehom na obrazu vzdržali na položajih, še več, vztrajno so se bližali sovražnim bunkerjem. Naši mino-meti niso molčali; pridno so obdelovali sovražne bunkerje. Domobranci so si hoteli z vpitjem in zmerjanjem utešiti strah. Naši $q bili do skrajnosti disciplinirani. Ura se bliža poldnevu. Bijemo se še vedno. Domobranei so poizkušali izpasti iz postojanke na naše položaje, toda vedno so bili zavrnjeni s težkimi izgubami. Sovražnika je podpiralo topništvo, avioni in več vrst orožja, a niso mogli streti močnega partizanskega duha. Komandant pregleduje položaje. Ni še bilo konca. Nekje v bližini *e začuje ropot tankov. Tanki NOV. Švabobranl so od veselja vriskali, Neincl prihajajo na pomoč. Zmotili so se temeljito. Takoj ko so prispeli naši tanki, smo pod njihovo zaSUto jurišali. Bil je pritisk, kakršnega sovražnik ni pričakoval. Vojska se je valila kakor mogočna reka, kl prestopi bregove in se ji ne more nič postaviti v bran. So- vražnik je uvi del, da ni nA-kake pomoči in je v paničnem begu zapustil postojanko. Postojanka je v naših rokah. Zopet je Križka vas svobodno zadihala. Težak, I. bat. (Iz »Mlade zarje«* glasila XV. brigade) Sestav zemlje Zemlja je sestavljena iz drobirja, prsti, vode, zraka in živih bitij. Drobir so v zelo droben pesek zdrobljene- rudnine ln okamenine, ki se pretvarjajo v rodovitno zemljo. Prst je najfinejša, moki podobna zemeljna sestavina. Od nje je odvisna rodovitnost tal,- kajti ona daje rastlinam* hrano. Po količini vsebovane prsti delimo zemljo v razne vrste: fillnasto, ilnato, peščeno in humozno. Glino večkrat zamenjujemo z Ilovico, ki je zmes gline tn peska ter je bolj pusta in zrnata. Ce je v zemlji nad polovico gline, pravimo, da je glinasta. Taka zemlja dobro vsrkava ln hrani redilne snovi. Ilovka aliii lina ta zemlja vsebuje 20 do 50 odstotkov gline in 50 do 80 odstotkov peska. Včasih ima veliko, tričetrt peska. Ce je mokra, je podobna kaši, suha pa se prašl. Hitro se segreje, zato se v nji gnoj hitro razkraja. Peščena zemlja vsebuje do štiri petine peska, ne zadržuje vode, se hitro segreje in 09uši. Tudi v nji gnoj malo zaleže. Priprav« na je za rž, krompir, oves In ajdo, treba pa Jo je vsako dru- go leto gnojiti z mastnim, drobnim in dobro razkrojenim gnojem. Pravimo ji tud j laporna-ta zemlja. Najboljša* je ilnato laporna zemlja, ker vsebuje v pravšni mer.j glino, apno in pesek. Je rodovitna in posebno dobra za stročnice in trato. C>rna prst al[ humus je iz ostankov rastlin ali živali ln važen sestavni del vsake orne zemlje. Nekatere rastline nam določijo vrsto zemlje, čeprav no vselej natančno. Na peščenih tleh rada rasteta divji oves ln ostrica, na ilnatih trpotec, lapuh, cL korija, na apnatih esparzeta (detelja), encijan. rdeča detelja, luceirna, grašica, akacija, robida, jesen. Pomanjkanje apna v zemlji izpričujejo trpotec, ki-slioa, preslica, vresje; kopriva je pa znamenje, da v tleh manjka dušika. DORROSRČNICA 62 sirot je posvojila Kanati-čanka White itz Ontarija. Živela bo z njimi v hiiši, kl jo zida s pomočjo svojih someščanov nn prijateljev, kajti s svojo dobrosrčnostjo si je pridobila izredno popularnost in spoštovanje. Tukajšnje zgodovinarje tn bralce bodo zanimali tudi sledeči članki: »Slovenski delavski dom v Clevelandu«, ki je že 30 let kultumo-.prosve.tno in delavsko žarišče naših naprednih rojakov, te,r zapiski o Življenju in društvenem delovanju naših ljudi v Kanadi, Argentini, Franciji dn drugod. Tu je tudi v prevodu objavljen odlomek »Dalmatinski vinograd v Novi Zelandiji!