s,v la.' • flHHIČHO P RO DAJHI ClHItR NOVOTEHNA 68000 NOVO MESTO, C. KOM. STANETA 38 dolenjski list r iu V- QC E»)w^,'>n: v šesti skupini PA je tretje mesto Pripadlo Mateju Špindleiju iz OŠ Stična. Pohvale za Šmarješke Toplice Na obisku vodilni angleški žilni kirurg NOVO MESTO — Od 26. do 30. aprila je bil na obisku v Sloveniji in na Dolenjskem vodilni angleški žilni kirurg dr. Roger n. Baird, kirurški direktor Univerzitetne bolnišnice v angleškem Bristolu in ustanovitelj evropskega Časopisa za žilno kirurgijo, pri katerem je bil nedavno na polletnem izpopolnjevanju mag. dr. Andrej Šikovec, kirurg v novomeški bolnišnici. Med obiskom si je dr. Baird ogledal oddelek za žilno kirurgijo novomeške bolnišnice, zdravstveni del zdravilišča v Šmaijeških Toplicah in ljubljanski klinični center, kjer je tudi predaval 50 slovenskim zdravnikom, kijih zanima žilna kirurgija. Dr. Baird je izjavil, da je zdravstvo v Sloveniji na zavidljivi ravni, kakršne ni pričakoval. Zlasti gaje navdušila visoka raven storitev in opremljenost v Šmaijeških Toplicah. Poudaril pa je, da bi bilo dobro povečati diagnostične možnosti v novomeški bolnišnici. Obisk dr. Bairda v Sloveniji, kije bil pomemben za napredek žilne kirurgije na Dolenjskem in v Sloveniji nasploh, je organizirala angiološ-ka sekcija slovenskega zdravniškega društva ter prim. dr.v Željko Ostojič in mag. dr. Andrej Šikovec. Obisk so s finančno pomočjo omogočili: Krka Zdravilišča, Revoz in zasebno podjetje BAS Staneta Pavlina, za kar so jim zdravniki seveda zelo hvaležni. Stavke je konec, dela pa še ni Marjan Anžur ob vse funkcije v Adrii in IMV holding — Novo vodstvo naj bi v tem tednu pripravilo predlog sanacije delniške družbe in vse za zagon NOVO MESTO — 1.700-članski kolektiv novomeške Adrie Caravan je na ponedeljkovem zboru delavcev odločil, da za teden dni, v katerem bo večina delavcev zaradi pomankljive oskrbljenosti proizvodnje z reproma-teriali sicer doma na čakanju, prekine stavko. Njihova zahteva po odstranitvi Matjana Anžurja z vseh funkcij je bila namreč uresničena, v tem tednu pa naj bi novo vodstvo našlo možnosti s potrebnimi 6 do 8 milijoni mark vred za ponovni zagon in normalizacije proizvodnje v Adrii, kije v kritičnem položaju v zelo občutljivem trenutku zaključka glavne prodajne sezo- Drama v Adrii Caravan, kjer proizvodnja z redkimi prekinitvami stoji že dva meseca, se je začela odpletati prejšnjo sredo, ko je Maijan Anžur odstopil z vseh funkcij, povezanih s programom Adria. Odstop se mu je zdelo potrebno utemeljiti s tem, da so mu zadnji dogodki onemogočili izvajanje predlaganega sanacijskega programa, za katerega da bo bodoči razvoj dogod- kov pokazal, daje bil edina realna rešitev za Adrio brez izgube sezone. Anžur pa se ob tem ni odrekel funkciji predsednika poslovodnega odbora IMV holdinga, kar so delavci in novomeška vlada, ki se je vključila v reševanje kriznega položaja v Adrii, prav tako zahtevali. V holding so namreč vključena Adriina podjetja v tujini, IMV je tudi večinski lastnik Adrie International, na Dosedanji predsednik Lojze Peterle o »zasuku na levo« S sobotne redne letne konference SKD v Kočevju KOČEVJE — V soboto dopoldan je bila redna letna konferenca stranke Slovenskih krščanskih demokratov iz Kočevja. Gost konference je bil predsednik vlade in slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOČEC BIENNIAL OF SLOVENE GRAPHIC ARTS OTOČEC skupščina občine 68000 novo mesto, ljubljanska c. 2 20,5. - 15.9. 1992 Častna gosta bienala JOHNNY FRIEDLAENDER Pariz JASPER JOHNS New York Gosti bienala HRVAŠKA GRAFIKA v. Cviček s — pelinom Od danes naprej, ko se bo v Novem mestu začel jubilejni, 20. Teden dolenjskega cvička, bodo dnevi v znamenju Bakhusa in praznika vina. Žal, s priokusom pelina. Cviček, ob teranu edino zares povsem avtohtono slovensko vino, je kljub opaznemu tehnološkemu napredku v pridelovanju ostal tam, kjer je bil nekoč: na nezavidljivem repu slovenskih vin. Izostal mu je komercialni uspeh: zadnja leta ostaja često neprodan v kleteh ali pa gre v prodajo le za najnižjo ceno. Kje so časi, ko se je prodajal kot traminec! Dolgo časa je veljalo pravilo, da Dolenjec zna pridelati dobro grozdje modre frankinje, žametovke, rdeče kraljevine in laškega rizlinga, torej sort za cviček, da pa ne zna dovolj dobro kletariti. S pomočjo društva vinogradnikov, ki šteje že nad 2.000 članov, seje tudi to naučil, (starosta slovenskih enologov dr. Dušan Terčelj trdi, da letošnji vzorci kažejo presenetljivo dobro vinifikaci-jo), a vendar željenegaprodora na tržišče ni Obžalovanja vredno je dejstvo, da dolenjsko vinogradništvo ne zmore velikopoteznosti, da ne zna izkoristiti blagovne znamke tako, kot jo s teranom znajo primorski vinogradniki, da o avstrijskih in njihovem cvičku podobnem vinu šilherju sploh ne govorimo. Kot pred desetletji, Dolenjska nima ustrezne kleti, kije osnova povezane, BIHARJEVI ŠTIRJE PRA VI RAZLOGI ZA R 4 — Slovesnost ob odprtju novih prostorov prodaje in izobraževalnega centra 7. maja so v novomeškem Revozu izrabili tudi za izročitev obljubljenega R 4 zakoncema Damjani in Leonu Bihar, staršema zdaj že sedemmesečnih novomeških četverčkov. Biharjevi »štirje dobri razlogi za R 4« so se rodili kol prvi četverčki v samostojni državi Sloveniji Ob tem je Claude Tellier, ki je zakoncema izročil ključe popularne »katrce« (na sliki), obljubil s petico nagraditi prve slovenske peterčke. Predstavnik novomeške enote Zavarovalnice Triglav pa je Biharjevima izročil polico o enoletnem kasko zavarovanju novega vozila. (Foto: Z. L.-D.) katero je bila brezplačno prenešena uporaba blagovne znamke za 20 let in v kateri ima pp, pogodbi, sklenjeni med IMV in firmo Eurofinance, slednja pravico veta na vse pomembnejše poslovne odločitve. Jasno je, da je pogodba za Adrio Caravan skrajno neugodna in celo škodljiva. Vse dosedanje ugotovitve ustreznih organov navajajo na to, daje bilo družbeno premoženje v Adrii že oškodovano. Da bi preprečili nadaljnje oškodovanje, so ključnemu človeku v Adrii Caravan, IMV holding in tudi v Adrii International, Marjanu Anžurju, zato prepovedovali opravljati naloge v IMV Holding. Po izjavah ostalih dveh podjetij, vključenih vanj (Revoz in Tovarna posebnih vozil), je bila njegova funkcija omejena zgolj na upravljanje v Adrii. Na petkovi izredni seji upravnega odbora Adrie Caravan je bil na lastno željo razrešen tudi glavni direktor podjetja Andreas Poschacher. Na njegovo mesto je bil imenovan Danilo Plesničar, dosedanji direktor Adriinega podjetja v tujini v Locamu. Plesničar in celotno novo vodstvo naj bi v tem tednu sestavila novo vodilno ekipo Adrie Caravan, prav tako tudi program sanacije stanja. Tako Plesničar kot dr. Lavrič poudaija-ta zelo kritičen položaj v Adrii Caravan in hkrati njeno možnost, da dolgoročno postane trdno in uspešno podjetje. Za začetek pa je treba v najkrajšem času zagotoviti zagon proizvodnje že prodanih prikolic in kompletiranje nedokončanih izdelkov, ki stojijo na tovarniškem dvorišču. Tudi s proizvodnjo za naslednjo sezono ne smejo odlašati, saj je dragocen vsak dan. Problem financiranja sezonske proizvodnje je po prepričanju mnogih bolje in ceneje rešljiv prek bančnega sistema v Sloveniji kot • Na petkovi izredni seji upravnega odbora Adrie Caravan, na kateri so sodelovali tudi predstavniki stavkovnega odbora, novomeške občine in LB Dolenjske banke, je bil sprejet predlog novomeške vlade, ki ga je v ponedeljek v celoti potrdil tudi zbor delavcev. Po njem bo v upravni odbor Adrie International v Parizu imenovan predstavnik Dolenjske banke. Za novega predsednika upravnega odbora Adrie Caravan je bil imenovan dr. Dušan Lavrič, dosedanji direktor Keko Žužemberk, kije že delal v IMV in dobro pozna Adriine težave. Dr. Lavrič bo do ukinitve IMV holding opravljal tudi funkcijo predsednika njegovega poslovodnega odbora. V upravnem odboru Adrie Caravan naj bi bili še: Ivan Jaklič kot predstavnik delavcev, Andrej Kirm, podpredsednik novomeške občinske vlade, Sergej Thorževskij kot predstavnik banke in predstavnik republike. pa prek Eurofinanca v tujini. Odnose z njim in Adrio International naj bi zamrznili in poskrbeli, da bo blagovna znamka Adria ostala pod vplivom No-vomeščanov. Po sklepu ponedeljkovega zbora delavcev bo stavkovni odbor skupaj s sindikati v Revozu in Tovarni posebnih vozil do izvedbe lastninjenja imenoval nadzorni odbor za družbeno podjetje IMV. Posebna komisija pa naj bi preverila finančno poslovanje, pod- Z.LINDIČ-DRAGAŠ Bodo regije še trši oreh kot pa občine? O lokalni samoupravi SEVNICA — Če bi sklepali po ponedeljkovi triurni razpravi, ki jo je pripravilo predsedstvo sevniške občinske skupščine o tezah zakona o lokalni samoupravi, potem so Sevničani zadovoljni s sedanjo organiziranostjo občine oz. se bojijo, da bi utegnila predvidena reorganizacija le še poslabšati razmere v posameznih delih sedanje občine. Tako niso razmišljali le občinski funkcionaiji, ki bi jim lahko morda kdo celo očital, da je njihova bojazen pred spremembami bolj posledica strahu za njihove stolčke kot pa skrbi in nekakšne zaščite občanov pred pretirano centralizacijo in nenehno dražitvijo javne porabe. O vse bolj pogoltni, dragi državi je namreč vse več znakov tudi, denimo, ob centralizaciji davčne uprave. O tem, da bi se z oblikovanjem predvidene občine Krmelj-Šentjanž zavestno odločili, da bi še naprej in še bolj ostajali na obrobju razvoja, razmišljajo tudi v Mirenski dolini. Direktor Urbanističnega inštituta Slovenije dr. Lojze Gosar je menil, da so »mnoge ovire v nas samih«, ko gre za vprašanje, ali bo republika uveljavljala razvojno politiko, ki bo vlivala zaupanje. Prof. dr. Igor Vrišerje prepričan, da bodo razlike v razvitosti občin (vseh naj bi bilo od 230 do 242) še precej večje kot sedaj, saj je kar 55 občin v celoti demografsko ogroženih, se pravi nerazvitih. Očitno pa bo še dosti trši oreh, kot so si predstavljali, razdelitev na širše lokalne skupnosti, pri čemer se Vrišer zavzema za 12 regionalnih območij, verjetno pa bo takih »okrajev« od 25 do 28. Če naj bi pri oblikovanju občin imeli odločilno besedo ljudje z opredeljevanjem na referendumih, bo pri regijah morebiti moral vsiliti kakšno rešitev celo državni zbor. P. P. teranom znajo primorski vinogradniki, da o avstrijskih in njihovem cvičku podobnem vinu šilherju sploh ne govorimo. Kot pred desetletji Dolenjska nima ustrezne kleti kije osnova povezane, poenotene in velikopoteznejše tipizirane pridelave. Ima sicer vrhunske pridelovalce, ii špice, toda vse dolenjsko vinogradništvo je nekako razdrobljeno, bolj ali manj ljubiteljsko in zasebniško, in če mu obme hrbet še muhasta pivska moda, je v praznični čaši res primešan pelin. K sreči je tudi nekaj znakov, ki vlivajo upanje, in k temu optimizmu nazdravimo v tednu cvička! Predsednik Peterle je ob tej priložnosti predstavil svoje mnenje o nedavnih političnih dogodkih. Dejal je, da nikjer na svetu ni primera, da bi v štirinajstih dneh kar dvakrat «jurišali« na vlado, in to vlado, ki je imela podporo večine volilcev. »Osebno mi ni žal, da seje to zgodilo. Število članov se v naših vrstah po teh nezaupnicah krepi. To je bila namreč za ljudi boljša šola od tiste, ki sojo nekoč poznali v Kumrovcu,« je dejal Peterle in dodal, da mu je žal le zato, ker država od tega nima nič, oziroma da bo zaradi nespametnosti in razprtij, ki jih v prihodnje več ne bi smelo biti, utrpela le škodo. Glede razočaranja, ki so ga pri tem doživeli krščanski demokrati, pa je Peterle dejal, da tudi v tujini »zasuk v levo« slabo odmeva. Vidijo ga namreč kot možen model za ostale nekdanje socialistične države, nad čemer pa zahodnoevropske države pač niso navdušene. To pa, po Peterletovem mnenju, niti ni tako slabo, saj se tudi na ta način v času pred bližnjimi novimi volitvami ustvarja za krščanske demokrate ugodnejše ozračje. Pri tem je poudaril, da so volitve ključna zadeva, kije pred njimi, in da si morajo vsi skupaj prizadevati, da bi do volitev prišlo čimprej. M. LESKOVŠEK-SVETE TEDEN RDEČEGA KRIŽA LJUBLJANA — 8. maja je bil svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmesca. S tem dnem seje pričel tako kot vsako leto tudi letos teden Rdečega križa Slovenije, ki bo trajal do danes, 15. maja. V tem tednu so sprejeli mlade člane in člane RK v organizacijo, zvrstile so se razne prireditve in druge humanitarne akcije. Na vseh poštah in železniških in avtobusnih postajah v Sloveniji pa so prodajali znamke in nalepke Rdečega križa. j tč mtmf Do konca tedna bo vreme sončno In zelo toplo. % '6. ////////////////////^^^^ Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Val beguncev iz Bosne ne usiha na 3. strani: • Top lestvica belokranjskih vin na 4. strani: • Podpora za policijo sredi mesta? na 6. strani: • Stavka tik pred koncem stečaja na 7. strani: | '4, Ifel/ Jv sarj i\\ g • Voda, ki bi se je radi izognili na 9. strani: • Grafični bienale pred otvoritvijo na 10. strani: • Kontrolorja ukradla naročilnice na 11. strani: • Človek in tank — iz oči v oči na 12. strani: 1 • Ogiarska kopa ob Soldaškem studencu 'z//////////////////////////////^^^ TT Vi I jv v, 6 % h j p JUBILEJNI, ŽE 15. DOLENJSKI KNJIŽNI SEJEM poteka ta teden v Krkinem razstavišču v Ločni, na njem pa je predstavljenih več kol 1000 novih knjig ki so jih izdale slovenske založbe od lanskega maja dalje. Na ponedeljkovi večerni otvoritveni slovesnostije najprej nastopil Krkin pevski zbor pod vodstvom Jožice Bradač, nato pa je Janez Mežan, ravnatelj Študijske knjižnice Mirana Jarca, obiskovalcem predstavil gosta, pisatelja Borisa Pahorja iz Trsta, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Le-ta je prebral ene od svojih del, nato pa v odgovorih na vprašanja obiskovalcev pojasnjeval motive in ozadja nekaterih svojih pripovedi Boris Pahorje zlasti zavzeto govoril o problemih ohranjanja slovenstva na Tržaškem. Danes, v četrtek, 14. mpja, ob 19. uri se bo v Krkinem razstavišču predstavila Mohorjeva družba. Ta najstarejša slovenska založba ima na Dolenjskem knjižnem sejmu posebno razstavo. — Na posnetku: pisatelj Boris Pahor (prvi z leve) v pomenku z Janezom Mežanom, sicer pa med knjigami in obiskovalci knjižnega sejma v ponedeljek zvečer. (Besedilo: 1. Zoran, foto: J. Pavlin) Val beguncev iz Bosne ne usiha V črnomaljskem zbirnem centru jih je bilo v ponedeljek že 1.096, od tega skoraj polovica otrok — Bojazen pred izbruhom epidemije_ ČRNOMELJ — V črnomaljskem zbirnem centru za begunce, ki so ga uredili v nekdanji vojašnici, je bilo pred tednom dni 914 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Vendar jih lahko sprejmejo največ tisoč. Ze to število pa predstavlja tako za vojašnico kot za Črnomelj veliko ekološko obremenitev. Znano je namreč, da se črnomaljska kanalizacija zliva v Lahinjo, in ko bo poleti gladina reke močno upadla, bo zaradi povečanega odtoka odplak struga postala kanal, znova pa lahko pride do pomora rib. Prav zaradi tega občinski izvršni svet odločno nasprotuje, da bi sprejeli več kot tisoč beguncev, četudi na republiški upravi za zaščito in reševanje vztrajajo pri zgornji meji 1.600 beguncev. Res, da so za primer večjega vala beguncev ob črnomaljski vojašnici postavili tudi šest velikih vojaških šotorov in precej manjših taborniških, a v njih ne bi bilo moč bivati dlje časa. Čeprav ima skupina 50 do 60 ljudi svojega vodjo, ki skrbi za red in čistočo, pa je zadovoljivo higieno težko vzdrževati. Približno sto ljudem pripada ena straniščna školjka, približno petstotim pa en 100-litrski bojler za vodo. V sobah, v katerih spi tudi do 45 ljudi, razen zasilnih postelj ni nikakršnega pohištva, tako da imajo begunci vso prtljago kar po tleh. Prav zaradi vsega tega se boje, da bi izbruhnila epidemnija. Kot so povedali v Centru za socialno delo, je hrana zadovoljiva, primanjkuje pa dodatne hrane za otroke, kot sta sadje in mleko. Čeprav so se poleg omenjenega centra v delo z begunci vključile številne organizacije, od Rdečega križa, Karitas, centra za zaščito in reševanje, zdravstvenega doma, novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno in še koga, v okviru javnih del pa so vključili tudi 12 ljudi, ki so bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, jim še vedno MED ZMAGOVALCI IZ ZNANJA MATERINŠČINE TUDI MLADI DOLENJCI VRHNIKA — V petek, 8. maja, je bila tu slovesnost, na kateri so razglasili rezultate letošnjega, že 15., jubilejnega republiškega tekmovanja v znanju materinščine oz. za zlato Čankaijevo priznanje in podelili ta priznanja. Izvrstno so se odrezali tekmovalci iz nekaterih osnovnih in srednjih šol z območja novomeške organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport, tako da imata zmagovalce tudi Dolenjska in Posavje. Med tekmovalci za 1. stopnjo je zmagala Natalija Povodnik, učenka OŠ Sevnica, druga pa je bila Urška Klokočar, učenka iste šole. Obema je bila mentorica Vida Kuselj. Med tekmovalci za II. stopnjo paje zmagala Olga Tratar, dijakinja DESS v Novem mestu, njena mentorica paje bila Marija Ramovš. primanjkuje ljudi, ki bi se humanitarno ukvarjali z otroki. Sicer pa so tudi zdravniki črnomaljskega zdravstvenega doma v pripravljenosti vsak dan od 7. do 21. ure, v tem času pa so dežurne tudi medicinske sestre v vojašnici. Redna ambulanta začne v zbirnem centru delati ob 15. uri, nove begunce pa podnevi pregledajo ob prihodu v center, ne glede na uro. Kot je PREGLED BEGUNCEV— Prav vsak begunec, ki pride v črnomaljski zbirni center, je najprej zdravstveno pregledan. Dr. Igor Bostič (na levi j, ki sodeluje v tem centru, odkar so začeli prihajati vanj begunci iz BiH, je povedal, da zdravniki sicer radi pomagajo, čeprav jim je to poleg njihovega rednega dela v veliko breme. (Foto: M. B. -J.) povedal dr. Igor Bostič, so se odločili, da beguncem dajejo zdravila trikrat na dan v ambulanti, ter se s tem izognili kopičenju zdravil po sobah. Pri delu izdatno pomagajo tudi tri medicinske sestre in medicinski tehnik iz vrst beguncev. Sicer paje po mnenju dr. Bostiča in glavne medicinske sestre v črnomaljskem zdravstvenem domu Urške Čirič zdravstveno stanje beguncev precej do- • V metliško občino je iz republiške uprave za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo prispel dopis, naj jih Metličani obvestijo o možnostih za postavitev šotorišča in prikolic za okrog 200 beguncev. Ko so na izvršnem svetu tuhtali o različnih, sicer pa pičlih možnostih, so bili edini, da bi bil za begunski center še najbolj primeren metliški kamp ob Kolpi, ki pa bi ga seveda morali ograditi. Povsod drugod sta naj večji problem voda in elektrika, ki bi ju morali napeljati v zbirni center, to pa bi bila zelo draga naložba. • Pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da je bilo pred tremi dnevi, torej v ponedeljek, v črnomaljskem zbirnem centru že 1.096 beguncev, od tega 521 otrok, 466 žensk in 109 moških. Tako so bili v zbirnem centru prisiljeni 150 beguncev namestiti v šotore, upajo pa, da zgolj začasno. Sicer pa ima črnomaljski Rdeči križ 142 prijavljenih beguncev pri družinah, medtem ko v občini ocenjujejo, da jih je še precej neprijavljenih. bro. Dr. Bostič ni mogel skriti tudi razočaranja nad pomočjo v zdravilih, ki so jo za begunce dobili iz tujine. Veliko teh zdravil je namreč neuporabnih, bodisi da jim je potekel rok ali pa rok trajanja na embalaži sploh ni označen. M. BEZEK-JAKŠE RIBNICA — V okviru svoje predvolilne kampanje je Ivan Kramberger v nedeljo, 10. maja, popoldan obiskal tudi Ribnico. To je bil že njegov četrti predvolilni nastop, na katerega so se Ribničani odzvali v dokaj velikem številu. V že vsem dobro znanem nastopu in nič kaj izbranih besedah je Kramberger skušal ribniške volilce prepričati, da jih lahko le on in njegova Domovinska stranka rešita pred komunistično nadvlado in politiki, ki jim ni mar za narod, marveč le za lastne stolčke. Kritičen je bil tako do Peterletove kot Drnovškove vlade, neprizanesljiv pa tudi do predsednika Kučana, voditeljev nekaterih političnih strank in cerkve. »Cerkev in veleposestniki ne smejo dobiti zemlje nazaj, saj boste potem še večji reveži,« je dejal Kramberger, ki meni, da je bila cerkev izplačana že z giiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiitg • Pri nas nikomur Se na misel ne pride, da bi zdravo za gotovo sprejemali nasilne in prižnično inonirane nagovore, ki prihajajo z desne strani slovenskega parlamenta. (B. M. Zupančič) Ljubljansko pismo Biti lastnik ni le sreča, je tudi skrb Če streha zamaka LJUBLJANA — Potem ko je »imetnikom stanovanjske pravice« uspelo med sorodniki in prijatelji nastrgati dovolj mark in tolarjev ter kupiti stanovanje, so se znebili le ene skrbi. In že seje pojavila druga, prav tako resna: kako zdaj to stanovanje vzdrževati? Tako novi etažni lastniki kot lastniki preostalih najemnih stanovanj so se že začeli zavedati, da so z lastnino povezani mnogi novi stroški, kijih doslej niso bili vajeni, in tudi mnoge nove dolžnosti, Redki so lastniki najemnih stanovanj, ki so ta stanovanja že prevzeli in se tudi pripravili na upravljanje z njimi. Še bolj redki so stanovanjski objekti, v katerih se dosedanji in novi lastniki že dogovarjajo za najprimernejši način upravljanja. Zakonski rok za sklepanje pogodb o upravljanju je že zdavnaj potekel —vendar spričo navala zahtevkov za odkup sploh ni bil stvaren. Zdaj pa je že čas, da se na upravljanje objektov pripravijo. Hišni sveti in vseh vrst lastniki bodo (ali pa so že) pred nelahko odločitvijo, kako izbrati najboljšo upravljavko ponudbo med podjetji, zadrugami, krajevnimi in zasebnimi podjetji, ki se pripravljajo za tovrstna opravila. Kako se odločiti med tistimi, ki so zares dognali in predvideli najboljšo in najbolj smotrno organizacijo upravljanja, in tistimi, ki se odločajo zgolj za dosedanji utečeni sistem na osnovi skupnosti stanovalcev, pobiranje stanarin in poravnavanja obratovalnih stroškov? Zakon ne predpisuje kvalifikacije in strokovnih izkušenj za opravljanje te dejavnosti, vendar bo morala vsaka pravna in fizična oseba, ki bo želela opravljati stanovanjske storitve, predložiti sklep o vpisu v sodni register. Številni upravitelji, ki pošiljajo svoje ponudbe na vse mogoče naslove, nimajo niti približne predstave, kaj bodo od njih zahtevali lastniki stanovanj — če se bodo že za katerega izmed njih odločili. Tisti redki izmed ponudnikov, ki so stvar temeljito preštudirali, pa že vedo, da bodo težave tako rekoč nepremagljive in daje njihov zaslužek pri tem zelo negotov. Ko se bodo začeli spori z nepla-čevalci storitev in interjave prek sodišč, jim bo celo trda predla. In če bodo skupnosti lastnikov zares uveljavljale materialno odgovornost upravnikom za škodo — ki bo vsekakor nastala v vsakem primeru, ko lastniki ne bodo mogli ali pa ne bodo hoteli poravnati dragih, pa vendar nujnih popravil — bo polom upravitelja popoln, da o jezi lastnikov sploh ne govorimo. Pa vendarle imajo novi lastniki stanovanj možnost, da se tudi tem skrbem izognejo, če se bodo oprli na lastne sposobnosti. Predvsem morajo razmisliti, kako bodo ohranjali vrednost svoje lastnine, kaj lahko in znajo postoriti sami. VINKO BLATNIK Ribnica pričakuje do 500 beguncev Begunski center je v nekdanji vojašnici RIBNICA — V petek so v Ribnici dobili dovoljenje z obrambnega ministrstva za namestitev beguncev v dveh objektih nekdanje ribniške vojašnice. Pod vodstvom občinskega štaba za CZ in ob pomoči Centra za socialno delo, Karitasa in občanov jim je uspelo v enem dnevu zagotoviti najnujnejše za sprejem beguncev, tako da so že v nedeljo lahko sprejeli 244 beguncev iz raznih krajev Bosne, predvsem Hercegovine, v ponedeljek ponoči pa še 65. Ker nimajo denarja, da bi napeljali toplo vodo, brez katere pa pri tako velikem številu predvsem majhnih otrok njihovo bivanje v vojašnici ni možno, so prek krajevnih poverjenikov Karitasa in Rdečega križa, štabov za civilno zaščito, vaških odborov, župnišč, šol in podjetij, speljali poleg akcije zbiranja hrane, obleke in vseh drugih reči, nujno potrebnih za bivanje beguncev v centru, tudi akcijo zbiranja denarja za napeljavo tople vode. Urediti pa bodo morali tudi jedilnico in kuhinjo v vojašnici. Ker zaenkrat nimajo še skoraj ničesar, bo beguncem dobrodošla vsaka pomoč. Nujno pa potrebujejo postelje, jogije ali druga primerna ležišča, odeje, posteljno perilo, blazine, jedilni pribor, krožnike, lonce za kuhanje, skodelice, toaletne potrebščine, brisače in razna čistila ter vse, kar je potrebno za življenje in nego dojenčkov in majhnih otrok. M. L.-S. »Komunizma mora biti konec!« Krambergrrjev predvolilni nastop v Ribnici vojno odškodnino. Nekatera sredstva javnega obveščanja, predvsem RTV Slovenijo in časopis Delo, je označil kot pristranska, ob tem pa pohvalil Dolenjski list kot skoraj edini časopis, ki njegovim nastopom namenja enako pozornost kot nastopu kateregakoli drugega politika. Ob tem je zbrane pozval, naj ne plačajo RTV naročnine m, seveda, da naj na prihodnjih volitvah glasujejo zanj. Da seje Kramberger letos resneje lotil predvolilnih bojev, priča izdelan program njegove stranke, v katerem je tudi kritika vlade. Program prodaja skupaj z ostalimi svojimi brošurami, knjigami in kasetami, izkupiček od prodaje pa je namenjen revnim in bolnim otrokom. M. L.-S. 54 BEGUNCEV PREPELJALI V ČRNOMELJ KOČEVSKA REKA — Do nedavnega so imeli v Kočevski Reki okoli 80 beguncev. Ker so nekatera stanovanja brez sanitarij in kopalnic, v njih pa je poleg članov družine bivalo tudi do 13 beguncev, so postale razmere za njihovo dolgotrajnejše bivanje v Kočevski Reki nevzdržne. Tega so se zavedali tudi sami begunci, zato so se strinjali s predlogom OO RK Kočevje, da jih prepeljejo v begunski center v Črnomelj. »Prevoz 54 beguncev iz Kočevske Reke v Črnomelj je organizirala krajevna skupnost Kočevska Reka, slovo od beguncev paje bilo zelo ganljivo,« je povedala podpredsednica OO RK Kočevje Stanka Žagar, ki se je zahvalila tudi podjetju Snežnik za zbiranje oblačil, hrane in sladkarij, ki sojih beguncem podelili ob odhodu. V Kočevski Reki je tako ostalo le 25 beguncev. PUČ NA TREBANJSKI ŠOLI? TREBNJE — Na osnovni šoli v Trebnjem, ki je nedavno še nosila ime heroja Slaka, so razmere zelo zaostrene. Vse kaže, da se kolektiv nikakor noče sprijazniti z novo ravnateljico. Pravijo, da je ubogo ravnateljico na stolček porinila politika, natančneje SKD, pri čemer pa naj bi se krščanski demokrati pri omenjenem kadrovanju zgledovali po sicer svojih najhujših nasprotnikih, nekdanjih komunistih, in sicer po načelu: »Ni važno, če je ali ni sposoben, samo, daje —naš!« Razen 5 delavcev trebanjske šole so vsi podpisali peticijo, v kateri nasprotujejo novemu šefu, in ta protest poslali na številne naslove. Šole dajejo več uporabnega znanja Ugotovitve ravnateljev METLIKA, ČRNOMELJ — Pretekli teden seje sestal aktiv ravnateljev belokranjskih osnovnih šol. Spregovorili so o inovacijah, s katerimi so na šolah pričeli bodisi letošnje šolsko leto ah pa tečejo že nekaj let. Tako na vseh belokranjskih šolah uvajajo nove oblike dela, ki omogočajo učencem večjo ustvarjalnost in jim dajejo uporabno znanje. Vse bolj se uveljavljajo integrirani in nivojski pouk, projektno delo, šole pa si prizadevajo navezati tudi čim boljše stike s starši. Na metliški šoli je pričel z delom tudi klub staršev. Sicer pa so ravnatelji menili, da so republiški eksperimenti le v večjih centrih, izjemoma paje bila v poskus treh ocenjevalnih obdobij vključena tudi viniška šola. V prihodnjem šolskem letu naj bi prešle na tri ocenjevalna obdobja vse belokranjske osnovne šole, s starši pa se bodo pogovorili tudi o opisnem ocenjevanju v 1. oz. 2. razredu. Na šolah so še posebej zadovoljni z uvajanjem dodatnega pouka na nižji stopnji, kritični pa so bili do skrbi za slovenski jezik v javni rabi. Ravnatelji so opozorili tudi na cene učbenikov, ki so po njihovem mnenju neupravičeno visoke. Zato bodo v šolah pripravili sezname le tistih učbenikov in gradiv, ki so za pouk nujno potrebni. Ravnatelji so nezadovoljni tudi s prepočasnim urejanjem odprtih vprašanj^ Shod zaščitne čete na Rogu Na slavje povabljena tudi sedanja enota Moris aliiiimiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiininmimimiiiiiiiiiiniiHimiiiiimiiiiiiiiiiiiMimmiimiiiiiiimiiiiimli Prav te dni mineva petdeset let od ustanovitve zaščitne čete vojaško-poli-tičnega vodstva NOG Slovenije. Četa seje večidel svojega obstoja zadrževala skupaj z vodstvom v Kočevskem Rogu. Njena osrednja naloga je bila varovanje vodstvenih kadrov VPV NOB na popotovanjih in na začasnih postankih. Srečanje bork in borcev te enote bo v soboto, 23. maja, ob 11. uri na Bazi 20 nad Podturnom. Na proslavi pričakujejo prihod in nastop Milana Kučana ter še nekaj drugih gostov iz republike. Na slavje so borci povabili tudi pripadnike današnje enote Moris, ki ima podobne naloge, kot so jih imeli oni v drugi svetovni vojni. Skupnost bork in borcev Zaščitne enote VPV NOB Slovenije bo poveljstvu enote Moris podelila listino kot priznanje za dolgoletno medsebojno sodelovanje in kot izraz zahvale za pogumna dejanja • Z novomeške avtobusne postaje bo avtobus odpeljal ob 9.30 uri, nazaj pa bo vozil po dogovoru. enote v julijski vojni lani. Na proslavi bo sodelovala tudi policijska godbo. Vabljeni so vsi borci in borke Zaščitne enote, njihovi svojci, prijatelji, simpati-zeiji NOB in vsi ljudje dobre volje, predvsem iz območja Dolenjske. C Naša anketa J Zadruge po meri kmetov? Jata, bistriška Mesnina, trboveljski Mip, celjske Mesnine, kočevsko Kmetijsko gospodarstvo bodo sprožili ustavni spor zaradi 10. poglavja nedavno sprejetega zakona o zadrugah. To poglavje je bilo od celega zakona najbolj sporno že v skupščinski proceduri, saj je razširjeno prepričanje, da diskriminira državljane. Zadružnikom namreč priznava minulo delo s 45-odstotnim lastninskim deležem na družbenem kapitalu 40 podjetij predelovalne industrije, delavci pa bodo dobili preostalih 55 odst. le, če bodo do letošnjega novembra odkupili ta del družbenega kapitala in kupnino nakazali v državne sklade. Sprožitelji ustavnega spora poudarjajo, daje ta del zakona krivičen tudi do zadružnikov, saj izenačuje tiste, ki so z zadrugo sodelovali 20 let, s tistimi, ki so to počeli le 5 let; izenačuje «majhne« in »velike« zadružnike na imaginarni meji 45 odst., čeprav bi bilo lahko ugotoviti, kje zadružnikom pripada le 7, kje pa kar 75 odst. delnic. Zakon o zadrugah naj bi posredno vplival na krepitev materialne baze kmetov oz. zadružnikov, prinesel pa naj bi le še dražjo hrano kot posledico monopolnega položaja zadružnikov v predelovalnih podjetjih. Kako se bo ta spor končal, je'težko reči. RUDI PUNGERŠIČ, kmet s Širita, občina Sevnica: »Ne poznam, kakšne koristi naj bi imeli od preoblikovanja zadružništva. Dvomim pa, da bo kaj bolje za kmete, ki nas že vrsto let tepejo nesorazmerja med cenami naših pridelkov in reprodukcijskega materiala ter kmetijske mehanizacije in rezervnih delov zanjo. Razne reorganizacije so stvari običajno le še poslabšale in ne vem, zakaj naj bi verjel, da bo zdaj kaj drugače.« ALOJZ VRHOVŠEK, ml., kmet iz Mačjega Dola, občina Trebnje: »Sploh ne razmišljam o tem, da bi se lahko preživljal zgolj s kmetovanjem. Če bi bili kreditni pogoji kaj boljši, bi bilo kmetom lažje. Kolikor vem, ima trebanjska zadruga še slabše od bančnih. Običajno pitam osem glav. Oddajali bi mleko, a ga 73-letni oče ne more voziti v Sentlov-renc. Zakaj ne bi omogočili lažjega kmetovanja, namesto da govorijo o nekih reorganizacijah?« S® ™ SP’ tl k; JANEZ RUS, kmetijska pospeševalna služba iz Ribnice: »Zadružništvo se vrača na temelje, ki so veljali pred vojno, pa tja do leta 1950. Upravljanje zadrug je izključno v rokah njenih članov. V upravljanje bodo dobili še 45 odst. vrednosti obstoječih družbenih podjetij predelovalne industrije. Pri nas sta to obrata Ljubljanske mlekarne in Mesarija Kočevje. Menim, da bi morali najprej preoblikovati obstoječe in šele nato ustanavljati nove zadruge.« „ MARIJA HROVATIN, kmetica iz Čepelj pri Predgradu, Kočevje: «Zadruge bi bile vsekakor potrebne, čeravno je v zadnjih dveh do treh mesecih nekoliko bolje, kot je bilo prej, vsaj kar vse tiče oddaje mleka. O novem zakonu o zadrugah je mnogo bolje obveščen sin, ki je v kmečki zvezi. Na splošno ljudje pri nas bolj malo vedo o tem. Govori se, nihče pa nas ni točno seznanil, kaj in kako naj bi bilo.« B V: !■ JOŽE STRGAR, kmet iz Leskovca pri Krškem: »Zadruga je dobro zamišljena, vendar je vprašanje, ali bo vse šlo, kot si predstavljamo. Kar bo nastalo po novem zakonu, najbrž ne bo takoj tisto, kar se pod kmečko zadrugo razume. Vprašanje je, kako najti pravo rešitev, kako organizirati ugodnejšo prodajo v zadružnih trgovinah, kako organizirati vodenje, da bo drugače, kot je sedaj, ko ni zmeraj vse prav.« JOŽE STARIČ, direktor Kmetijske zadruge Krka, Novo mesto: »Zadruga izgublja vlogo podaljška politike in državne uprave. Vseh 40 let nas je motilo, da smo morali biti predvsem politični delavci, šele potem pa tehnologi in poslovneži. Pomembno je določilo zakona, da je sedanja zadružna lastnina trajno nedeljiva. Najtežja naloga sedanjih zadrug bo ohraniti to premoženje. Zadruga se bo morala preverjati na trgu.« SILVO VEGELJ, kmet iz Račje vasi pri Cerkljah: »Če v zadrugi nekdo kupi umetno gnojilo ceneje, bo treba to razliko v ceni nekje plačati. Plačal bo verjetno mali kmet. Za člane zadruge je cenejše, a potem morajo prek zadruge prodati določene količine pridelka. Kmet z majhno kmetijo tega ne zmore, ker nima kje pridelati. Za malega kmeta ne bo nič drugače, ne pod tako ne pod drugačno zadrugo. Najbolje je, če lahko gospodariš Še dve mnenji o zamenjavi slovenske vlade FRANCI OVEN. upokojenec iz Stranske vasi pri Semiču: »Nobena vlada ne more narediti čudežev. Tako, kot jih ni prejšnja, jih tudi nova ne bo, pa četudi jo zamenjajo vsakih 14 dni. Potrebno je pač postoriti veliko stvari za nazaj, za to paje potreben čas. Vse, kar ni bilo opravljeno v preteklih desetletjih, je sedaj nemogoče postoriti čez noč. Žato je nestrpnost odveč. Kaj lahko stori vlada do volitev, se bo kmalu pokazalo.« NEVENKA RADMAN, prodajalka v Betini prodajalni v Metliki: »Ljudje vedno upamo na najboljše, potem pa se marsikdaj obrne na slabše. Veliko vprašanje je, ali bo z novo vlado zares bolje tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Vse večje namreč Slovencev, ki živijo v revščini in občutek imam, da se v Ljubljani tega ne zavedajo dovolj, ko se gredo visoko politiko. Sita vrana lačni pač ne verjame.« Top lestvica belokranjskih vin »Dragulji« z dosedanjih semiških in metliških razstav z najvišjimi ocenami METLIKA — Na šestih semiških razstavah belokranjskih vin in desetih metliških v okviru Vinske vigredi je bilo oz. bo podeljenih 1.812 odličij za vina. Od tega pa le 25 za vrhunska vina, ki so bila ocenjena z 18,0 in več točkami. Zanimivo je, da na semiških ter na prvi in tretji metliški razstavi (za letnika vin 1982 in 1984) ni bilo vin z ocenami vrhunske kakovosti. V letošnjem letu pa jih je kar pet. državna pomoč LJUBLJANA — Čeprav sprva ni kazalo tako — spomnimo samo na protest kmetov na sestanku SLS v Litiji — bo kmetijstvo vendarle deležno regresiranja obresti pri posojilih. Slovenska vlada je namreč prejšnji teden z odlokom določila 7,5 milijarde tolarjev za denarne pomoči kmetijstvu, (od tega 2,6 milijarde tolarjev za regresiranje obresti), ki bodo porabljeni za interven-crje pri pridelavi hrane ter za celostno urejanje podeželja in vasi. Odlok bo spodbujal rajonizacijo kmetijske proizvodnje ter tiste dejavnosti (na primer Prašičerejo), ki zaostajajo, cilj vladne pomoči pa je, da se kmetijska pridelava m predelava ne bi zmanjšali. znovomeSke tržnice Mnogi obiskovalci ponedeljkove tržnice so se kar prijeli za glavo, ko so med zelenjavo na stojnicah zagledali tudi prve rdeče češnje. Prinesla jih je Kastelčeva Angelca, doma iz Orehka pn Stopičah, ki seje že pred desetletji poročila v Kaštel pri Splitu. Cena za kilogram je bila 500 tolarjev. Značilnost zadnjega tržnega dne je bilo tudi v znamenju tisočev sadik paradižnika P9 20 tolarjev. Zraven sodijo tudi sadike paprike pa sadike zelja po 50 to-arJev za šopek. Ostalo stane na tržnici: kumare 150, nova čebula 150, ■'elje 60, jabolka po 90 do 120, paradižnik 230, solata 100, krompir 130, špinača 50, šopek šmarnic 30, slivovka 300, smetana 250, domača kokoš 350 (kg), fižol 130, šop nageljnov '50, jajca od 12 do 14 tolarjev. Prodajalna Sadje in zelenjava je imela v ponedeljek naslednje cene: paprika 450, paradižnik 229, kivi 267, ohrovt r« k**®8« 209, mladi krompir 165, stan krompir 30, korenje 91, ze- Ije 67, česen _ uvoz 358 grozdje 402, solata 129, banane 129. Cene pomerjajmo še s privatno stojnico Deladinija: banane 130, pomaranče 100, limone 120, hruške 150, suhe 8rozdje 400, paradižnik z50, solata 150, mlada čebula 220, suhe fige 250, kumare 200, fižol iz letovega 130 tolarjev. A • • \S Sejmišča BREŽICE — Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 275 do tri mesece SUrih m 22 starejših prašičev. Prvih s« prodali 164 po 280 do 300, dragih P?'3po 180 do 200 tolarjev kilogram Kar 13 nazivov za vrhunska vina sije v tem letu prislužila Vinska klet metliške kmetijske zadruge, kar le potijuje njeno pravo poslanstvo v Beli krajini. Vsem tistim vinogradnikom, ki so pridelali vrhunska vina, pa je lahko v ponos, da so se znašli ob boku Vinski kleti, ki skoraj redno prejema zelo visoka odličja tudi na podobnih ocenjevanjih vin drugod po Sloveniji in celo v tujini. Nekatere od teh vinogradnikov pa so ravno dosežki doma spodbudili, da so odšli s svojimi vini tudi na tekmovanja zunaj meja belokranjskega vinorodnega okoliša. Preden navedemo vinogradnike z najboljšimi vini, omenimo še, da so bila do Vinske vigredi 89 vsa vrhunska vina z ocenami od 18,0 navzgor nagrajena z medaljo šampion. Od Vinske vigredi 90 pa to medaljo podelijo le najboljšemu vrhunskemu vinu na vsakokratni razstavi belokranjskih vin, medtem ko ostala vina vrhunskega razreda nagrajujejo s plaketami za vrhunsko vino. Kot že rečeno, je metliška Vinska klet dobila za svoja vina oceno 18,0 ali več kar trinajstkrat. Za laški rizling—ledeno vino, letnik 1986 z vinske gorice Vinomer, z oceno 19,6, naziv šampion. Naziv šampion je Vinska klet prejela še za laški rizling—ledeno vino, 1988, Vi-došiči, 19,4; laški rizling—pozna trgatev (1985, Vinomer, 19,3; 1989, Vido-šiči—Vinomer, 18,8; 1987, Vinomer, 18,6, in 1988, Vidošiči—Vinomer, 18,3. Naziv šampion je dobila še za laški rizling—jagodni izbor, 1985, Vinomer, 19,2; laški rizling—izbor, 1986, Vidošiči, 19,0, in laški rizling, 1983, Vinomer, 18,2. Naziv vrhunsko vino pa za laški rizling—izbor, 1991, Vinomer, 18,3; chardonnay, 1990, Vidošiči, 18,0; Tumeni muškat, 1991, Vidošiči—Vinomer, 18,0, ter laški rizling—pozna trgatev, 1991, Vinomer, 18,0. Jože Prus s Krmačine je dobil naziv za vrhunsko vino za rumeni muškat, letnika 1989 in 1990, Repica, obakrat z SAD ŠT. 4 KRŠKO — V 4. letošnji številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki jo izdaja TRON, d.o.o., v Krškem, piše inž. Vid Korber o bodočnosti družbenega sadjarstva, dr. Jernej Črnko o pomenu zgodnjega odstranjevanja preobilnega rodnega nastavka jablan, Alojz Pirc o vplivu višine cepljenega mesta na bujnost jablan, inž. Matej Stopar in inž. Iztok Janežič o odstranjevanju cvetov za boljšo rast poganjkov, mag. Tone Zafošnik o našem belem burgundcu, ki je zares sorta šardone, inž. Andrej Kos o ledenem laškem rizlingu in inž. Jurij Mamilovič o eupare-nu. Reviji je dodan reklamni vložek o novejšem škropivu proti škrlupu in ja-blanovi plesni, po imenu score. Umrl zaslužni slovenski sadjar Alojz Fornazarič breskev in hrušk. Priložnostno je delal na furlanskih veleposestvih in prenašal krivice fašističnega nasilja. V tistem času so goriški sadjarji iskali delo in svobodo v vseh delih takratne Jugoslavije, mnogi pa v Posavju in okolici Zagreba. Leta 1936 seje Fornazarič priključil skupini, kije organizirala veliko plantažo na Mileijevem bregu pri Zagrebu, kmalu nato je vzel v najem zemljišče Trenčeve pristave v Leskovcu pri Krškem in tam tik pred drugo vojno organiziral prvi sodobni breskov nasad: uvajal je nove ameriške in italijanske sorte ter dosegel izredne uspehe v kakovosti in ceni pridelka. Njegov dosežek in uspehi drugih goriških sadjaijev v Posavju so spodbudili razvoj sadjarstva v Posavju, ki tako rekoč prednjači v naši državi. Nastali so novi ožji okoliši v Brežicah, Krškem, Sevnici, Loki pri Zi- Predstavniki slovenskih sadjaijev so se 1. maja v Krškem poslovili od zaslužnega sadjaija Alojza Fornazariča. Na grobu mu je govoril vodja strokovne službe za sadjarstvo na Dolenjskem mag. Alojz Mustar, kije omenil Foma-zaričeve zasluge za razvoj sodobnega sadjarstva v Posavju in tudi v širšem prostoru naše republike. Pokojni Alojz Fornazarič seje rodil leta 1901 v vasi Vogrsko na Goriškem, kjer je doživel strahote soške fronte, ki je potekala skozi njegov rojstni kraj. Po koncu prve svetovne vojne je končal nekaj tečajev na goriški kmetijski šoli in se usposobil za praktičnega sadjaija, gojitelja plantažnih nasadov predvsem Kmetijski nasveti Sirek ni samo za metle .. Koruza je v zadnjih desetletjih postala naša najpomembnejša krmna rast-,naj celo nesporna kraljica polj, toda kljub njenim odlikam ji je v nekaterih Pogledih kos krmni sirek, ki pa ga pri nas skorajda ne sejejo. Doslej polje-ae*0' tudi niso imeli z njim dovolj praktičnih izkušenj, zato bo zanimivo zvedeti, kako se je obnesel v triletnih poskusih v Pomuiju. Pokazalo se je, da je predvsem ena lastnost odločilna, ko gre za izbiro med koruzo in sirkom. Sirek je namreč mnogo bolj odporen proti suši, nje-?°v transpiracijski koeficient je manjši, listnih rež, skozi katere uhaja vlaga, una na enoto površine manj, koreninski sistem pa močnejši. Če ima poljedelec na voljo le prodnata, suha tla, kijih prej prizadene suša, je bolje sejati Krmni sirek. Na Dolenjskem so predvsem ilovnata in težja tla, na katerih jma odločilno prednost koruza. Pridelovanje krmnega sirka bi lahko uve-javtlo svoje odlike le na Krškem polju, kjer je zemlja lahka in peščena. Y Pomuiju so preizkusili tudi tehnologijo pridelovanja krmnega sirka, dejali so ga z žitno sejalnico, tako da so zapirali oevi na želeno medvrstno razdaljo. Setev je bila v začetku maja, tako kot setev koruze za kisal. Med- • Izkazalo se je, da bi krmni sirek lahko nadomestil koruzo pri str-jusčni setvi. V triletnem poskusu je dal boljše rezultate; pri sirku je zna-™J®idajepri pozni setvi dosegel večji odstotek sladkoija, ta pa omogoča pridobivanje bojjše silaže. Sirek je boljši tudi pri tako imenovani jjaknadni setvi. Po njem je moč tudi pasti, saj se v rasti obnavlja. Živali g* rade jedo, ker vsebuje več sladkoija kot koruza.____________ vrstna razdalja je znašala 60 do 70 cm, na hektar pa so porabili 12 kg sirko-Ve8a semena. Najboljši sorti sta NS džin pri sirku in NS zora ter NS srem pri sudanski travi, ki jo prav tako štejemo v rod sirkov. Po spravilu pridelka so an8J*zirali tudi hranilno vrednost in ugotovili, da ima sirek slabši koeficient Prebavljivosti, ki s starostjo močneje narašča kot pri koruzi. Inž. M. L. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 oceno 18,3, ter za rumeni muškat—pozna trgatev, 1991, Repica, 18,2. Družina Plut iz Drašičev je dobila naziv šampion za rumeni muškat—pozna trgatev z Babne gore, letnik 1990 in 1991, prvič z oceno 18,7, drugič pa 18,5. Zvonko Prus s Krmačine je dobil za rumeni muškat iz Repice, letnik 1987, z oceno 18,0, naziv šampion, za letnik 1990 pa za enako vino z enako oceno naziv vrhunsko vino. Naziv šampion je prejel še Otmar Šturm iz Metlike za rumeni muškat, 1985, Plešči vrh, 18,8. Nazive za vrhunsko vino pa Janez Humljan z Boldraža, za laški rizling—pozna trgatev, 1989, Boldraž, 18,4; Anton Kostelec iz Drašičev za beli pinot, 1989, Drašiči, 18,2; Peter Glazer iz Črnomlja za renski rizling, 1990, Stražni vrh, 18,1, in Martin Čr-nugelj iz Metlike za laški rizling, 1989, Berčiče, 18,0. T. O. MAJSKO MLEKO PO ISTI CENI LJUBLJANA — Na (tajni!) seji odbora za mleko so sklenili, da kmetje za majsko mleko ne bodo dobili nič več kot za aprilsko, četudi se stroški pridobivanja večajo. Na to so vplivale petkrat prevelike zaloge mleka in mlečnih izdelkov, ki se večajo zlasti od tedaj, ko je Hrvaška zaprla tržišče za naše mleko, oz. ga odkupuje le po 9 tolarjev za liter. Odkup mleka bo treba prej ali slej zmanjšati, vendar ga ni moža, ki bi izpeljal ta ukrep in se z njim zameril Slovenski ljudski stranki. PROTIUSTAVNO? LJUBLJANA — Novi zadružni zakon je bil komajda sprejet, toda že obstajajo predlogi, da bi ga spremenili. Na udaru je predvsem njegov že v fazi sprejemanje zakona sporni 10. člen, ki daje 45 odstotkov predelovalne industrije zadrugam. Podjetje Jata je namreč že sprožilo ustavni spor glede tega člena, ki po mnenju dr. Gojka Staniča, in ne le njega, nekdanje samoupravljalce spreminja v navadne mezdne delavce, četudi so mnogo prispevali k ustvaija-nju premoženja predelovalnih obratov. • Razbijanje velikih farm ni le nesmiselno, temveč tudi predrago. (Omerza) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič 0 klasičnih (novih) zadrugah Spominjam se, kako mi je pred leti kar nekaj vinogradnikov s ponosom povedalo, da so bili v upravnem odboru zadružne vinske kleti v Metliki, kije bila ustanovljena leta 1929. Sploh je bilo značilno za tisto obdobje zadružništva na Slovenskem, daje bila čast sodelovati v upravnem odboru. Kmetje so te funkcije opravljali brez honorarja, ker so v zadrugi videli tudi jamstvo za svojo kmetijo. Danes, upam, se bodo zmenili tudi za honorarje, saj je čas dragocenejši in nadomestilo za odsotnost in plačilo za delo in odgovornost le mora biti. V novi vlogi oziroma v novi zadrugi, kjer bodo člani s svojim deležem odgovaijali za uspešnost ali izgubo zadruge, dnevnica gotovo ne bo glavna privlačnost seje. Zato je zelo važno, da bodo zadružniki iz svoje srede izvolili ljudi, ki so sposobni, pripravljeni, podjetni, korajžni... za funkcijo v upravnem ali nadzornem odboru ali kot predstavniki občnega zbora. Te funkcije bodo tudi postale ugledne in vplivne v zadrugi. Kmetu se dandanes ne godi dobro, kot se mu ni godilo ob koncu devetnajstega stoletja, ko so se rodile v avstroogrski monarhiji prve zadruge. Pravijo, daje bil gospod Raiffeisen socialno čuteča duša in je začel snovati zadruge, da bi rešil pred bedo male kmete, ki sojih izkoriščali bogataši z dragimi krediti, tudi po 170-odstotni obrestni meri. Koristi za male kmete so bile v zadrugah občutne. Zadružne hranilnice so obrestovale danar po 4%, dajale kredite po 4,5%. Samo s pol odstotka so zadružne hranilnice pokrivale stroške svojega poslovanja. Ne trdim, da je to danes možno. Toda možno je v drugače organizirani zadrugi poceniti poslovanje. Idejno izhodišče zadružništva je izrazito etično. To izhodišče je vzajemna samopomoč, torej proizvodno sodelovanje med člani namesto brezobzirne konkurence. Ne trdim, da je zadruga lahko uspešna, če zanikamo konkurenčnost. Zadruga zamenja konkurenčnost z načelom kooperacije samo v prostoru, kjer gospodarijo njeni člani. Navzven pa zadruga kot skupno podjetje članov vstopa v konkurenčni boj na trgu. Zadružna trgovina z repomaterialom bo zaradi povečanega prometa, ker bodo pri njej kupovali zadružniki vse, lahko znižala marže in kljub temu ustvaijala več dobička. Temu bi lahko rekli tudi vzajemna samopomoč. Danes pa ugotavljamo da je trgovska marža pri litru vina večja kot ga dobi vinogradnik za 1 kg grozdja. Trgovina je monopolist in zadruge so se izkazale včasih zelo uspešne v boju z monopoli pri zaščiti malega kmeta. Ne samo pri vinu, tudi pri drugih kmetijskih pridelkih ni poštenega razmeija s trgovino. Ako je razdrobljenost na poljih in v vinogradih, ni potrebno, daje na trgu, in to zopet zmorejo zadružniki preko zadruge. Zadruge bodo ponudile lahko na trgu ceneje svoje pridelke, izognile se bodo vsaj enemu posrediku in porabnik bo profi-tiral. Tako bo trgovina prisiljena, da se bo obnašala do kmetijskih pridelkov manj požrešno. Zadružniki praviloma budno spremljajo medsebojno obnašanje v smislu zadružnih pravil, kijih bodo sami sprejeli, in obrestovalo se bo tudi budnejše spremljanje zadružnega gospodarjenja s strani zadružnikov. (Nadaljevanje prihodnjič) mag. JULIJ NEMANIČ Za neposredno pomoč kmetijstvu Sevniška vlada je podprla program finančnih intervencij v kmetijstvu, ki ga je ________pripravila kmetijska svetovalna služba v Sevnici danem mostu, v Kostanjevici, Klevevžu in drugod po Dolenjski in Beli krajini. Zraven Fornazariča naj omenim zasluge priseljencev družin Brankovič, Koršiča, Mižigoja in Vesela ter po vojni šolanih sadjaijev, ki danes širijo in vodijo posavsko in dolenjsko sadjarstvo. Pokojni Fornazarič je bil v tem razvoju strokovna avtoriteta, ki je v svoji skromnosti oskrboval svoj lastni nasad na Resju, mladi sadjaiji pa so se mnogo naučili pri njem. Bilje navzoč pri dogajanjih pri sadjarstvu, vzdrževal zveze z goriškimi in furlanskimi sadjaiji, udeleževal seje naših posvetov in ekskurzij. Z njim je odšel še zadnji goriški sadjar starejše generacije. V njegovem vrtu je nastala prva slovenska breskev Slovenija, za kar je dobil republiško priznanje: nagrado za inovacije in iznajdbe Sklada Borisa Kidriča (1970). Sadjarsko društvo Slovenije mu je podelilo Medaljo Franca Pirca (1986). Fornazarič je bil sadjar in mojster svojega poklica, zato mu bodo tudi prihodnji rodovi sadjaijev ohranili svetel spomin in hvaležnost. dr. FRANCE ADAMIČ SEVNICA — Kmetijstva ni moč prepustiti trgu. Posebej t.i. hribovsko in višinsko kmetijstvo naj bi bila po mnenju sevniške kmetijske svetovalne službe upravičeni do neposrednih subvencij. Sicer pa naj bi pomagali pri razvoju kmetijstva še z ugodnimi posojili, z nizkimi obrestmi in vezavo glavnice na kmetov pridelek. Za uresničitev programa finančnih intervencij v kmetijstvu v sevniški občini, ki ga je izdelala omenjena služba, bi letos potrebovali 7.979.000 tolaijev. Skoraj polovico te vsote naj bi porabili za podporo naložbam v različne pridelave in razvoj dopolnilnih dejavnosti. 528.000 tolaijev bo šlo za podporo • S programom finančnih intervencij v sevniškem kmetijstvu, ki ga je podprla tukajšnja vlada, veliko pozornost posvečajo tudi izobraževanju, in sicer štipendiranju možnih prevzemnikov kmetij, ki so na šolanju od 2. do 7. stopnje; enak znesek, to je 600 tisočakov, so predvideli za izobraževanje kmetov s predavanji, tečaji, demonstracijami, strokovnimi ekskurzijami, uvajanjem novih sort itd. vzreji telic za meso in teleta na hribovskih in višinskih območjih. V 4 do 5 le- tih bi na ta način lahko v občini povečali prirejo telet za 300 do 400 živali, tolikšen pa je primanjkljaj ob zdajšnjem obsegu pitanja. S 400 tisočaki regresa oz. neposredne subvencije naj bi povečali čredo krav za 50 glav. Osnovno čredo je pač mogoče povečevati tudi z vključevanjem doma zrejenih živali v reprodukcijo, toda genetske zmogljivosti se tako, brez vnosa nove krvi, zelo počasi izboljšujejo. Zaenkrat je v rodovništvo na sevniških kmetijah vključenih 430 krav, s povprečno 3.462 litri mleka v laktaciji. Z regresiranjem kupljenih živali bodo podprli nakup kakovostnih plemenskih telic z rodovnikom, razširili rodovništvo v skladu s selekcijskim programom le za kombinirane pasme, to je za ijavo in lisasto pasmo, in oblikovali črede s 5 in več kravami. D „ RAZPRAVA O NOVIH ZADRUŽNIH PRAVILIH METLIKA — Metliška kmetijska zadruga bo v skladu z novo zadružno zakonodajo pripravila razpravo o novih zadružnih pravilih. Vabljeni so člani zadruge in vsi, kijih tovrstne spremembe zanimajo. Razprava bo v podzemeljski osnovni šoli v soboto, 16. maja, ob 20. uri ter v nedeljo, 17. maja, ob 9,30 uri v jedilnici metliške vinske kleti. Vabljeni! ■■mm gospodinjski kotiček) Zelišča pri pripravi jedi JUBILEJ ČEBELARJEV — Pravi čebelarski praznik je bil minulo soboto v kmetijski šoli pod Trško goro, posvečen 62-letnici obstoja društva in razvitju društvenega prapora. Pot dolenjskega čebelarjenja je v svojem govoru opisal Ivan Somrak, predsednik Čebelarskega društva Novo mesto, o tem, kam pelja slovensko čebelarjenje, pa Marjan Skok, predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije. Čebelarski praznik je bila tudi priložnost, da so najzaslužnejšim čebelarjem no vomeškega društva podelili 22 odličij II. in III. stopnje staroste slovenskega čebelarstva Antona Janše. Mnogi čebelarji so si ob tej priložnosti ogledati tudi razstavo in segli po knjigi Korenine čebelarjenja, ki jo je napisal znani dolenjski čebelar Lojze Kastelic. (Foto: J. Pavlin) Najbolj znane naloge številnih kuhinjskih zelišč so, da zmanjšujejo mastnost mesa, pospešujejo prebavo po težkih jedeh, živilom ostrijo, osvežujejo in spreminjajo okus. Zelišča so bistvene sestavine številnih zelo okusnih jedi, kot je bazilika za provansalsko juho, pehtran za be-arnsko omako, česen za močno česnovo majonezo, govedina, pečena na plasti materine dušice, jagnjetina, natrta s kuminovim semenom, navadni komarček z ribami, peteršiljeva omaka s prekajeno gnatjo in druge jedi. Če je le mogoče, uporabljamo kuhinjska zelišča sveža, lahko pa so tudi posušena. Najbolje se posuše materina dušica, dobra misel, rožmarin, meta in šetraj. Skoraj vsak narod uporablja pri pripravi jedi značilna svoja zelišča. Koper je pomemben v skandinavski kuhinji, kjer ga vedno uporabljajo z ribami, s kislo vloženo zelenjavo in prekajeno hrano, ki so jo jedli v dolgih zimskih mesecih. Bazilikka je nujna sestavina pri italijuanskih testeninah in v juhah. Vegetarijanci uporabljajo zelišča z močnim okusom po zemlji ali kvasu, kot so luštrek, zelena in šetraj. To tradicionalno sožitje med zelišči in hrano temelji na načelih uravnotežene prehrane in djete ter izvira iz obdobja klasike. Že v 4. stol. pr. n. št. so grški zdravniki pisali knjige receptov za svoje bolnike. Tako ni bilo ostre meje med hrano in zdravilom. Pred 200 leti je bila v Evropi še navada uživanja ovsene kaše z maslom, pomešane z raznimi zelišči, za različne težave, n.pr. kaša z navadno zeleno za čiščenje krvi. V 17. stol. so bile priljubljene slaščice lizike iz kandiranih korenin zdravilnih zelišč. Lizike iz borage in ga-dovca so jemali za dobro kri, iz velikega omana pa so pomagale pri prebavi. Grške teorije o skladnosti štirih telesnih sokov (vroče, mrzlo, suho, mokro, kar pomeni ogenj, zemlja, zrak in voda) so se v Evropi držali še konec 17. stol., kot pogoja za zdravje. Tako so mešali solate v skladu z zdravjem in temperamentom jedca. Listi vodne kreše, navadne rukvice, kapucinke in gorčice so poživljali zaspane, za navadni tolščak, borago in malo strašnico pa so menili, da pomiijajo vročekrvne značaje. HELENA MRZLIKAR 1 IZ NKŠIH OBČIN rsm liiiiiiit IZ NNŠIH OBČIN Z novim razpisom več štipendij Po spremenjenem cen-____________zusu______________ NOVO MESTO — Zaradi številnih pripomb študentov in dijakov iz cele Slovenije je bil v marcu cenzus za dodelitev republiških štipendij popravljen. Lani maja je bil objavljen prvi razpis s cenzusom 4.400 din ali 80 odst. zajamčenega osebnega dohodka, nekaj mesecev kasneje pa je bil ta znesek popravljen na 5.680 din. Na novomeškem zavodu za zaposlovanje, kjer je center dolenjske regije, so na ta razpis prejeli 3354 vlog. Po teh merilih so štipendijo in dodatke h kadrovskih štipendijam dodelili 1834 dijakom in študentom. V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo to 20 do 30 odst. manj štipendij. Prizadeti so bili predvsem učenci, ki se šolajo izven kraja bivanja, pa tudi vozači. V marcu so zakon dopolnili, in sicer tako: za učence, ki se šolajo doma, je veljal cenzus 80 odst. zajamčenega OD; za učence in študente, ki se šolajo izven domačega kraja, pa velja cenzus 110 odst. zajamčenegsa osebnega dohodka. Stari štipendisti niso izgubili štipendije, če dohodek na družinskega člana ni presegal cenzusa za več kot 20 odst. Ponovni razpis je zaključen. Po novem prejema štipendijo skoraj tri četrtine prosilcev ali 2482 dijakov in študentov. Republiške štipendije prejemajo večinoma dijaki, študentov je le 338. Tudi po novem razpisu niso bili vsi upravičeni do štipendije, takšnih je bilo 17 odst.; 10 odst. pa štipendija ne pripada, ker ne izpolnjujejo učnih obveznosti. Po novem razpisuje število dodeljenih štipendij približno enako lanskemu. Kljub temu so na zavodu v zadnjem času sprejeli več pritožb štipendistov, ki jim štipendija pripada po novem razpisu, češ da je njihova štipendija nižja od ostalih, ki prejemajo štipendijo že od začetka šolskega leta. Na zavodu pravijo, da so različne višine štipendij posledica različnega deleža staršev. Naj nižja štipendija, ki jo še izplačujejo, je 229,80 tolaijev, najvišja (ki jo lahko dobi študent v internatu z najvišjimi ocenami) pa 13.950 tolarjev. J. D. RAČUNALNIK SKRAJŠUJE RAZNA SESTANKOVANJA OTOČEC — Izobraževalni center Krke, tovarne zdravil v Novem mestu, pripravlja za torek, 26. maja, dopoldne na Otočcu predavanje o tem, kako z računalniško pomočjo doseči večjo učinkovitost sestankovanja, potrebnega za strokovne in druge odločitve. Za predavatelja so pridobili dr. Douga R. Vogla, izrednega profesorja na Univerzi Arizona in direktorja raziskovalnega centra Group Systems, kije bil v Sloveniji že večkrat na strokovnem obisku, in sicer v okviru sodelovanja s Fakulteto za organizacijske vede v Kranju. Dr. Vogl bo v predavanju prikazal dosedanji razvoj in razvojne usmeritve računalniških rešitev centra, ki ga vodi. Dražji vrtci Od aprila bodo starši plačevali 13, proračun pa 14 odst. več NOVO MESTO — Vzgojno-varstvena organizacija Novo mesto je v letošnjih prvih treh mesecih zabeležila za skoraj 4 milijone tolaijev izgube, čeprav je iz proračuna dobila dobrih 7 milijonov tolaijev dodatnih sredstev. V aprilu pa naj bi zmanjkalo za pokritje stroškov 1,2 milijona tolaijev. Cene v vrtcu so se letos namreč povečale le enkrat, marca za 24 odst., drobnoprodajne cene in cene življenjskih potrebščin pa beležijo v štirih mesecih okrog 60-odstotno rast. Vse to je vplivalo na nedavno odločitev novomeške občinske vlade, da s 1. aprilom dovoli podražitev ekonomske cene vzgojnovarstvenih storitev v VVO za 27 odst. Prispevek staršev, ki naj bi pokrival 45-odstotni oskrbni del te cene (zaradi slabega socialnega stanja družin znaša v mnogih primerih precej manj), medtem ko 55-odstotni vzgojni delež plača proračun, pa je večji za 13 odst. Odločitev je v skladu s sklepom republiških organov, razliko med povečanjem ekonomske cene in prispevka staršev bo kril proračun. Po novem znaša prispevek staršev za otroka v vrtcu od enega do dveh let največ 5.000, najmanj pa 2.204 tolaije, za otroka od dveh do treh let največ 4.455 in najmanj 2.149, za otroke od treh do sedmih let pa največ 3.739 in najmanj 2.078 tolarjev. Za otroka v družinskem varstvu bodo starši do nadaljnjega prispevali največ 5.565, najmanj pa 2.260 tolaijev. Koliko novih s prodajo starih? Novomeška vlada sprejela kratkoročni stanovanjski program NOVO MESTO — Po uveljavitvi novega stanovanjskega zakona sredi lanskega oktobra je novomeška občina postala lastnik 1.637 družbenih stanovanj. Do konca letošnjega februatja sojih prodali stanovalcem polovico. V lasti občine je ostalo še 816 stanovanj ter 58 stanovanj, ki bodo vrnjena v postopku denacionalizacije. S sredstvi kupnin bodo kreditirali stanovanjsko gradnjo občanov in gradnjo neprofitnih stanovanj, kar je le ena od mnogih nalog, kijih ima občina po novem stanovanjskem zakonu. S kratkoročnim občinskim stano- šala pridobiti še denar za nakup dveh vanjskim programom za leto 1992, ki ga bo občinska skupščina obravnavala na prvi prihodnji seji, je novomeški izvršni svet predvidel, da bo za spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš skrbel stanovanjski sklad. Občinska skupščina naj bi ga z odlokom ustanovila v juniju. Upravljal naj bi ga upravni odbor, strokovna in administrativna dela pa naj bi opravljali v sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora ter drugih upravnih organih ebčine. Sklad bo izvajal naloge s sredstvi od prodaje stanovanj, seveda zmanjšanimi za 20-odstotni delež, ki pripada republiškemu stanovanjskemu skladu. Če bo novomeška občinska skupščina za to, bodo s 60 odst. sredstev sklada z ugodnimi posojili kreditirali individualne graditelje, s 40 odst. pa neprofitne stanovanjske organizacije za gradnjo neprofitnih stanovanj. Individualnim graditeljem na komunalno opremljenih parcelah in drugje, kjer je gradnja dovoljena, naj bi po tem predlogu razdelili za 72 milijonov tolaijev posojil, z 48 milijoni pa naj bi zgradili 16 dvosobnih neprofitnih stanovanj. Če bi jih gradili v novomeški soseski Irča vas—Brod, bi lahko gradnjo pričeli že junija, saj so projekti za začetek gradnje bloka K z 52 stanovanji nared. Občina bo sku- Nakup lokacije na obroke Sklad stavbnih zemljišč omogoča ugodno obročno odplačilo parcel za hiše in obrt NOVO MESTO — Občinski sklad stavbnih zemljišč naj bi v letošnjem letu porabil za pridobivanje novih stavbnih zemljišč dobrih 28 milijonov tolaijev, za njihovo komunalno opremo pa skoraj 165 milijonov tolaijev. Na račun preteklega dela lahko interesentom že sedaj ponudi kar nekaj komunalno opremljenih lokacij v posameznih soseskah. Največ, 32, je prostih lokacij za gradnjo stanovanjske hiše v Novem mestu na Regrških košenicah. Parcele so različno velike, od 500 pa do 1.100 kvadratnih metrov. V Žužemberku je prostih še pet lokacij za gradnjo hiše, v Stopičah ena, ravno sedaj pa je zunaj razpis za prodajo po ene lokacije v Straži in na Otočcu. Na Regrških košenicah sta naprodaj tudi še dve obrtni lokaciji, na Selih pri Dolenjskih Toplicah dve, v kratkem pa bo razpisana oddaja še dveh obrtnih lokacij na Cikavi v spodnjem delu. Nove obrtno stanovanjske lokacije, velike od 950 do 3.880 m2, pospešeno pripravljajo tudi v zgornjem delu obrtne cone Cikava v gozdu nad hladilnico. V prvi fazi jih bodo opremili 18, skupaj pa bo na tem območju 33 lokacij. Prve lokacije bodo naprodaj konec poletja, bodo pa popolnoma komunalno opremljene s priključkom na plinovod vred. Stavbna zemljišča na Cikavi pripravljajo s pomočjo obveznic novomeške občine. V ta namen naj bi porabili dva milijona mark. Kdor bo obveznice kupil, se mu bo ta nakup kasneje štel kot kupnina za lokacijo. Ker pa je že nakup komunalno opremljene lokacije velik zalogaj, so se v skladu stavbnih zemljišč odločili za možnost obročnega odplačila. Obročno plačilo v šestih obrokih z obrestno mero za kratkoročna posojila je bilo možno že lani. Zdaj so možnost odplačila podaljšali na eno leto. Preostanek dolga bo vsak mesec sproti revaloriziran v skladu z indeksom rasti cen na drobno. Že to pomeni za kupca okrog tretjinski prihranek. Doslej so namreč zemljišče, ki je v ceni lokacije udeleženo s približno petinskim deležem, mesečno valorizirali po tem indeksu, delež stroškov komunalne opreme pa z indeksom rasti cen gradbenih materialov, ki je občutno višji. Podpora za policijo sredi mesta? V javni razpravi je osnutek programskih zasnov za zazidalni načrt Policija ob Roški cesti — Gradnja v brežini Krke rešitev za majhnost lokacije_ NOVO MESTO — Znano je, daje novomeška policijska uprava že doslej delala v neugodnih prostorskih razmerah pogojih, širša vloga, ki jo je dobila z vzpostavitvijo državne meje s Hrvaško, pa prostorske zagate še povečuje. Zaradi tega seje ministrstvo za notranje zadeve odločilo pridobiti novo glavno stavbo UNZ, v kateri bi delovala Uprava za notranje zadeve, postaja policije, postaja prometne policije pa tudi občinski sekretariat za notranje zadeve. V ta namen je občinska vlada v začetku maja sprejela osnutek programskih zasnov za zazidalni načrt Policija ob Roški cesti nasproti avtobusne postaje v Novem mestu in ga dala v enomesečno javno razpravo V zadnjih mesecih je bilo s stališča primernosti za umestitev nove policijske uprave pregledanih več lokacij: križišče Zagrebške z Belokranjsko cesto, kompleks vojaških skladišč v Žabji vasi, pri Agroservisu, v vojaškem kompleksu v Bršljinu, sedanja porodnišnica in prostor nasproti novomeške avtobusne postaje. Z urbanističnega vidika se je kot najugodnejša pokazala lokacija v Žabji vasi, ki pa se zdi investitorju preveč odmaknjena od mestnega središča. Najbolj sprejemljiva oz. edina, za katero je po besedah novomeškega policijskega vrha ministrstvo za notranje zadeve pripravljeno dati denar, je lokacija policijske postaje ob Roški cesti. Vse dejavnosti naj bi bile namreč organizirane skupaj v neposredni bližini mestnega središča, pri čemer bi bila dosežena racionalnejša izraba prostorov in komunalne infrastrukture. Ta je na omenjeni lokaciji dobra, posebno v primerjavi z Žabjo vasjo. Novomeška vladaje že v aprilu pristala na podrobnejšo obdelavo te lokacije za potrebe gradnje nove stavbe UNZ v Novem mestu, zdaj pa je podprla osnutek programskih zasnov zanjo. Za funkcioniranje objekta je treba zagotoviti okrog 7.400 kvadratnih metrov, na katerih bo vse od policijske uprave, prostorov za pridržanje, garaž, skladišča, strelišča, mehanične delavnice, telovadnice in laboratorija do samskih sob in matičnega urada. Načrtovalci zatijujejo, da je na predvideni službenih stanovanj, ostalih 34 stanovanj pa bo na voljo drugim kupcem. Poleg stanovanj v bloku bo novomeški stanovanjski sklad s 7,4 milijona tolarjev financiral pripravo dokumentacije za blokovno stanovanjsko gradnjo v naslednjih letih. Stanovanjski zako/i nalaga občini še druge naloge. Sklepanje najemnih pogodb s stanovalci v občinskih stanovanjih in vse, kar iz tega razmeija izhaja, ter sklepanje pogodb z drugimi lastniki stanovanj o upravljanju skupnih zemljišč namerava v skladu s sklepom občinske skupščine o prenosu lastnine prepustiti delniški družbi Zbirni center v dijaškem domu 280 beguncev je pri sorodnikih, 154 pa v inter-natu v Šmihelu NOVO MESTO — Do torka se je v novomeško občino, v kateri je na Otočcu še vedno odprt zbirni center za hrvaške begunce, uradno zateklo 434 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Od tega jih je 280 našlo zatočišče pred vojno morijo pri družinah sorodnikov in znancev, 154 pa je nastanjenih v dijaškem domu v Šmihelu. Med begunci v novomeškem zbirnem centru, ki so v glavnem iz Doboja, je polovica otrok, ostalo pa so v glavnem ženske. V Novo mesto so prišli v soboto sredi noči, utrujeni, lačni, obupani, v glavnem s tistim, kar so imeli na sebi. Poskrbljeno je bilo za njihovo nastanitev in naslednji dan tudi za najnujnejše zdravstvene preglede. Rdeči križ in drugi so jim že razdelili najnujnejšo obleko, ki so je ljudje do sedaj zbrali dovolj. Primanjkuje pa spodnjega perila, obutve, vseh higienskih pripomočkov, otroške hrane, napitkov, pa tudi še kaj igrač bi prišlo zelo prav. Tudi volna in pletilke ter drugi pripomočki za razna ročna dela bi bili dobrodošli. Zaija. Pričela bo s postopkom določitve socialnih stanovanj, letos pa jih bo pridobivala s prerazporeditvami v okviru obstoječega stanovanjskega fonda. Spremljala bo višino povprečne najemnine v občini, za delno pomoč pri plačilu najemnine pa je za letos predvidenih 11,6 milijona tolaijev. Junija naj bi občinska skupščina • Potrebe po stanovanjski gradnji so v novomeški občini seveda mnogo večje od možnosti kreditiranja preko stanovanjskega sklada. Po oceni naj bi letos občina prejela 106 vlog za dodelitev socialnega stanovanja, na razpolago pa ima le tri garsonjere. Za dodelitev neprofitnega stanovanja računajo, da bodo prejeli 83 prošenj, stanovanja pa ni nobenega. Tri stanovanja naj bi letos potrebovali tudi za stanovalce v stanovanjih, kijih bo treba v okviru denacionalizacije vrniti prvotnim lastnikom. Računajo pa tudi na vse večje potrebe po službenih stanovanjih, tako da prodaja 52 stanovanj v bloku K ne bi smela biti problem. ustanovila tudi svet za varstvo pravic najemnikov. Do oktobra pa naj bi bil nared petletni občinski stanovanjski program. z LINDIČ-DRAGAŠ DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. maja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: M—KZ Krka Dom Bršljin o trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: • PERKO mini market na Otočcu • Šentjernej: Dolenjka Market • Dolenjske Toplice: Mercator Standard—Prodajalna Rog • Žužemberk: Mercator—KZ Krka Samopostrežba • Straža: Dolenjka Market v nedeljo od 8. do 11. ure: • Novo mesto Mercator—Standard Pri vodnjaku od 8. do 12. ure: • trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: • PERKO, mini market, na Otočcu lokaciji, s katere je tudi vključevanje v promet dokaj ugodno, za vse to dovolj prostora. Za gradnjo pa bodo veljale mnoge omejitve. Predvsem je lokacija prostorsko precej omejena in morebitne širitve ne bodo mogoče. Že sedaj bodo veijetno morali poseči na obstoječa parkirišča ali pa »zaseči« prostor v bližini rekreacijskih površin za Krko. Predvidoma bo treba prestaviti tudi parkirišča za avtobuse. Ker je lokacija ob ožjem mestnem jedru, bo smela biti stavba največ enonadstropna, kar pa naj bi rešili z dvema kletnima etažama v brežini Krke. To naj bi bilo narejeno tako dobro, da bodo ob Krki lahko uredili še sprehajalno pot. Postavlja pa se tudi vprašanje združljivosti policijske stavbe z vsemi njenimi dejavnostmi ter obstoječih in še načrtovanih športnih, rekreacijskih in turističnih dejavnosti v neposredni bližini na obeh bregovih Krke. Marsikaj bo o tem in o umestnosti predvidene lokacije za glavno policijsko stavbo nasploh pred sprejemanjem predloga v občinski skupščini gotovo povedala že javna razprava. Z. L.