« iz povesti »Thev r-ame to the Gum-fieldss« (Prišli so na gumijev* plantaže), ki jo je napisala novozelandska pisateljica Ameldi Batistich, ki ie dalmatinskega porekla. Pod naslovom »Borba za kruh ln srečo« je objavljenih pet življenjepisov naših rojakov in ro- jakinj, ki se spominjajo svoj* grenke, a vendar lepe mladosti v ».starem kraju« rin, svoje trde borbe za življenjski obsto[j v novi domovini. Med gradivom o ' slovenskih izseljencih so priobčani še članki: o Louisu Adamiču, ameriškem pisatelju slovenskega rodu, o Nikoli Tesli, o naših Prekmurcih doma in v izseijen-stvu ter o pomembnejših 'izseljencih, ki sio bili doma iz bivšega litojiskega okraja. Vsebino koledarja dopolnjujejo pesmi domačih in izseljenskih avtorjev. Slovenski izseljenski koledar s tako bogato vsebino in s tako lepimi fotografijami je lepo in primerno danilo svojcem v inozemstvu. ZANIMIVOSTI PARADIŽNIK Paradižnik je danes znan sleherni kuhinji in gospodinji. Doma je iz Južne Amerike in sadijo ga povsod, od tropskih področij do najsevernejših pokrajin, kjer žive Eskimi, Do sedaj so ga vzgojili že nad 2000 vrst, toda še pred 250 leti je bil v svetu povsem neznan. UBOGE ŽENE Gospa So ena najbogatejših meščank Singapurja je povabila vse poročene žene v mestu na protestno zborovanje proti tiraniji njihovih mož. 12.000 žena je povabilo zavrnilo, prišlo jih je le sedem. Mnoge so pisale: »Tako rada bi prišla, pa me mož ne pusti...« KRATKO IN JASNO _ Clevelandska prometna policija je pri vhodih v mesto postavila veflike prometne znake z napisi, ki opozarjajo avtomotiliste; »Ce boste vozili počasi, bosta videli lepoto našega mesta, če bostei drveM, boste videli našo ječo!« SREČA V NESREČI V Chicagu so ubili in izro-pali nekega bogataša. Eden od časopisov, ki so o tem zločinu nadrobno poročali, je svoje poročilo zaključil takole: »Na srečo je imel pokojnik svoj denar in vrednostne papirje deponiran v banki, zato sploh ni utrpel kake večje ikode.* 4500 brezposelnih zdravnikovi V Zapadni Nemčiji je 58.700 zdravnikov in 11.557 zdravnic. Od tega jih ima privatno prakso 41.925, okoli 3.900 pa ima zaposlitev v raznih uradih, pri policiji in pod. Na klinikah in bol-šnicah je zaposlenih okoli 20.000 zdravnikov in zdravnic, 4.500 pa jih je brez zaposlitve. Žensko orožje V anketi v filmskem mestu Hollvvvood o vprašanju, zakaj ženske več govore kot moški, je sodelovala tudi slavna pisatelji, ca Pearl S. Buck. Ona je odgovorila: »Jezilk je najboljše žensko orožje. Potemtakem ženske ne moremo dopustiti, da bi nam tako važno orožje zarjavelo 1« Hitler tudi uradno mrtev Na uradni deski sodišča v Davarski vasi Berchtesgaden* so nabili uradno izjavo o Hitlerjevi smrti. Po več kot štiriletnem sodnem postepku je končno sedaj Hitler tudi uradno mrtev. NAROBE RAZUMEL »No, danes sem pa dal svoi jim kolegom v pisarni pod nos.« »Zakaj?* »Venomer so mi očitali, kako sem težak. Davi pa sem se stehtal m jim odnesel potrdilo: imam komaj 56 kg.* QKROGLp ČE JE RECEPT NEČITLJIV »Veš, dohtarji navadno strašno nečitljivo pišejo recepte. Jaz imam enega ž& več let. Najprej sem dobil v lekarni zanj zdravila,. potem sem ga dolgo uporabljal kot častno vstopnico za kino, kasneje za brezplačno železniško vozovnico, sedaj ga ima pa hčerka za note ko igra violino.« ENA O NUSlČU Prijatelj, antialkoholik, sreča komediografa Nušiča pa, mu začne razlagati, naj nikar ne pije. »Ali sploh veš, kam te lahko pripelje pivska strast?* ga je vprašal na koncu. ■. »O, vem,« se je nasmejal Nušič, »do prve gostilne.* NAPREDOVANJE Ko je bil Milan Predič rav-i natelj beograjskega gledališča, je prišlak njemu mlada igralka in se pritožila: »Ni pravf da moram i>edno na oder no~* siti samo pisma..« »Pisma, kakšna pisma?« »Navadna pisma. Samo prinesem in molčim. Hočem kakšno pomembnejšo vlogolv »Prav,« je odgovoril Predič, »poslii boste nosili na oder. le priporočena pisma.« PRETIRAVANJE PIKI TIKI TAVI 13. Tedaj se Je prav počasi dvignila )z trave glava t razprostrto oglavnico Naga, velike črne kobre, ki Je merila od glave do repa kakih pet Čevljev. Ko se Je Nag «a tretjino ivoje dolžine vzpel nad zemljo, Je pričel klokotati kakor strok fižola v vetru. Opazoval je Riki-tikija s .svojimi poševnimi, zlobnimi kačjimj očmi, kl nikdar ne spremene svoje »a izraza. »Kdo Je Nag?« se je oglasil. »Jaz sem Nag! Poglej me in se me boj!« 14. Ko je to rekel, je Se bolj razprostrl svojo oglavnico tn Riki-tikl je ugledal n» drugI itrani naočnikom podobno znamenje; videti je bilo kakor ženska zaponka. Za hip se je Kiki -ti Ki prestrašil, toda mnnuosa strah kmalu mine. Se nikoli ni srečal žive kobre, vendar jo je zdaj takoj spoznal. Mati »ta je krmila % mrtvimi kobrami ln ga poučila, da mora odrasel mungos napadati kače in jih požirati. Vse to Je prav dobro vedel tudi v..; in na dnu njegovega ledenega srca se Je naselil tUah. 15. »Prav,« je rekel Rlkl-tlki in rep se mu je spet razkošatil, »znaki sem, znaki tja! Mar mislil, da lahko zaradi svoje«* znamenja krades mladiče lz gnezda?« Nag je medtem pri sebi koval načrt in opazoval vsako najmanjše gibanje v travj za Rikijevi.n hrbtom. Prav dobro jc vedel, da ho munKosova prisotnost na vrtu prej ali slej prinesla smrt njemu hi n.h'ijovim. Zato Je zdaj skušal obrniti vs»> munnosovo pozornost nase; nenadoma Je pa povesil jrlavo in jo nagnil na stra;i. »Pogovoriva se nekoliko,« je začel. »TI Ješ ptičja jajca in zakaf ne bi ml ja/. potemtakem jesti ptičev?« — »Ozri %%\ Z* teboj je!« je Kiki-tlklja nenadoma posvaril llaiitc. 16. Riki-ilkl je bil preblstrc glave, da bi si zdaj pasel ofci po nepotrebnem. Poskočil je v zrak na moč visoko in tedaj J« tik pod ujlin mignila mimo glava Nagahie, Nagove zlobne žene. Jezno je zasikala, ko ga je zgrešila. Riki-tlkl bi ji bil skoraj priletel na hrbet. Ako bi bil st;ir mungos, hI ta trenutrk opazil priložnost, da jI prcgrlzne vrat. Mlad pa, kakor je bil, se je bal strašnega in bliskovitega l^obrlnega naskoka. Vgriznil jo je, to Jo res, toda samo malo, natn pa se Je s skokom umaknil v/lu-^enemu repu In lirepustll N4V&ln4l ujcueuiu lusu.