-D. Revozova naložba v kakovost NOVO MESTO — Pretekli četrtek so v novomeškem Revozu, v Hadlovi vili, slovesno odprli nov center za tehnično izobraževanje, namenjen predvsem izobraževanju zaposlenih v Revozovih prodajalnah, ter nove prodajne prostore avtomobilov in rezervnih delov. Naložba, vredna 160 milijonov tolaijev, je po besedah Revozovega komercialnega direktoija Clauda Telliera v skladu z njihovim ciljem po osvojitvi polovice slovenskega trga, kar ni dosegljivo brez učinkovite prodaje in kakovostnih popro-dajnih aktivnosti (vzdrževanje). Z novim centrom, prostornim in dobro opremljenim, v katerem bodo izvajali že znane tromesečne, polletne in letne izobraževalne programe, je Revoz tudi na tem področju dosegel evropsko raven. Alain Montredon, direktor Renaultove poprodaje, ki se je udeležil četrtkove slovesnosti v novomeškem Revozu, je s številkami podkrepil vodilno vlogo svoje družbe pri tehničnem izobraževanju. Renault ima v Evropi že prek 50 izobraževalnih centrov. V tej tovarni so lani porabili za dopolnjevanje znanja več kot 1,1 milijona ur, ta številka pa se vsako leto poveča za petino. Navzočnost Alaina Montredona so v Revozu izkoristili tudi za podelitev priznanj našim najboljšim servisom za vozila Renault. Lestvico so oblikovale stranke. Tako po prijaznem sprejemu in odnosu do voznikov kot po kakovosti mehanikar-skega dela se je najbolje odrezal zasebni servis Pušnik iz Slovenske Bistrice, drugi je Trgoavtov servis v Kopru, tretji pa servis Avtohiše Pionir v Novem mestu. Z. L.-D. NALOŽBA V KAKOVOST — Pred tednom odprti novi prodajni prostori in izobraževalni center prodaje v Revozu so po besedah komercialnega direktorja Clauda Telliera naložba za večjo prodajo, ki zahteva vsestransko kakovost. Ob tej priložnosti so izročili priznanja po mnenju strank trem našim najboljšim servisom za Renaultova vozila. V imenu Pionirjeve A vtohiše gaje prevzel direktor Slavko Sever (na sliki). (Foto: Z. L.-D.) Novomeška kronika DREVO — Na gozdnatem brežičku ob delu novomeške Ragovske ulice že mesece na nitki oz. tanki korenini visi podrto drevo, ki bi se lahko vsak čas spustilo pred kakšen mimo vozeči avto ali nanj. Kljub temu še ni padlo v oči ce-staijem, ki naj bi odstranjevali tudi takšne potencialne prometne nevarnosti. Zdaj, ko je nevarnost prekrila bujna spomladanska podrastje za to še manj upanja, če je deblo ostalo neopaženo s strani pristojnih oči v zimsko-zgodnje-spomladanski goličavi. Le upati je, da bo drevo obstalo v sedanjem položaju do jeseni, ko se ga bo morda usmilil kakšen s kuijavo bolj slabo preskrbljen gašperček. PRAH — Gradnje na novomeškem Novem trgu in okrog njega počasi naži-rajo živce celo najbolj trdokožim. Zadeva pač traja že malo dolgo. Medtem se s prekopanih ulic in križišč okrog gradbišč namreč ali dviga skrajno zoprn prah ali pa seje treba prebijati po finem blatu. Za povrh seje skoraj nemogoče ogniti luknjam, ki dajejo vozečemu se v avtu kratkotrajen občutek vožnje po razburkanem moiju, četudi se - - roko na srce — graditelji neprenehoma trudijo z njihovim zasipavanjem. Ker je zadeva vsestransko zoprna, bi bilo prekrasno, ko bi iz velikanske gradbene jame rastoče zadeve vse čimprej imele kupca, saj bi to pospešilo gradnjo in s tem tudi rešitev omenjenega prašnega problema. OTVORITEV — Pretekli teden je bila na Sevnem pod Trško goro otvoritev diskontne prodajalne mleka in mlečnih izdelkov, v kateri priče potiju-jejo ugodnost nakupa. Gostov seje trlo, bolj ali manj povabljenih, ki so pridno praznili lepe pecljate kozarce z okusno alkoholno vsebino. Glede na obisko-alce, med katerimi seje trlo mladeži iz bližnje kmetijske šole, bi bilo očitno bolje, ko bi pripravili kar pokušnjo prodajnega asortimana diskonta. Ena gospa je rekla, da je Revoz z velikim pompom odprl prenovljene prostore v Novem mestu. Da je vse naredil na črno, slovesnosti in številnih prisotnih oblastno menedžerskih pomembnežev ni motilo. V času od 16. aprila do 4. maja so v naši porodnišnici rodile: Miljam Vide Karič iz Šentjerneja — Miho, Tatjana Petrič iz Črnomlja — Petra, Maijetka Žunič iz Črnomlja —Tjašo, Gordana Car iz Doljanov — Danijelo, Saška Drnovšek z Mirne — Nejca, Danica Junc z Dalnjega Vrha — Anžeta, Irena Zupančič iz Mačkovca — Luko, Jožica Kovač iz Praproč — Alena, Elfa Pat-kovič iz Črnomlja — Anisa, Terezija Tratar z Luže —Anito, Brigita Malešič iz Cegelnice — Gregorja, Sonja Kastelic iz Meniške vasi — Tjašo, Irena Jerič s Podrebra —Petro, Anica Pezdirc iz Gribelj — Katarino, Sonja Gole iz Stranke vasi — Natašo, Brigita Černe iz Šentjerneja — Tanjo, Renata Pavlič iz Dol. Težke Vode — Davida, Anica Ur-ši£ iz Prečne — Igoija, Ivanka Tomažin iz Češče vasi — Blaža, Silva Broz iz Gradca — Majo, Anica Šašek z Dolža Mateja, Marija Kuzma iz Knežine Majo, Jožica Dragan iz Češnjic — Rokija, Mojca IvanuŠec iz Metlike — Adrijana, Dušanka ŠtukeJ* s Petra, Suzana Bohte iz Šentruperta tukek s Pugleda Katjo, Tanja Dvornik iz Martinje vasi — Nino, Antonija Jerman iz Čr-mošnjic — Katjo, Lucija Plut z Vrtače — Jako, Sonja Čibej iz Trebnjega — Tjašo, Slavica Erič iz Črmošnjic — Adrijano, Fanika Simeonov iz Zg. Vo-dal — Vesno, Dragica Hrastar iz Zagrada — Katjo, Darinka Mateljan iz Kamanja — Antonijo, Maja Pelko iz Mokronoga — Klemena, Hariba Jugovič iz Prahičev —dečka, Marija Mirtič iz Hinj — dečka, Alenka Levičnik iz Ledeče vasi — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Alenka Završnik iz Šukljetove 29 — Zalo, Jožica Vončina s Ceste herojev 68 — Mihata, Vida Lesjak iz Cesaijcve 31 — Petro, Milena Kramar Žnidar iz Koštialove 9 —Nejca, Suzana Arabadžija iz Vidmarjeve ulice 14 — Jana, Barbara Črnič s Strme poti 2 — Žigo, Alenka Kos s Poti na Gorjance 21 — Slavka, Polona Šmalcelj iz Dilančeve 13 —deklico. Čestitamo! PRIPRAVILI VSE O KRUHU STOPIČE — Učenci osmih razredov stopiške osnovne šole so pripravili projekt Kruh naš vsakdanji. Predstavitev bo v šolski jedilnici ob 9. uri za učence in ob 16.30 za starše in ostale krajane. Projekt je vodila Rozi Čampelj. Črnomaljski drobir DVOBOJ — Črnomaljska Liberal-no-demokratska stranka je pred časom yrgla občinskemu Demosu rokavico, ki jo Je slednji pobral. Gre za predlog, naj bi odigrali tekmo v malem nogometu, in kot je slišati iz uradnih Demosovih virov, so ti že začeli pripravljati taktiko športnega spopada. Upajmo, da se liberalni demokrati ne bodo ustrašili, če razkrijemo, da bo Demos v prve vrste poslal predsednike svojih strank, kar utemeljuje s tem, da morajo biti predsedniki vedno prvi na udaru. Ker naj bi bila tekma v petek prihodnji teden, torej na otvoritveni dan metliške Vinske vigredi, lahko domnevamo, da bodo Črnomaljci zmago in poraz zalili v sosednji občini. Če bodo seveda še toliko pri [no&h, da se bodo lahko privlekli do sankov... ZASEDANJE — Slišati je, da čr- >-cm.aju na nasieunje zasedanje, toda ne zato, ker bi res tako ljubili tovrstna sejanja. Znano je namreč, da tnnogi delegati hodijo na skupščine predvsem zaradi malic. Nekateri delegati zatijujejo, da se že ves mesec, kolikor je preteklo od zadnjega zasedanja, niso dodobra namalicali. Menda bo naslednje zasedanje konec tega meseca, kar pa še ne pomeni, da bo uslišana tudi ^Ija delegatov, da bi poskusili izvrstne malice, kijih kuhajo v središču Črnomlja. Dovoljenje mora namreč priti od predsedujočega. . PISARIJA — Nekaj korajžnih anonimnežev seje zneslo nad zidom semiš-kega hotela Smuk. Grafiti hvalijo kapitalizem, grajajo sodobno industrijo in Podobno, eden od piscev pa je bil kratek. Napisal je le »Dost mam«. Semičani to pisarijo, kije nastala prav v bližini nekdanje semiške policijske postaje, povezujejo z odsotnostjo policistov, ki so jih prenesli v Črnomelj. Drugi pa zatrjujejo, da so grafiti značilnost vele-mest, kar bo kmalu postal tudi Semič, najpozneje pa takrat, ko bo nastala se-miška občina. Sprehod po Metliki VINSKA VIGRED 92 ne bo ostala vmejah metliške zaplankanosti, ampak slišati o njej po vsej Sloveniji in njeni okolici. Za to bo poskrbel Radio Slovenja z oddajo, ki bo na sporedu v soboto, 23. maja, ob 20. uri na prvem radijskem programu. Iz Rajmeijeve gostilne oo potekalo dvourno javljanje, v katerem bodo Metličani, zaslužni za to prireditev, govorili o vinu, domači obrti, belokranjskih jedilih in še o marsičem. Jjlas o Vinski vigredi bo šel v eter tudi v .trtek, 14. maja, ob 21. uri. Prireditveni odbor Vinske vigredi je zakupil oddajo osrednje slovenske radijske bajte z naslovom Vi izbirate, jaz izberem. V NEDELJO, 24. maja, bo ob 10. n v župnijski cerkvi v Metliki maša za aobro letino. Maševal bo škof dr. Vekoslav Grmič. Folklorna skupina Ivan ki b0 imela sv°j° točilno mizo na Mestnem trgu, bo poskrbela za to, da e Uudje ne bodo razšli takoj po cerkve-em obredu. Folkloristi so se dogovorili ansamblom Obzoije, da bo takoj po otaSugral za zabavo in ples. Ob 11. uri bo na Trgu svobode srečanje har-'**}&*' — frajtonaijev. TIM ?NJENIŠKI KLUB BELA KRA’ ^A ~~ sedež ima v Metliki, deluje pa Pocl taktirko Bojana Valenčiča — bo P^krbel za prevoz s kočijami vseh tistih v ,1S .ovalcev Vinske vigredi, ki se bodo eli popeljati s Pungarta do hotela Be-rlr.ajlna' EantJe bodo pripeljali na pri-eaitveni prostor tudi nekaj udeležen-v muzejskega vlaka, ki bo prisopihal a metliško železniško postajo v sobo-°’ maja, ob 11. uri in 10 minut. Trebanjske iveri NI ILEGALA — Odziv na dobronamerno bodičko v tej rubriki prejšnji ^nen, in sicer o sklicani skupščini “črnske organizacije Rdečega križa, je Er^gel pričakovanja. Podpredsednica O RK Trebnje, Štefka Gregorčič, je na fnnnnjeni seji novinarja ljubeznivo Podučila, da Majda Miklič ni tajnica, ki r!1 telefonom od 7. do 15. ure, tem-eč da je Mikličeva sekretarka in da je na tiste dni močno angažirana zaradi rvodajalske akcije (mimogrede: to je PHjfdeta in užaljena gospodična že akšen dan poprej vse sama zrecitirala P° telefonu). Drži, da kdor dela, greši in obrohotno odpuščajmo pomanjklji-osti in napakice, ki jih prinaša življe-je. Brez teh bi bilo prav dolgočasno. dor 'šče ozadja v takem načinu obče-anja ali celo kar napad na neko orga-tzacijo, svoje preganjavice pač ne mo re zdraviti na tak način! . DRUJEVIČKA — Dobro obvešče-m viri trdijo, da je zloglasni podoficir V.rojo iz Mokronoga, potem ko sta ga LA in Kostičevo polpredsedstvo povi-ala v oficirja armade in odlikovala za UsPešno zastraševanje prebivalcev Mirenske doline med lanskoletno vojno, oživel še poslovni uspeh. Postal naj bi astnik polnilnice žganih pijač, kjer ko-^aj sledijo zahtevam tržišča po »gruje-ički«, pijači, ki vliva korajžo arkanov-o^m in drugim pred junaškimi osvajal-n|mi pohodi po Hrvaški in BiH. IZ NKŠIH OBČIN lUditM IZ NKŠIH OBČIN Majhni, a zagotovi koraki MAVERLEN — Na Maverlenu, vasici, nekaj kilometrov oddaljeni od Črnomlja, seje zaradi višinske in strme lege težko ukvaijati s kmetijstvom. Zato pa so toliko bolj primerne in dobrodošle dopolnilne dejavnosti. Ena tovrstnih je zagotovo gojenje šampinjonov, za katero so se lani odločili pri Pintaričevih. »Idejo so dali italijanski lovci, ki so v bližino prihajali na lov. Najprej smo šampinjone gojili zgolj ljubiteljsko, prve napotke pa smo dobili pri Jančanovih v Semiču. Toda kaj hitro smo ugotovili, da klet stanovanjske hiše za to ni najbolj primerna, saj je vlaga začela uničevati fasado. Zato smo prenovili nekdanji hlev, odločili pa smo se tudi, da pridelavo povečamo,« pravi Jožica Pintarič, ki sicer govori v množini in s tem misli na delo in pomoč vse družine, čeprav bo glavno breme vzgoje gob padlo prav na njena ramena. Prvo večje pobiranje gob bodo imeli pri Pintaričevih prav sredi maja, računajo pa, da bodo v enem mesecu nabrali okrog 800 kg šampinjonov. Kmalu jiotem, ko bodo pričeli pobirati gobe v enem prostoru, pa bodo dali nekaj ton komposta z micelijem še v drugi prostor. Jožica Pintarič Tako bodo poskrbeli, da bodo pridelek pobirali vse leto. »Poskrbeti moramo, da bosta prostora čim bolj izkoriščena, ne nazadnje tudi zato, ker smo za adaptacijo dobili občinsko posojilo za razvoj malega gospodarstva ter kredit Stejerske banke. Dokazati hočemo, daje bil denar res dobro in pravilno naložen. V bližini naše hiše je zadružni hlev, ki že desetletja propada, bil pa bi tudi zelo primeren za gojenje gob. Vendar smo se odločili, da raje začnemo doma z majhnimi, a zagotovimi koraki ter dejavnost počasi razvijamo naprej,« pripoveduje Jožica. Ne boji se, da ne bi dobila kupcev za gobji pridelek. M. B.-J. E Neurejeno plačevanje ovira izvoz V rudniku Kanižarica tarnajo zaradi neurejenega plačilnega prometa s Hrvaško KANIŽARICA — V rudniku Kanižarica, delovni enoti Rudnikov ija-vega premoga Slovenije, delajo od lani po načrtu, po katerem nakopljejo na leto po 80.000 ton premoga, prej pa sojih nakopali po 120.000 ton. To je 4. varianta dela šestih slovenskih rudnikov rjavega premoga, kar pomeni, da bodo odkopali vse odprte zaloge premoga, kjer ni potrebno na novo investirati, potem pa jih bodo postopoma zapirali, tako da bosta na koncu ostala le rudnika v Trbovljah in Hrastniku. V kanižarskem rudniku imajo odprtih zalog za 650.000 ton premoga, kar naj bi odkopali do leta 1999. Ce bodo takrat rudnik zares zaprli, bodo ostale pod zemljo še zaloge v severnem polju, kije sicer raziskano, vendar bi bilo tam premog moč odkopavati le z dodatnimi naložbami. Po besedah tehničnega vodje rudnika, dipl. inž. rudarstva Tomislava Sekovaniča, prav sedaj pripravljajo študijo o upravičenosti in ekonomičnosti izkopavanja premoga v Kanižarici, ki bo opredelila prihodnost rudnika in v njem zaposlenih delavcev. Pokazala bo tudi, ali naj nadaljujejo odkopavanje premoga z nadomeščanjem ljudi, ki bodo odhajali iz rudnika, ali pa naj z manjšim številom zaposlenih zmanjšujejo tudi količino premoga in s tem podaljšajo življenjsko dobo rudnika. Sedaj je v delovni enoti Kanižarica zaposlenih 256 ljudi, še 10 ljudi, ki prav tako delajo v Kanižarici, pa je delavcev skupnih Brez podražitev očitno ne gre Višje cene v domu počitka, vzgojnovarstvenem zavodu in Komunali —Poziv iz-vršnega sveta po čim bolj racionalnem obnašanju — Sanacijski programi METLIKA — Tukajšnji izvršni svet je pretekli teden razpravljal o treh predlogih povišanja cen, in sicer v domu počitka, vzgojnovarstvenem zavodu in Komunali. Čeprav naj bi se cene storitev v teh ustanovah poviševale na mesec za 20 odst. počasneje, kot so rasli življenjski stroški, pa se tega držijo le na Komunali, medtem ko tako v vrtcu kot v domu počitka menijo, da je takšna rast cen v njihovih zavodih premajhna. Tako so v domu počitka v svojem predlogu povišanja cen med drugim zapisali, daje svet doma že večkrat sprejel sklep, da bi se morale cene storitev v njihovem zavodu poviševati najmanj za višino rasti življenjskih stroškov. Posledica dosedanjega zaostajanja rasti cen za rastjo cen življenjskih stroškov je namreč, da so prvo trimesečje v domu zaključili z izgubo. Da ne bi zašli v še večje finančne težave, so predlagali povišanje cen od 1. maja naprej za 20 odst., potem pa naj bi se cene dvigovale najmanj za odstotek rasti življenjskih stroškov. Čeprav so na občinskem izvršnem svetu na predzadnji seji sklenili, da ne sprejemajo pritožb doma počitka glede načina poviševanja cen oskrbnega dne, in so vztrajali pri sklepu, da se dovoli povečanje cen le v višini 80 odst. od porasta življenjskih stroškov, so tokrat prošnji doma ugodili. Tako bo cena od L maja višja za 20 odst., niso pa se strinjali, da bi se tudi vnaprej cene poviševale avtomatično. Hkrati so člani izvr- ZLA TI ZNAKI RKS — Na sobotni skupščini občinske organizacije Rdečega križa v Trebnjem so podelili številna priznanja, zahvale, diplome, 6 srebrnih in 4 zlate znake RKS. Slednje so dobili A vgust Gregorčič z Mirne, Francka Kužnik iz Dobrniča, Fani Prešern iz Dol Nemške vasi in Tončka Kri vic iz Omuške vasi (na posnetku desno), kiji podpredsednica RKS Anka Tominšek izroča visoko priznanje. Vedno na voljo ljudem v stiski Občinska organizacija RK požrtvovalno in uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo TREBNJE — Pomena humanitarnih organizacij, kakršna je Rdeči križ, se najbolj zavedajo ljudje v stiski, bodisi da gre za socialno ogrožene ali za ljudi, ki so potrebni solidarnosti in pomoči zavoljo nesreče, katastrofe ali celo vojne. In z vsemi temi kategorijami občanov je imela opraviti v zadnjih dveh letih občinska organizacija RK v Trebnjem. Trebanjci so sodelovali tudi v skup- bolni ljudje. Obiskujejo jih običajno nih akcijah Rdečega križa Slovenije ob svetovnem dnevu zdravja, v akciji »solidarnosti v dejanjih« so z zbranim de-naijem v osmih krajevnih organizacijah RK Dolenja Nemška vas, Mirna, Čuž-nja vas, Ornuška vas, Šentrupert, Knežja vas, Svetinje in Šentlovrenc pomagali otrokom iz socialno ogroženih družin pri letovanju na Debelem rtiču. Skrb za zdravo in čisto okolje so, žal, pokazali le osnovnošolci. Predlani so zbrali 700 kg oblačil in nekaj obutve, lani že okoli 900 kg, toda v teh akcijah zberejo premalo otroških oblačil, obutve in posteljnine. Največ tega blaga razdelijo Romom, v zadnjem času, ko je vse več ljudi nezaposlenih, prihaja tudi vse več drugih občanov, zlasti po posteljnino in oblačila za dojenčke. Veijetno so med najbolj hvaležnimi za pomoč in toplo besedo ob obiskih aktivistov Rdečega križa prav starejši in pred božičnimi in novoletnimi prazniki na njihovih domovih in v domovih upokojencev. V letu 1990 so obdarili okrog 700 občanov, z darilnimi paketi so pomagali tudi 30 najbolj ogroženim družinam. Lani so obdarili 90 občanov, ki prejemajo denarno pomoč kot edini ali dopolnilni vir ali so v rejništvu. Krajevne organizacije RK pa so obdarile še 694 oseb, šentlovrenška je pripravila prisrčno srečanje, trebanjska pa se je starejših spomnila le s čestitko. Trebanjci so se izkazali tudi z zbiranjem denarja in hrane za prizadete po katastrofalnih poplavah v Sloveniji, lani pa za prebivalce svoje občine, ko je toča v krajevnih skupnostih Mirna in Šentrujpert prizadela več kot 600 družin. Pomagali so najbolj prizadetim in socialno ogroženim, kar pa ni bilo všeč tistim, ki imajo precej pod palcem in ki so, kot domnevajo, prav nekateri izmed služb celotnega podjetja. Če pa bi v Kanižarici hoteli nakopati po 80.000 ton premoga na leto, ne bi smeli imeti manj kot 252 zaposlenih. Sicer pa so v Kanižarici uspešno zaključili letošnje januarsko poslovanje, medtem ko naslednje mesece cena premoga ni sledila cenam stroškov. Tako so se znašli v izgubi, ki pa je odstotkovno še najmanjša v celotnem družbenem podjetju Rudniki rjavega premoga Slovenije. Tolaži jih, da so v prvih treh mesecih letos dosegli plan tako glede na kurilno kot na toplotno vrednost premoga. Tudi prodaja premoga teče normalno, tako da ga nimajo na zlogi niti za vzorec. 35 odst. premoga je komercialnega, ostalo pa je energetski in ga prodajo v ljubljansko toplarno. Ko sta okrog novega leta iz gostinske de- šnega sveta zahtevali, naj v domu s številkami prikažejo, kako se pri njih odražajo manjši stroški glede na manjše število oskrbovancev. V domu bodo morali pripraviti tudi sanacijski program za primer, če se bodo odpovedi oskrbovancev v domu nadaljevale, zlasti še, če bodo odšli hrvaški oskrbovanci, ki jih je sedaj v metliškem domu počitka od 180 kar 80. Tudi vzgojnovarstveni zavod je predlagal 20-odstotno povišanje ekonomske cene, in sicer od 1. aprila naprej. Svoj predlog so zasnovali na podlagi trimesečnega obračuna cen živil, energije, bruto osebnih dohodkov in ostalih poslovnih stroškov. Ta podražitev pa bi • o Na Komunali so upoštevali povprečno 5,5-odstotno rast cen v mesecu maju, podražili pa so le pitno vodo za gospodarstvo. Sicer pa so skoraj vse cene komunalnih storitev v metliški občini najnižje na Dolenjskem. predstavljala predvsem večji strošek za družbo, ki prispeva za varstvo, vzgojo in prehrano otrok v jaslih in vrtcu že 78 odst. denarja, medtem ko je prispevek staršev le 22 odst. Člani izvršnega sveta so bili v dilemi, ali je bolje, da vzgojno-varstvenemu zavodu odobrijo višjo ceno, ali pa da ima izgubo in je tako prisiljen zmanjševati stroške. Odločili so se, da povišanje za 20 odst. sicer dovolijo, a šele s 1. majem. Do konca meseca pa morajo v VVZ pripraviti tudi sanacijski program. M. BEZEK-JAKŠE Tomislav Sekovanič javnosti ter maloprodaje in prevozništva, torej nekdaj rudniških dejavnosti, nastali podjetji Platana in Kurivotrans, sta rudniku ostala le še izkop premoga in prodaja na veliko. Ob tem pa Sekovanič potarna, da imajo zaradi neurejenega plačilnega TEČAJ SLOVENŠČINE ZA NESLOVENCE METLIKA — Jeseni bo tukašnja Ljudska knjižnica razpisala več jezikovnih tečajev v sodelovanju z za to verificiranim Zavodom za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja. Poleg v tečaje tujih jezikov se bo moč vpisati tudi v tečaj slovenskega jezika za Neslovence, za katerega je že sedaj precejšnje zanimanje, zato v knjižnici že sprejemajo prijave. prometa precej težav pri izvozu premoga na Hrvaško. Zato se odločajo tudi za blagovno menjavo. Ker pa je zanimanje za njihov premog na Hrvaškem precejšnje, so prepričani, da bi ga lahko izvozili še veliko več, če bi bil le urejen meddržavni plačilni promet med Slovenijo in Hrvaško. M. BEZEK-JAKŠE O MALIH HIDROELEKTRARNAH METLIKA — Podjetje Invent iz Kranja bo pripravilo informacijo o lokacijah malih hidroelektrarn v Zelebe-ju, Križevski vasi in Otoku ob reki Kolpi ter v Krivoglavicah ob Lahinji. Ta informacija bo služila kot osnova za nadaljnjo odločitev za gradnjo tovrstnih elektrarn v metliški občini. Med drugim bodo v informaciji navedene tudi meritve pretokov in padcev vode na vseh štirih lokacijah, okvirni izračun predvidenih moči elektrarn, ocena stroškov naložbe ter njena rentabilnost. Metliški izvršni svet seje s ponudbo Inventa strinjal, postavil pa je le en pogoj: da bo raziskava zares uporabna tudi v praksi. PROTI DVOJNI SVETOVALNI SLUŽBI METLIKA — V metliški obrtni zbornici se ne strinjajo z organiziranjem svetovalne mreže za drobno gospodarstvo v okviru občinskih služb, ker po občinah že obstaja svetovanje za obrtništvo v okviru obrtnih zbornic, svetovanje za zasebna podjetja pa je urejeno prek Gospodarske zbornice. Zato menijo, da svetovanja ni potrebno podvajati. Izvršilni odbor metliške obrtne zbornice predlaga, da dajo denar, ki bi ga namenili za svetovalno službo, raje za reševanje nerešenih problemov v občinah. V Metliki na primer za ureditev obrtne cone in za investicije v nove programe za razvoj drobnega gospodarstva. OSEM NOVIH GLASBENIKOV METLIKA — Pretekli teden je končalo L stopnjo tečaja na sinthesizerju osem metliških osnovnošolskih otrok. Tečaj je organizirala metliška Ljudska knjižnica, izvajalec je bil Miniart iz Črnomlja, vodil pa ga je Aleksander Riz-nič, prav tako iz Črnomlja. V Ljudski knjižnici obljubljajo, da bo jeseni še nadaljevalni tečaj. < • Češe množi imetje, se množijo tudi tisti ki ga zapravijo. (Pridigar) teh začeli pravo gonjo proti vodstvu Rdečega križa, češ da deli pomoč nepravično, »na lepe oči«. Vrtcu na Mirni • Med lanskoletno vojno vihro so se pozivu občinskega štaba civilne zači-te takoj odzvale prve medicinske pomoči in v Velikem Gabru, kjer so na Medvedjeku potekali najhujši spopadi, je delovala tudi ambulanta. Trebanjski Rdeči križ je z dodatnimi akcijami po občini zbiral oblačila za 117 vojnih ujetnikov, pozneje pa še za 228 Albancev. V občini je bilo prijavljenih 151 beguncev iz Hrvaške (vsaj 100 pa je bilo neprijavljneih ali brez statusa), ki so jim zagotovilii vso potrebno pomoč. V občini ima lepo tradicijo tudi krvodajalstvo, vendar je treba omeniti, da seje zadnje akcije prejšnji teden udeležilo 572 krvodajalcev, precej manj kot prejšnja leta. in 76 družinam so razdelili okrog 300.000 tolarjev, pomagali z opeko, prevozi in delom. P. P. »Vsakemu ukradem delo!« Marjan Slak ima mnoge konjičke in »zlate roke« MOKRONOG — Verjetno ni ravno pretirano veliko ljudi, ki bi trdili, da je delo nekaj najlepšega, daje to pravi užitek. 52-letni učitelj razrednega pouka, Marjan Slak iz Rožne ulice 9 v Mokronogu, je eden takih. Marjan in njegova žena Erna sta si pred 11 leti, pretežno s svojimi žulji, postavila veliko družinsko hišo. Njeno notranjščino in zunanjščino ter okolico z veliko ljubeznijo za-ljšata. Pravijo, da to rastline prav tako čutijo kot živali, zato ni slučajno, da jima lepo uspevajo tudi eksotične rastline, zaradi katerih so bili Mokronožani prepričani, da v njihovi kotlini, dostikrat prekriti z meglo, bolj nejeverno zmajevali z glavami. Če že agave in aloe morda niso kaj posebnega, pa je gotovo redek dosežek, da sta Slakova lani pridelala kar 42 banan! Tudi v bazenu pred hišo, ki gaje naredil Marjan za ribe in vodne rastline, ne manjka življenja. »Jaz vsakemu delo 'ukradem’. Kar vidim drugje, predvsem razne mojstre pri delu, skušam takoj ojk> našati, ko pridem domov,« pravi Slak. In tako se je uspešno lotil zidarstva, sam je lično oblekel hišo v les, balkon si je sam obložil z marmorjem, pozimi dela gobeline itd. Slak ima rad naravo, v njej se počuti kot doma. Ima «fotografski« spomin in ni ga gozda v trebanjski občini, kjer bi izgubil orientacijo. Je pri ribičih, še zdaj pa ga pekli krivica, ki so mu jo prizadejali v domači zeleni bratovščini. Zato je tudi Erna zapustila lovce. Maijan zna oponašati lisico, kuno, jerebico, kragulja, kanjo, raco, šojo. Pozna njih ženi-tovanjske in opozorilne klice. Po- ZBIRKA — Slak ima doma zbirko najrazličnejših predmetov, od lovskih trofej pa do raznih kolajn, značk, bronastih rimskih kovancev iz časov Julija Cezarja, ilirske broške in starih pištol imenovanih prednjače («forladerce«) itd (Foto: P. P.) maga si s petimi piščalmi, ki si jih je naredil. »Brez otrok ne morem živeti. Včasih sem sicer menda bolj strog, upam pa, da sem pravičen. Z otrokom je najlepše delati, ker je pošten. Delam v čudovitem kolektivu, ko je zjutraj res prijetno iti v službo,« pravi Slak o svojih kolegi(ca)h na OŠ Trebelno. Podobno razmišlja Maijan, ki se rad znebi kakšne šale, o trebeljanskih kmetih. Ti so mu ne le podarili les za ostrešje, ampak ga tudi sami odpeljali na žago. Za vsak špirovec ve, kdo mu ga je daroval. Poučeval in vzgajal je mladež v Dobrniču, Knežji vasi, na Jelševcu, v Mokronogu. Otrokom se razdaja v čebelarskem krožku na šoli, ki jim je s svojim denaijem naredil čebelnjak in kupil panje. p PERC DOLENJSKI UST 5 ra lili IZ NKŠIH OBČIN im IZ NKŠIH OBČIN Ul Stavkali tik pred koncem stečaja Itasovi delavci so minuli teden stavkali zaradi plač in negotove prihodnosti KOČEVJE — Stečajni postopek v kočevskem Itasu bi se moral zaključiti predvidoma že jutri. Ni še znano, ali se bo to tudi zgodilo, precej gotovo pa je, da se ne bo zaključil z likvidacijo podjetja. Kljub temu pa je negotovost, ki jo občuti okoli 500 Itasovih delavcev, po vsej verjetnosti glavni vzrok za tridnevno stavko Itasovih proizvodnih delavcev. Prvi delovni dan po prvomajskih praznikih so stavkali vsi proizvodni delavci v Itasu razen tistih delavcev v obratu v Pričah, Termu in PIN-u, ki delajo pri končni montaži naprav za izvoz. Stavka je bila nenapovedana in neorganizirana. Delavci niso formirali stavkovnega odbora ne pogajalske skupine in tudi niso izoblikovali stavkovnih zahtev, kar gre pripisati stra- NATEČAJ ZA POSOJILA OBRTNIKOM IN PODJETNIKOM SEVNICA — V prejšnji številki Dolenjskega lista smo na 11. strani objavili natečaj za dodelitev posojil za razvoj obrtništva in podjetništva v sevniški občini. Razpisala sta ga sevniški izvršni svet in obrtna zbornica. V občinskem proračunu so za ta ugodna posojila zagotovili 20 milijonov tolarjev. Vloge bo do 25. maja sprejemal občinski sekretariat za gospodarstvo in finance. Vlada in sklad za razvoj drobnega gospodarstva bosta sprejela sklepe o dodelitvi posojil najpozneje do 5. junija. hu, da bi tisti, ki bi se izpostavili, lahko ostali brez zaposlitve. V splošni negotovosti glede nadaljnjega obstoja in bodoče organizacije firme je sodu izbilo dno, ko so zadnjega dne v aprilu prejeli plače v povprečju 15.000 tolarjev z dvotedensko zamudo. Ko so po ponedlejkovi enodnevni stavki naslednjega dne IGRA S PIŠTOLO? RIBNICA — 5. maja, le nekaj minut pred polnočjo, je v stanovanju Sonje K. (1958) v Kolodvorski 6 v Ribnici umrla za posledicami strelne rane Ružiča D. (1967) iz Sodražice, Trg 25. maja 1. Poleg je bila tudi mladoletna Karmen L. (1977), prav tako iz Sodražice. Dekleta so nekaj popila, iz še neznanega razloga pa je Ružiča D. vzela iz omare v dnevni sobi pištolo znamke Beretta in se z njo ustrelila v desni predel prsi ter po petih minutah izkrvavela. Pištola je last OŠTC Ribnica, zanjo pa je bila zadolžena Sonja K., ki je na OŠTC Ribnica zaposlena. Preiskovalni postopek vodi UKS UNZ Ljubljana. DRUGA OBLETNICA NARODNE ZAŠČITE KOČEVSKA REKA — Letos praznujemo drugo obletnico organiziranega delovanja manevrske strukture narodne zaščite. V Novih Lazih pri Kočevski Reki bo v soboto, 16. maja, ob 11. uri osrednja slavnostna prireditev, na kateri bo predsednik države Milan Kučan podelil nazaslužnejšim osebam pri obrambi naše domovine priznanja. Različne kulturne in športne aktivnosti, ki trajajo v Kočevski Reki in bližnji okolici že ves teden, so posvečene prav temu zgodovinskemu obeležju. I. S. prejeli še za 4.000 tolarjev gotovinskih bonov, je stavko nadaljevala približno polovica delavcev, v sredo do 12. ure pa je stavkala le še večja skupina delavcev v starem Itasu. Vodstvo podjetja je ob tem ocenilo, da se delavci ne zavedajo resnosti stečaja. Član stečajne ekipe Hrvoje Draškovič je povedal, da stavka lahko ogrozi zaključek stečaja in pritegnitev tujega kapitala. Stečajna ekipa je namreč ohranila vse proizvodne programe, za katere imajo tržišče v Nemčiji, in njihov glavni nemški kupec je pripravljen odkupiti kar 75-odst. Itasovih perspektivnih programov oziroma dve tretjini nosilnih programov za 51 -odst. večinskim deležem. Ob tem računajo, da bo tudi banka kot njihov glavni upnik naredila konverzijo kreditov in bo to njen trajni vložek v Itasu. M. LESKOVŠEK-SVETE Z NOŽEM NAD OČETA RIBNICA — Pijača je bila razlog, da je 27. aprila popoldan Z. L. z Griča pri Ribnici napadel z nožem svojega očeta J. L. Tega dne je oče zaklenil klet, v kateri imajo pijačo. Ker sinu ni hotel izročiti ključev, je ta v besu pograbil lovski nož in ga napadel. Pri tem je oče skočil za vrata. Udarec, namenjen očetu, je bil tako močan, daje prebil vrata. Zoper Z. L. so ribniški policisti podali kazensko ovadbo. Primanjkuje kruha in iger Vse več nezaposlenih in vse manj zabave KOČEVJE — V kočevski občini je nezaposlenih že okoli 1300 ljudi, kar predstavlja več kot 6,6-odst. celotnega prebivalstva občine. To uvršča Kočevje na šesto mesto Romana Škulj med socialno najbolj ogrožena mesta v republiki (pred njim so le še Izola, Lendava, Piran, Trbovlje in Tržič), še zgovornejši pa je podatek, da je med nezaposlenimi približno 500 takih, ki ne prejemajo nobene oblike pomoči, in okoli 500 mlajših od 26 let. »Vse bolj se zavedam, da sem lahko srečna, ne zato, ker opravljam delo, ki me veseli, ampak zato, da imam sploh zaposlitev. Mnogi moji prijatelji so namreč brez dela in marsikateri med njimi, tudi takšni z višjo ali visoko izobrazbo, so pripravljeni poprijeti za kakršnokoli delo,« pravi 25-letna Romana Škulj, ptt prometnica iz Kočevja, ki je zaposlena na ptt enoti v Kočevju. Romana tudi meni, daje v Kočevju zelo slabo poskrbljeno za zabavo mladih. »Če se ne ukvarjaš s športom in nisi nadarjen za glasbo in ples, da bi se lahko pridružil kateri izmed sekcij Delavske godbe, potem v Kočevju nimaš pravzaprav kaj početi. Lahko sicer hodiš na sprehode, kolesariš ali greš v kino, če je to slučajno dan, ko filme sploh predvajajo, vendar to ni zabava, ki si jo mladi žele,« ugotavlja Romana in pove, da ji v Škor’cu, kjer se zbirajo mladi v starosti od 15 pa do 30 let, ni posebno všeč in da ob sobotah najraje hodi v disko v Prigorico. M. L.-S. OMEJEN PROMET V SREDIŠČU SEVNICE SEVNICA — Do srede maja naj bi trboveljski IBT izdelal strokovno mnenje in druge možne rešitve v zvezi s pobudo poslanca zbora združnega dela sevniške občinske skupščine Mira Gačnika, da naj bi za ves promet zaprli cesto v centru Sevnice, od Mecatorjeve poslovalnice 15 do Petrolovega bencinskega servisa pri Lisci. Komisija za signal-no-tehnično opremo pri sevniškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je menila, da ni možnosti za uresničitev te pobude, in sicer zaradi obeh avtobusnih postajališč in parkirnega prostora pred Merxom. Morda bi kvečjemu lahko vpeljali enosmerni promet v smeri pošta — bencinska črpalka pri Lisci. S tem bi omogočili dosedanji avtobusni promet in parkiranje pred Merxom. Sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Jože Kolar nam je povedal, da bodo v kratkem časovno zelo omejili parkiranje motornih vozil pred Merxom, kar so napovedali že pred časom s sprejetjem ustrezne uredbe. RIBNICA — V četrtek, 7. maja, je bila v Miklovi hiši v Ribnici predstavitev knjige karikatur Slavna naša zgodovina avtorja Franca Jurija. O samih karikaturah je bilo povedanega bore malo, saj je predstavitev knjige izzvenela bolj v predstavitev avtorja, pri čemer pa so se zbrani poslušalci pogosto od srca nasmejali. Jaša Zlobec, ki je napisal uvod k knjigi — ta je izšla že v dopolnjeni izdaji na 130 straneh in je bila po predstavitvi v Ribnici razprodana —je na humomo-satiričen način predstavil predvsem samega avtorja knjige, 36-letnega Franca Jurija, kot sina Furlana in Hrvatice, ki se je rodil v Kopru, kot osnovnošolca, kije obiskoval italijansko šolo, brigadirja, privrženca gibanja zelenih, glasbenika, ki je nastopal v skupini Istra nova, študenta zemljepisa in italijanščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sodelavca Tribune, Teleksa in Dela, kjer zadnja tri leta s karikaturami opremlja naslovnico in riše strip za sobotno prilogo, in nenazadnje kot moža soproge Tanje in poslanca v slovenskem parlamentu. »Tudi jaz sem zloben in agresiven, vendar svojo napetost sproščam v karikaturah,« je Franco odgovoril na po- hvalo, ki mu jo je iz vrst poslušalcev izrekel republiški poslanec iz Ribnice Franc Lovšin, ki pri Francu ceni predvsem to, daje v svojih nastopih umirjen in nepristranski. O svoji knjigi je Franco dejal, da je sinteza naše sedanje in polpretekle zgodovine. Ob tem je omenil, da ne razumejo vsi njegovih političnih karikatur in daje predvsem v zadnjem času tarča napadov iz vrst Ustanovili Slovensko žensko zvezo V okviru SKD Kočevje NEKAJ NOVEGA O FRANCU — Franca Jurija so Ribničani poznali le kot karikaturista, na predstavitvi njegove knjige karikatur v Ribnici pa so ga lahko spoznali tudi kot dobrega pevca in harmonikarja. Z Vladom Kreslinom sta občinstvo tako navdušila, da so se jimapripetju celo pridružili Na sliki Franco Juri s harmoniko in Vlado Kreslin s kitaro. (Foto: M. L.-S.) Izvirna in domiselna predstavitev Ob predstavitvi knjige Franca Jurija so se poslušalci prijetno zabavali krščanskih demokratov, ki v njegovih karikaturah vidijo žalitev krščanskega etosa milijonov kristjanov. »Ko delam karikaturo, tvegam, da bom žalil tiste bralce, ki karikature ne bodo razumeli. Takšna je bila nedavna karikatura o beguncih, s katero sem želel opozoriti na resnično težki položaj beguncev, moji kritiki pa so mi očitali, da jim grozim s smrtjo,« je pojasnil Franco, kije skupaj z Vladom Kreslinom zaigral in zapel nekaj (predvsem Kreslinovih) pesmi, pri čemer pa so se jima pridružili tudi nekateri poslušalci. M. LESKOVŠEK-SVETE KOČEVJE — V soboto, 9. maja, je bil v dvorani kočevske srednje šole ustanovni zbor Slovenske ženske zveze Kočevje. Udeležilo se ga je okoli 40 žensk, med vabljenimi pa sta bila tudi predsednik in podpredsednik kočevskih krščanskih demokratov Alojz Košir in Bogomir Štefanič. Zveza bo delovala v sestavi stranke SKD Kočevje, združevala pa bo ženske iz različnih družbenih slojev, ki so starejše od 18 let in imajo krščanski svetovni nazor. »Edini pogoj za včlanitev je strinjanje s programom, zato se lahko včlanijo tudi tiste ženske, ki niso pri SKD, članice SKD pa tudi ne morejo biti avtomatično članice naše zveze,« je pojasnila Meta Prelesnik, ki je bila poleg Marije Štefanič, ki je postala podpredsednica, Lojzke Levstek kot predsednice nadzornega odbora, ter članic obeh odborov na ustanovnem zboru izvoljena za predsednico občinskega odbora Slovenske ženske zveze Kočevje za dobo štirih let. Ob predstavitvi programa zveze je Prelesnikova poudarila, da si bodo ženske prizadevale za aktivno teoretično in praktično delovanje na področju družine, vzgoje in izobraževanja, sociale, zdravstva, gospodarstva, politike, varnosti države in mirovne politike ter pri skrbi za zdravo okolje in pravilno izrabo prostega časa. Že v tem tednu je tako stekla njihova prva akcija — zbiranje hrane za Karitas. m. L.-S. LAŽJE DO ŠOLSKIH KNJIG IN POTREBŠČIN SEVNICA — V papirnici sevniškga gostinskega podjetja skušajo staršem osnovnošolcev olajšati nakup šolskih potrebšin in knjig. Če vemo, da stanejo samo knjige za prvošolčka okrog 8.000 tolarjev, za sedmošolca pa kar 17 tisočakov, je taka pomoč še kako dobrodošla. V papirnici bodo za nakup do 5.000 tolarjev dali 5, za nakup nad 10.000 tolarjev pa 10-odstotni popust. Možen je tudi nakup šolskih knjig in potrebščin na 3 čeke, s tem da zadnji obrok zapade v plačilo 30. septembra. Vsi, ki bodo nakupili v vrednosti več kot 5.000 tolarjev, bodo sodelovali v nagradni igri. Prva nagrada je 10.000, druga 8.000 in tretja 5.000 tolarjev. Starši naj pohitijo, ker bodo za knjige zbirali prednaročila do 28. maja, saj jih morajo trgovci dobaviteljem poplačati z avansom v dveh do treh obrokih. BOŠTANJČANI V ŠOLI V NARAVI BOŠTANJ — Iz sevniškega občinskega proračuna letos osnovnim šolam pomagajajo pri izvedbi šole v naravi. Najprej so izkoristili priložnost Boštanj-čani. Vodja šole v naravi v Žusterni pri Kopru, boštanjska učiteljica Manca Polanec, je strnila zelo ugodne vtise iz šole v ugotovitev, da šola v naravi vzgaja in uči mlade rodove samostojnega dela in življenja. Izrazila je upanje, da bodo oblasti oz. odgovorni ljudje tudi v prihodnje zagotovili možnosti, to pa je zlasti denar, za organizacijo šole v naravi. Le z domačo pametjo do razvoja Sevničani bodo razvojni program demografsko ogroženih območij dopolnili tudi na posebnih »delavnicah« (vvorkshop) — Nizozemec ne bo dobil 5.000 dolarjev ŽE 223 BEGUNCEV !Z BOSNE — V nedeljoje bilo v samskem domu Savskih elektrarn v Sevnici že 223 beguncev oz. razseljenih oseb, pretežno iz okolice bosenske občine Doboj. Kot nam je povedal direktor sevniškega Centra za socialno delo Franci Kos so prvi begunci prispeli z vlakom 7. maja ob 22. uri, zadnjih 79 pa v soboto. Med begunci je 109 žensk, 94 mladoletnih otrok (16je celo dojenčkov do poldrugega leta starosti), ostali so pa moški. Zanje so poskrbeli po najboljših močeh. Zelo bi bilo dobrodošlo, ko bi Rdečemu križu ljudje prinesli predvsem otroških oblačil, plenic, rjuh... Sevnica je tako čez noč postala eden izmed begunskih centrov. Na sliki: begunci pred samskim domom. (Foto: P. Perc) SEVNICA — »Krajevna skupnost Bučka kljub protestom na naslov ministrstva za planiranje ni vključena v demografsko ogrožena območja. Menimo pa, da samo zaradi vključitve v ogroženo območje ni primemo spreminjati meja KS. Kljub temu da krajevna skupnost Bučka ni zajeta v tako območje, pa del načrtov iz KS Bučka povezujemo s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, ki imajo status demografsko ogroženih območij,« pojasnjuje sekretar občinskega sekretariata za gospodarstvo in finance Jože Kovač v odgovoru koaliciji sevniškega Demosa in liberalnodemokratske stranke na njihove pripombe in pobude o razvojnem programu demografsko ogroženih območij Posavja. Minister Kovač odgovarja na večino pobud koalicije, o katerih smo že pisali, sprejema pa tudi pobudo za organizacije posebne vvorkshop delavnice. Preostale drobne pobude pa naj bi proučili v »vvorkshop« delavnici. Pravi, da je že obstoječe gradivo nastalo po tej metodi, in sicer v ožji sestavi članov sevniškega izvršnega sveta. Kot nam je pretekli četrtek povedal Kovač, bodo to obliko skupinskega dela razvojno razmišljajočih ljudi izvedli še pred junijem v sodelovanju z domačimi strokovnjaki. Po prvih informacijah je neki nizozemski izvedenec, ki bi dva dni usmerjal tako delavnico (potekala naj bi v Tončkovem domu na Lisci) zahteval Jože Kovač kar 5.000 ameriških dolarjev. Toliko zelencev pa je za bolj revno sevniško občino le prevelik zalogaj, zato se bodo najprej člani sevniške vlade in morebiti še prvaki sevniških strank zadovoljiti, da si bodo pri identifikaciji razvojnih problemov in možnosti • V razvojni program demografsko ogroženih območij bodo vključili še božjo pot na sv. Rok, še neupoštevane lovske koče, šolo na Razboiju in še kaj. Sejem in salamiada v Sevnici, na primer, nista zajeta v programu, ker potekata na območju sevniške krajevne skupnosti, ki ne spada med demografsko ogrožena območja, bodo pa proučili, ali ne bi kazalo v tem gradivu najti prostor še za druge manifestacije. Glede globinske raziskave izvira tople vode v bližini kmetije Jazbečevih v Njivcah je največ odvisno od zanimanja vlagateljev, ki bi bili pripravljeni sofinancirati raziskavo. sevniške občine na različnih področjih pomagali le z domačo pametjo. P P. Drobne iz Kočevja PRIPISANA MOČ — Kočevski krščanski demokrati so številčno najmočnejša stranka v kočevski občini, vendar pa menijo, da jim skušajo nekateri pripisati več moči, kot je imajo. Tako vsaj zatrjuje podpredsednik SKD Kočevje, Bogomir Štefanič, za katerega se v Kočevju govori, da je ob reelekciji »spodnesel« direktoija Melamina. Štefanič se zaradi tega ne vznemirja preveč in govorice in pisanja o tem komentira v smislu pobožne želje, da bi imel takšno moč. ODPRTJE JASNICE — Motel Jasnica, ki leži tik ob regionalni cesti Kočevje — Ljubljana, zaradi gostega drevja mimoidočim s ceste ni viden. Zato so se nekateri Kočevci, ki so se prek televizije in časopisov seznanili z načrti gostilničarja Antona Kovača iz Osilnice in hotelskega podjetja Pugled iz Kočevja, začeli spraševati, ali se na Jasnici sploh že kaj dela. Kot vse kaže, pa z deli celo že zaključujejo. Otvoritev prenovljenega objekta, ki bo imel restavracijo in prenočišča, načrtujejo že v kratkem. Ribniški zobotrebci RETORIKA V DEMOKRACIJI — Prav na dan, ko je bil po vročih parlamentarnih razpravah dr. Janez Drnovšek izvoljen za novega mandatarja, je bilo v Miklovi hiši v Ribnici predavanje dr. Borisa Grabnarja o retoriki v demokraciji. Dr. Grabnarje med drugim prisotne poučil tudi o tem, kako pripraviti kratek, a prepričljiv skupščinski nastop. Čeprav bi se ob tem lahko veliko naučili ravno poslanci, pa so bili za tovrstno znanje obogateni le redki poslanci ribniške skupščine. POGLEDATI RESNICI V OČI — Čeprav je res, da stavke ne prispevajo k ustvarjanju dobrega imena podjetja, pa zatajevanja, sprenevedanja, zatiskava-nja oči in uporaba «blažjih« izrazov, kot so, denimo: delavci so izsilili sestanek z vodstvom podjetja, ustanovili so delo, niso delali toliko in toliko časa, prekinili so z delom za toliko in toliko časa, in podobno, ni nikakršna rešitev. Minili so namreč časi, ko je bila stavka nekaj bogokletnega in so si zanjo izmišljali najrazličnejše nadomestne izraze. Zato pa je tudi čas, da se pogleda resnici v oči: Če proizvodni delavci ribniškega Rika kot celote ali nekega njegovega obrata, 23. aprila eno uro niso delali, se med tem časom sestali s predstavniki vodstva podjetja ter menda »dosegli«, da so naslednji dan prejeli nekakšno izplačilo, potem je bila to stavka — resda tiha, nenapovedana in neorganizirana, pa vendarle stavka, kar pa bi bila tudi v primeru, če ne bi prišlo do nobenih dogovorov. Sevniški paberki DVOBOJ? — Ob srečanju s stotnijama beguncev iz BiH, ki so konec tedna napolnili samski dom Savskih elektrarn in Sevnico tako rekoč čez noč spremenili v eno izmed središč za razseljene osebe v Sloveniji, znova stopa v ospredje vprašanje, doklej bodo lahko podivjane horde, pa najsi se imenujejo JA, srbski ali kakšni drugi teritorialci, nekaznovano morile in požigale domove ljudi drugačne narodnosti, vere ali političnega prepričanja. Ali bi zatrli številne tragične usode, če bi v bunker še pravočasno zaprli Miloševiča in Tudj-mana, da bi se pošteno zravsala, kot je populistično na nedavnem predvolilnem mitingu v Sevnici glasno razmišljal Ivek Kramberger in žel za take domislice precej odobravanja? Skrivnostno dogovaijanje vožda in šefa vrhovništva o delitvi Bosne in Hercegovine in v zadnjem času še bosenskih Srbov in Hrvatov, mimo Muslimanov, gre gotovo predvsem na njun račun. Zato ga najštevilčnejša nacija v BiH tudi daleč najbolj krvavo plačuje. Tudi z reko beguncev, ki je pljusnila še v Sevnico. NEPROFITNA? — Neki Ljubljančan se je v nedeljo zanimal, kako gre kaj posel mikavni direktorici sevniške neprofitne firme, o kateri je že pred časom bral, daje s svojim zasebnim podjetjem kandidirala za med deseterico najuspešnejših poslovnih žensk v Sloveniji. Sevničani so gospoda iz bele Ljubljane gledali precej čudno, saj jim je govoril o nečem, o čemer se jim zvečine še sanjalo ni. Le redki so nekaj slišali, da se gospa direktorica pojavlja v dvojni vlogi in so lahko le obžalovali, zakaj podjetnica ni pokazala vsaj nekoliko več podjetniške žilice v družbenem podjetju. Tako bi več ljudi očarala sposobnost, morda bi celo soglašali, da zdajšnje stanje ni za družbo drago ko žafran. POPESTRITEV NA SEVNIŠKEM GRADU SEVNICA — Pretežni del pritličnih prostorov sevniškega gradu je že več let namenjen za gostinsko dejavnost. Zvrstilo seje že kar precej gostincev, a nihče ni izpolnil pričakovanj številnih Sevni-čanov in drugih gostov. Ker imajo z grajskimi birti na občini nemalo težav s plačevanjem najemnine in davkov, so se odločili, da bodo skušali vendarle najti naslednika za dosedanjega gostilničarja in lastnico proslule diskoteke v soseščini gostilne. Če ne bo šlo zlepa, so na občini pripravljeni iti do konca, tudi sodno od povedjo najemnici Anzelčevi iz Kamnika. DOLENJSKI UST it. 20(2230)14. maja 1992 Krške novice ROMI — Romi, ki prebivajo pri Starem Gradu, imajo radi konje in osle. Tega jim nihče ne zameri, pač pa jim drugi domačini zamerijo, ker konje in osle krmijo s tujim rastjem. Romi tudi niso deležni posebnega sosedskega navdušenja z načinom paše. V tla namreč zabijejo lesen kol ali železen drog, in sicer tako trdno, da ga ne izpuli niti konj niti podivjan osel, privezan nanj med pašo. Izpulila bi ga morda roka, a kaj ko na to pozabi Romova glava. Privez tako večkrat počaka na kmetovo kosilnico. Corpus delicti, ob katerem se lahko zlomi zob kosilnice, kmet tako sicer ima, a nima povzročitelja. Tega se namreč ne da odkriti, ali pa preprosto ne pripada človeškemu rodu, saj so romski konji menda znani po tem, da se gredo izjemno radi čisto sami privezovat in past na kmetov travnik. POLITIKA IN GREH — Miha Senica, delegat s Senovega, je očital Francu Černeliču pozabljivost ali morda še kaj hujšega. Dejal je, da je predsednik krškega izvršnega sveta ob izvolitvi rekel: »Pokrijmo stare grehe.« Po mnenju Senice se Černelič v predsedniški karieri tega ne drži, saj Senovčani še do danes niso uspeli z obljubljeno občinsko po-jtjočjo rešiti nekaterih krajevnih pro-b]cmov. Nekaj mora ostati, drugače se ob naslednjih izvolitvah ne bo dalo ničesar obljubiti in bo s tem konec politi- - DOBRI DIVJAKI — Na nedavnem pikniku v romskem naselju v Kerinovi gmajni je neki gost iz Ljubljane kazal znake velikega navdušenja, da lahko plese z Romkami, Romi in romskimi dojenčki in da lahko je romsko potico, pečeno v žerjavici. Domnevno je bil in-teketualec splošne prakse. Pojasnil je, da mu je med Romi zelo všeč, vendar je odločna poudaril, da med njimi in tako kot oni ne bi živel nikoli. Prišel da jih je samo malo pogledat kot zanimivost. Novo v Brežicah ŽIVI, PODGANE IN MRTVI — V Cerkljah ob Krki so opazili najprej eno jn potem še več podgan. Ne vedo natančno, ali so vodne ali so take, da živijo na suhem. Domneva se, da živalce Prestavljajo posrečeno kombinacijo obeh. Videli sojih namreč blizu pokopališča in na tem mestu v središču Cerkelj je idealno bivališče za ene in druge. Pn pokopališču se je namreč do sedaj nabral velik kup nesnage, ki pa je prav nesrečna kombinacija suhega in mokrega. Pri vrhu so suhe rože in ugasle sveče, na dnu se cmari razmočen žalni material, ki se vsaj ob vsakem manjšem dežju dodatno prepoji z mlakužo. Pod-gane iz tega svojega raja med mrtvimi rade švignejo na izlet v koruznjake in hleve živih ljudi. Ker pa se znajo pri tem celo sredi belega dne zelo inteligentno rnšpektcT'iih d°SleJ' n’ °PaZil 56 "0ben ROMI — Nekateri so ujeli v uho in oko, da Romi iz krajevne skupnosti ■ c *kaj° drva in jih prodajajo roja;)0™’ ki se trenutno zadržujejo v sosednjih območjih Posavja. Opazen je kakovosten premik. Medtem ko so vča-s . ™šfli drevje ročno, zdaj ujjorabljajo Pn delu motorne žage, s čimer so so-°bnejši in hitrejši in zavoljo tega uspešnejši. Hudič je še vedno ropot mo-totke, tega ne uduši niti noč! REZERVAT — Številni hektari r ur’ j°. Je za potrebe letališče v erkljah svoj čas ogradila uniformirana J ^slovanska oblast, so po nekaterih pričevanjih zdaj zapuščeni. Poleg osata • m Rastejo tudi fazani in drugo, kraj pa nnH vLm'n'ran‘ Področje tako dobiva Epdobo naravnega lovskega rezervata. e ga bodo kot takega odprli za javnost, oodo v ograjenih cerkljanskih hektarih ajprej pripravili lovski in turistični sa-arf za častnike nekdanje cerkljanske Uče e P°sac^e’ ki so dali minirati leta- P5I $ IZ NKŠIH OBČIN iMJl IZ NtkŠIH OBČIN Lli Do nove lokalne samouprave premišljeno Socialistična stranka pripravila razgovor BREŽICE — Socialistična stranka Brežice je pripravila v petek pogovor o lokalni samoupravi, ki se gaje udeležil tudi predsednik stranke Viktor Žakelj. Udeleženci so se zavzeli za zelo previdno uvajanje nove lokalne samouprave. Menili so, da bo potrebno ljudem razložiti morebitno prednost prihodnjega sistema s konkretnimi stvarmi, ne pa samo na splošno. Novi model lokalnih skupnosti bo potrebno oblikovati s sodelovanjem obstoječih krajevnih skupnosti in ne kabinetsko. Socialistična stranka Brežice bo o lokalni samoupravi pripravila širšo razpravo, na katero bo povabila tudi ljudi, ki se poglobljeno ukvaijajo z omenjeno problematiko, in predstavnike sedanjih krajevnih skupnosti. Na sestanku so se pogovaijali še o nekaterih drugih političnih temah. Ocenili so, da se krepijo v medstrankarskih odnosih nesoglasja, prav pa bi bilo, če bi stranke razvijale medsebojno sodelovanje. POLOVIČNA POKOJNINA Približno 300 upokojencev iz občine Brežice, ki prejemajo pokojnino iz R Hrvaške, je bilo ob zadnjem izplačilu zelo persenečenih in razočaranih. Kosojim pokojnine preračunali iz HD v SLT, so bile lete v primeijavi z aprilom manjše skoraj za polovico. V SDP Brežice so se zato odločili temu problemu, bolečemu za številne upokojence pa tudi delavce, sedaj zaposlene na Hrvaškem, sklicati JAVNO TRIBUNO. Nanjo so povabili ministrico za delo Jožico Puhar, Sonjo Lokar, predsednico pristojne skupščinske komisije, in strokovne delavce pokojninskega zavarovanja. Vse prizadete vabijo, da se udeležijo te javne tribune, ki bo v torek, 19. maja, ob 19. uri predvidoma v gasilskem domu Obrežje. SDP Brežice IB V času od 29. aprila do 7. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Dušanka Drugovič iz Starega grada — Matica, Bernarda Kerin z Malega Trna — Janeza, Marija Jurman iz Loč — Tjašo, Edita Zorko iz Boršta — Hano, Marija Kelhar iz Bojsnega —Draga, Mihaela Blaževič iz Kapel — Marka, Vesna Stojčevski-Jakovina iz Brežic — Lore-to, Helena Repše iz Brežine — Pio, Simona Hiti iz Krškega — Luka, Sonja Najvirt-Ivetič iz Brežic — Nina, Andreja Volč iz Dednje vasi — Sandro. Čestitamo! Pomembne, vendar zelo zanemarjene Posvet o cestah KRŠKO — Prometni strokovnjaki radi primerjajo ceste s krvnimi žilami človeškega telesa in tako je storil tudi dr. Martin Lipičnik prejšnji teden v Krškem na strokovnem posvetu z naslovom Gospodarjenje z nizkoprometnimi cestami v Sloveniji. Obširno posvetovanje sta pripravila Center za ceste in cestni promet pri gradbenem inštitutu, ki deluje v okviru univerze v Mariboru, ter Point, Podjetje za prometnotehnološki inženiring Raka. Tako kot slabe žile ogrožajo zdravje in kondicijo telesa, tako slabe ceste otežujejo življenje ljudi na območju s takimi prometnicami. Slovenske nizkoprometne ceste imajo slabega gospodaija, zato so slabe in njihovi uporabniki so nezadovoljni in prikrajšani v prometnem pogledu. Ker ceste prispevajo h gospodarski učinkovitosti in s tem k življenjskemu standardu prebivalstva, jim bo potrebno nameniti do- • o K boljši urejenosti cest prispeva vgrajena signalizacija in kakovost le-te. Na omenjenem posvetu so zato posvetili pozornost tudi folijam, ki zagotavljajo zelo dober odboj svetlobe na prometni signalizaciji. sti več vsestranske pozornosti, so menili na strokovnem posvetu. Po ugotovitvah, ki jih je v uvodnem nagovoru na posvetu navedel predsednik sveta posavskih občin Vojko Omerzu, velja to tudi za ceste v Posavju, kjer poteka obsežno dnevno preseljevanje ljudi. L. M. Starograjskih pešcev vroča želja V Spodnjem Starem Gradu pričakujejo, da bodo imeli podhod pod železniško progo — Delegatski protest v skupščini — Kako da trmoglavijo v Ljubljani? SPODNJI STARI GRAD — Ponekod po svetu, kjer cenijo življenje, dajo oblasti narediti pod nevarnimi avtomobilskimi cestami podzemne prehode, po katerih hodijo in se plazijo različni primerki žive narave, ker po zemlji tega ne morejo več početi zaradi prometa. Tudi prebivalci Spodnjega Starega Gradu pri Krškem si želijo blizu domov podobnega prehoda, skozi katerega bi varno prečkali dvotirno mednarodno železniško progo. Nekoč so imeli prehod po tirih, vendar gaje železnica pred leti ukinila. Zdaj, ko uradno tam ni več prehoda, domačini opravijo dosti dolgo pot do najbližjega uradnega in s signalizacijo opremljenega prehoda, ko gredo po opravkih v Stari Grad oz. na drugo stran železniških tirov. Kadar so peš, prečkajo tire kar po starem, in sicer se jim to zaradi uglajene steze najbolje posreči pri tabli, ki opozatja, »SMRTNO NEVARNO« — Tako je po uradni oceni, na katero opozarja tabla ob železnici v Starem Gradu (na fotografiji), prečkanje dvojnih tirov na mestu ukinjenega prehoda. (Foto: L.M.) da se igrajo z življenjem. Pešci brez prtljage so opravilu kos, medtem ko nastopijo težave, kadar se prebija čez tračnice in pragove vrtičkar s cizo ali mamica z otroškim vozičkom in malim potnikom v njem. Zadeva je veliko bolj nevarna kot komična. Prvo potezo za varnejše in mirnejše življenje so Starograjčani že dočakali. Otroke zdaj vozi v šolo avtobus, tako da staršem ni več potrebno spremljati malčkov po tirih na drugo stran železnice. Zdaj čakajo na naslednjo, in sicer na to, da bo nekdo skopal pod tiri podhod za gešče, kolesarje in podoben promet. Čakajoč na ta dogodek je, Jože Stibrič, delegat KS Dolenja vas, kamor spada Spodnji Stari Grad, obvestil 5. maja letos in tudi že prej krško občinsko skupščino, da Starograjčani krvavo potrebujejo to podzemno pot. Najbrž pa ta trenutek še ne (ali ne več) sedi v krški občini človek, ki bi • Delegat Stibrič je sicer ostro rekel, da so prebivalci siti vseh obljub, ker ostanejo te neuresničene. Vendar je vprašanje, koliko bo tak državljanski ultimat koristil tistim, ki pričakujejo od takega nastopa korist, v tem primeru podhod. Kdo bi namreč utegnil začeti računati, če je podhod glede na število prebivalcev resnično nujen. Gre tudi za to, da bodo Starograjčani dandanašnji težko prišli do nečesa, kar so nekoč že imeli, a so si pustili vzeti. omenjeni tožbi državljanov mogel zadovoljivo prisluhniti. Poglejmo, kaj Skupščina bo razpravljala o Romih NAPRODAJ RABLJENI AVTOMOBILI KRŠKO — V Krškem organizirajo sejem rabljenih avtomobilov. Prodajna prireditev je vsako nedeljo od 7. do 14. ure na parkirnem prostoru pred poslovno zgradbo Kovinarske. V Brežicah bodona ravni vlade predstavili načrt o prihodnji naselitvi Romov na območju občine — Dva glasova proti — Posebej ali skupaj z drugimi? BREŽICE — Brežiški občinski izvršni svet bo naredil strokovno utemeljen načrt za reševanje romskega vprašanja v občini. Ta program bodo dobili v roke delegati občinske skupščine in če ga bodo sprejeli, bo vsaj na papirju zadeva rešena. Do zdaj se to očitno ni zgodilo, saj prihaja v zadnjem času na površje dosti različnih zamisli o socializaciji Romov. Krajevna skupnost Dobova zahteva, daje potrebno odseliti Rome, ki prebivajo v takem ali drugačnem številu na tamkajšnjem smetišču. Do-bovčani so o tem postavili tudi rok, ki je zdaj že potekel. Krajevna skupnost Cerklje ob Krki zagotavlja, da ne bo pristala na nikakršno naseljevanje Romov od kod drugod, češ da jih ima že zdaj dovolj in preveč. Da se o zadevi Romi oglašata ravno ti dve krajevni skupnosti, ni naključje. Rome z dobovskega smetišča naj bi namreč premaknili v KS Cerklje in jih s tem dodali tamkajšnjemu romskemu življu. V času, ko nastaja tak odpor, se v Brežicah pogovarjajo, kako bi se dalo zadevo rešiti na tak način, da bi bilo za vse prav. V glavnem je vsem posta- lo jasno, daje potreben čas nekaj generacij in ne enega mandata, da bi se večni nomadi prelevili v »pridne« • Nekako nejasno ostaja, zakaj so Romi na območju občine ravno tam, kjer so. Po nekaterih mnenjih iz vladnih krogov Romi v Dobovo in Gazice — blizu slednjih je romsko naselje v KS Cerklje — niso prišli sami, ampak zaradi nekaterih pobud in vabil. Na nedavni vladni seji o Romih trditve ni nihče zanikal. vaščane ali občane. Zato se sprašujejo, ali bi bilo slabše, ko bi nezaželene Rome s krajem bivanja približali KM drugim ljudem ali ko bi jih strpali v romske rezervate. V Uradu za narodnosti Republike Slovenije, od katerega brežiška občina pričakuje stvarno pomoč, so se diplomatsko izmazali s predlogom, naj končna rešitev vsebuje od obeh možnosti vsake po malo, odvisno od tega, koliko je katera romska družina že pripravljena živeti »po naše«. L. M. je lahko omenjenega dne o zadevi pred delegatskim zborom obljubil krški občinski izvršni svet: glede tega podhoda je bilo izrečenih že veliko besed. Pogovori z železnico so neuspešni. Minister za promet Marjan Krajnc noče slišati o zadevi. L. M. Nadležni delegatski nosovi (Delegatska) imuniteta KRŠKO — Iz delegatskih klopi krške občinske skupščine so vprašali, kako je kaj z delegatsko imuniteto. Gre za to, da je zaradi zunajparlamentarnih pritiskov očitno postalo nejasno, ali delegat krške občinske skupščine sme kaj vprašati ali pa mora biti na sejah parlamenta tiho. Če lahko kaj vpraša, gre za to, kaj lahko vpraša. Ravno zaradi tega je iz delegatskih klopi prišlo vprašanje o imuniteti Najbrž so parlamenti na svetu zato, da se v njih ljudje lahko pogovorijo o vsem, kar teži volilce. In teži jih lahko marsikaj. To je lahko plačana vendar nedokončana kabelska televizija, umazan vodovod, novo mešano podjetje z malce nenavadno proizvodnjo, bližina Jedrske elektrarne Krško. Obstaja še marsikaj drugega, drugače se zasedanja skupščine ne bi vlekla tudi pozno v noč. Delegati, ki so premogli dovolj poguma, pameti in vztrajnosti da so se dali izbrati za predstavnike gospodinj, sejalcev pšenice, doktorjev znanosti in drugih, gotovo ne potrebujejo advokata Tudi v tem zapisu ne gre za kakršen koli zagovor. Gre za splošno vprašanje o svobodi misli in svobodi besede, ki jo narekuje ta misel Delegatsko vprašanje o imuniteti se nanaša prav na to svobodo. Delegat, kije vprašanje sprožil je to storil zaradi prejetih zunajskupščin-skih očitkov, da vtika noslja kamor mu ga prav zares ne bi bilo treba Okoliščine, kjer delegati sprašujejo, če se jim lahko v skupščini razveže jezik, je zato najbrž potrebno razumeti drugače, in sicer kot okoliščine, v katerih se dovolj drzni čutijo zadosti močne, da povsem jasno namignejo kakemu delegata da bi morali biti (ali da so) v sistemu najbolj nedotakljivi pravzaprav oni L. M. Voda, ki bi se ji radi ognili Veliko vode, ki jo uživajo v brežiški občini, je vsaj malo oporečne — Vlada zago-varja boljši, centralizirani način gradnje — Na samo v globine BREŽICE — Porabniki vode v brežiški občini so lahko zaskrbljeni nad ~ m> kako slaba voda teče iz vaških vodovodov. V zadevo se je poglobil £avod za socialno medicino in higieno Celje. V letu 1991 je redno jemal vzorce za mikrobiološke in fizikalno kemične analize iz 22 javnih vodovodov krajevnih ali vodovodnih skupnosti. Po izsledkih analize bi lahko vo- dovode Brezje pri Veliki Dolini, Glo-do^ice, Jesenice—Obrežje, Koritno, Laze, Perišče- Rajec in Velika Dolina takoj zaprli, saj je voda v njih v bakteriološkem pogledu popolnoma neustrezna za uživanje. »Nekoliko boljša mikrobiološka kvaliteta je v vodovodih zunaj kraškega območja na severnem delu občine, kjer se nahajajo vodovodi Arnovo Selo, Piše-ee, Dednja vas, Pišece Loka, Bizeljsko in Sromlje. Povečano oporečnost ugotavljamo v vodovodih Artiče, “jegansko Selo, Čatež—Prilipe, Mrzlava vas, Pohanca—Zdole in So-benja vas—Čerina.« Tako so sporoči-1 lz Celja v Brežice. Kar zadeva kakovost po fizikalno kemičnih merilih so ugotovljeni dele- ži neužitnih primesi sicer manjši in primesi se pojavljajo večinoma po dežju, ko je voda kalna. Toda t.i. d-analize bi »zagotovo pokazale širša kemična onesnaženja«, ki so posledica različne umazanije v bližini vodnih zajetij. Vodo, tako, kot je, slabo klorirajo, ker uporabljajo zastarele naprave. Da bi izboljšali kakovost vode naj bi v brežiški občini na priporočilo Zavoda zavarovali območja vodnih zajetij pred onesnaženjem, zagotovili sistematski zdravstveni nadzor tudi za manjše lokalne vodovode, ki so brez upravljalcev, nabaviti »avtomatske plinske dozatorje klora« in se nekaterih umazanih vodovodov rešili s preklapljanjem porabnikov na čistejša vodovodna omrežja. Koliko se bo sanacija vodovodov posrečila, je verjetno odvisno tudi od kilometrov nezgrajene kanalizacije ter od števila • Oskrbo z vodo bi lahko šteli za pereč problem, saj je o njej nedavno razpravljal brežiški izvršni svet. Člani vlade so se strinjali, da vodovodov ni več mogoče graditi razdrobljeno, po zamislih krajevnih skupnosti. Doslej so take gradnje dale oporečne vodovode, kot seje pokazalo. Na seji vlade so tudi opozorili, da ne kaže dajati potuhe onesnaževalcem na ta način, da bi vodo zajemali samo še globoko pod zemljo. Kdo lahko jamči, da so zaloge neonesnažene globinske vode neomejene? V izvršnem svetu so ugotovili, daje t. i. kranjska stran brežiške občine glede oskrbe z vodo »večji problem, kot smo mislili«. neurejenih gnojišč in počitniških hišic nad vodnimi izvirki in še česa. M. LUZAR NEMINLJIVOST — Prejšnji četrtek sta pripravila občinski odbor Rdečega križa in Slovenska kmečka zveza—LS iz Krškega dobrodelno akcijo, v kateri so zbirali hrano, oblačila in drugo za begunce. Odziv je bil dober v omenjeni akciji in je zelo velik tudi ob drugih dnevih, tako da je Rdeči križ doslej prejel že zelo veliko različnega materiala, namenjenega beguncem. Pošiljko so pripeljali tudi iz Obrigheima, in sicer so iz tega nemškega mesta dali tudi zdravila. Ob četrtkovi akciji je krška Teritorialna obramba prispevala za begunce 1.000 obrokov suhe hrane. Problem begunstva v slovenskem vsakdanu se zdi nenadoma tako brezkončen, kot je med avtomobili videti neminljiv »hrošč«, iz katerega na četrtkovem posnetku na brestaniškem gradu aktivistka Rdečega križa iztovarja pakete za begunce. (Foto: L. M.) Prideš, vztrajaš, plešeš Utrinek iz krškega plesnega dogajanja — Divi’s formatione junija na državnem prvenstvu KRŠKO — »Prideš v plesno šolo in se naučiš plesati. Imeti moraš tudi malo talenta. Trudiš se. Vztrajen moraš biti.« Takole enostavno vas Josipa Fink in Vesna Vučajnk popeljeta v očarljivi svet plesa. Mlajša Josipa je vztrajna že drugo leto in Vesna peto. Obe ves čas plešeta v dokaj številni krški plesni skupini, ki seji zdaj reče Divi’s formatione in jo že ves čas vodi Dušan Vodlan iz Krškega. Sta med najboljšimi. Obe sta tudi že tekmovali. Zadnji tekmovalni nastop je štel za pokal Kazine v Ljubljani. Vesna je bila v stepu prva, medtem ko seje Josipa uvrstila v disco danceu na peto mesto. Zdaj v Divi’s Formatione vse stavijo na letošnji 6. junij. Takrat bo v Ljubljani državno prvenstvo. Pred tem velikim dogodkom pravi Vesna: »Upam, da bom imela s stepom tak uspeh, kot sem ga imela v Kazini. Upam, da bomo imeli uspeh tudi v formacijah.« Pomeni, da upa na uspeh v skupinskem plesu, ki mu popularno rečejo tudi shovv dance. Tudi Josipa pričakuje dober razplet dogodkov: »Mislim in upam, da bomo na tem državnem prvenstvu uspeli. Upam, da bom dosegla prvo mesto.« Plesala bo v pionirski konkurenci, medtem ko bo Vesna nastopila že v mladinski. Ples je za Josipo in Vesno super stvar in gotovo bo za vsakogar, samo znebite se nepotrebne treme, prosimo. Pomembno je tudi to, da pri plesu niste »leseni«, kot se temu TRIJE IZ DIVTS FORMA TIO-NE — Josipa Fink, Dušan Vodlan in Vesna Vučajnk (od leve proti desni). reče. Dušan Vodlan je ravno zato pripravil za članstvo Divi’s formatione v okviru plesnih vaj gimnastične ure za podrobnejše razgibavanje. Plesalci Vodlanove skupine bodo imeli letos v Dobrni 8-dnevne kondicijsko strokovne priprave na novo sezono. Ob zaključku tekoče sezone bo Vodlan s plesalci predstavil pred domačim občinstvom celotno dejavnost Plesnega studia Krško. Poleg te se obeta še druga zanimiva predstava. »Pripravljamo nov projekt. Naslov bi bil Nočne kreature. Gre za predstavo s kostumi in scenskimi efekti. Premiera bi bila ob zaključku sezone,« pravi Dušan Vodlan. L. M. iv!; '**’***!•. TELEVIZIJSKI SPORED """v!*. t!v! ČETRTEK, 14. V. SLOVENIJA 1 9.15 — 12.10 in 14.30 — 1.50 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 9.40 PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP STARE JAPONSKE PRAVLJICE 10.25 ŠOLSKA TV, ponovitev 11.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU, po-novitev 12.00 POROČILA 14.55 NAPOVEDNIK 15.00 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE EBU DRAME ZA OTROKE: TOUMAS ŽIV ŽAV 18.28 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 KOŠNIKOVA GOSTILNA, ponovitev 21.35 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 MALI KONCERT 23.25 NAPOVEDNIK 23.28 SOVA 23.30 DRAGI JOHN, amer. naniz., 3/22 23.55 IGRA S PRAVICO, 7., zadnji del angl. nadalj. 0.45 ŠINGEN, japonska nadalj., 9/12 1.40 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 15.40 Video strani — 15.50 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi -Koper; Slovenska kronika — 19.00 Video lestvica — 19.30 Dnevnik RAI — 20.00 Serijski film — 20.30 Po sledeh napredka — 21.30 Večer češke TV — 0.30 Yutel PETEK, 15. V. SLOVENIJA 1 9.30 — 12.10 in 13.50 — 1.15 TELETEKST 9.45 VIDEO STRANI 9.55 PROGRAM ZA OTROKE ČIRA ČARA JELENČEK 10.50 PO SLEDEH NAPREDKA, ponovitev 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.05 VIDEO STRANI 14.15 NAPOVEDNIK 14.20 VEČER ČEŠKE TV, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 FORUM 20.30 W M. THACKERAY: SEMENJ NIČEVOSTI, angleška nadaljevanka 1/8 21.40 SOVA: 21.40 PRI HUXTABLOVIH, 42. epizoda amer. naniz. 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 NAPOVEDNIK 77 40 SOVA- 22.40 VIETNAM, AVSTRALSKA NADALJEVANKA 1/10 23.25 SUBWAY, francoski film 1.05 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 15.40 Video strani — 15.50 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi -Maribor; Slovenska kronika — 19.00 Jazz in blues — 19.25 EPP — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Serijski film — 20.30 Operacija 2-1-13-62, dokumentarna oddaja — 21.10 Dobrodošli — 21.40 Umetniški eksperimentalni program: Studio City — 22.40 Videonoč — 1.40 Y utel SOBOTA, 16.V. SLOVENIJA 1 7.45 — 2.20 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 IZBOR 8.10 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 49. lekcija 8.30 RADOVEDNI TAČEK 8.50 LONČEK KUHAJ: PIŠKOTI IZ OVSENIH KOSMIČEV 9.05 KLUB KLOBUK 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 POROČILA 12.05 TOK, TOK, ponovitev 14.00 OPERACIJA 2-1-13-62, ponovitev dokumentarne oddaje 14.40 VIDEO STRANI 15.45 VIDEOSTRANI 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 TEDNIK, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.10 MALI LORD FAUNTLEROY, ameriški film (ČB) 18.48 EP VIDEO STRANI 18.50 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK: DVOR PRI POLHOVEM GRADCU 19.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 TUJI SHOW 21.35 S. KING: ZLATA LETA, ameriška nadaljevanka 1/8 22.25 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 77 66 6C1VA- 22.55 MURPHY BROWN, 24. epizoda amer. naniz. 23.20 VIETNAM, avstralska nadaljevanka 2/10 0.05 KLJUBOVANJE, ameriški film 1.50 NOČNE URE, 9. epizoda amer. varietejskega programa 2.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Video strani — 16.10 Sova (ponovitev) — 17.30 Svetovalna oddaja — 17.45 Angleščina »»poslovnih stikih — 18.00 Poglej in zadeni — 18.30 Video-meh, 69. oddaja — 19.00 Kremenčkovi — 19.30 Dnevnik RTV Srbija — 20.15 Klasika — 20.30 Bratranci in sestrične, francoski film — 22.00 Umetniški eksperimentalni program: Moški, ženske — 0.40 Yutel NEDELJA, 17. V. SLOVENIJA 1 8.55 — 13.20 in 14.10 — 0.25 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV EBU DRAME ZA OTROKE: TOUMAS 10.35 BALETNA ŠOLA IZ LJUBLJANE 10.55 PLESNI NOKTURNO: GLASOVI POMLADI 11.05 KRONIKA, kanadska poljudnoz-nan. serija, 4/26, ponovitev 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.10 KREMENČKOVI, ponovitev 12.40 VIDEOMEH, ponovitev 69.oddaje 13.10 VIDEO STRANI 14.25 ŠPANSKI VRTNAR, ponovitev angl. filma 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 JUNAK MED BARABAMI avs-tral. nadalj., 2/4 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 NASILNO DEJANJE, amer. film 18.40 MERNIK 18.55 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.30 EPP 21.35 KONGRES OBLIKOVALCEV ICSID 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 NAPOVEDNIK 23.05 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 5. epizoda avstralska nadaljevanka 3/10 0. 15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 13.10 Video strani — 13.20 Sova (ponovitev) — 14.40 Napovednik — 14.45 Športna nedelja — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 San Remo — 20.30 Galaktična odiseja (japonska dok. serija, 6/9) — 21.30 Aleksa Šantič (2/8) — 22.30 Športni pregled — 23.00 Peter Božič: Ba-rakarji, izvirna TV igra — 0.10 Formula 1, posnetek — 0.50 Yutel PONEDELJEK, 18. V. SLOVENIJA 1 8.55 — 12.10 in 15.50 — 1.40 TELETEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 PROGRAM ZA OTROKE 10.05 BERTIN1JEV1, ponovitev nemške nadalj.,10/10 10.50 TV MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 DOBRODOŠLI, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. po-ljudnoznan. serija, 5/9 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 POLITIK NOVEGA KOVA, angl. naniz., 7/14 21.00 SVET NA ZASLONU 21.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.05 NIKOLI V ŽIVLJENJU, nemška drama 23.30 KRONIKA ICSID 23.45 NAPOVEDNIK 0.00 SOVA: VIETNAM, avstr, nadalj., 4/10 ZVEZDNE STEZE, 20. epizoda amer. naniz. 1.30 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 15.45 Video strani — 15.55 Sova (ponovitev) — 17.30 Športni dogodek — 18.00 Slovenska kronika — 18.10 Festivali Dalnjnega vzhoda (avstral. dok. serija, ponovitev) — 19.00 Videošpon — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Serijski film — 20.30 Gospodarska oddaja — 21.00 Sedma steza — 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Bogata in tuja (amer. film, ČB) — 22.45 Umetniški eksperimentalni program: Talk show — 23.15 Yutel TOREK, 12. V. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.10 in 14.55 — 1.05 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 ŠOLSKA TV 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 SVETOVALNA ODDAJA, ponovitev 11.45 ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIFI, ponovitev 12.00 POROČILA 15.10 VIDEOSTRANI 15.20 NAPOVEDNIK 15.25 BOGATA IN TUJA, ponovitev amer. filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.40 MOSTOVI 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, . ŽARIŠČE 20.30 OSMI DAN 21.20 ODPRTA KNJIGA 21.35 GRAD NA SONCU, franc, nadalj., 4/6 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 KRONIKA ICSID 23.15 NAPOVEDNIK 23.25 SOVA: ŽIVUEN JE PO HENRYJU, angl. naniz., 5/6 VIETNAM, avstr, nadalj., 5/10 GLASBENI UTRINEK 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.50 Video strani — 15.00 Svet na zaslonu, ponovitev — 15.40 Sova (ponovitev) — 17.20 Svet poroča — 18.00 Regionalni programi - Koper; Slovenska kronika — 19.00 Orion — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Serijski film — 20.30 Glasba, show in cirkus — 21.05 Omizje (kontaktna oddaja) — 23.05 Svet poroča (ponovitev) — 23.45 Yutel SREDA, 20. V. Slovenija i 8.30— 12.10 in 15.20 — 1.35 TELETEKST 8.45 VIDEO STRANI 8.55 PROGRAM ZA OTROKE 9.50 BARAKARJI, ponovitev izvirne igre 11.00 GRAD NA SONCU, ponovitev franc, nadalj., 4/6 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 15.45 NAPOVEDNIK 15.50 GALAKTIČNA ODISEJA, ponovitev japonske dok. serije, 6/9 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 FILM TEDNA FREUD GRE OD DOMA švedski film 22.10 EPP 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 KRONIKA, kanadska poljudnoz- nan. serija, 6/26 23.05 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: GOING PLACES, amer. naniz., 1/19 VIETNAM, avstr, nadalj., 6/10 VES SVET JE ODER, angl. dok. serija, 12/13 ffiMEE MTšMM JI TiftOflt/iuitoor Dogodki v sliki in besedi TUDI V HRIBIH JE LEPO V sredo smo imeli končni izlet na Lovrenc. Polni veselja smo se zbrali na avtobusni postaji. Končno so se vrata avtobusa zaprla. Del poti smo se peljali, del pa smo šli peš. Nenadoma smo kar onemeli, ko smo v daljavi zagledali belo cerkev. Bilaje kakor otoček sredi encijanov. Šele ko smo prišli do gostilne, smo se zavedeli, da smo neznansko lačni. Olajšali smo svoje polne nahrbtnike in izpraznili hladilno skrinjo z lučkami in korneti. Po lovljenju in igranju smo šli še v Loko. Tam smo se še malo igrali na šolskem dvorišču in žeje bila ura štiri popoldan. Odpeljali smo se domov. BENO LIPOVŠEK novin. krožek, OŠ Savo Kladnik Sevnica SREČANJE MLADIH TEHNIKOV IN RAČUNALNIKARJEV V Brusnicah je bilo 24. aprila tekmovanje mladih tehnikov in računalnikarjev Dolenjske. Na naši šoli se je zbralo veliko učencev iz Kostanjevice, Novega mesta, Žužemberka, Artič, Metlike in drugih krajev. Tekmovalci so se pomerili v tehniki, elektroniki, robotiki, modelarstvu in računal-nikarstvu. Izdelovali so lesne izdelke, avtomobilčke na pogon, izstreljevali rakete. Na hodnikih in v razredih je bila razstava izdelkov, ki so nastali. Na razstavi je bilo predstavljeno tudi delo otrok iz novomeškega vrtca, ki pa niso bili prisotni. Učenci naše šole so odšli na pohod. Moji sošolci in jaz smo tekmovalcem pripravili kratek zabavni program. Nekateri učenci naše šole so se zelo potrudili, vendar pa imamo na naši šoli premalo kandidatov za računalništvo in modelarstvo. ROK VOVKOj 6. razred OŠ Brusnice PTIČJE KRMILNICE IN STRAŠILA LJUBLJANA — Od 15. do 23. maja, bo od 16. do 20. ure v vili Katarini, Cesta na Brdo 10, Ljubljana, odprta razstava Ptičje krmilnice in strašila. Razstavo so pripravili študentje 4. letnika oddelka za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod vodstvom prof. Saše Maechtiga, študentje 4. letnika na oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja, Maj, inštitut za raziskavo in promocijo kulturne dediščine, psihologinja Nina Kovačev, mag. Darja Marinček iz Populusa, podjetja za prostorski inžini-ring, in Društvo za opazovanje ptic. Razstava bo prikazala današnje stanje in možnosti za nadaljnje oblikovanje krmilnic in strašil. Učenci so predstavili svoj kraj Na dan Zemlje ŠMARJETA — Na dan planeta Zemlje prejšnji teden so imeli šmarješki osnovnošolci dan odprtih vrat šole. Ta dan so staršem, kot tudi vsem ostalim nokazali, kako lep in prijazen kraj je Šmarjeta, hkrati pa opozorili, daje tudi njihov kraj le delček planeta Zemlje, ki ga človek iz dneva v dan vse bolj neusmiljeno uničuje. Njihova šola stoji na gričku in ima zelo lepo okolico, ki jo učenci sami urejajo. Šolo obiskuje približno 350 učencev iz 27 vasi. Na dnevu odprtih vrat šole so ti učenci predstavili svoj kraj s projektno nalogo, ki sojo začeli delati v začetku šolskega leta. Prvi razred je podrobneje obdelal družino, vlogo očeta, matere in spoznal družinsko drevo. V drugem razredu so nadaljevali z raziskovanjem šole in njene zgodovine. Tretji razred je bil nosilec projekta z naslovom Naš kraj, vsi ostali pa so še dodali, da je Šmarjeta tudi lep in prijazen kraj. Četrti razredi so se podrobneje posvetili kmetijstvu in vinogradništvu, medtem ko so peti razredi poiskali stare kmečke domačije. J. DORNIŽ ODLIČNA UDELEŽBA — L državnega prvenstva Slovenije v šahu za mlajše dečke in deklice, ki ga je v nedeljo pod pokroviteljstvom sevniške občinske skupščine brezhibno izpeljal domači ŠK Milan Majcen se je udeležilo kar 68 dečkov in 40 deklic. Pri dečkih je zmagal Jurij C vitanič z 8 točkami (Gorišnica), 2. Matej Šebenik — 7,5 točke (Vrhnika, 3. Božo Borčnik — 7,0 točke (Vodice), 4. Matej Zafošnik (Kidričevo), 5. Tadej Kobe — oba po 6,5 točke (Stari trg ob Kolpi) itd. Pri deklicah je bila najboljša (z 8 točkam) Darja Kapš iz Murske Sobote (na posnetku ji izroča priznanje predsednik ŠK Milan Majcen, Franc Drstvenšek), za njo sta se uvrstili Alenka Vukelič (7,5) in Jana Krivec (7,0), dobro pa seje odrezala najboljša domačinka Alenka Radej s 6. mestom in s 6 točkami (Foto: P. P.) PREDSTA VILISEMIŠKO ŠOLO — Na osnovni šoli v Semiču so se letos odločili, da bodo predstavili svoje delo nekoliko drugače. Predstavitev, kije bila preteklo soboto, so poimenovali »Dober dan, Evropa!«. Življenje v evropskih državah, v katerih govorijo angleško, francosko in nemško, so na prireditvi prikazali z različnimi igricami in skeči, izdali so bilten v omenjenih treh jezikih, v razredih pa so pripravili tudi razstave, ki zgovorno govorijo o navadah ljudi v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji Med drugim so si obiskovalci lahko ogledali tudi, kako izgleda angleški zajtrk (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) VELIKO ZNANJA IZ VESELE ŠOLE NOVO MESTO — V organizaciji Zveze prijateljev mladine je bilo minulo soboto na osnovni šoli Center občinsko tekmovanje mladih v znanju iz Vesele šole, ki se gaje udeležilo kar 182 učencev od 4. do 8. razreda. Najboljši so se uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo 31. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani. To so: Tjaša Bajuk (Šmihel), Katja Bajec (Center) in Andrej Ivanec (Žužemberk) — med 4. razredi; Nataša Steklasa (Šmihel), Klemen Koncilja (Vavta vas), Jernej Bevc (Šentjernej) — med 5. razredi; Katja Plut (Šmihel), Mateja Bradač (Dolenjske Toplice), Katja Faleskini (Vavta vas) — med 6. razredi; Helena Šterk (Grm), Samo Plut (Grm), Daija Rabzelj (Šentjernej) — med 7. razredi; Klavdija Giodani (Šmaijeta), Peter Hudoklin (Šentjernej), Maja Bajuk (Šmihel), Simona Simončič (Šentjernej) — med 8. razredi. Generalni pokrovitelj prireditve je bila Zavarovalnica Tilia, sopokrovitelja pa Ljubljanska banka in Krka, tovarna zdravil. SPODBUDA — Tridnevni seminar, ki gaje sevniško društvo za pomoč duševno prizadetim pripravilo na Lisci za starše ter njihove zdrave otroke in za otroke z motnjami v razvoju, je po besedah vodje seminarja in podpredsednice društva Fanike Zemljak postregel s številnimi novimi izkušnjami, kijih bodo lahko s pridom izkoristili Zahvalila seje številnim strokovnjakom iz raznih slovenskih krajev, ki so brezplačno pomagali pri uspehu seminarja. Otroci so sončno ne-deljsko opoldne s svojimi tovarišicami izkoristili še za poslovilno pesem in kraj-še rajanje. (Foto: P. P.) DOMAČA OBRT ŠE ŽIVI CENEJŠI MLEČNI IZDELKI — Prejšnji torek so Ljubljanske mlekarne v Sevnem na Trški gori poleg zbiralnice mleka in poslovnih prostorov odprle novo diskontno prodajalno. Na otvoritvi je zbrane nagovoril vodja Ljubljanskih mlekarn, Egidij Šinkovec. V njej bodo na voljo mlečni izdelki, predvsem velika izbira sirov, jogurtov, skute, margarine in sladoledov. Cene bodo vpovrečju nižje za 20 odst., če pa bo povpraševanje, bodo prodajali tudi manjše količine, kot je predvideno. Trgovina bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure, v njej bosta stregla domačinka Jožica Slak in A nton Cvetan iz Češnjic pri Trebelnem, ki sta imela polne roke dela že takoj po otvoritvi. Čepra vje prodajalna nekoliko od rok, se bodo tedenski nakupi obrestovali v obliki prihranjenih tolarjev. (Foto: M. Luzar) MARJANCA JEMEC MED OTROCI—Na povabilo novomeških vrtcevin v počastitev meseca mladosti seje v torek dopoldne v novomeškem Domu kulture mladim predstavila ilustratorka Marjanca Jemec-Božič. Mladim je povedala, da najraje riše nagajive otroke, da ji pri njenem delu že veliko pomaga sin Gregor, na koncu pa je pred očmi radovednih malčkov na velikem kosu papitjo nastal tudi slonček s Čurimurijem. (Foto: J. Pavlin) S komedijo še naokrog BUČKA — Gledališka skupina Kulturnega društva Bučka je po izjemno prisrčnem sprejemu premierne uprizoritve Partljičeve komedije V tolmunu pred domačim občinstvom 25. marca začela niz gostovanj s to predstavo po večjih sosednjih krajih. Na Studencu so ljudje Bučklanaije tudi toplo pozdravili, medtem ko se Sevničani, podobno pač kot že tolikokrat ob raznih kulturnih dogodkih, pretekli petek ob gostovanju bučenskih gledaliških amateijev v kulturni dvorani GD sploh niso izkazali. Tako je bilo skoraj bolj nerodno tistim redkim gledalcem v dvorani, kot pa bi mo- Stanka Kos rali biti onim, kijih sploh ni bili blizu. Kot nam je povedala predsednica Kulturnega društva Bučka Stanka Kos, kije komedijo Toneta Partljiča režirala ob pomoči Tonče Pavšič in Silve Maijetič, so besedilo naštudirali v pičlem mesecu dni. Na odrskih deskah se pojavljajo ljubiteljski gledališčniki različnih poklicev, od kmeta, uslužbenca, delavca pa do obrtnika. Igrajo Vinko Tomažin, Milena Marušič, Rudi Pun-geršič, Silva Robek, Nace Maijetič in Mateja Hočevar. »Vsi so se zelo zavzeto in z veseljem udeleževali vaj trikrat tedensko. V našem društvu je 25 članov. Vedeti je treba, da je v naši maloštevilni krajevni skupnosti približno tretjina krajanov starejših od 70 let in je že kar precejšen uspeh pridobiti toliko mladih ljudi za aktivno delo v kulturi. Imamo tudi mešani pevski zbor, naši člani pojo v cerkvenem pevskem zboru, skratka, naše delo je zelo prepleteno. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila za pomoč tajniku sevniške ZKO Albertu Felicijanu,« je dejala Kosova in izrazila upanje, da bodo na gostovanjih v Tržišču in Škocjanu Bučklanarji s Partljičevo komedijo do solz nasmejali več gledalcev, kot jih je bilo v Sevnici. P. PERC Grafične bienale pred otvoritvijo Slavnostni govornik na otvoritvi v sredo, 20. maja, zvečer v Dolenjski galeriji bo akademik Ciril Zlobec — Na predvečer bo v Domu kulture koncert pianistke Du-bravke Tomšič-Srebotnjak — Razstave in druge prireditve vse do 15. septembra NOVO MESTO — Do začetka drugega Bienala slovenske grafike Otočec je manj kot teden dni. Uvod v to letos največjo in najpomembnejšo grafično prireditev v Sloveniji bo slavnostni koncert svetovno znane pianistke Dubravke Tomšič-Srebotnjak v torek, 19. maja, ob 20. uri v novomeškem Domu kulture. Koncertantka bo izvajala Scarlattijeve, Mozartove, Brahmsove, Debussyjeve in Chopinove skladbe. Otvoritev drugega Bienala in obenem vseh razstav bo v sredo, 20. maja, ob 20. uri v Dolenjski galeriji. Po pozdravnih govorih Borisa Dulaija, predsednika organizacijskega odbora, in novomeškega župana Marjana Dvornika, predsednika upravnega odbora, bo imel besedo slavnostni govornik, akademik Ciril Zlobec, član Predsedstva Republike Slovenije, pokrovitelja 2. Bienala. Sledila bo podelitev nagrad, in sicer glavne — Grand prixa Otočec — ter pet (enakovrednih) nagrad Novega mesta za grafiko. V kulturnem programu otvoritvene slovesnosti bo sodeloval glasbenik Lado Jakša. Razstava grafik, poslanih na natečaj za 2. Bienale, bo v veliki dvorani Dolenjske galerije. Na ogled bo 141 grafičnih listov 47 avtoijev, kolikor jih je izmed poslanega (od 93 avtorjev) izbrala strokovna komisija. Na posebni razstavi bosta z izborom grafik predstavljena častna gosta 2. Bienala, umetnika Johnny Friendlaen- der iz Pariza in Jasper Johns iz New Yorka. Na podobni razstavi bo na ogled hrvaška grafična umetnost (po izboru Igoija Zidiča). Samostojne (avtorske) razstave bodo imeli: Gabrijel Stupica v Dolenjski galeriji, Štefan Galič, prvona-grajenec 1. Bienala pred tremi leti, v hotelu_Grad Otočec in Jožef Muhovič v Študijski knjižnici Mirana Jarca. Ob tem bodo še štiri spremljajoče razstave. V razstavišču Krke v Ločni bo razstavljal oblikovalec Peter Skalar, v razstavišču Pioniija bo arhitektka Jelica Kupec s sodelavci razstavljala hotelske projekte za Krakov, fotograf Bojan Radovič pa bo svoja dela razstavljal deloma v razstavišču Tilie, deloma pa v galeriji Vista 21. V času 2. Bienala, ki bo potekal vse do 15. septembra, se bo odvijal sklop Nemški večer v Kozinovi dvorani Minuli petek se je v novomeški glasbeni šoli predstavila glasbena šola iz Lan-genhagna z različnimi instrumentalnimi sestavi — Dan prej na OS Grm nastop pevskega zbora in instrumentalistov novomeške glasbene šole NOVO MESTO — Med Novim mestom in Langenhagnom, mestom v Ne- dolgo pot v Slovenijo iz strahu, da pri mčiji, se spleta čedalje več različnih vezi, že nekaj let pa dobro sodelujeta pred- nas zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji vsem na športnem in kulturnem področju. V okviru kulturnega sodelovanja sta še ni varno. Dejal je, da bo po vrnitvi v še posebej dejavni novomeška in langenhagenska glasbena šola, ki si razmero- Nemčijo ena njihovih najpomembnej-ma pogosto izmenjujeta obiske in nastope. na'np vsem. ki se še boino nnti k Minuli teden je prišla v Novo mesto v goste glasbena šola iz Langenhagna. Gostje so se v četrtek udeležili pevsko-glasbenega večera v avli OŠ Grm in na njem spoznali mlajši mladinski pevski zbor in instrumentaliste novomeške ------------ ...-------------------- glasbene šole, v petek zvečer pa so se še sestavih so igrali učenci in učitelji, sami predstavili novomeškemu občin- Gostje iz Langenhagna so nastopili v stvu, in sicer v Kozinovi dvorani. manjšem številu, kot so želeli. Ravnatelj Prireditev v Kozinovi dvorani je bila njihove glasbene šole je pojasnil, da se skupen koncert obeh šol, najprej pa so nekateri niso mogli odločiti za tako nastopile Novomeščanke: violinistka, pianistka in blokflavtistka. Langenha-genčani so svoj del programa izvajali v instrumentalnih sestavih kot kvartet rogov, ansambel blokflavt, skupina klarinetistov in ansambel saksofonistov. V Majski večer »Zapri oči« Uspešna predstavitev avtorske kasete Stanke Macur KRŠKO — Vsi, ki poznamo pevko Stanko Macur in že leta uživamo ob njenem petju, smo končno dočakali izid hjene kasete z naslovom Zapri oči. Kot je bilo že prejšnji teden zapisano v Dolenjskem listu v intervjuju z Macurjevo, je vse aranžmaje in glasbeno spremljavo zanjo prispeval glasbenik Janko Avsenak. Na kaseti je posnetih dvanajst Pesmi, ki so po vsebini in glasbenem izrazu tako raznorodne, da prav vsak, ki jo posluša, najde kaj za svojo dušo in glasbeni okus. Prva promocija kasete je bila 8. maja v Domu kulture v Krškem. V do zadnjega kotička polni dvorani (bilo je okrog tristo obiskovalcev) je Stanka Macur zapela vseh dvanajst pesmi, ki so na kaseti, ob Avsenakovi spremljavi. Program je z izbranimi besedami in sproščenim nastopom povezovala Vid- Karolina Vegelj-Stopar s klavirsko skladbo. Poslušalci so se še posebej razvneli ob ciganskih pesmih, ki jih poznamo iz filma Cigani letijo v nebo; zapeli sta jih in hkrati tudi odplesali Stanka Macur in Sonja Avsenak ob spremljavi prave ciganske glasbe, dveh kitar in violine. Zelo lepo sta izzveneli tudi obe pesmi, kiju je zapel Ženski oktet Brestanica. Oktet že vrsto let vodi Macurjeva in tudi sama prepeva v njem. Prireditev je trajala do pol enajstih zvečer. Obiskovalci so bili zelo zadovoljni, kar je bilo čutiti tudi po dolgih, spontanih aplavzih. Vsak, kdor je bil na promociji, bi lahko povedal, da tako lepega, bogatega in odlično organiziranega večera zlepa ni doživel. Naslednja promocija kasete »Zapri oči« bo še ta mesec v Novem mestu. Stanka Macur vas vse, ki imate radi do- ših nalog, vsem, ki se še bojijo priti k nam, dopovedati, da za bivanje pri nas ni nikakršne nevarnosti. Na večeru, ki ga je Glasbena šola Marjana Kozine, kot rečeno, pripravila v avli OŠ Grm, je mlajši mladinski pevski zbor pod vodstvom Cvetke Hribar zapel trinajst pesmi, od slovenskih ljudskih v raznih priredbah do lahkotnejših spevnih skladb tujih avtoijev. Pri slednjih so zbor spremljali Tanja Hadl (klavir), Bojan Arh (kitara), Tomaž Zorko (kontrabas) in Alojz Gradišek (bobni). Kot instrumentalisti pa so nastopili še učenci: Matej Zupančič, Matevž Šuštaršič in Mateja Bobnar (vsi klavir) ter Oliver Dragičevič (harmonika). Na obeh prireditvah je bil obisk polnoštevilen. Obiskovalci so znali nagraditi nastopajoče z aplavzom. V celoti se je potrdilo, kar smo lahko prebrali na vabilih: da je glasba umetnost, ki daje obilo možnosti za medsebojno sporazumevanje. 1. ZORAN OBČINSKA PEVSKA REVIJA SEVNICA — Sevniška zveza kulturnih organizacij vabi v soboto, 16. maia, ob 20. uri v kulturno dvorano GD Sevnica na tradiconalno občinsko revijo Radovič v Salzburgu SALZBURG — Novomeški fotograf in galerist Bojan Radovič ta mesec razstavlja v galeriji Fotohof v Salzburgu. Otvoritev razstave dveh slovenskih fotografov, ob Radoviču še ljubljanskega ustvarjalca Borisa Gaberščika, je bila v okviru festivala »Ljubljana Ljubljana«. Odziv javnosti na razstavo je bil presenetljivo dober in sama otvoritev lepo obiskana. Radovič se avstrijskim ljubiteljem fotografije predstavlja z dvanajstimi novejšimi deli, za katera je značilna različna tehnika izdelave, dodatna obdelava slikovnega gradiva in ne nazadnje tudi reprezentančna velikost dela; med fotografijami je tudi največja slovenska avtorska fotografija, dolga tri metre in pol. Kot odmev na razstavo lahko omenimo tudi odločitev avstrijske televizije, da posname televizijsko reportažo o Bojanu Radoviču. prireditev pod naslovom Novomeški pomladno-poletni kulturni utrip. S temi prireditvami naj bi opazno raz-valovili kulturno življenje dolenjske metropole, ki predvsem poleti rado omrtvi. Vsa ta dogajanja (o njih bomo sproti poročali) kakor tudi vse prireditve (razstave) 2. Bienala (razen Galičeve) bodo v Novem mestu, se pravi v enem kraju. Toje pomembna novost, ki jo uveljavljajo z letošnjim Bienalom. Poleg tega se bo vse začelo nekaj dni prej, kot so načrtovali najprej, se pravi 20. maja, zato, da bi si mogli glavna dogajanja Bienala, predvsem razstave, ogledati tudi udeleženci svetovnega kongresa oblikovalcev (17. kongresa ICSID), ki bo v Ljubljani od 17. do 23. maja. L ZORAN Večer za Sarajevo — mesto poezije LJUBLJANA — V teh majskih dneh bi morali potekati Sarajevski dnevi poezije, tradicionalna mednarodna pesniška manifestacija, ki so seje v preteklih letih udeležili tudi številni slovenski avtorji. Ker omenjena prireditev v Sarajevu letos ni možna zaradi vojnih strahot, ki so to mesto hudo razdejale, vojna pa še vedno traja, se je Društvo slovenskih pisateljev odločilo pripraviti literarni večer za Šarajevo — mesto poezije. Prireditev, ki je bila v torek, 12. maja, v prostorih slovenskega pisateljskega društva, je bila dejanje pisateljske solidarnosti, hkrati pa kontinuiteta Sarajevskih dnevov poezije. Na večeru je igralka Violeta Tomič brala slovenske prevode bosansko-hercegovskih pesnikov Maka Dizdarja, Izeta Sarajliča, Huseina Tahmiščiča, Duška Trifunoviča, Andjelka Videtiča, Veselka Koro-mana, Šlavka Šantiča, Maria Suška, Abdulaha Sidrana in Marka Vešoviča, nato pa so svoje pesmi brali slovenski avtorji Mila Kačič, France Filipič, Ivan Minatti, Dane Zajc, Veno Taufer, Jože Snoj, Ervin Fritz, Niko Grafenauer, Tomaž Šalamun, Tone Kuntner, Milan Dekleva, Matjaž Kocbek, Ivo Svetina, Milan Jesih, Iztok Osojnik, Boris A. Novak, Milan Kleč, Jure Potokar, Maja Vidmar, Aleš Debeljak, Esad Baba-čič in Uroš Zupan. " D Sevnica na tradiconalno občinsko w I/*.- Wm( jm rAmni in nkt»i RnSfani- nvuclrih ?hnrih nmnvnih šni 1/tka in Mirana Jarca ter združenem mladinskem m Sevnice ... ..........--------------------- dekliški oktet Corona in oktet Boštanj-ski fantje. tuš, vernic, Metlika, Vinica, LUKU in giasuene suie c-rnurneij lei v miuuirun.m pevskih zborih osnovnih šol Loka in Mirana Jarca ter združenem mladinskem zboru dragatuške in viniške šole (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) uscemm nastopom povezovala v ia- Stanka Macur vas vse, ki imate raui doka Kuselj, dramski igralec Aleš Valič pa bro glasbo, lepo besedo in ples, že sedaj je prebral nekaj pesmi z erotično vsebi- prisrčno vabi in pričakuje. no. ki so se čudovito ujemale s Stankinimi uglasbenimi verzi. Že tako bogat večer so popestrili še člani plesnega kluba BOLERO iz Ljubljane in prof. TRŽAŠKI KONCERT PRI FRANČIŠKANIH NOVO MESTO — Kot gostje Kul-tumo-umetniškega društva Krka so v soboto, 9. maja, zvečer v novomeški frančiškanski cerkvi nastopili mešani pevski zbor Milana Pertota iz Barkovelj pri Trstu Pod vodstvom Aleksandre Pertot, organist Štefan Bembi in godalni orkester, ki deluje v okviru šole tržaške Glasbene matice. PODELILI POSEBNE LITERARNE NAGRADE LJUBLJANA — Tu so v nedeljo, 10. maja, ob dnevu, posvečenem duhovnim poklicem, podelili — prvič pri nas —štirim slovenskim pisateljem posebne literarne nagrade. Prvo nagrado je dobil Lojze Kozar za zgodbo Napisan na božjo dlan, ostale nagrade pa: Vinko Ošlak za pripoved Razorožitev v Golubjem selu, Pavle Zidar na novelo Predvidevanje in dr. Jože Smej za zgodbo Zasužnjeni breg. Obrazložitve nagrade, ki so sicer mednarodne, je podal Lojze Krakar v imenu žirije. pričakuje. M. KOČEVAR Živalski kipi v Arboretumu Stalna zbirka del kiparja Janeza Boljke — Na otvo-ritvi bo govoril C. Zlobec VOLČJI POTOK — V prenovljenem paviljonu oz. galeriji v tukajšnjem Arboretumu bodo jutri, v petek, 15. maja, zvečer odprli stalno zbirko skulptur iz cikla živalske plastike akademskega kiparja Janeza Boljke. Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec, član Predsedstva Republike Slovenije, kiparjevo delo pa bo predstavil Aleksander Bassin, direktor Mestne galerije v Ljubljani. Glasbeni program je pripravil skladatelj Darijan Božič, in sicer bodo prvič izvedli njegov multimedialni projekt Samorog, ki je nastal po pesnitvi Samorog, delu pesnika Gregorja Strniše. Kot izvajalci bodo nastopili allistka Sabira Haj-darovič, tenorist Jurij Reja. trombista Stanko Arnold in Anton Grčar, rogista Jože Kocjančič in Janez Polanc, bnasrst Djuro Penzeš in Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča iz Ljubljane prod taktirko dirigenta Jožeta Fiirsta. Petnajst knjižnih sejmov v Krki »Ko je v Novem mestu knjižni sejem, je Dolenjska najbogatejša slovenska deželica,« je za brošuro, ki je izšla ob letošnjem jubilejnem Dolenjskem knjižnem sejmu, zapisal pisatelj Anton Ingolič — 15.000 knjig in 22.000 obiskovalcev! Že dolgo je znano: v Krki, novomeški tovarni zdravil, ni cenjena le strokovna knjiga, »med nami so tudi navdušeni ljubitelji, bralci in kupci knjig, katerih vsebina sega preko meja strokovno-poklicnega področja,« pravi Marjan Strajnar, predsednik Sveta knjige pri KUD Krka. Od leta 1978 prirejajo v avli Krkine upravne stavbe v Ločni v sodelovanju z novomeško knjigarno Mladinske knjige in Študijsko knjižnico Mirana Jarca Dolenjski kulturnih ustvarjalcev. Gostje takih večerov so bili številni ugledni pesniki, pisatelji in dramatiki, skupaj nad dvajset. Vseh literatov, ki so nastopili na knjižnih sejmih, pa je bilo gotovo še enkrat toliko. Prireditelji se s posebnim spoštovanjem spominjamo književnikov, ki jih ni več med živimi' Antona Ingoliča, Jožeta Javorška, Ivana Mraka, Marjana Rožanca in Bojana Štiha. Dolenjski knjižni sejem se je literatom globoko vtisnil v knjige in Studijsko knjižnico Mirana Jarca uotenjski uoienjsui Knjižni sejem seje meruiom giuuoKu rusnu v knjižni sejem, vsako leto v maju. Osnovni namen te priredit- spomin. Ingolič je v začetku lanskega decembra, nekaj ted-ve je prikazati enoletno slovensko knjižno produkcijo in nov pred smrtjo, zapisal, daje Dolenjska »ena najlepših na-omogočiti obiskovalcem Ogled novih knjig ter vzbuditi pri tih nnkrniin-kn ip v nieni nrestnlniri kniiini seiem s tisoč in njih zanimanje za najrazličnejšo literaturo. Ta teden poteka v Krki že 15., jubilejni Dolenjski knjižni sejem, a hkrati prvi v neodvisni, samostojni Sloveniji Prireditelji so tako imeli vsaj dva razloga, da so se otrli po zgodovini tega knjižnega sejma in izdali brošuro s kronološkim pregledom dogajanj na vsakoletni prireditvi, začenši s prvo. Podatke je zbrala prof. Nataša Petrov. Na vseh petnajstih Dolenjskih knjižnih sejmih seje na 50 panojih, razmeščenih na 120 kvadratnih metrih velikem razstavišču, zvrstilo okoli 15.000 knjižnih novitet, ki sijih je ogledalo — hkrati z razstavami, kijih je pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca — blizu 22.000 obiskovalcev. Veliko obiskovalcev so pritegnile prireditve v dneh vsakoletnega sejma: literarni večeri, predavanja, okrogle mize in druge. Kulturno bogati in človeško dragoceni so bili zlasti otvoritveni večeri sejmov s sodelovanjem priznanih slovenskih ših pokrajin; ko je v njeni prestolnici knjižni sejem s tisoč in tisoč knjigami, pa je tudi najbogatejša slovenska deželica«. Andrej Hieng je v svojem spominjanju navedel besede, ki mu jih je, ko sta skupaj zapuščala Novo mesto, izrekel Marjan Rožanc: »Vidiš, Andrej, to so pa stara in omikana in olikana mesta!« V brošuri, izdani ob jubilejnem 15. Dolenjskem knjižnem sejmu, je moč prebrati še druge in drugačne lepe misli. Tudi o tem, kako se je ta vsakoletna prireditev živo vrasla v kulturno življenje Novega mesta in Dolenjske. Skratka, o tem, da se je knjižni sejem na teh tleh prijel, ker so ljudje tako hoteli » Tako je z Dolenjskim knjižnim sejmom,« ugotavljajo v novomeški knjigami Mladinske knjige, »če bi bil sam sebi namen, ga že zdavnaj ne bi bilo več, kajti sejem brez obiskovalcev je kot knjiga brez bralcev — nikomur potreben izdatek«. I. ZORAN kultura in izobra- ževanje Tone Glavan (1920 — 1992) Umrl je Tone Glavan Smrt je izmed tvorcev naše kulture iztrgala še eno ime, ugasila še eno življenje, ki se je začelo na Dolenjskem. Pred dnevi je v dvainsedemdesetem letu preminil pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec, publicist Tone Glavan. Rodil seje v Dolnjem Križu pri Žužemberku. Zgodaj je izgubil mater in že od otroštva tolkel revščino, zato mu tudi ni uspelo končati gimnazije v Ljubljani Vseeno se je dokopal do zavidljivega znanja. Vsakdanji kruh sije služil v novinarstvu in založništvu, med drugim tudi pri ilustrirani reviji Tovariš. Pesmi in prozo je objavljal že pred vojno, poskusil pa se je tudi kot dramatik. Najboljše pripovedno delo, roman Pomladna jesen, je izdal pred devetimi leti Z njim je hotel poveličati rodno Dolenjsko, njene naravne lepote, a tudi pristno govorico. Prevajal je iz nemščine, hrvaščine (npr. Šenoov roman Zlatarjevo zlato) in lužiške srbščine. Najpomembnejše Glavanom kulturno dejanje je knjiga Lužiški Srbi kijo je izdal sredi šestdesetih let. To delo je najizčrpnejša informacija o najmanjšem slovanskem narodu in obenem najboljša, kar jih imamo Slovenci o Lužiških Srbih. O kultu ri in literaturi tega naroda je pripravil tudi nekaj razstav (eno smo si lahko ogledali v Dolenjskem muzeju). Posuti je nekakšen lužiškosrb-ski kulturni konzul med Slovenci I.Z. Za pevski tabor prijavljenih že 180 zborov Nastop 21. junija bodo vodili dirigenti zmagovalnih zborov z Naše pesmi ŠENTVID PRI STIČNI — Letošnji, že 23. Tabor slovenskih pevskih zborov bo v nedeljo, 21. junija, na tradicionalnem prizorišču v tem kraju. Svoj nastop na tej najbolj množični manifestaciji zborovskega petja pri nas je že napovedalo 180 zborov iz Slovenije in zamejstva. Toliko zborov se je prijavilo do roka, 30. aprila, ker pa se zbori zamudniki še lahko prijavijo, najpozneje do 15. maja (Zvezi kulturnih organizacij Slovenije ali Taboru slovenskih pevskih zborov), bo končno število nastopajočih zborov prav gotovo večje. Konec aprila, ob zaključku prijavnega roka, je bil še eden zadnjih seminarjev za zborovodje, na katerem je bil med drugim govor tudi o skupnih skladbah, ki jih bodo zbori zapeli na Taboru. Središčna misel skupnih skladb je utrjevanje pevske in kulturne identitete. Tudi je že znano, da bodo samo pevsko srečanje in nastop vodili zborovodje, ki so s svojimi zbori zablesteli na mednarodnem tekmovanju Naša pesem aprila v Mariboru. To so Matjaž Šček, Klavdij Koloini, Karmina Šileč in Andraž Hauptman, dirigenti zborov oz. komornih pevskih skupin, ki so na omenjenem tekmovanju zmagali. S pritegnitvijo teh dirigentov se na zanimiv način vzpostavlja stik med kakovostnim vrhom in najširšo podrastjo slovenskega zborovstva. Program Tabora slovenskih pevskih zborov se bo tudi tokrat začel izvajati dan pred osrednjo prireditvijo v Šentvidu pri Stični. V soboto, 20. junija, zvečer bo namreč redni koncert izbranih zborov iz zamejstva, s takšnimi nastopi pa se potrjuje in uresničuje sožitje skupnega slovenskega kulturnega prostora. dežurni poročajo OŠKODOVAN NOGOMETNI KLUB — Neznan storilec je v noči na 10. maj poškodoval vhodna vrata na stadionu nogometnega kluba Bela krajina. Škode je za 2.500 tolarjev. VLOM V LOKAL — V noči na 9. maj je nekdo vlomil v gostinski lokal v Šmihelu in lastnika Janeza Litropa prikrajšal za pijačo, cigarete in nekaj denaija. Skupne škode je za 10.000 tolarjev. IZGINILA DRVA — V času med 2. in 5. majem je nekdo iz gozda ob cesti med Radoho in Gornjimi lazi odpeljal pet kubičnih metrov drv; novomeško GG je bilo s tem oškodovano za 17.270 tolarjev. KDO JE TOČIL GORIVO? — Med 30. aprilom in 4.majem je neznan storilec vlomil v rezervoar kombija, kije bil parkiran v Resljevi ulici v Novem mestu. Neznano kam je izhlapelo 30 litrov goriva, škode je za okrogla dva tisočaka. VLOMILI V BIFE ČRNOMELJ — V noči na minulo nedeljo, 10. maja, je nekdo vlomil v bife Alfa v Ulici Otona Zupančiča v Črnomlju. Izginil je igralni aparat za poker, vreden vsaj 100 tisočakov. HUDO RANJENI MOPEDIST MALI KAMEN — V nedeljo, 10. maja, okoli 9.30 se je 37-letni Jože Mirt iz Dobrove peljal na mopedu po lokalni cesti. V Malem Kamnu je zavijal na prednostno regionalno cesto, pri tem pa izsilil prednost osebnemu avtomobilu, ki ga je pripeljal 68-letni Jože-Anton Žmaher iz Slovenske Bistrice. Slednji je sicer zaviral in skušal nezgodo preprečiti, toda bilo je prepozno. Po trčenju je Jože Mirt hudo poškodovan obležal na cesti in so ga prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Kontrolorja ukradla naročilnice Boris Videnšek in Jože Petre sta z naročilnicami celjskega Društva za varstvo živali lepo živela — Videnšku šest mesecev zapora, Petreta sojenje še čaka BREŽICE — Humanitarnega in človekoljubnega dela sta se lotila 37-letni Boris Videnšek, rojen v Celju, nazadnje stanujoč v Zadru, ter njegov pajdaš Jože Petre, ko sta se včlanila v celjsko Društvo za varstvo živali. Možakarja sta se spoznala med službovanjem v celjski Komunali, oba pa potem tudi ostala brez službe. Priložnostno delo v društvu jima je torej prišlo še kako prav. Delala sta kot kontroloija in po kme- svinčnika. Na enak način sta istega dne tijah preveijala, v kakšnem stanju so v brežiški Modi kupila moško obleko, domače živali. Hkrati sta pobirala čla- pulover in moško spodnje perilo, v bre-narino za društvo in prodajala razne žiški prodajalni Peka tri pare čevljev, v brošure. Videnšek je kot dolgoletni član Kozmetiki Emone Posavja pa na naro- društva imel v žepu ključe društvene pi- čilnico vzela še dva fotoaparata, dva- sarne in pisalne mize, v katere predalu najst baterij, dvajset filmov Kodak in so bile spravljene naročilnice in žig. Po- dvoje očal. 21. julija sta si v gostilni Ka- leti leta 1989 pa sta iz predala pobrala tič, last Marije Vučajnk v Dobovi, pri- naročilnice, jih ožigosala in se z njimi v voščila dvajset škatel cigaret Maribora, žepu odpravila v brežiški konec. Tako v gostilni Štefanije Humek v Dobovi pa sta 18. julija v prodajalni Obutev bre- nekaj hrane in pijače. Podobno dan žiške Emone Posavje z naročilnico zase kupila poslovni kovček. Dan kasneje sta v prodajalni Državne založbe Slovenije prav tako z naročilnico vzela še en poslovni kovček in dva kemična »črnimi« zamahi Nezakoniti poseki po gozdovih se kar vrstijo NOVO MESTO — Čeprav je zima Aprila je neznanec na Vinjem vrhu nad Suhotjem pri Vinici posekal in odpeljal več hrastovih in javorovih dreves ter tako Dragico Lipušček iz Pribanjcev oškodoval kar za 129.800 tolarjev. J. N., rojen leta 1951, iz Dolge vasi pa je utemeljeno osumljen, da je v minulih mesecih skupaj s še nekaterimi vaščani organiziral posek drevja v gozdu na Sv. Petru pri Laščah. Nastal je golosek na površini pol hektaija. Novomeški goz-datji škodo še ocenjujejo. 28-letni S. B. iz Loke pa je utemeljeno osumljen, da je koncem aprila v gozdu pri Loki posekal tri gabrova drevesa, medtem ko naj bi 55-letni Ljubljančan S. Z. še v februarju v gozdu Kobile na Gorjancih posekal več bukovih dreves in tako lastnico iz Mihovega prikrajšal za 20 tisočakov. komajda odnesla pete, že nekateri mislijo na prihodnjo: iz gozdov izginjajo drevesa, poseki se vrstijo dan za dnem. Drevesa padajo pod • V znak protesta nad praznovanjem l.maja je nekdo med prazniki snel slovensko zastavo, kije vihrala pred osnovno Solo Mirana Jarca v Črnomlju. V policijskem poročilu stoji, da so bili črnomaljski komu-nalci s tem dejanjem oškodovani za 9.300 tolarjev. Drage so zastave vse bolj revne slovenske države. • Lastniki raznih igralnih aparatov so pred tedni ob akciji policistov bliskovito reagirali in razne dobičkonosno priprave skrili na varno. Toda Tomažu Bračku to ni pomagalo, minule dni je vseeno ostal brez aparatov. V kleti stanovanjskega bloka spravljena aparata za poker je nepridprav zmaknil s seboj pa je odnesel še sesalec za prah in nekaj drugih tehničnih predmetov. Bračko je vsaj ob 240.000 tolarjev, izgubljeni dobiček v ceno ni vštet. • V novomeškem Tekstilu prodajajo privlačna oblačila. Še zlasti mikavna je bila moška usnjena jakna, ki je izginila brez sledu in kritja v blagajni Kam in kako, ni znano. Škode je za 34.000 tolarjev. • V Nestoplji vasi je vse do minulega tedna srečno in v obilju živela jata lepo rejenih kokoši Lepega dne so izginile, skupaj z njimi pa še 10 kilogramov krompirja, spravljenega v kleti Dober okus, ni kaj! kasneje v brežiški Kolodvorski restavraciji. Račun sta seveda plačala z naročilnico. Enako v hotelu Ajdovec v Sevnici, kjer sta si privoščila dva polna penziona. 24. oktobra 1989 pa sta v sevniški prodajalni MKK, tozd Trgovina, »kupila« dva tranzistorja in fotoaparat. Za vse našteto je pred dnevi na zatožno klop novomeškega sodišča sedel Boris Videnšek, zaposlen v zadrskem »Luna parku«, medtem ko se Petre na sodišču ni pojavil in bo sojenje zoper njega kasneje. Videnšek je sodnikom dejanja priznal, večji del krivde je seveda valil na Petreta, medtem ko je slednji med preiskavo trdil, kako je vse to počenjal po Videnškovem naročilu. Tudi to je trdil, da naročilnic nista ukradla, pač pa naj bi jih jima dala tajnica društva. Laži sodniki seveda niso nasedli in so Videnška obsodili na šest mesecev zapora; v olajševalno okoliščino so mu šteli priznanje in nekaznovanost, v obtežilno pa razsipnost in dejstvo, daje goljufije počenjal z naročilnicami humanitarnega društva. Pripor, v katerem je bil med 24. julijem in 22. avgustom 1989 in od letošnjega 8. februarja dalje, mu je senat vštel v izrečeno kazen, vendar sodba še ni pravnomočna. B. B. POPULIL 250 SMREČIC ŽVIRČE — Dejanja ni osumljen kak suhokrajinski Martin Krpan, pač pa 46-letni Jože R. z Žvirč, ki naj bi 27. aprila na parceli Terezije Malenšek iz Goričan pri Medvodah popjtlil in na kup zmetal 250 smrek. Skoda je precejšnja. SPRETNA ZMIKAVTA ŽE ZA ZAPAHI NOVO MESTO — Po široko zastavljeni akciji operativnega komunikacijskega centra na UNZ Ljubljana sta bila pred dnevi v slovenski prestolnici prijeta 19-letni Brunoslav M. in 29-letni Dževad B., oba iz Zenice. 6. maja, ko sta bila prijeta, naj bi v trgovini E shopa podjetja Emona Obala na novomeškem Glavnem trgu prodajalki iz blagajne zmaknila 86.123,00 tolarjev. Kako sta to storila, tudi prodajalka ne ve, vse pa kaže, da imata mladeniča na vesti še več podobnih dejanj po Ljubljani in na Bledu. Hotelski gost brez cvenka Pet mesecev zapora in petletni izgon iz države Slovenije za 24-letnega Jožeta Perico KRŠKO — 24-letni Josip Perica iz Belca blizu Zlatar Bistrice v sosednji Hrvaški tokrat ni bil prvič pred sodniki, že leta 1986 je bil v Krškem obsojen zavoljo goljufije. Znova je na zatožni klopi, le da sedaj novomeškega sodišča, sedel pred dnevi. Obtožnica gaje ponovno bremenila kaznivega dejanja goljufije. Kot je Perica razlagal sodnikom, je 4,prila letos prispel v Krško z željo, da se zaposli. Tam je namreč delal že leta 1986 in je razmere ter okolje poznal, tudi hotele, saj je v novomeškem Metropolu in krškem Sremiču že prebival. V žepu je imel vsega 600 tolarjev. Mladenič je bil očitno prepričan, da bo delo hitro dobil in z njim tudi denar. Še istega dne, bila je sobota, se je odpravil v krški hotel Sremič in tam najel sobo, ki pa je seveda nikoli ni plačal. Receptorju, kije ob pogledu na gosta brez prtljage posumil; da nekaj ni v redu, je natvezel, da ima devizno knjižico in da bo z njo v ponedeljek dvignil denar ter poravnal račune. Le dan kasneje sije v pizzeriji »Pajek« privoščil pico in pivo, strežnemu osebju pa natvezel, daje denar pozabil v hotelski sobi in da mora ponj v Sremič. Nemara bi se za Perico vse srečno izteklo, če bi mu receptor ob njegovi zahtevi, naj mu izreči osebno izkaznico, češ da mora v banko po denar, dokument res izročil, kajti bržkone bi jo urno popihal iz države. Tako pa seje zanj pričela zanimati policija, ki je mladeniča 6. aprila ob 14.40 priprla. Sodniki so ugotovili, da gre za specialnega povratnika, kije bil zaradi goljufije že kaznovan, in mu izrekli kazen petih mesecev zapora, hkrati pa v sodbo zapisali še varnostni ukrep izgona tujca iz države Slovenije za dobo petih let. Sodba še ni pravnomočna. PRISTAL NA BOKU — L maja ob 22.20 se je 25-letni Roman Hrovat iz Stavca peljal z golfom iz Ajdovca proti Mačkovcu. Ko je na koncu Malega Lipovca pripeljal iž levega preglednega ovinka na ravni del ceste, gaje začelo zanašati. S sprednjim delom avta je zadel v travnati vsek in se prevrnil na bok. V nesreči seje voznik hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Škode na avtu pa je za 100 tisočakov. TRČIL V DREVO — 26-letni Anton Komljanec iz Krmelja se je 3. maja ob 21.45 peljal z golfom JXD s Trebelnega proti Mokronogu. V Gornjem Mokronogu gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, nato pa na bankino in po zemeljskem nasipu, kjer se je avto prevrnil in z zadnjim delom trčil v drevo. V nesreči vozniku ni bilo nič, hudo pa je bil poškodovan 21-letni sopotnik Albin Polanc iz Mokronoga, sopotnica, 25-letna Matejka Šoberl iz Mokronoga, pa lažje. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na avtu je škode za milijon tolaijev. Z MOTORJEM V AVTOMOBIL — V nedeljo, 10. maja, seje trinajstletni Miha Udovič iz Velike Bučne vasi peljal na kolesu z motorjem po lokalni cesti v Dolenjih Kamencah. V križišču je zavijal v desno proti Ždinji vasi in pri tem vozil po levi strani ceste. Takrat je z osebnim avtom pripeljal nasproti 264etni Marjan Er-pe iz Laz, ki se je sicer umikal, vendar je vseeno prišlo do trčenja. Udovič je pri tem padel po tleh, vžgalo pa se je tudi kolo z motorjem. Hudo poškodovanega fanta so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, ogenj na motorju pa so pogasili občani. OTROK NEPREVIDNO NA CESTO — 8. maja okoli 19.50 seje 32-letni Janez Bratkovič z Gornjega Vrhpolja peljal z osebnim avtomobilom nissan sunny iz Camberka proti domu. V Cerovem Logu je z dvorišča ob stanovanjski hiši s kolesom pripeljal na cesto 10-letni Aid Bregar. Bratkovič je sicer zaviral in se umikal, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Bregar je padel in se hudo poškodoval, zdravi se v novomeški bolnišnici. Le tole v popotnico pričujočemu feljtonu Nedolgo tega sem napisal stavek: »Ko si zunaj, ljudi izza zaporniških zidov obsojaš, ko si z njimi, jih pomiluješ « Veliko jih tega drugega ni razumelo, njim in vsem drugim v premislek so vrstice, ki so jih pisale različne usode. V______________________________________________________________J Vse po zaslugi mame, kajti očeta, premožnega Celjana, so že maja 1945 sredi noči odpeljali neznano kam in ga ustrelili, mati je tako čez noč postala reva. To je bil tudi razlog, da sem se že po srednji šoli zaposlil, kmalu dobil nezakonsko hčer, se kasneje poročil in tako smo kar srečno živeli še nekaj časa v Celju, nato pa se preselili v Žalec. Vmes sem zamenjal nekaj služb, delal v Vegradu, Gradisu, Gradnji, leta 1972 sem na na gradbeni fakulteti v Zagrebu opravil tudi izpit in dobil naziv višjega gradbenega tehnika. Ob gradbeništvu je bila moj drugi hobi košarka, bil sem zvezni in mednarodni sodnik, toda zavoljo nesreč sem leta 1978 sojenje porekinil. Štiri leta kasneje je prišla še ločitev z ženo, kar me je hudo prizadelo, po drugi strani pa sem bil in sem še danes ponosen na hčerki, ki sta končali šolo in si uredili dostojno življe- nje. Hudo mi je žal, da danes živita z bremenom, daje njun oče goljuf. Kake štiri leta nazaj bo, kar sem stopil na to pot. Po nekaj menjavah služb in neuspelem poskusu v ljubljanski zadrugi »Gradnja« me je bilo sram vrniti se v Vegrad ali Gradis. Spomladi 1988 sem zato odprl gradbeno obrt in postal zasebnik. Problemov s tem ni bilo, poznalo meje ogromno ljudi, v gradbeništvu sem imel veliko prijateljev. Delal sem za privatne investitorje, največ fasade. Potem je prišlo veliko naročilo celjskega Ingrada za velik objekt, zdi se mi, da lesnoindustrijski, v Sevnici in za SCT v Celju. Roki so bili kratki, cena pa vabljiva. Napisali smo pogodbo, v kateri mi je bilo obljubljeno, da bom po opravljenem delu v najkrajšem času dobil plačilo, vendar iz tega ni bilo nič. Dela sem opravil v roku, nobenih pripomb ni bilo, Ingradu sem izstavil račun, vendar denaija ni in ni bilo. Posredoval sem nekajkrat, vselej pa slišal le obljube, kako bo plačilo zdaj zdaj urejeno. Verjel sem jim, v pričakovanju tega denarja sem si pričel sposojati gotovino, misleč, kako jo bom kmalu lahko vrnil. Tako seje pričela moja pot goljufa. Denar sem potreboval, da sem izplačal kooperante, ki so mi pomagali pri delu, da sem plačal svoje delavce, hrano, prevoze, prenočišča. Sposojal sem si le pri znanih ljudeh; da so mi verjeli, sem jim pokazal račun, ki sem ga izstavil Ingradu. Plačilo slednjega pa je zamudilo domala štiri mesece. V časih, ko je divjala velika inflacija, je bilo to usodno. Ko sem tisti denar prejel, ni bil za moje razmere vreden nič. RESNIČNE ZGODBE ONIH, KI ŽIVLJENJE PUŠČAJO V ZAPORIH Da bo smola še večja, sem si sposojal marke, katerih tečaj je skokovito rastel, devize za vračilo sem moral potem kupovati na črnem trgu in tako sem dodatno izgubljal. Denaija je bilo premalo, vsem, od katerih sem si gotovino sposojal — zneski so bili od 200 do 2.000 nemških mark — ga enostavno nisem mogel vrniti. Skupaj je bilo dolga za kakih 20 tisoč mark. Puške še zmeraj nisem vrgel v koruzo, delal sem naprej, kot nalašč pa sem imel opravka s takimi strankami, ki so me opeharile, izkoriščali so me tudi nekateri delavci. Že jeseni 1989 so bile zoper mene dane policiji prve prijave, pričela so se zasliševanja. Prva sta me ovadila investitoija, ki sta mi za izvedbo del dala nekaj avansa, vendar se posla iz različnih vzrokov sploh nisem lotil. Vsa zadeva je prišla pred sodišče v Celju, ki meje leta 1989 obsodilo na kazen treh mesecev zapora, pogojno za dve leti. Le hčerki in mami sem povedal za to sodbo, okolje zanjo ni vedelo. Mislil sem, da bo poslej bolje, toda inflacija in obresti so me pehali vedno globlje. Prevzel sem celo veliko in obsežno delo na Krku, ga v celoti opravil, naredil obračun in izstavil račun, toda denaija ni bilo. Šlo je za bogatega gostilničarja iz Njivic, ta mi je še danes dolžan okoli 8.800 mark. Držala se meje pač neveijetna smola. Znašel sem se, kakor sem vedel in znal. Tako sem ogoljufal tudi gospoda Plaskana iz Latkove vasi, pilota slovenske vlade, ki se mu iskreno opravičujem. Od njega sem prevzel kar precejšen avans za izvedbo del, ki jih potem nisem opravil, denar pa sem porabil za vračilo dolga drugim. Položaj je bil vse težji, našli so se celo taki, ki so hoteli z menoj fizično obračunati. Denaija nisem imel niti za plačevanja obveznosti občini in davkariji, ni mi preostalo drugega, kot da sem obrt vrnil. Lanskega marca sem začel delati kot trgovski zastopnik za več firm, prodajal sem njihove izdelke po Sloveniji in Hrvaški. S provizijo, kije že začela dotekati, sem nameraval povrniti vsaj nekaj dolgov. Do tega, žal, ni prišlo, 12. junija lani so me priprli kot goljufa. V preiskovalnem priporu v Celju sem prebival kar do 10. februaija 1992. Prvi dnevi bivanja za rešetkami so bili zame grozen šok, čeprav sem bil, resnici na ljubo, nad ravnanjem v zaporu prijetno presenečen. Računal sem, da me bodo tepli, vsakič, ko so se odprla vrata celice, sem pričakoval batine. To se na srečo ni dogajalo. Sčasoma sem pričel razmišljati o tem, kam sem prišel, kaj sem delal, sprijaznil sem se z usodo. Sicer pa druge poti v zaporu ni: ali vzdržiš ali pa znoriš. Preiskava je trajala dolgo, zaslišan sem bil trikrat, obtožen sem bil goljufanja, takih primerov naj bi bilo trinajst. Med njimi sta se kot dolžnika znašla tudi socialna, kateri nisem plačeval prispevkov za zaposlene, in davkarija, ki sem ji tudi bil nekaj dolžan. Tako so mi dodatno sodili še za utajo davkov. Med bivanjem v celjskih zaporih sem zaprosil za kakšno delo; ker niso imeli gradbene ekipe, sem delal v kovinarski stroki, kasneje pa pomagal tudi pri vzdrževalnih delih. Glavna sodna obravnava je bila 4. novembra lani: obsodili so me na pet zapora. To je bil strašen udarec, pričakoval sem največ dve, mogoče tri leta zapora. Ko sem stal pred senatom, sem imel občutek, kot da sem na čolnu sredi moija, zibal sem se, oblival meje pot, stemnilo se mi je pred očmi. Sele čez nekaj dni sem dojel, kaj to pomeni. Pritožba, ki sva jo napisala z odvetnico, mi je znižala kazen na štiri leta zapora, 10. februaija letos sem prišel na Dob. Po tihem sem sicer upal, da bom ostal v Celju, toda želja se ni izpolnila. Odkrito povedano, Doba meje bilo grozno strah, o njem so govorili strašne reči. Na srečo ni tako. Že tretji dan po prihodu sem dobil delo v gradbeni ekipi. Spoznal sem, da življenje tu ni tako hudo. Na Dobu živim v sobi številka 4 prvega oddelka, skupaj s še enajstimi obsojenci. Hotelskega razkošja resda ni, toda pogoji za življenje so v redu, hrana je odlična. Verjemite mi, da zunaj nisem slabo jedel, tukaj pa nič slabše. Zajtrk je običajen, ob mleku ali čaju še kruh, maslo, marmelada, evrokrema, med deseto in pol enajsto obilna malica, potem več menijev za kosilo. Tudi to mi je všeč na Dobu, ker te nihče nikdar ne vpraša, zakaj si tukaj, kaj si zagrešil, pač pa kvečjemu le, koliko let si dobii. Tu pač veljajo določena pravila, ki se jim moraš podrediti. Meni to ni bilo težko, sem namreč zelo prilagodljiv. In kaj bo potem, ko bom zunaj? Tri dni in tri noči skupaj bom spal, v zaporu še eno samo noč nisem mirno in spokojno zatisnil oči, tega enostavno ne moreš. Četrti dan pa bom odšel na socialno in se invalidsko upokojil. Vse pogoje za to izpolnjujem, ovir za upokojitev ne bo nobenih. V gradbeništvo se nikoli več ne bom vrnil, preveč grenkih spoznanj mi je prineslo, prikrajšalo za lep košček življenja. Prav je, da pride resnica o meni na dan. Upam, da sedaj ne bo nobenega, ki bi se sramoval, da meje kdaj spoznal, mi stisnil roko. Oto Holzinger ni goljuf, pač pa žrtev čudnih in neprijaznih okoliščin.« (9) Novomeščani Slavka M., ki danes šteje 41 let, dobro poznajo. Vprašanje pa je, če vedo tudi za njegovo življenjsko zgodbo, v kateri ni prostora za ljubezen, sočutje, milost. Prvo službo je dobil že s sedmimi leti, ko je moral raznašati časopise, prvič je na zatožno klop sedel pred štirimi leti. V sodniških arhivih je zapisan kot goljuf in prevarant. »Star sem bil vsega osemnajst mesecev, ko mi je umrla mama, zame je potlej skrbela mačeha. Solo sem obiskoval v Novem mestu, vendar so bila otroška leta polna gorja, v družini je bil doma alkohol. Ze s sedmimi leti sem si moral služiti kruh, po hišah sem raznašal časopise. Dela se nikoli nisem branil, poskusil sem se kot mizar, vendar brez večjega uspeha, mojster me praktično ni naučil nič. Namesto da bi spoznaval poklic, sem mu moral prati avtomobil in podobno. Namesto z domom sem rastel z ulico, prijatelji. Ko sem nehal raznašati ča- sopise, sem odšel na moije, v Ankaran, in tam delal na toboganu, spal pa pod šotorom. Vse bolj sem spoznaval, da mi je na kožo pisano le delo z ljudmi. Prodajal sem knjige, ukvaijal se tudi z druge vrste akvizitersko prodajo. Vmes so bile še službe v Novo-lesu in Krki. Toda denaija vseeno ni Za pomoč in sodelovanje pri nastajanju tega feljtona gre zahvala Republiškemu ministrstvu za pravosodje in upra vo, upravi Kazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni in upravi novomeških zaporov. bilo, mačeha meje izkoriščala, lepega dne pa meje v zahvalo postavila pred vrata. Odšel sem s trebuhom za kruhom. Prav nikoli pa mi niti na misel ni prišlo, da bi se ukvarjal s kriminalom. Prave strehe nad glavo nisem imel, dostikrat seje zgodilo, da sem prenočil kar pod starim novomeškim mostom. Vse te težave in probleme sem spretno prikrival, bil sem dovolj močan, da tega nikomur nisem pokazal. Še naprej sem si denar služil s pogodbenimi akviziterskimi deli, bil sem celo redno zaposlen kot akviziter pri Državni založbi Slovenije, vselej in za vsako delo, ki sem ga opravljal, sem imel dovoljenje in potrebne papiije. To je pač potrebno vedeti. Nobenih nezakonitih del nisem opravljal. Skušal sem se tudi ustaliti, dobiti redno službo, imel sem podporo pokojnega gospoda Suhadolnika in gospe Potrčeve, pomagal mi je tudi Franci Bor-san, ki je bil takrat na komiteju, pa Brumat, kije bil sekretar Novotehne. Toda delo tod je bilo zame pretežko, potrebno je bilo zlagati vreče cementa, zato sem odšel. V mil sem se v prodajo knjig, artiklov. In kje se je zapletlo? Gonja proti meni se je začela leta 1988. Takrat sem delal za Delavsko enotnost, bil veliko na terenu in nisem vedel za afero, ki seje takrat tam pletla. Zaslišali so me kot pričo v postopku zoper Zdeneta Malija, slednji mi je zato obljubil maščevanje. In res, kmalu je bila na policiji prijava zoper mene, češ da sem od nekega človeka dobil dvesto masažnih aparatov za prodajo, kar pa seveda ni bilo res. (Se nadaljuje) FOTO: T. JAKŠE IIz oči v oči -človek in tank Smo se sposobni upreti napadalcu, če bo prišel nad nas z najtežjim orožjem? Nova slovenska vojska odgovarja: da. Napadalcu se ne bo dobro godilo. Za to bosta poskrbela dobro izurjen branilec in orožje, ki je plod domačega znanja. Brli smo na vaji naših teritorialcev in videli, da mislijo resno. Zdi se, kot da je vojni oblak že preš naš zenit. Vsi si želimo, da se nikoli več i bi vrnil, toda zamolklo bobnenje n; obzorjem nam daje slutiti, da smo še vedi v njegovem dosegu. Samo nekaj dihov zlej vetra je namreč potrebno in ponovno bi lahko znašli v njegovem uničujočem vrtine l^hko se torej nekoliko oddahnemo, un nmo, a brezskrbni ne smemo biti. To bon morali pač prepustiti letom, ki prihajajo, upanju, da bodo mirnejša in srečnejša, tu onkraj naših meja. "Mir pri sosedih, mir p nas,” so včasih dejali stari ljudje in sedaj i lastni koži lahko spoznavamo, kako resniči s° bila njihova spoznanja. Da smo Slovenci miroljubni in gostolju optimist, ki je pričakoval, da bomo v objemu civilizirane Evrope lahko odvrgli orožje in se povsem posvetili drugim stvarem. Za to je, objektivno gledano, res prezgodaj, a hkrati tudi ni potrebno, da postanemo militarizira-na država, kot na primer Izrael, ki ima na svojih mejah le sovražnike. Ali kot bivša Jugoslavija, ki je iz nekakšne preganjavice kopičila gore orožja in redila celo kasto nesposobnih, vase zaverovanih militaristov, ki jim je bila država le sredstvo za lastno preživetje. Skratka, potrebna nam je obramba, sloneča na danih okoliščinah in zmožnostih in prilagojena cilju, ki ga želimo doseči. To smo tudi že prej vedno poudarjali, toda sedaj imamo o tem možnost sami odločati. k ui ljudje, smo vseskozi poudarjali. Morda celo preveč, kajti nekateri so si to pričeli po SVoJe tolmačiti, češ da smo slabi vojaki, da 23 obrambo nimamo smisla in da vojaške &deve zato raje prepuščamo drugim. No, ukazalo se je, da smo skrb za obrambo Prepuščali drugim predvsem zato, ker v obrambi nismo videli cilja, ampak le sredstvo, bmo pač bolj praktično, evropsko usmerjeni. Naj se podijo in poležavajo po poligonih cele dneve in leta,” smo si dejali, "mi imamo Pametnejšega dela dovolj, bomo pa zagrabili f-3 orožje in opravili z napadalcem takrat, ko bo prišel.” Kam je pripeljalo podcenjevanje i — m jc a "J * je imela za eno od najmočn .r°pi, spoznala lani. Naj je brl izid v°jne v Sloveniji rezultat podcenj Presenečenja, napačnih kalkulacij jv uma,ii lu.uiuu, ivi amu ga 1 ,Pa je suverena in sedaj tudi medn priznana država. Ta država pa že nestabilnosti v kotlu, iz katerega •zvlekla, potrebuje svojo obrambo. "I sPet tam!” bi razočarano vzkliknil j Premagati strah pred goro železa Če se držimo teh načel in nam je cilj zgolj obramba našega ozemlja, potem se nam samo po sebi vsiljuje vprašanje, koliko smo sposobni v to obrambo vključiti tudi bojna sredstva in priprave, ki smo jih podedovali po razpadli jugoslovanski vojski, da bi si tako znižali izdatke. Vaja, ki jo je pripravil na strelišču nekdanje jugoslovanske vojske v bližini Pivke na Krasu republiški štab za teritorialno obrambo, nanjo pa je njegov oddelek za državljansko vzgojo in psihološko-propagandno dejavnost povabil tudi novinarje, naj bi dala odgovor na to vprašanje, ali vsaj na tisti del, ki se nanaša na "bližnji protioklepni boj”, kot se je imenovala. Vaja se je odigravala na treh prizoriščih ogromnega vojaškega strelišča, ki se razteza med kamnitimi kraskimi hribi. Eden od teh hribov je tudi slovita Sveta Trojica, od koder naj bi bil, z Vrha, doma Levstikov junak Martin Krpan. Ta je pokazal dovolj korajže pred okrutnim Brdavsom, ki je ogrožal dunajski dvor. "Ali imamo še kaj takih Krpanov, ko bo šlo za domače dvorišče?” smo se spraševali. Bilo jih je nekaj, oblečenih v lične uniforme slovenske vojske in pripravljenih na spopad. Pokazali so, kako se je treba postaviti po robu modernim Brdavsom. Ti ne jašejo na iskrih žrebcih, ampak se valijo po cesti v debelem oklepu ropotajočega železja, bruhajoč ogenj. "Najvažnejše je premagati strah pred tankom, osredotočiti se na to, kam ga usmeriti, kako ga zaustaviti in ga uničiti,” je pripovedoval vojaški strokovnjak, ki je komentiral vajo pouličnega protitankovskega boja. Toda eno so besede, drugo pa je grozljivi občutek, ki ga zbuja ogromna železna gmota, ko se z rožljajočimi gosenicami in naperjeno cevjo vali proti tebi. Tank, ki je poskušal zapeljati skozi to ulico, je bil uničen. Skupina, ki ga je napadla, mu je zadala dober zadetek s tromblonom, ga zaustavila z vrsto protitankovskih min in odvrgla nanj zažigalno snov. Kaj se pravi Osnova tega večcevnega raketnega metalca je osemcevna modula in takšne lahko sestavljamo v večje enote, tja do 64-cevnega raketnega metalca, pač odvisno od potrebe od zmogljivosti prevoza. Teža lanserja brez vozila je 220 kg, streže pa mu posadka petih mož. Osnovno osemcevno modulo lahko prevažamo že na navadni avtomobilski prikolici ali lahkem kamionu. Njena konstrukcija je rešetkastega tipa, enostavna in cenena za proizvodnjo, pri uporabi na terenu pa zdržljiva in enostavna za vzdrževanje in skladiščenje. Strokovnjaki so nam zagotovili, da tudi ni nobena težava na enaki osnovi izdelati metalec za rakete drugačnega kalibra, če bi se to izkazalo za potrebno. Preizkus večcevnega raketnega metalca, najprej z izstrelitvijo posamičnih pilotnih raket, potem pa v kratkem rafalu s presledki 0,6 sekunde, je bil prava pesem za tiste, ki Tank je treba zaustaviti, potem uničiti. Vojak je pod drveči tank porinil desko z minami, ki mu bodo razstrgale gosenice. izgubiti strah pred železno maso, pa je pokazala naslednja vaja, ko se je skupina napadalcev skrila v cestni jarek, da je tank zapeljal čeznjo, nakar ga je napadla. Po prikazu spektakularnega boja z oklepnim vozilom v urbanem naselju smo se vsi skupaj preselili na novo prizorišče. Tu smo si lahko od blizu ogledali protioklepno orožje s pripadajočim strelivom: ročne raketomete "Zoljo” in "Oso” ter sistema vodenih raket "Metis” in "Maljutka”, poleg tega pa še netrzajni 82 mm top M 60, samovozni 90 mm top M 18 in tank M 84, ki so tudi že stali na izhodiščnih položajih za streljanje. Pod nami je bila dolina, na nasprotnem bregu, na razdalji približno od 600 do 1500 m, pa so bile razporejene tarče: trije odsluženi tanki. jim je švistenje tega modernega orožja pogodu. Natančnost zadetkov pri tem niti ni tako pomembna, saj je namenjeno predvsem pokritju širšega terena in prizadejanju škode sovražniku, bodisi z destabilizacijo njegove frontne črte, oskrbnih linij in zaledja, kot tudi onesposabljanju večjih objektov, kot so Doma izdelan poceni, zanesljiv in enostaven osemcevni raketomet za 128 mm rakete, ki jih je v naših skladiščih ostalo še dovolj. letališča ali skladišča. Največji domet, 8.600 m, to že omogoča. Kot posebno poslastico so vojaški strokovnjaki in inženirji podjetja Eso prikazali raketo iz projekta Tiraš, ki ima razmeroma veliko ognjeno moč, domet do 14.500 m, je prenosljiva tudi v delih, njena konstrukcija, izdelava je enostavna, prav tako lansiranje in, kar je treba posebej poudariti, sorazmerno poceni. Za tiste, ki jih je skrbela udarna moč slovenske vojske, je bil dan vsekakor koristno uporabljen. Po vsem, kar smo videli, lahko mirneje spimo. Tako sta menila tudi vodilna moža v naši obrambi, general Janez Slapar in obrambni minister Janez Janša, ki sta se tudi udeležila gromkega sončnega dne na Krasu in vaje ocenila kot uspešne. Slovenska vojska se je oddaljila od stare jugoslovanske armade po načinu razmišljanja, po taktiki, oddaljuje se po načinu obrožitve. Malo krvnega sorodstva pa je mestoma še zaslediti. Recimo v organizaciji. V Ljubljano naj bi se vrnili do druge ure, vse skupaj pa je trajalo poldrugo uro dlje. Če ni bil to poseben taktični manever naše nove vojske, bi kazalo zadevo do podobne take prireditve malce popraviti. TONE JAKŠE Slovenska smučka za 21. stoletje Ognjeni ples se je kmalu pričel. Najprej so staro jeklo načele protitankovske mine na daljinski vžig, nato so se vanj usmerile rakete, nazadnje pa še topovski izstrelki. Nekateri zadetki so bili točni, atraktivni in so pri gledalcih pželi glasno odobravanje. Zlasti je bilo zanimivo slediti vodenim raketam, Bo slovenska smučka naučila Japonce sproščenega smučanja? V smučarskem svetu je izredno zanimanje za novo smučko, izum mladih slovenskih inovatorjev, ki omogoča lažje, sproščeno, manj utrudljivo smučanje in hitrejše učenje. čeprav je bilo ravnanje z njimi pravzaprav zelo težavno, kajti za borbo s hriba na hrib niso najbolj primerni. Tisti, ki strelja z njimi na ravnini, ima precej boljši občutek in lažje presodi oddaljenost in višino objekta, ki ga želi zadeti. Krona te vaje je vsekakor bilo streljanje s samohodnim topom, nato pa še s tankom v gibanju. Zadetki so bili presentljivo dobri, mogočne salve pa so marsikomu obudile spomin na nedavno minulo vojno v Sloveniji, ko v tankih niso sedeli domači fantje, ampak oficirji okupatorske vojske, ki so se trudili zadati nam čimvečjo škodo. Tako je bilo moč slišati tudi marsikatero zgodbo o osebnem bojnem srečanju z železno pošastjo, kajti med tistimi, ki so spremljali vaje, niso bili samo novinarji ampak je bilo med njimi tudi veliko častnikov iz območnih in pokrajinskih štabov ter učnih centrov. Veliko od teh jih je med zadnjo vojno že doživelo ognjeni krst in so imeli o svojih izkušnjah marsikaj povedati. Med prvim in drugim delom vaje so prireditelji za vse udeležence pripravili kratek piknik na vroči, a k sreči tudi rahlo vetrovni kraški planoti. Grižljaj kranjske klobase s toplim čajem je v naravi lepo teknil. Znanje je tudi orodje Kako se da domače znanje koristno uporabiti, smo imeli priložnost spoznati v tretjem delu vaje, ko smo si lahko od blizu ogledali večcevni raketni metalec LVRM -128 - V9l, potem pa tudi videti, kako deluje. V skladiščih slovenske teritorialne obrambe, pa tudi v zapuščini nekdanje JA, ki jih v naglici ni utegnila sprazniti, je ostalo večje število še uporavnih raket kalibra 128 mm, vendar pa brez primernih metalcev. Problema so se lotili strokovnjaki podjetja Eso iz Velenja in izdelali lahki večcevni raketni metalec za rakete R - 128 - VBR, katerega karakteristike so posebej prilagojene potrebam naše teritorialne obrambe, njegova proizvodnja pa je enostavna. Mlada slovenska inovatorja Jurij Franko in Pavel Škofič sta s pomočjo računalniškega modeliranja in kreativnega izkustvenega konstruiranja razvila novo smučko, ki ima posebno obliko in lastnosti. Večletni inventivni razvoj in testiranja so pokazali zanimive lastnosti in značilnosti nove smučke. Ob obremenitvi zavije v željeno smer, je lahko vodljiva in zelo stabilna, izredno dobro prijemlje v ledu in trdem snegu. Stabilna in drsna je v celcu in južnem snegu. Za začetek zavoja in drsenje po robnikih v primerjavi za običajno smučko potrebno le malo moči. Zaradi velike stabilnosti omogoča sproščeno, človeku prilagojeno držo. Zavoje lahko izvajamo z naravnimi vsakodnevnimi gibanji. Je varnejša, hitrejša je v zavojih, začetnikom, starejšim smučarjem in otrokom omogoča lažje, manj utrudljivo smučanje in hitrejše učenje. Sama značilnost smučke zahteva pravilno sodobno tehniko. Začetniki, starejši smučaiji in otroci sojo v več kot 70% pripravljeni zamenjati za svoje smuči, kar je najboljši dokaz njenih sposobnosti. Testiranja v letošnji sezoni na slovenskih smučiščih ter na učiteljskem republiškem seminaiju na Rogli so potrdila njene lastnosti in sposobnosti. Zato je bila smučka predstavljena kot učni pripomoček na 22. svetovnem kongresu in 7. svetovnem prvenstvu v Appiju na Japonskem. ISIA — mednarodna organizacija profesionalnih učiteljev smučanja je napravila izjemo in prvič na kongresu dovolila predstaviti smučarsko opremo. Predstavitev konstrukcije in strokovna obrazložitev smuči ter primerne tehnike za njihovo uporabo, ki stajo za udeležence opravila Jurij Franko in Matjan Stele, je udeležence kongresa naravnost šokirala. Ti so se nato s testiranjem smuči tudi sami prepričali o njenih sposobnostih in jo zelo ugodno ocenili. Novost je bila predstavljena tudi več kot 160 direktorjem smučarskih šol in učiteljem smučanja iz Japonske. Še posebno odmevne pa so bile predstavitve V Onzawi Onsnu, prizorišču Interskija 1995, ter v čudežnih japonskih smučarskih centrih Gala in Tsudanuma. Japonska je dežela, ki ima že več kot 12 milijonov smučarjev z letnim porastom nad l .5 mio novih smučaijev. Kljub dragi opremi je smučanje vse večji in perspektivnejši posel. Japonci so na splošno slabi smučaiji, smučajo togo, nesproščeno, kar je v nasprotju z njihovim načinom gibanja. Zanimiva je njihova dolgoročna usmeritev, ki temelji na povečanju deleža dela na domu in večjem poudarku na rekreaciji in športnih aktivnostih. Tovarne na Japonskem tako postajajo sestavljalnice in skladišča doma izdelanih polizdelkov. Zato je bil cilj predstavitve na Japonskem še posebej pomemben. Njihov odziv na novo smučko in sproščen, naravnemu gibanju prilagojen način smučanja je bil izredno ugoden. Tako avtorji kot japonski smučarski strokovnjaki menijo, da nova smučka omogoča spremembo načina smučanja Japoncev. Po uspešno opravljenih predstavitvah in testiranju smučarskih strokovnjakov in slučajnih smučaijev na smučiščih so prednosti nove smučke spoznali in priznali ne samo Japonci, temveč tudi strokovnjaki iz drugih držav, ki so sodelovali na kongresu. Dogovori za predstavitve, seminarje in testiranja tako na Japonskem kot v Kanadi, Italiji, Holandiji, Avstriji, Skandinaviji, Švici in Španiji so dokaz velikega zanimanja za inovacijo. Nova smučka, kije ob uporabi primerne tehnike resnično učni smučarski pripomoček, je ponoven dokaz naše ustvarjalne domiselnosti in moči slovenskih strokovnjakov. Inovatorja dajeta prednost domačemu proizvajalcu, že sedaj pa je velik interes za modelno in patentno zaščiteno inovacijo, tudi za odkup licence. Zato je izjava enega vodilnih smučarskih strokovnjakov sosednje države, da je to smučka 21. stoletja, izziv slovenskim poslovnežem. S. M. priloga dolenjskega lista Pavle. Najstarejši je bil Tone, ki se je rodil 1922. leta, najmlajši pa Pavle, rojen leta 1936. Leta 1929 so pričeli mlin razširjati, da bi pridobili prostor za vse večjo družino. Poleg gradbenih mojstrov so pomagali tudi domači fantje, saj so se morali razumeti prav na vse. Tedaj se je zgodila v mlinu prva nesreča: Lojzetu, bratu gospodarja Mihaela, se je pod nogami spodmaknila deska in omahnil je v globino. Ko so ga dvignili, je bil nezavesten. Komaj vidne znake življenja Tragična usoda rodu na Lahinji Kakšna zla usoda je tičala v Premlovem mlinu v Krivoglavicah, v katerega so se vselili štirje Žuniči iz Amerike? Tri življenja je odnesla prva svetovna vojna, četrtega druga. Smrt pa je še slepo sejala vsenaokoli. Ko so kolesa obstala, se je njen ples ustavil. Mlin je bil v slovenskem ljudskem verovanju kraj, kjer so se dogajale čudne stvari. Že zaradi lege - ponavadi postavljen na samem, v temačno kotanjo ob deroči vodi - je zbujal v ljudeh vsake vrste domišljijo. Spodbujalo jo je neprestano vrtenje mlinskih koles, ki so poganjala mlinske kamne tudi v tihi noči, ko je vse drugo utihnilo v snu. Se tedaj je bilo slišati iz mlina skrivnostno ropotanje. Mlinar, vezan na sezono in vodostaj, si pač dostikrat tudi ponoči ni mogel privoščiti nepretrganega spanca. Njegovo nočno delo pa je v bujni ljudski domišliji zbujalo sume o povezavi z najrazličnejšimi nadnaravnimi silami. Zato so bile usode milinaijev in njihovih družin še toliko bolj na ljudskih očeh. Česa vsega bi včasih ljudje ne spletli iz zgodb okoli Zuničevega mlina na Lahinji v Krivoglavicah? Čudna igra usode je namreč hotela, da je od začetka tega stoletja, torej od takrat, ko se je Žuničev rod priselil sem, le redkokateri moški umrl naravne smrti. Sedanji gospodar Tone Žunič skrbno hrani dokumente o zgodovini mlina. Najpomebnejša med njimi sta gotovo kupna pogodba, s katero je 27. oktobra 1898 njegov prapraded Matija Žunič iz Zastave kupil od metliškega gospoda Premla mlin v Krivoglavicah. To je bil mlin, ki so ga Premu postavili v Krivoglavicah leta 1832, potem ko jim prvi njihov mlin na Primostku ni več zadoščal. Kupna vsota je bila 4.300 goldinarjev, od tega je znašal prevzeti dolg 600 goldinarjev. Na roko je bilo treba odšteti 2.600 goldinarjev, 1.100 goldinarjev pa je s 6 odstotnimi obresti ostalo izplačljivo v enem letu. Matijav Žunič je kupil mlin za svojega sina Petra Žuniča, ki se je dobro leto poprej, 12. maja 1897, v kraju Calumet v ameriški zvezni državi Michigan poročil z Marijo Tomec, sicer doma iz Bosiljevega. Iz navedb o poročnih pričah ter poznejših krstnih botrih je razvidno, da so bili takrat v Ameriki še drugi Žuniči, Matija, verjetno Petrov brat, pa Katarina in Jožefa. Kako je šlo pozneje s temi in ali ima, onkraj oceana še kako sorodstvo, Tone Žunič sedaj ne ve, pričakuje pa, da se mu bo kdaj oglasil kak daljni sorodnik, iščoč svoje korenine. Iz dokumentov je tudi razvidno, da so se pradedu in njegovi ženi Mariji v Ameriki rodili trije otroci, predno sta odšla na pot v domovino: Peter, Mihael in Katarina. Mala Katarina je verjetno umrla, še predno se je družina odpravila na pot, kajti pozneje med njunimi otroki ni več omenjena. Tudi potem, ko je prišla družina domov in se nastanila v mlinu, ki pa je bil tisti čas vse kaj drugega kot udobno bivališče za veliko družino, so se še rojevali otroci: Janez, Niko, Lojze, Barbara in Rezika. Edina še živa je danes Rezika, ki se je naselila v Zagrebu. Oče in sin ostala na fronti v Do prve svetovne vojne je teklo življenje v Žuničevem mlinu brez večjih pretresov. Ko pa so se razvnele bitke na evropskih frontah, so se v krvavem metežu znašli kar trije Žuniči. Najprej oba Petra, oče in sin, proti koncu pa še Mihael. Domov se je vrnil le najmlajši. Oče Peter je ostal za vedno na solunski fronti, njegov najstarejši sin pa neznano kje. Pripovedovali so, da je mati, ko je zvedela za usodo svojih najdražjih, od žalosti zbolela in še istega leta umrla. Devetnajstletni Mihael, ki je prišel živ iz vojske, je moral prevzeti skrb za mlajše brate in sestre. Vsi po vrsti so se morali privajati delu v mlinu in na polju, toda naj je bil mladi Miha še tako korajžen in podjeten, brez skrbne ženske roke ni šlo. Leta 1921 se je poročil z Ano Tomc iz Kapljišč pri Podzemlju. V kakšnem stanju je bil takrat mlin in gospodinjstvo v njem, pove že anekdota, ki je še danes živa v Žuničevi rodbini: gospodar Tomc s Kapljišč, ki je obljubil Mihaelu Žuniču svojo hčerko za ženo, je skrbno pazil, da Ana pred poroko ni videla, kam se bo primožila, boječ se, da bi se sicer premislila. Naj je bilo z začetkom njune ljubezni tako ali drugače, Ana in Mihael sta si pričela urejati mlin v prijetno gnezdece, v katerem so sc rodili Tone, Tončka, Polde, Stanko, Mihec, Ludvik in mlin na Krupi. Bil je okrožni sekretar Osvobodilne fronte. Toda umakniti se je moral v ilegalo, kajti Italijani so mu prišli na sled in za njim razpisali nagrado. Koga je zasrbel judežev denar, se ne ve, toda znano je, da je bil Miko izdan in v Semiški gori dvainštiridesetega leta ubit. Istega leta se je v mlinu pri Žuničevih zgodila še ena nesreča. Povzročili so jo Italijanski vojaki, ki so se nenadoma pojavili v dolini. Oče je delal v mlinu, ko so prišli. Prvi jih je zagledal mali, komaj šest let stari sin Pavel. Ustrašil se jih je in planil v mlin k očetu. Toda mlin je delal, preslica se je vrtela in Pavla, ki od razburjenja ni bil dovolj pazljiv, potegnila in razmrcvarila. Hlipajoč od silne bolečine je pred presenečene italijanske vojake Mihael prinesel mrtvega najmlajšega sina. Mihaela so v gozdu razmesarili Osemnajstega aprila 1943 leta je prišel na vrsto tudi gospodar Mihael. Že na poti v Krivoglavice so se belogardisti hvalili: "Sedaj gremo pa po Žuniča. Klobase bomo delali iz njega.” Ko so prišli v mlin in mu ukazali, naj gre z njimi, je Mihael že vedel, koliko je ura. Zato je z izgovorom, da se gre še obleč, stopil v sobo, od tam pa se spretno splazil skoz okno in v Lahinjo. Bil je že sredi vode, ko je eden od belih po naključju pogledal v sobo in opazil ukano. Mihaela so dobili nazaj, kajti zagrozili so, da bodo pobili domače, če se ne vrne. Tako mu ni preostalo drugega. Vsega mokrega in bosega so ga sedaj zvezali z ostro žico in domači ga niso videli več živega. V gozdu v bližini Geršičev, poldrugi kilometer od hiše, stoji v bližini kraja, kjer so ga zverinsko mučili in ubili, še danes spomenik. Ko so opravili zločinsko delo, so šli k Šimčevim v Geršiče po lopato, češ da morajo vkopati top. Domačinom se je zdelo to čudno, saj so bili vsi krvavi. Pozneje so dobro zamaskiran grob našli otroci, ki so v bližini pasli živino. Bili so to otroci Mihaelove sestre Barbare, ki se je poročila k Papičevim v Geršiče. Barbara je plitvi grob izkopala in videla, da gre res za nesrečnega brata. Papičeve iz Geršičev in Žuničeve iz Krivoglavic je že prej združila skupna nesreča. Očeta sta se skupaj borila in bila skupaj pogrešana na solunski fronti. Bara se je potem poročila s Papičevim fantom. Eden od njenih sinov je isto leto kot Mihael umrl v internaciji na Rabu. Mlia je po Mihaelovi smrti skoraj je kazal še osemnajst dni. Potem je le prišel k sebi, a čisto pravi ni bil nikoli več. Zato je verjetno prišlo tudi do druge, še usodnejše nesreče, februarja dve leti pozneje. Kot je bilo takrat v navadi, ne pa seveda dovoljeno, so v mraku vaški fantje z dinamitom v Lahinji pokončali nekaj rib. Lojze je spustil vodno zapornico in jim tako pomagal, da so ribe lažje pobrali iz vode. Kaj se je zgodilo potem, ko je Lojze spet dvignil zapornico, ne ve nihče, saj prič ni bilo. Lojzeta ni bilo k večerji. Iskali so ga vsepovsod, a se potolažili z mislijo,, da se je morda odpravil k teti v Geršiče. Žal ni bilo tako. Resnico je ugotovil Mihael, ko je ob štirih zjutraj hotel pognati eno od mlinskih koles. Ni se premaknilo. Pogledal je natančneje in pod kolesom zagledal Lojzevo truplo. Štiri leta pozneje je Lahinja v Žuničevem mlinu spet pobrala svoj davek. Petletni Mihec je stal ob vodi in se igral s palico tako, kot je tolikokrat videl početi starejše ribiče. Ko so ga domači pogrešili, je bilo že prepozno. Izpred rešetk na zapornici so iz vode potegnili le njegovo mrtvo telesce. Tudi druga svetovna vojna je v ta idilični kotiček ob Lahinji posegla z vso krutostjo. K mlinu so poti vodile različne vojske. Oče Mihael je delal za partizane. To je skrbno prikrival pred domačimi. Isto je delal tudi njegov brat Miko, ki je imel v najemu Zurčev Oglarska kopa ob Soldaškem studencu z vrha lahko zažgeš. V to kopo sem zložil okoli štirideset prostorninskih metrov drv, ki sem jih dobil z redčenjem domače hoste. Spodnja dva štosa drv pokrivamo s smrečjem, zgornji del, ki se mu reče glava kope, pa pokrijemo z listjem. Ko je to narejeno, celo kopo zamečemo z zemljo. Najboljša je zažgana, taka, ki je že bila uporabljena za čmenje kope, kot se temu opravilu pravi.” Kopo je Žagar ob pomoči svojih sinov postavil v dveh dneh. Potem jo je treba zažgati. "Najprej drobna bukova drva na tenko nažagam, mi pravimo, da jih nažagamo ’na čike’. Teh čikov pripravimo do dva metra. Z vrha v kopo skozi svrž natresemo tri do pet lopat žeijavke, nanje pa na vsake tri ure čike, dokler ne pride ogenj do vrha kope. To pri taki kopi, kot je tale, traja dobra dva dneva. Ko pride ogenj do vrha kope, svrž zabijem in kopo odpiram od vrha navzdol, da v notranjosti enakomerno tli. Ta kopa bo gorela deset do dvanajst dni, odvisno od vremena; če je deževno, traja dlje.” Ves čas, odkar kopo zažgo in dokler je ne ugasnejo in poberejo oglja, mora biti oglar zraven, da lahko nadzoruje potek gorenja, da Pod svetlim in zračnim zaselkom Jagodnik, v odmaknjenem, a prelestnem kraju v dolini ob potočku, ki deli te skrite kraje v trebeljanski fari od vzpetine, na vrhu katere stojijo ostanki mogočnega hmeljniškega gradu, je Jože Žagar z Jagodnika na veliki ponedeljek zakuril veliko oglarsko kopo. V njej je skuhal okoli 4 tone oglja. Oglaijenja, tega skorajda že pozabljenega znanja, se je bistri in vedoželjni Žagar naučil v mladih letih od starih oglarjev. Kot mlad fant je šel Jože Žagar v službo h GG Novo mesto in tam kot gozdni delavec ostal vse do upokojitve lani. "Enaitrideset let sem bil sekač in v tem času sem naredil več kot 15.000 prostorninskih metrov drv pa še nekaj gozdnogojitvenih del bi se nabralo,” pove Žagar, ki je imel kot gozdni sekač beneficirano delovno dobo, gozdna mu je dve leti še kupila in tako je šel, čil in zdrav, v pokoj, ko še ni dopolnil 50 let. "Joj, koliko smo včasih sekali!” se rad spomni Žagar. 'Te hoste okoli Hmeljnika smo v času, kar sem bil jaz sekač, dvakrat preredčili. Po 1000 metrov drv na leto smo naredili, zadnja leta pa je bilo tega manj, vse več je bilo goli in vse manj drv.’ Včasih je gozdna redno kuhala oglje in so imeli zaposlene oglarje. Ko je bil Žagar star 19 let, je bil zraven, ko so stari oglarji pripravili in zakurili kopo. "Včasih se je porabilo zelo veliko oglja. Skladišče za oglje je bilo v Bršlinu, od tam pa so ga z vlaki razvažali. Veliko ga je šlo v tujino, največ v Italijo,” se spominja Žagar. 'Takole je veljalo: klada, ki sta jo morala dvigniti na konja dva delavca, je šla za oglje; poleg teh pa še sečenice, se pravi vrhovina.” A kmalu potem, ko je Žagar videl, kako se naredi kopa, so kuhanje oglja v gozdni opustili. "Pred desetimi leti pa sem dobil starega oglarja in skupaj sva pri Hmeljniku postavila veliko kopo, tako kot je ta sedanja - 40 metrov drv je šlo vanjo. Takrat sem se pravzaprav zares naučil, kaj in kako je treba narediti.” Po tistem je Žagar sam oz. s pomočjo svojih sinov postavil še tri kope, ta, ki jo je prižgal na velikonočni ponedeljek, je že četrta. Zadnjo je naredil pred dvema letoma, a je bila še enkrat manjša kot sedanja in je iz nje dobil okoli dve toni oglja. "S kopo in kuhanjem oglja je veliko dela in skrbi,” pripoveduje Žagar. "Najprej je treba pripraviti kopišče. Na ravno podlago zarišeš krog, tukaj je premer okoli osem metrov. V središče postaviš tri bukove kole in narediš nekakšen obroč, luknjo. To je svrž. Okoli tega obroča zlagamo drva, svrž pa je zato, da potem, ko je stvar končana, kopo popolnoma opustel. Doma je ostala le mati Ana, pogumna in odločna ženska, drugi otroci pa so odšli z nesrečnega kraja, eni k sorodnikom, drugi k partizanom. Polde je odšel z njimi že leta dvainštirideset, drugi potem, ko so videli, kaj se je zgodilo z očetom. Vsi se niso vrnili. Polde, ki je odšel k partizanom kot sedemnajstletnik, se je srečno prebil skoraj skozi vso vojno. Toda čisto na koncu, ko se je s Cankarjevo brigado prebijal proti Ljubljani, ga je na Igu zadela usodna krogla in ostal je tam za vedno. Drugi so se vrnili domov. Tudi Tone, najstarejši Mihaelov sin. Prevzel je gospodarstvo in mlin je zopet zapel. Tone se je poročil z Ivanko iz Križevske vasi. Rodili so se jima trije otroci: sin Tone, najstarejši, ter hčerki Marjanca in Martina. Ob koncu petdesetih let pa je mlinarstvo zahajalo v krizo. Tone je poskušal slediti razvoju in v začetku šetdesetih je nabavil valjčni mlin, ki naj bi njegovemu gospodarstvu odprl novo perspektivo. Tako je pred pomladjo leta triinšestdesetega kazalo kar lepo, saj je bilo dela dovolj. Mudilo pa se je, kajti bližala se je velika noč, visoka voda *pa je prej posel nekoliko zavirala. Zato je mlin spet pel dan in noč. Tone, ki mu je stregel, je bil že pošteno utrujen. To je bilo tudi krivo, da prvega pomladnega dne ni nikoli ugledal. Dvajsetega marca ob sedmih zvečer, ko je natikal jermen na jermenico, mu je ta zgrabila jopico in zdrobilo mu je prsni koš, da je bil na mestu mrtev. Tako je Žuničev mlin v Krivoglavicah zahteval zadnjo žrtev. Hkrati pa si sodil tudi sam, kajti od takrat je šlo z njim navzdol. Z mletjem se je poskusilo nekaj najemnikov, a so kolesa leta 1968 za vedno obstala. Ob očetovi smrti je bilo sedanjemu gospodarju Tonetu šele štirinajst let. Sedaj ima z ženo Ivanko že toliko starega sina Andreja, ki obiskuje zadnji razred osnovne šole v Podzemlju, in hčerko Darjo, ki hodi v sedmi razred. Andrej namerava nadaljevati študij na šoli elektro smeri. Malo verjetno tudi z mislijo na Lahinjo, ki mimo nekdanjega mlina teče. sedaj čisto neukročena. Morda pa bo imel Žuničev rod nekoč več sreče z malo elektrarno, kot pa z mlinom, s katerim je delil usodo od začetka tega stoletja? Reka odgovora ne pove. Skrivnostno šumi čez jez, le kadar njene vode narasejo, grozeče utihne. Pravijo, da se samo v tem razlikuje od drugih rek. TONE JAKŠE mu ogenj ne uide, da v notranjosti pravilno tli, to pa doseže tako, da od zgoraj navzdol v kopi dela luknje, skozi katere se suče dim. Tako so Žagarjevi zraven kope, v idilični dolinici ob potoku, katerega izvir je menda še v Napoleonovih časih dobil ime Soldaški studenec, postavili prostoren šotor in v njem so oče in kateri od sinov preživljali tople poznoaprilske noči. Konec prejšnjega tedna je Žagaijeva velika kopa pri Soldaškem studencu stlela in oglje je bilo kuhano. "Ko kopa dogori do tal, jo je treba 'spucati',” je spet povzel besedo gospodar Žagar. "To delamo od vrha po pasovih. Zemljo stolčemo dol in jo pograbimo. Ko je to opravljeno, pride na vrsto jemanje oglja ven, temu pravimo štoranje. Pucanje in štoranje je pri oglarjenju najtežje in najbolj umazano delo. Zaradi tega pravijo, da si črn ko oglar. Z zemljo, ki jo stolčemo s kope, ko smo jo spucali, oglje, ki ga s posebnimi oglarskimi vilami jemljemo iz kope, sproti pokrivamo ali gasimo. Oglja ne smeš gasiti z vodo, ampak s tem prahom, kajti tako, ki je gašeno z vodo, ne da od sebe prave vročine, zato ga kovači ne marajo.” Dvanajst ur mora biti oglje pod milim nebom, da se ohladi in da ga lahko namečejo v vreče, te pa potem zložijo pod streho in tam čaka na kupce. In kdo danes še potrebuje in kupi oglje? "Pred leti skorajda ni bilo več moč prodati oglja, sedaj pa je spet nekaj več povpraševanja po njem,” pravi Žagar. "Potrebujejo ga na železnici pa na Cestnem podjetju, nekaj Agroservis pa sem in tja se še najde kakšen kovač. Še največ ga porabi Zajc iz Mirne Peči, on je res še pravi kovač. Ampak če bi človek gledal kuhanje oglja skozi denar, se tega posla gotovo ne bi lotil. Dela je ogromno pa še težko in naporno je. Jaz sem kopo naredil zato, ker sem v pokoju, imam več časa, pa fantje mi pomagajo, ampak če bi svoje delo računali, bi se pokazalo, da ni nobenega zaslužka. Veseli me, ko vidim, da so tudi sinovi vneti za to delo. Najlepše pa je, ko vidiš, da si nekaj naredil.” A. BARTEU 12 priloga dolenjskega lista (3 NAGRADI NA RAKO IN V KOČEVJE Žreb je izmed pravilnih rešitev 17. nagradne križanke izbral reševalca Nika Kaseta z Rake, ki bo prejel denarno nagrado 1.000 tolarjev, in Patra Bruneja iz Kočevja, ki bo prejel lepo knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, da nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko tekočega oziroma hranilne knjižnice, da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 25. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 19. REŠITEV 17. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 16. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: VZOR, RASA, RA-PA, IVER, PADEC VLADE, BER, EKRAN, PETERLE, LD, ACETON, GOA, OPAT, KADILO, PAPIN, OCUREK, AMONIT, MANIRA, SPRAVILO, ENIJ, TAT, OTOR, KASA. Snov in duh sta v trenutku smrti za vedno ločena, in truplo kakega junaka ali velikega moža ni nič bolj sveto ko truplo cestnega razbojnika. S. ANDRES Vsaka filozofija in estetika duši umetnost, če ji vsiljuje katerekoli ozke teze. V. RUS Če se združijo poštenje, znanje, pogum in načelnost, potlej ni sile, ki bi lahko zlomila to zavezništvo. Samo trenutno jih lahko poteptata umazana manipula-cija in groba sila. A. KIRN nagradna križanka © DOLENJSKI LIST FRANC. VOZNIK F1 (ALAIN) KANJA OBRAZNA MASKA DOLENJSKI LIST DOMAČA PERNATA ŽIVAL KEM. SIMBOL ZA FLUOR NEM. KNJIŽEVNIK 119. STOL, THEODOR) UJNA SRBSKO MESTO PODJETJE, KI NUDI GOSTINSKE STORITVE NIKARAGOVSKI POLITIK (DANIEL) NAMEN POGORJE V NEKDANJI SZ AVTOR J. UDIR MOŽKOIME DEL POSODE ZBOR MESTO V NEMČIJI (OB DONAVI) KEM. SIMBOL ZA RADIJ OKLJUK PRELAZ ČEZ VELEBIT MESTO V SIRIJI STARA UTEŽ RANJENA ŽENSKA BELILNO SREDSTVO POZITIVNA ELEKTRODA MAJAŠ SVETOPI- SEMSKI PREROK NACIONALNI MUZEJ V MADRIDU VRSTA OBLAČILA DEL OBALE, KI SEGA NAJDLJE V MORJE MARIBORSKI TEDNIK MANU PROPRIA FR. PISATELJ (ANDREI BAKHOVA PALICA NORD. BOGINJA MORJA PRIPRAVAZA MERJENJE DELA ORGANOV INDUSTR. MESTO POD URALOM ŽIVLJ. TEKOČINA TRINOŠTVO OSIP ŠEST PAOBLA TEMPERATURA PREHODA IZ TRDNEGA V TEKOČE STANJE KRAJ V GORSKEM KOTARJU (HRVATSKA) VRSTA ZAVAROVA- NJA ff m j fz?l f jT • . .. Vitamini stopajo v ospredje V skrbi za zdravje, še posebno ko je resno ogroženo, ljudje vsepovsod iščejo rešitve in so podvrženi slepemu zaupanju v najrazličnejše »čudežne« zdravilne snovi, ki obljubljajo hitro izboljšanje. V zadnjem času se pozornost vse bolj obrača k sicer že znanim čuvaijem zdravja, k vitaminom in mineralom, le da jim zdaj pripisujejo veliko večjo vrednost in učinkovitost kot doslej. Vitamini in minerali naj bi bili vsemogoči in naj bi zdravili in preprečevali najrazličnejše bolezni, od možganskih poškodb do raka, jemali pa naj bi jih lahko vsak dan v velikih odmerkih. Stroka in tudi del javnosti pa sta ob tem razdeljeni. Medtem ko eni prisegajo na moč vitaminskih m mineralnih pripravkov, pa so drugi dvomljivci ■n bolj veijamejo tistim strokovnjakom, ki zatrjujejo, da lahko vse potrebne vitamine in minerale človek dobi s pravilno vsakdanjo prehrano, jemanje dodatnih vitaminskih pripravkov pa daje mednje denarja proč, saj z njimi »pridelamo« samo »drag« urin, presežek vitaminov v organizmu se namreč nekoristno izloči. Vendar vera v moč vitaminov raste vse od sredine sedemdesetih let, ko je Nobelov nagrajenec kinius Pauling začel širiti nauk o zdravilni moči vitamina C. Sprva so se mu posmehovali, kasneje so * strokovnjaki lotevali vse več raziskav, dandanes pa so vitamini pod lupo mnogih raziskovalcev in iz laboratorijev prihajajo nova in nova odkritja o teh snoveh. Raziskave potrjujejo, da vitamini in mine-rali igrajo pomembno vlogo pri ohranjevanju adravja in vitalnosti, vsekakor večjo, kot jim jo priznava uradna medicina. Večji odmerki vitaminov naj bi varovali pred napadom najrazličnejših bolezni, od srčnih do raka, od očesne mrene do nadlog staranja. Trdnih dokazov za kaj takega sicer še n>, veliko analiz raziskav pa kaže prav na to. Znanost pozna 13 organskih snovi, ki imajo značilnosti vitaminov. Potrjeno je, da te snovi igrajo pomembno vlogo v kemičnih procesih, ki potekajo v človekovem organizmu. Razen vitamina D, ki se tvori v koži pod vplivom sonca, moramo večino vitaminov ali vsaj snovi za njihovo tvorbo zaužiti. Če v vsakdanji prehrani resno primanjkuje nekaterih vitaminov, se kaj kmalu pojavijo značilne bolezni, kot so skorbut, rahitis, slabokrvnost ipd. Raziskovalci pa pravijo, da stalno pomanjkanje vitaminov povečuje tveganje za nastanek tudi drugih bolezni, kijih doslej niso pripisovali temu. Če denimo nosečnice s hrano ne zaužijejo dovolj folinske kisline, kije oblika vitamina B (sadje, zelenjava, jetra), se poveča tveganje, da se bo otrok rodil s smrtno nevarnimi poškodbami, pomanjkanje vitamin K (mlečni izdelki, soja, koruza, meso, sadje in zelenjava) pa povzroči slabljenje kosti, ker sicer vitamin K pomaga pri zadrževanju kalcija v kosteh. Največ pozornosti zbuja skupina treh vitaminov - C, E in A oziroma beta karotin, iz katerega ga telo po potrebi tvori. Delujejo namreč kot antioksidanti in uničujejo strupene molekule prostih radikalov, ki se tvorijo v telesu pri presnovi in pod vplivom delovanja rentgenskih žarkov, tobačnega dima, avtomobilskih izpuhov in drugih onesnaževalcev okolja na človekovo telo. Strupi te vrste lahko poškodujejo dedno snov DNA, poškodbe teh »opek življenja« pa lahko povzročijo nastanek in razvoj mnogih bolezni: raka, bolezni srca in možganov, očesno mreno idr. Nekateri strokovnjaki pričakujejo, da bodo antioksidanti pripeljali do revolucije v zdravstvu. Biokemik William Prior z univerze v Louisiani pravi, da bo v prihodnosti mogoče ljudi pregledovati s preprostimi testi seča in krvi in tako ugotoviti, koliko škode so organizmu že povzročili prosti radikali; potem ne bo težko pravočasno ukrepati in ljudem pomagati z vitaminskimi pripravki, še predno se bo bolezen lahko razvila. »Ljudem bomo omogočili daljše življenje, kot si kdo zdaj lahko predstavlja,« pravi Prior. Kaj torej? Naj se vsak dan bašemo z vitaminskimi kapsulami vseh barv in oblik? Zmerne glave pravijo, da tako ravnanje ni modro, dokler medicinska znanost zanesljivo ne ugotovi, kaj in kako je s tem. Zelena luč je prižgana za temeljito raziskovanje vitaminov in prej ko slej bo znanost imela točen odgovor. Dotlej pa naj nova odkritja vabijo k zdravi vsakdanji prehrani. Uživajmo dovolj sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, tudi primerno kruha in testenin, jajc, perutnine in rib, po vitaminskih dodatkih pa posezimo le v primeru strogih diet ali po hudih naporih. In ne pozabimo na gibanje v čistem okolju ter na tisto staro modrost: dobra volja je najbolja! MiM Elektronska potuha Čas ni naklonjen ljubiteljem hitrih avtomobilov in sploh hitrosti na cestah, saj se mnoge države iz ekoloških in gospodarskih razlogov odločajo za omejevanje najvišje dovoljene hitrosti tudi na avtocestah, kjer sicer ni tehničnih ovir za hitro vožnjo. Policija je najprej lovila prehitre voznike z radarsko napravo, ko pa so si ljubitelji hitrosti vgradili elektronske naprave, ki jih pravočasno opozore, daje ob cesti radar, so policisti naredili tehnični skok naprej in si omislili laser za merjenje hitrosti. Z njim je mogoče v krajšem času in na krajši meritveni razdalji zanesljivo in točno izmeriti hitrost vozila, za nameček pa laserskega merilnika od protiradarskih naprav v atomobilih ne more zaznati. Toda vojna med policisti in hitrimi vozniki se ni končala. Elektronska industrija, ki pač išče dobiček, kjer je mogoče, je izdelala napravo, ki je kos policijskemu laserju. Naprava se imenuje Passport 2000, na trgu bo že letos poleti. Za 99 ameriških dolarjev, kolikor bo njena prodajna cena, si bodo ljubitelji hitrosti spet lahko privoščili svoje veselje. Napravico se vtakne v avtomobilski vžigalnik za cigarete. Če je ob cesti postavljena policijska zaseda z laserskim merilnikom hitrosti, se napravica pravočasno oglasi in opozori voznika, naj prilagodi hitrost predpisom. Zgodovina drugače »Bog ne more spremniti preteklosti, zgodovinarji pa jo lahko,« je zapisal modri Samuel Butt-ler na začetku tega stoletja, ko je bilo očitno, kako preteklost na različnih koncih sveta različno vidijo in razlagajo. Tudi v Evropi je bilo skoraj toliko različnih zgodovin kot držav; v vsaki so dosežke svojega naroda poveličevali, dosežke drugih pa omalovaževali. Tako je bil denimo Napoleon za Francoze narodni junak in genij, za druge pa krvožejni tiran, ki je sejal ogenj in žveplo po tujih deželah. Takih, pogosto zelo nasprotnih pogledov na posamezne zgodovinske dogodke ali osebnosti je veliko. V času, ko se Evropa združuje, so tudi zgodovinarji začeli iskati poenoten pogled na evropsko preteklost. Plod teh prizadevanj je knjiga »Zgodovina Evrope«, ki je že natisnjena in je pred kratkim izšla v več jezikih. Napisalo jo je 11 zgodovinarjev iz prav toliko držav držav Evropske skupnosti in eden iz Češko-Slovaške. Skupi- na je imela težavno nalogo, saj so pri nekaterih temah porabili več ur za en sam stavek, na koncu pa so le našli takšne izraze, daje bilo vsem prav, objektivnosti zgodovinopisja pa zadoščeno. To jesen se bodo iz nove zgodovine že začeli poskusno učiti v nekaterih šolah po Evropi. Naravno okno v preteklost Zlatokopi, ki so v preteklem stoletju v obdobju zlate mrzlice brskali za dragoceno kovino v odmaknjenih krajih ameriškega Zahoda, so naleteli na gmote blesteče se snovi, ki seje izkazala kot primerna za potešitev najhujše lakote. Po uživanju te snovi so bili sicer malo omotični in nekaterim je bilo slabo, a se zato niso dosti zmenili. Ko bi vedeli, kaj so lizaii, bi jim bilo najbrž še bolj slabo. Bleščeče kepe so namreč nekakšna smetišča, ki jih delajo puščavski glodalci, pomešana in strjena z njihovim kristaliziranim urinom. Izkazalo seje, da so te svojevrstne kristalizirane »greznice« izredno dragocene, ne sicer za lačne avanturiste, marveč za znanost; strokovnjaki si lahko z njihovo pomočjo odprejo okno v davno preteklost in odkrivajo, kako se se v preteklih tisočletjih spreminjale vremenske in ekološke razmere. Kristalizirane gmote so odkrili na suhih območjih Severne in Srednje Amerike. Ameriški puščavski glodalci, še najbolj podobni postruš-nikom, imajo namreč navado, da vse, kar najdejo, zvlečejo do svojih brlogov in spravljajo na kup, ki ga prepojijo z urinom. Tako se sčasoma stvorijo gmote, obdane s trpežnim kristaliziranim urinom, ki ohranja vsebino nedotaknjeno tisočletja in tisočletja. »To so za nas nekakšni dokumentarni posnetki drobnega rastlinja in živalstva, ki seje nahajalo v bližnji okolici brlogov,« pravi paleoeko-log Peter Wigand iz Inštituta za raziskovanje puščav. Z radioaktivnim ogljikom lahko določijo starost vsebine posamezne gmote, s primeija-njem starosti in vsebine ostalih gmot na določenem območju pa si lahko izrišejo dokaj natančno sliko razmer skozi daljša časovna obdobja, tja do 40.000 let v preteklost. Dosedanje analize so dale že precej spodbudnih rezultatov. Omenimo samo to, da so s pomočjo glodalskih »greznic« ugotovili, zakaj so pred 800 leti Indijanci Anasazi zapustili svoja presenetljiva bivališča. Izsekali so gozdove v okolici za gradnjo hiš in kuijavo, za drevjem pa je šla kmalu rakom žvižgat tudi plodna zemlja. Anasazi so ostali brez življenjskih dobrin in njihova civilizacija je propadla. ---------nepraktični KRIZ ______Cvetje, pike, karo Vzorci letošnje pomladi in poletja so tako pestri, da se nobeni ne bo težko obleči po srcu in postavi primerno ter hkrati modno. Tu so spet pike, od najmanjših do tako velikih, da jih gre le nekaj na modno mini oblekco. Pikaste so lahko obleke, krila, hlače, majice in rute, pa tudi čevlji. Pike se lahko družijo z enobarvnimi oblačili, s črtami, pa celo s cvetličnimi vzorci. Cvetni vzorci v živih, toplih barvah so druga letošnja modna zapoved. Cvetovi so večji, družijo se tudi v šopke, vmes pa je natresena geometrija in domorodska ikonografija. K pikam gre posebno lepo vichy, drobceni karo, ki vnaša v modo svojo veselo preprostost in vedrino. Drobni karo je uporabljiv za vse kose obleke, tako za ozke hlače k enobarvni ali pikčasti bluzi kot za kratko poletno obleko ali blazer k enobarvnemu ah pikčastemu krilu ali hlačam. j 1 a J Ko vas ni doma Ko greste z doma, zlasti še, če greste za več dni, morate poskrbeti, da morebitni vlomilec ne more po ničemer ugotoviti, da ste zdoma. Nikakor ne smete puščati ključa na "skrivnih" mestih, kjer jih vlomilec kaj hitro lahko odkrije. Na vratih ne puščajte sporočil, s katerimi znancem sporočate, kdaj se boste vrnili. Soseda poprosite, da bo sproti pobiral časopise, saj je poln poštni nabiralnik dober znak za vašo odsotnost. Prav tako soseda poprosite, da nadzoruje vaš dom, zastira in odstira okna, še bolje pa je, če kdo od znancev med vašo odsotnostjo stanuje v vašem domu. Za dragocenosti pa je najbolje, da jih shranite v bančnem sefu. / Krompirjeva pizza Če imate v družini jedce, ki obožujejo pizzo, jih presenetite z nekoliko drugačno, krompiijevo pizzo. 75 dag krompirja olupimo in operemo, narežemo na tanke rezine in ga za nekaj časa položimo na papirnat prtič, da se posuši. 15 dag mesnate slanine narežemo na kocke in scvremo v ponvi, nato pa na maščobo stresemo krompir in ga med nenehnim mešanjem pražimo pet minut. Potem ga enakomerno porazdelimo po namaščenem pekaču, polijemo s paradižnikovo mezgo ali poleti obložimo z narezanimi paradižniki, potresemo še z origanom, strtim strokom česna, poprom, na koncu pa po pizzi naribamo še 25 dag sira. Pekač postavimo v vročo pečico, pečemo 25 minut. Pečeno razrežemo na kose in takoj ponudimo. OZ m y.y Lov na škodljivca Ce smo vrt obilno gnojili s svežim (neprepere-lim) hlevskim gnojem, se nam prav lahko zgodi, da se nam bo pojavil mramor ali po domače medvedek. Daje že prišel v goste opazimo po luknjicah premera 1-1,5 cm, skozi katere prihaja ponoči na piano. Bramor dela škodo s spodjedanjem korenin in gomoljev. Zelo učinkovito ga uničimo s kemičnim pripravkom mesurol, ki dobro učinkuje tudi proti polžu. Za borbo proti bramoiju pa obstaja tudi okolju bolj prijazna metoda, vendar zahteva malo več truda. V gredice do roba zakopljemo litrske steklene kozarce. Na nočnem sprehodu bo bramor padel vanje, ven pa se zaradi gladkega roba ne bo mogel rešiti. Odpovedale zavore Pri vzrokih prometnih nesreč je vse prevečkrat slišati: vozniku so odpovedale zavore. To se poznavalcem ne zdi čudno, kajti vedo, kako malo pozornosti vozniki pa tudi servisi, ki bi morali za to skrbeti, posvečajo zavorni tekočini. Ni namreč dovolj, da je zavorne tekočine v posodici dovolj, biti mora neoporečna. Tekočina zelo rada hidrira, vpija vodo, ki se pri visokih temperaturah, te pa pri zavornem sistemu hitro narastejo na več sto stopinj, upari, kar lahko povzroči, da sistem v trenutku, ko ga najbolj potrebujemo, ne deluje. Neoporečna zavorna tekočina ima vrelišče nad 180 stopinj C, da pa bo zagotovo neoporečna, jo je treba vsaki dve leti menjati. Preverite to na svojem servisu! □ priloga dolenjskega lista 1 13 Nekdaj borni, zdaj gospodje — Gimnazialni dijaki v Novem mestu nekdaj bili kaj borno oblečeni, stanovali na Bregu, jedli slabše ko kmetje in dostikrat še stradali Poleti so hodili krast k Šajhenštulu ribe-zelj, v Šmihel jabolka, često še zelena, ali pa obirat murve, lešnike, kostanj, luk, česen etc. Ljudje so jih pomilovali in zaničevali Če so fantje ujeli kak krajcar, so ga zapili in zakavsali. V samostanskih surovih rokah surovo odgojeni niso imeli niti vnanje omike nikar notranje. Razum šolskih knjig niso brali nič, razen včasih kak umazan švabski roman. Sedanji dijaki se od njih silno razlikujejo. Oblačijo se kakor gospodje, prelepo in predrago. Opoldne hočejo jesti meso. Na Bregu ne stanujejo radi, kar je boj odraščenih. Ljudjejih bolj čislajo, celo gospodične se ne branijo vselej njihove ljubezni preteklost u gosteh Ljudska ustvaijalnost je bila vedno izredno domiselna in marsikdaj je s hudomušnostjo nadomestila pomanjkljivo znanje. Tako tudi pri vojaku — čebelnem panju, ki je stal pred čebelnjakom v Kočariji nad Kostanjevico kot simboličen stražar in varuh čebel. Strumna vojaška drža, ogromna puška z bajonetom in zastrašujoči pogled odvrnejo pozornost od pomanjkljivega poznavanja anatomije. Toda ravno s svojo togostjo je varuh čebelnjaka, ki je predstavljal pravo bogastvo, tako prepričljiv, daje v mraku gotovo prestrašil in odgnal nezaželjenega obiskovalca. & bi tudi v skupščini našli skupen jezik. Veliko ste si prizadevali, da ste vrgli gospoda Peterleta. Kakšno jamstvo imamo, da bo njegov naslednik boljši, da bo lažje delal? Poslanci, ki prehajajo iz ene stranke v drugo, tega jamstva gotovo ne dajejo. M K Šentrupert V tekstilni trgovini tudi kmetijski stroji Beti poravnali dolg s ____svojimi izdelki METLIKA — V industrijski prodajalni Beti se skoraj ne zgodi, da ne bi bilo kupcev, včasih pa jih je toliko, da jim je devet zaposlenih komaj kos. Še zlasti takrat, ko jih obiščejo izletniki, ki imajo ob ogledu Bele krajine v svoj program vključen tudi obisk Betine trgovine. Poleg izdelkov Beti in Kometa, po katerih stranke rade posegajo, pa je nekaj časa v trgovini na voljo ve-|iko različnih izdelkov drugih proizvajalcev, zlasti iz bivših jugoslovanskih republik. »Gre za izdelke, s katerimi so dolžniki Beti poplačali svoj dolg. Sedaj imamo na zalogi še čevlje, pralni prašek, brisače, posteljnino, nogavice, različno konfekcijo pa celo kmetijske stroje, kot so na primer motokultivatoiji,« pove izmenovod-ja v prodajalni, Sonja Jonke. "Zanimanje kupcev za te izdelke je veliko, zlasti še, ker so poceni. Dobili smo jih namreč naravnost iz tovarn, tako da v ceni ni vštet nikakršen zaslužek posrednikov, sami pa smo zaračunali le tolikšno maržo, da smo krili stroške. Poleg tega so Belini delavci blago lahko kupili na Štirimesečno posojilo.« Sonja pove, da kupci iz nekaterih republik nekdanje Jugoslavije še vedno kličejo po telefonu, ker želi- Sonja Jonke jo, da bi jim Betine izdelke poslali po pošti. Takšna prodaja je bila nekdaj v trgovini lepo utečena, sedaj pa zaradi novih razmer prodaja po pošti ni urejena. Izjema je seveda naša republika, kamor še vedno veliko blaga prodajo po pošti. M. B.-J. Cilj je bil le zrušiti Peterleta Politika ni ruleta, predstavitev kandidatov za ministre pa je pokazala, da dr. Janez Drnovšek ni šel resno v ta projekt — Glasoval prot eksperimentu Na zadnji seji parlamenta je bila izglasovana "konstruktivna« nezaupnica Peterletovi vladk S tem se je zaključil proces, ki so ga začeli politiki levih strank z obilno podporo mnogih novi-naijev. Neverjetno, vendar resnično: s padcem vlade so časopisni komentarji dobili popolnoma drugačne vsebine. Zdi se, kot da so se novinarji ustrašili dejstva, da prihaja v vlado »preverjena« in "Strokovna« garnitura — spomin na trde čase očitno še živi. Dogajanje v parlamentu ima tudi svojo značilnost: predsednik dr. Bučar se je od blokade zakona o lastninjenju pa do hitenja pri obravnavi vsake na novo vložene nezaupnice vidno prizadeval, da bi pripomogel k padcu vlade. S samovoljno razlago ustavnih določil, s sprotnim prilagajanjem poslovnika je pri mnogih poslancih povzročil upravičeno ogorčenje. Kljub temu da so predlagatelji konstruktivnih nezaupnic svoje predloge utemeljevali s potrebo po vladi strokovnjakov (Marko Voljč in neodvisni), nadstrankarstvu (Jože Školjč), seje nazadnje izkazalo, da so vsi imeli samo en cilj: zrušiti krščanskega demokrata Lojzeta Peterleta, in to za vsako ceno. To dejstvo se kaže iz dneva v dan jasneje tako z odkritim sovraštvom do vsega krščanskega, kar je poosebljal predsednik vlade, kot z nemočjo, ki se izraža pri oblikovanju nove vladne ekipe. Ker sem bil prisoten pri mnogih predstavitvah kandidatov za ministre, sem si lahko ustvaril dovolj jasno podobo o tem, kaj nas čaka. Za ponazoritev bom naštel le nekaj izrazitih primerov. Pri predstavitvi so vsi skoraj brez izjeme predložili dolgoročni načrt in vizijo, ki bi jo bilo mogoče uresničiti šele v več štiriletnih mandatih. S tem so nehote povedali, da niso pripravljeni na kratkoročno ukrepanje in predvsem to, da nimajo namena prizadevati se za čimprejšnje volitve. To je bil tudi prvi hladen tuš, saj sem bil prepričan, da je javno večkrat izražena zahteva teh strank po čimprejšnjih volitvah iskrena. Zdaj pa se mi ob zahtevi dr. Drnovška po posebnih pooblastilih (oblika diktature) krepi dvom v politično poštenost teh ljudi. Drugo in največje presenečenje pa je bila ugotovitev, da so posamezni programi in razlage kandidatov za ministre v medsebojnem nasprotju. Tako je g. Avberšek, ki kandidira na mesto ministra za energetiko, zastopal stališče energije kot tržnega blaga in iz tega izpeljal zahtevo po podražitvi elektrike; Dušan Šešok, ki naj bi vodil ministrstvo za industrijo in gradbeništvo, pa je postavil zahtevo po še cenejši energiji. Minister za energetiko je zagovarjal politiko rudnikov premoga, čeprav je to v nasprotju s stališči, kijih bo v vladi zago-vatjala stranka Zelenih. Dušan Sešok je zahteval tudi takojšnjo znižanje prispevne stopnje za zdravstvo, čeprav sedanji minister dr. Božidar Voljč načrtuje dejavnost in pristojnost v večjem obsegu. Nekateri kandidati, kot vsi predstavniki LDS in Matjan Krajnc, so v razpravah o proračunu države in sedaj * • • Železo se brusi z železom, človek brusi svojega bližnjega. (Sv. pismo) • Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom. (Pridigar) • Zlat obroček svinje na rilcu je lepa, a bedasta ženska. (Salomon) ob predstavitvah zahtevali, da so nekateri viri proračuna namenski in izvzeti, ob tem pa predvsem Dušan Šešok zahteva še večjo integriranost in popoln nadzor nad sredstvi. Minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek seje tako kot g. Avberšek izrekel proti gradnji hidroelektrarn na Savi, čeprav so ravno politiki levih strank ves čas ta projekt postavljali kot prednostno nalogo Slovenije. Predstavitev kandidata za ministra za malo gospodarstvo je izzvenela kot akademsko predavanje o tehnoloških parkih, davčni politiki in načelnih opredelitvah. Konkretne probleme pa bo bodoči minister sproti odkrival in nanje reagiral — po naše: pripravljen se je učiti. Dobre volje mu res ne manjka. Pa je to dovolj? Že ti primeri jasno kažejo, da dr. Drnovšek ni šel resno v ta projekt. Za posamezne resoije nima konkretnih programov, zato kandidatom ni mogel ponuditi niti okvirnih skupnih izhodišč. Improvizacije posameznih kandidatov pa kažejo tudi veliko stopno hazarda v tej politični igri. Predno se bo ta ekipa dogovorila, kakšna bo njena politika, ne bo minilo samo šest mesecev, kot nam jih ostane do volitev, če te sploh bodo. Ta izredna raznolikost in neusklajenost mi porajajo dvom v zmožnost t.i. politike kompromisov, ki naj bi bila glavna odlika dr. Drnovška. V vladi je potrebno odločati, ne iskati kompromise, če je bil namen rušenja Peterletove vlade res poseg v gospodarski sektor. Ob tem pa ni odveč omeniti mnenje Dušana Šešoka: »Dosedanji minister ŠOLA QI GONGA V maju poteka v kinu Šiška šola qi gonga. Vodi jo kitajka Wang Aiping. Učenci so njeni pacienti, ki so se po nmni metodi zdravili po več mesecev. Solo obiskuje okrog 1.400 učencev. Predavanja so v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah. Gospa razlaga zgodovino qi gonga, govori o vrstah energije, o učinkih energije na telo, možgane in mišljenje človeka. Z energijo se človek pozdravi, povečajo se njegove delovne sposobnosti, doseže pozitiven odnos do sebe in družbe. Energijo širi v svoje okolje. Poboljšajo se odnosi v družini in na delovnem mestu. Pri treniranju qi gonga posvečajo pacienti in učenci posebno pozornost visoki morali. Moralo morajo negovati, doseči morajo visoko stopnjo širokoglednosti in kultiviranosti. Tisti učenci, ki bodo dosegli visoko moralo, imeli veliko pozitivne energije v sebi in veliko znanja o treniranju qi gonga, bodo nadaljevali delo g. Aiping v Sloveniji in v Evropi. Učenci so doma iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Če bo samo 10% učencev uspešnih, bo imela Slovenija dovolj novih terapevtov. Kitajska metoda zdravljenja brez zdravil in s pozitivnim mišljenjem se bo bliskovito razširila. Gospa Wang bo o svojem delu v Ljubljani izdala šest video kaset. V prednaročilu stanejo 200 nemških mark. Na kasetah bodo zabeležena pričevanja pacientov o ozdravljenih, prikazane bodo tehnike sproščanja, prikazana bodo tudi predavanja v šoli qi gonga. Kaseto bo izdalo podjetje Čultura Europaea iz Ljubljane. A. J.-M. Turistični konji na njivah Pritožba, ker delajo škodo — Zdaj jezdijo po novih stezah in po poljih še policisti, ki varujejo mejo OSILNICA — »Ti si naš predsednik, zato nas reši turističnih konj, ki nam delajo škodo po njivah.« Tako protestirajo krajani pri predsedniku vaške skupnosti Osilnica-Sela Jožetu Gašparcu. »Jaz tega ne morem rešiti,« pravi predsednik Jože in dodaja, daje zaprosil za pomoč že krajevno skupnost, kjer pa so mu dejali, da gre za zasebne zadeve, ki naj jih prizadeti urejajo preko sodišča. Zadevo s konji je predsednik Jože obrazložil tako: Včasih so imeli tu konje le kmetje, uporabljali pa sojih za delo na polju. Zdaj pa imajo nekateri konje, ki jih posojajo turistom za jahanje. S konji jahajo ob Kolpi in Čabranki, kjer je ribiška steza. Jezdeci se izogibajo drevja in delajo nove steze ali pa ovinke, in to celo po njivah. To ljudi razburja, saj je danes vse drago, zaslužek skromen, posebno še za tiste, ki delajo na Hrvaškem, zato se zanašajo, da jih bodo prehranile njive. Potem pa pridejo turistični konji in delajo škodo... Po novih konjskih stezah ob Kolpi in Čabranki, kjer je zdaj meja, pa gredo vsak dan še policijski konji, saj tu patruljirajo miličniki na konjih, ki varujejo mejo in Jože Gaiparac, predsednik VS Osilnica-Sela tako hkrati s turisti delajo kmetom škodo. Predsednik Jože dodaja, da v Dragi, kjer zasebnik izposoja konje za jahanje, ni sporov s kmeti, ker ima izposojevalec urejeno posebno stezo za jahanje. Nekaj takega naj bi uredili lastniki konj tudi na tem območju, da ne bo škode in hude krvi. Po zatrdilu predstavnika KS pa delajo konji škodo še na asfaltiranih cestah, ker jih podkujejo z vidija žeblji. J PRIMC Izidor Rejc bi lahko bil Nobelov nagrajenec za ekonomijo, pa ne bi naredil več, kot je doslej. Brez denaija gospodarstva ni mogoče sanirati.« Na koncu želim poudariti, da tak sestav vlade ne rešuje ključnega problema. Trije ministri, ki so odrekli sodelovanje Peterletu (Rupel, Bavčar, Kacin), ostajajo in kdo lahko zagotovi, da tega ne bodo naredili tudi dr. Drnovšku? Posebno pa je potrebno izdvojiti dr. Dimitrija Rupla, kije zunanjepolitično delo vlade prenesel v predsedstvo, v kabinet predsednika Milana Kučana. S tem je dejansko rušil koncept vladne politike, pri čemer pa ni uresničil temeljnih nalog: priprave meddržavnih sporazumov s sosednjimi državami in priprave Sporazuma z Evropsko skupnostjo. Prav zanima me, kako bosta ta dva doktoija »sodelovala«! Da bodo ta vlada in stranke, ki jo sestavljajo, pojedle največ zarečenega kruha, se kaže že s tem, da so dosedaj glasno zahtevale bistveno zmanjšanje resorjev, pri razdelitvi pa je bilo ministrskih mest premalo. Ob vsem tem nisem pripravljen glasovati za ta eksperiment, žal pa bomo njegove posledice izredno hitro občutili na svoji koži. MARJAN DVORNIK Terezija Travnik V 79.letu življenja je prejšen teden umrla Terezija Travnik z Baragovega trga v Trebnjem. Rodila se je v Jezeru na mali kmetiji. Z možem Jožetom sta imela pet otrok. Težko je bilo za preživetje pet lačnih ust, zato so morali delati pri kmetih. Otroke sta zakonca vzgojila v pridne in poštene, morali pa so že v zgodnji mladosti po svetu. Terezija je kasneje dobila redno zaposlitev in stanovanje v kmetijski zadrugi v Trebnjem, kjer je delala vse do upokojitve. Kot članica društva upokojencev je, dokler ji je zdravje dopuščalo, rada hodila na izlete in družabna srečanja. Pred nekaj leti pa je po težki bolezni morala v bolnico. Hčerke so prihajale in skrbele zanjo, predvsem hčerka Milena, ki živi v bližini doma. Daje bila dobra in priljubljena tudi pri drugih ljudeh, je pokazala pogrebna svečanost, ko jo je k zadnjemu počitku pospremilo veliko število ljudi. Ohranili jo bomo v lepem spominu. R. M. Kristus trpi, ko gleda mlačne Slovence Ob »metanju« vlade »Kdor bo vztrajal do konca, ta bo zveličan,« piše v Svetem pismu. Slovenski verni poslanci, kako ste se odrezali pri zadnjem metanju vlade? Mar Slovenci res ne zaslužimo nekomunistične vlade? Ob zadnjem ljudskem štetju je večina Slovencev izrazila svojo versko pripadnost. Kako pa se verniki obnašamo v javnosti? Smo pripravljeni prevzeti bremena? Kako trgujemo s talenti, ki so nam bili podarjeni? Se ne obnašamo kot pastirji, ki mečejo bisere svinjam? So nam vbili v glavo, daje izpoved vere le za v zaprte cerkve in domove? Smo prestrašeni ob stalnem »usmeijanju«, kot apostoli po zadnji večerji? Tista mala peščica nam še kar naprej gospoduje. Ljudje jih nismo izvolili, pa nam kar naprej vladajo! Vstopajo pri stranskih vratih, pa smo kar tiho. Tako radi uporabljamo besedi »izpostaviti in vlagati napore«. Ali se res znamo potruditi? Kakšni smo pri delu, damo vse od sebe? Smo le v »službi«? Sistem, ki je toliko let vlagal v »šolanje« mlajših in starejših otrok, ne more čez noč roditi drugačnih sadov. Tisk in TV s staro usmerjenostjo ne bosta dvignila kulture. Smo še sposobni ljubiti? Na kakšne temelje smo postavili naše vrednote? Če smo kristjani, v kaj verujemo? Smo res tako nezahtevni? Nam je vikend, dober kos kruha in Tofov humor že dovolj? Smo res samo kup materije? Kaj pa duh? Če smo taki, si res ne zaslužimo krščanske vlade! Naj nam vladajo takšni in drugačni »neodvisni«, pa bomo «srečni« med »neuvrščenimi« v nebesih na tem svetu. Uboga demokracija in humanizem! Kako trpi Kristus, ko gleda mlačne Slovence! PETER REPOVŽ Šmaijeta • Kdor je sit, tepta z nogami tudi čisto strd (Sv. pismo) • Pameten človek skriva svoje znanje, neumni pa razglaša svojo neumnost. (Salomon) Še: V ilegali? Odmev na Trebanjske iveri (Dol, list 7. maja) Želim, da se javno razjasnijo stvari, napisane pod tem naslovom. Na OO RK v Trebnjem zasedam delovno mesto sekretarja, poleg tega delam še kot tajnica, administratorka, računovodkinja in večkrat tudi kot skladiščnik. Moj delovni čas traja uradno 40 ur tedensko, kljub temu delam veliko več. Predstavila bom »usodni« ponedeljkov delovni dan. Ob 6. uri zjutraj sem prišla v pisarno, vzela ves potreben material in ob 6.40 že bila v KD Mokronog, kjer smo začeli s krvodajalsko akcijo v občini. Po končani akciji sem odšla v pisarno v Trebnjem, spotoma sem se oglasila še pri predsednici na Mimi. V pisarni meje že čakala prošnja Studia D za poročilo o beguncih v občini. To poročilo sem pripravila in ga poslala skupaj z obvestiliom oz. novim vabilom za sejo skupščine OORK, to je bilo približno ob 13.45. V času od 13.45 do 15. ure ter od približno 16.30 do 18.30 sem napisala in poslala pet opravičil s sporočilom o datumu in uri, vsem ostalim pa sem se po telefonu opravičila za nastalo napako in jim sporočila potrebne podatke. Od 15. ure do 16.30 sem sodelovala na delovnem pogovoru, ki gaje sklical sekretar Sekretariata za družbene dejavnosti občine Trebnje, od 20. do 21. ure pa sva z aktivistko M. Kovač pripravljali prostore v ZD v Trebnjem za akcijo, ki smo jo speljali naslednji dan. V času od 6. do 21. ure sem bila prosta le uro in pol, tako da je moj delavnik trajal več kot 13 ur, zato, prosim, presodite o moji ilegali. Pa še to: kdor dela, lahko naredi tudi napake in tisto, ki sem jo naredila, je nisem zavestno, temveč zaradi preobilnega dela. Vsem sem se osebno opravičila. MAJDA MIKLIČ sekretarka OO RK Trebnje BRALNA ZNAČKA METLIKA — Na metliški osnovni šoli so pretekli ponedeljek pripravili dve priložnostni prireditvi ob podelitvi Župančičevih bralnih značk in priznanj. Obiskala jih je tudi pesnica Neža Maurer, ki seje z učenci zapletla v prijeten pogovor. Učenci, ki so za bralno značko tekmovali vseh osem let, bodo ob koncu šolskega leta obiskali Kotlje, rojstni kraj Prežihovega Voranca. O1ŽD023. MAJA AKCIJSKA PRODAJA r zavarovalnica triglav d.d. NOVO NOVO NOVO Zavarovalnica Triglav, d.d., nudi obrtnikom —podjetnikom in kmetom kooperantom v Posavju, zavarovanim pri Območni enoti Krško, in tistim, ki to še bodo, nove ugodnosti. Skupaj s Schollerbank iz Avstrije Vam nudimo možnost najema deviz-nega kredita pod ugodnimi pogoji. GZS — Območna zbornica Posavja ter Obrtna zbornica Krško vas vabita, da izkoristite možnost kredita pri omenjeni banki za hitrejši gospodarski razvoj območja Posavja. Vse potrebne informacije dobite pri pooblaščenem podjetju ORION, d.o.o., Ljubljana, Poslovalnica Krško, Dalmatinova 3,p. Krško, tel. (faks) 0608/33-029, in Zavarovalnici Triglav, d.d., Območna enota Krško, Trg Matije Gubca 3, tel. 21 -385, od 8. — 12. ure, vsak delavnik. Pričakujemo vas! Z Zavarovalnico Triglav, d.d., boste hitreje dosegli svoj cilj. Kopitarna Sevnica odkupuje bukovo hlodovino po cenah: kvaliteta L 6.000 SLT/m3 kvaliteta I 5.000 SLT/m3 kvaliteta II 4.000 SLT/m3 kvaliteta lil 3.000 SLT/m3 V odkupnih cenah je vključen prometni davek. Podrobnejše informacije dobite osebno ali po tel. (0608) 81-160 komercialni sektor. Vse, ki imate dostavno vozilo ali kombi ter hkrati neka] komercialnih sposobnosti, in se želite vključiti v uspešno podjetje z živili, vabimo k sodelovanju. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov: p.p. 138, 61001 Ljubljana. j1P KRKK * KRKA, tovarna zdravil, p.o. Novo mesto ' Komisija za cenitev in odprodajo £ razpisuje * * javno licitacijo * * na kateri želi odprodati: £ — specialno vozilo LADA s — rabljene elektromotorje, reduktorje, baterijski viličar, pomi-£ valni stroj, termoakumulacijske peči, usmernik, stropne sve- £ tilke, pisarniško, laboratorijsko opremo in drugo. £ Licitacija bo v ponedeljek, 18. maja,ob 14.30 uri v KRKI / v Ločni. S s s s v * * s s s s s s s N N s s * * * * s * * s s s s s ■ ANSA d.o.o., Glavni trg 19/c, vam nudi po zelo ugodnih cenah avdio in video opremo svetovno znanih proizvajalcev znamk YOKO, DUAL, PHILIPS, SAMSUNG. Prodajamo tudi na konsignacijo. Telefon (062) 221-027 >4- 10. POMLADNO OBRTNI SEJEM KUPON od 16. - 23. maja a I -SEDEM SEJMOV V ENEM! I -VSE ZA OTROKA, BIO SEJEM, NOVOSTI ZA TRGOVINO, SEJEM KERAMIKE, STEKLA IN PORCELANA, ČLOVEK IN PROSTI ČAS, SEJEM IDEJA, SEJEM BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE -BOGAT ZABAVNI PROGRAM E 5 o o- E « o-= _o O. C eS> I! DNEVNO ŽREBANJE VSTOPNIC I! Sejem najugodnejših nakupov to o zavarovalnica tilia d.d. novo mesto ZAVAROVALNICA TILIA, d.d. Novo mesto, Cesta herojev 1 vabi k sodelovanju sodelavca: 1. Likvidator in cenilec transportnih in kreditnih škod Od sodelavca pričakujemo, da ima končano: — visoko šolo ekonomske ali pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ter aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Če izpolnjujete pogoje, vas prosimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljete v roku 8 dni na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d.,Novo mesto, Cesta herojev 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu. Turistična agencija ME—DO Celovška 25 (hala Tivoli), Ljubljana Pripravlja: 3. junija 12-dnevno potovanje po Evropi in Skandinaviji (Nemčija, Danska, Švedska, Norveška, Finska). Končni cilj je TROMSO na NORVEŠKEM, kjer bomo pripravili več prireditev: slovenski večer, skandinavski večer, ribarjenje po Atlantiku, ogled polarnega sonca... Za dobro jedačo in pijačo bo poskrbel najsevernejši slovenski gostilničar Branko v Tromsoju. Tudi za ples in zabavo bo poskrbljeno. Vse informacije: ME-DO, Celovška 25 (hala Tivoli), Ljubljana, tel. 061/115-155, int. 223. ANSA d.o.o., Glavni trg 19/c, zaposli 10 animatorjev, trgovskih potnikov za področje Dolenjske. Pogoj srednja šola in lasten prevoz. Pismene prošnje pošljite na naslov ANSA d.o.o., Glavni trg 19/c, v roku 8 dni po objavi oglasa. j K7. "KRKA" BRAZDA > AGROSERVIS ' POT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo poškodovanega vozila opel kadet 1,4 S karavan, letnik 1991 Izklicna cena je 335.000,00 tolarjev. Licitacija bo v soboto, 16. maja,ob 8. uri v Agroservisu, Pot na Gorjance 8, Novo mesto. Osebni avtomobil JUGO KORAL 45, letnik 1990. Izklicna cena 100.000,00 SLT NOVOTEKS Konfekcija, izdelovanje konfekcije Novo mesto d.o.o., Foersterjeva 10 VVOLFCOMMERCE d.o.o., Ljubljana — Sklad vzajemne pomoči občanov in podjetij iz Slovenije nudi brezobrestne kredite Zastopstvo za Dolenjsko »ZARJA« d.o.o. Prešernov trg 3 — Novo mesto Odprto: vsak delovni dan od 15.30 do 19.00 ure Tel.: (068) 25-646 terme Čatež NAŠA PRIHODNOST JE LAHKO V VAŠIH ROKAH Smo uspešen in ambiciozen kolektiv. Zastavljena strategija in cilji družbe terjajo od nas dobre rezultate, zato iščemo mlade, dinamične in ambiciozne strokovne delavce za dinamično delo v zdraviliško-turistični dejavnosti: ANIMATORJA in PRIPRAVNIKE z aktivnim znanjem najmanj dveh tujih jezikov (angleščina, nemščina ali italijanščina) in visoko izobrazbo filozofske, ekonomske ali druge ustrezne smeri. Nudimo stimulativne osebne dohodke in pripravnikom po uspešno zaključenem pripravništvu redno zaposlitev. Kandidate prosimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: TERME ČATEŽ, d.d., Topliška cesta 35, 68250 BREŽICE. OSMRTNICA V 91. letu nas je zapustil JOSIP BUČAR odvetnik v pokoju Od njega smo se posloviti v ožjem družinskem krogu 12. maja 1992 na pokopališču v Ločni. Žalujoči: žena Milena in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 45. letu starosti nas je zapustila naša draga ANKA GREBENAR iz Koprivnika 27 pri Kočevju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sodelavkam, vaščanom in znancem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Miri in Mari za vso pomoč, ki sta ji jo nudili. Zahvala dr. Kosovi in osebju Bolnišnice Petra Držaja, ZD Kočevje, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku Ivanu za poslovilne besede in hvala za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalijoči: vsi njeni ZAHVALA Delo, trud, trpljenje — tvoje je bilo življenje V 59. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE ŠTUKELJ objavlja po sklepu upravnega odbora z dne 5. 5.1992 LICITACIJO za več vrst rabljenih konfekcijskih strojev in naprav. Podroben seznam opreme in izklicna cena bo objavljena na oglasni deski na dan licitacije. Licitacija bo v soboto, 23. 5.1992, ob 9. uri v obratu Novoteks, Konfekcija Vinica, na Vinici. Ogled strojev bo možen istega dne od 7. do 9. ure. Stroje bo treba plačati in prevzeti v treh dneh po končani licitaciji. Prometni davek plača kupec. Vsa potrebna pojasnila dobite po telefonu (068) 23-030 int. 345. iz Doblič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala Rudniku Kanižarica, Mercator-m.i., sodelavcem Novotek-sa Vinica, sodelavkam Knjigarne Črnomelj, GD Dobliče, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za lepo petje in gospodoma za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, posebej g. dr. Klevišarjev! in Zdravstvenemu domu Črnomelj za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi PORJAVITE! BREZSONCA-BREZ OPEKLIN' Z NOVO UVOZNO KREMO PIGMENTACIJO r\ - idealna podlaga pred prvimi žarki, efekt že v nekaj urah, - medicinsko preizkušena, = brez belih lis CENJENA NAROČILA NA TELEFON. 068-26-009 26-042 26-101 26-389 HF1 OVNI ČA^- GASTING d.o.o., Dilančeva 7 Jo < -T ^ 68000 Novo mesto od 9. — 17. ure SCP PROIZVODNJA STEKLOCEMENTNIH IZDELKOV Kanižarica 43 pri Črnomlju 68340 ČRNOMELJ objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA Pogoji: — visoka ali višja šola ekonomske, komercialne ali gradbene smeri — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s poskusno dobo 3 mesecev. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na podobnih področjih. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi. Srednja ekonomska šola Novo mesto, Ulica talcev 3a, objavlja prosta delovna mesta: — 1 učitel a slovenskega jezika — določen čas — 1 učitel a angleškega jezika — 2 učitel ev nemškega jezika — 3 učitel ev matematike — 1 učitel a naravoslovja s poznavanjem blaga — 1 učitel a računalništva — 2 učiteljev strokovno teoretičnih predmetov, dipl. ekonomist jortne vzgoje olovična učna obveznost arja — 1 organizatorja delovne prakse — polovična delovna obveznost Za učitelja matematike je možnost reševanja stanovanjskega vprašanja. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja ekonomska šola, Novo mesto, Ulica talcev 3a. PROGRAMSKI PAKETI •MATERIALNO POSLOVANJE •SKLADIŠČNO POSLOVANJE •TRGOVSKO POSLOVANJE •OBRAČUN PROM. DAVKA •POTNI NALOGI IN VIRMANI r 1 j VSKLAJENO Z NOVIMI ZAKONSKIMI PREDPISI! NA VOLJO SO TUDI DEMO VERZIJE /////////////////////////////////////////////////////////z,. 4 1 1 Q0fl TOVARNA POSEBNIH 'fr VOZIL fr NOVO MESTO d.d. y ^ V Tovarni posebnih vozil Novo mesto želimo posodobiti pre- ^ fr hrano med delom in zagotoviti druge gostinske storitve. fr več obrokov dnevno (dopoldanske in popoldanske malice, kosi-fr la in posebna naročila), organizirano pa bo tudi točenje brezal-'fr koholnih pijač in napitkov. ^ Zato Tovarna posebnih vozil Novo mesto, d.d., objavlja fr 4, razpis ran; po ? ■—k— . fr fr za zbiranje ponudb in sodelovanje pri pripravi, sofinanci- fr ..........li posodobitve razdelilnice obrokov, na tej fr ,____,_______prevzem in izvajanje celotne prehrane in fr 'fr drugih gostinskih storitev v tovarni. fr fr Na razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe z registrira- no gostinsko dejavnostjo. fr Pisne ponudbe pošljite na naslov: Tovarna posebnih vozil Novo ^ mestc Ma\»a moetr\ 7onroh6lra n OH Hrt t/klillčllh 1 5. fi. f/. fr> 1992. fr mesto, 68000 Novo mesto, Zagrebška c. 20, do vključno 15.6. ^ fr Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. (068) 23-311 ali fr fr 22-511, int. 142, ali osebno v kadrovsko-splošni službi tovarne, 'fr fr po poteku roka za zbiranje ponudb pa bomo ponudnike zaprosi- 'fr fr li za podrobnejše razgovore z medsebojno predstavitvijo. v cK B A N K A NOVE MESEČNE OBRESTNE MERE OBRESTNE MERE VELJAJO OD 01.5.1 992 VLOGE, NA VPOGLED HRANILNE VLOGE TEKOČI RAČUNI OPČANOV ŽIRO RAČUNI OBČANOV VARČEVALNA KNjlŽlCA VLOGE. VEZANE NAD 1 MESEC 3.08 % 3.08 % 3,08 % 5.10 % Oti 2.oni) ilo 10.000 5,44 % c>,/1ii.mm ilo 50.000 5S4 % mul 50.000 5,63 % VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE <„i 2.tm ,/»io.ooo 554 % o,l 70.000 ,lo 50.000 5.63 % H,!./ 50.000 5.73 % DOVOLI EN A PREKORAČITEV NA TEKOČEM RAČUNU 6,74 % Abanka, banka prijaznih in podjetnih uudii Industrija otroške konfekcije »JUTRANJKA«, SEVNICA, p.o. razpisuje v skladu s pravilnikom o štipendiranju za šolsko leto 1992/93 naslednje ŠTIPENDIJE: 1. v SEVNICI: dipl. inž. tekstilno-konfekcijske tehnologije VII. st. — 2 štip. VII. st. — 1 štip. V. st. - 1 štip. V. st. - 2 štip. IV. st. - 6 štip. dipl. ekonomist konfekcijski modelar tekstilno-konfekcijski tehnik tekstilni konfekcionar II 2. v PE »Orlici«, BREŽICE: tekstilni konfekcionar II IV. st. — 3 štip. 3. v PE »Dol«, DOL PRI HRASTNIKU: tekstilni konfekcionar II IV. st. — 3 štip. Kandidati morajo predložiti: — prošnjo za štipendijo — vlogo za uveljavitev socialnovarstvenih pravic (SPN —1) — zadnje šolsko spričevalo Rok prijave je 15 dni po dnevu objave. Prijave sprejema Kadrovska služba Industrije otroške konfekcije »Jutranjka« Sevnica, Radna 3,68290 Sevnica. (•ENTER* LJUBLJANA UŽIVAJTE V ŠIROKI PONUDBI GRADBENIH MATERIALOV: POSLOVALNICA NOVO MESTO, BRŠLJIN 2 _GRADI, IZOLIRAJ, OGREJ!, Prostore imamo zagotovljene, prehrana bo obsegala cca 300 in 'frfr/////fr'//fr'fr'/fr'/fr'////////////////////////frfrfr^////// P Šentjernej 4— GIP PIONIR Novo mesto objavlja popolno zaporo Partizanske ceste v Novem mestu na odseku ob pljučnem oddelku novomeške bolnišnice. Cesta bo zaprta za ves promet od 15. 5. (od 16.00) do 17. 5. 1992 (do 24.00). Obvoz je preko Žabje vasi, Ločne in novega mostu Na podlagi 3., 4. in 8. člena Odloka ter 4. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj občine Trebnje objavlja komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Trebnje RAZPIS O PODELITVI PRIZNANJA OBČINE TREBNJE Priznanje se podeljuje za izredno uspešno družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, pedagoškem, znanstvenem ter dru- gih področjih. Priznanje je Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanom, delovnim in drugim organizacijam ter društvom. Predloge za podelitev priznanja dajejo krajevne skupnosti, podjetja, politične stranke in ostale skupnosti ter društva. Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 15. 6.1992. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS EKIPA VSAKO SREDO PRINAŠA OBILICO ZANIMIVEGA ŠPORTNEGA BRANJA HOKEJ, NOGOMET, KOŠARKA, ROKOMET, ODBOJKA, SMUČANJE, MEDNARODNI ŠPORT, REKREACIJA.. TOVAKMA »PREME d.d. AIIUVA VABI NOVE SODELAVCE — POMOČNIKA DIREKTORJA ZA KOMERCIALO IN FINANCE POGOJI: — visoka izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, — znanje vsaj enega svetovnega jezika, — ustrezne delovne izkušnje. — VODJA SPLOŠNO-KADROVSKEGA PODROČJA POGOJI: — visoka izobrazba pravne ali ustrezne druge smeri, — ustrezne delovne izkušnje. — SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODSKEGA DELAVCA POGOJI: — višja izobrazba ekonomske smeri, — ustrezne delovne izkušnje. Prijave kandidatov oz. pisne ponudbe oddajte v 15-ih dneh na naš naslov. NUDI PROSTO DELOVNO MESTO — VODJE PROJEKTA za nadzor in koordinacijo aktivnosti pri izvajanju tehnične asistence tujega partnerja zaradi izboljšanja produktivnosti in zagotovitve kakovosti v proizvodnji avtosedežnih prevlek. POGOJI: — starost do 28 let, — najmanj višja izobrazba ustrezne smeri, — znanje slovenskega in francoskega jezika. ZAPOSLITEV: pri partnerju iz Francije, — delo bo potekalo na sedežu družbe TOM, občasno na sedežu partnerjeve firme v Franciji. Pričakujemo ponudbe dinamičnih in samoiniciativnih mladih kandidatov v 15-ih dneh na naš naslov. VABI K SODELOVANJU — MLADE SODELAVCE z najmanj srednjo izobrazbo tehnične smeri (elektro, strojna, konfekcijska), za upravljanje računalniško vodenih strojev in vodenja proizvodnega procesa, podprtega z računalniško tehniko, v predelavi termoplastov in konfekciji. POGOJI: — starost do 25 let, — znanje vsaj enega svetovnega jezika (nemškega ali angleškega), — poznavanje računalništva. Izbranim sodelavcem bo omogočeno izobraževanje za opravljanje dela pri tujih dobaviteljih opreme. Prijave pošljite na naš naslov: TOM Tovarna opreme, d.d. Tel.: (068) 47-031 68233 MIRNA :< DOLENJSKI UST HITRO KVALITETNO Z AN ESU IV O HITRO KVALITETNO Z AN ESU IV O HITRO m* I^KRKk za t'ase zdravje DOLENJSKE TOPLICE * ZDRAVILIŠČE STRUNJAN* ŠMARJEŠKE TOPLICE Bolezni srca in žilja so zelo pogoste Bolezni srca in žilja so v Sloveniji na prvem mestu po zbolevnosti in smrtnosti V večji meri seprično pojavljati že v zgodnjih odraslih letih. Najmanj vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije zboli za njimi in pri večini ljudi te bolezni tudi odločajo o kvaliteti in dolgosti njihovega življenja. Vsakomur so znane diagnoze, kot so angina pektoris, srčni infarkt, popuščanje srca (srčna vodenica), gangrena udov, ateroskleroza, tromboza itd Kateri so glavni simptomi in znaki srčnih ali žilnih bolezni Naštejmo le nekatere: utrudljivost in zadihanost ob vsakdanjem naporu, neredno bitje srca, bolečine za prsnico med naporom, bolečine v mečih med hojo, otekanje nog itd Vsi ti simptomi in znaki ne pomenijo nujno srčne ali žilne bolezni, zahtevajo pa pregled in posvet pri zdravniku. Prav tako zahteva posvet, če je posameznik podvržen enemu ali več od naslednjih dejavnikov tveganja za aterosklerozo: zvišanemu krvnemu tlaku, debelosti, sladkorni bolezni, kajenju, zvečanemu krvnemu holesterolu, telesni neaktivnosti, duševnemu stresu in dednosti (srčni bolniki med bližnjimi krvnimi sorodniki). Ali pravočasen pregled izboljša prognozo bolezni? Strokovnjaki so si edini, da bosta prav pravočasno odkrivanje dejavnikov tvegajo za srčne bolezni in čim zgodnejši začetek zdravljenja, če je bolezen že nastopila, v največji meri podaljšala dolgost in kvaliteto življenja prebivalcem razvitih držav, med katere po teh kriterijih spada tudi Slovenija. Številne srčne bolezni prizadenejo tudi druge organe, zato tak bolnik potrebuje celostno obdelavo, natančno oceno ogroženosti in kompleksno zdravljenje, ki vključuje tudi izčrpen pogovor in nasvet Četudi je ob nastopu bolezenskih težav bolezen že močno napredovala, lahko s pravilnim pristopom zavremo razvoj bolezenskega procesa (apr. odložimo ali preprečimo srčni infarkt ali amputacijo uda). Kakšne so možnosti javnega sistema zdravstvenega varstva Posameznik, ki želi ugotoviti, kakšno je njegovo zdravstveno stanje, se mora vjavnem sistemu zdravstvenega varstva najprej zateči k svojemu splošnemu zdravniku. Ker so bolezni srca in ožilja izredno razširjene, je razumljivo, da splošni zdravnik lahko napoti k specialistu kardiologu ali angiologu le majhen del vseh tistih, kise zatečejo k njemu. Specialist bo dobršen del preiskovancev, čeprav AMBULANTA ZA PRE VENCI JO BOLEZNI SRCA IN OŽILJA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH Glavna slaba stran samoplačniške ambulante je plačilo za zdrav-stvene usluge, ki jih je preiskovanec deležen. Vendar pa se preis- ji kovanec lahko odloča, katerim preiskavam se bo poleg osnovnega Šji pregleda še podvrgel Pregled v samoplačniški ambulantije lahko Si enkratni dogodek ali pa preiskovanec ostane v trajni kontroli Če se pri enkratnem pregledu odkrijejo bolezni ki bi potrebovale M trajno spremljanje in zdravljenje, bo bolnik prejel navodilo, kam W naj se po pomoč zateče v javni sistem. Kdo so strokovnjaki za srce in žile, s katerimi se lahko posvetujete Št v zdravilišču Šmarješke Toplice? j* ŠS prof. dr. Dušan Keber, specialist internist profesor interne me- i;S dicine, mednarodno priznani strokovnjak na področju srčnih in žilnih bolezni, ateroskleroze in tromboze, učitelj in mentor števil- :§ mh študentov in diplomantov ljubljanske medicinske fakultete ij| doc. dr. Pavel Poredoš, specialist internist eden od vodilnih j|j strokovnjakov s področja zdravljenja žilnih bolezni predsednik l£ Angiološke sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu S: gj: doc. dr. Irena Keber, specialistka internistka s posebno usmerit- :j:j: bo pri njih odkril določeno bolezen, z nasvetom napotil v trajno doc' dr'Kena Keber, specialistka internistka s posebno usmerit-obravnavo splošnega zdravnika. Praviloma le težji srčni bolniki VlJ,° naPodroGe srčnih bolezni in njihove rehabilitacije, ustanovi-ostajajo v nadzoru specialistov, pa še to le v obliki občasnih pre- le‘Jlca ‘n mentorica kluba bolnikov s prebolelim srčnim infarktom gledov 1-krat do 2-krat letno. z vec kot 300 članL To je tisti obseg zdravstvenega varstva, kisi ga v javnem sistemu za -------------------------------------------------------------x zbrani denar lahko privoščimo. Kakšne so prednosti samoplačniške ambulante V javnem sistemu je svobodna izbira zdravnika načeloma omogočena, vendar je do vrhunskih strokovnjakov težko priti zaradi dolgih čakalnih dob. Številni bolniki, še zlasti, če gre za težje bolezni in za odločitve o tveganih načinih zdravljenja, si želijo, da bi za mnenje o svoji bolezni povprašali še zdravnika, za katerega vedo sami ali so izvedeli od drugih, da predstavlja vrhunskega strokovnjaka na tem področju. Spet drugi si želijo, da ne bi v javnem sistemu izgubljali preveč časa pri iskanju zanesljivega pojasnila za svoje težave, zato si želijo celovit pregled in posvet že ob prvem obisku in to takrat, ko imajo sami dovolj časa zanj. Tretji se sicer Druge možnosti v Šmarjeških Toplicah počutijo zdrave, vendar bi se obdobno radi podvrgli celovitemu Dejstvo, da so pregledi ob sobotah, omogoča vsakomur, da korist- pregledu zdravstvenega stanja, kar pa običajno ni mogoče vprena- no združi s prijetnim in poveže svoj zdravstveni pregled s številnimi trpani ambulanti splošnega zdravnika. rekreativnimi možnostmi, ki jih nudijo Šmarješke Toplice Kako priti do specialista za bolezni srca in žilja? Za pregled se lahko naroči vsakdo in za to ne potrebuje napotnice. Čakalne dobe ni, zdravnik bo bolnika sprejel ob točno napovedani uri Ambulanta deluje ob sobotah od 9. do 12. v zdravilišču Šmarješke Toplice. Na ta način preiskovancu ne bo potrebno jemati dopusta in izgubljati delovnega časa. Naroči se lahko pri glavni sestri zdravilišča na telefon 068/73-230, int št 330. Po telefonu se tudi dogovori, pri katerem od naštetih zdravnikov želi opraviti pregled •S: & s: Dolenjci, Belokranjci, Posavci... S: ‘M HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZAN pnevmatski ZABIJALNI APARATI SPENJALNI APARATI KRIVILNE PRIPRAVE :a spenjanje tankih materialov, tapetniška in dekorativna dela, izdelavo lesenih okvirjev in ograj. Izolacijsko oblaganje sten in stropov, Izdelavo zabojev in palet, kartonske embala2e ... H m ■H 0 N 1 m C/) e < o 5 H 3) O * £ m -H 2 O N Š m co e < o KOVINARSKO PODJETJE 2 E L E Z N I K I TEL.:(064) 66 221, 66 617 1ITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZAN 20 H 3) O H m * r\ sem OPREMA vam je s svojo industrijsko prodajalno v Novem mestu prihranila pot v Slovenj Gradec, kjer vam nudi najnižje cene za kvalitetno oblazinjeno pohištvo in vzmetnice V mesecu maju vam nudimo: 15% popust pri nakupu z gotovino za vse naše izdelke INFORMACIJE IN PRODAJA NA SEDEŽU: OZ HRAST, Adamičeva 2 (pri osnovni šoli Grm), NOVO MESTO tel.: 068/22-802 in 28-135 Delovni čas: vsak delovni dan od 11. — 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. SERVISNO PRODAJNI CENTER SERVISNO PRODAJNI CENTER SERVISNO PRODAJNI CENTER VI NAM - Ml VAM_ Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. BETONAL TREBNJE proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona Cenjene kupce obveščamo, da lahko pri nas naročijo kvalitetne betone in storitve betoniranja po konkurenčnih cenah. Za takojšnja plačila nudimo 5% popusta! 1 d.o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1, Tel. (068) 44-003 VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO ZUPANČIČ Birčna vas 17 a, Novo mesto tel. (068) 43-522 vam po konkurenčnih cenah nudi: — sadike paradižnika in paprik — sadike za grobove in vrtove —- trajnice za rezanje — lončnice in rezano cvetje — izdelava vencev, šopkov in ikeban Jim;; -M Novo mesto d.o.o. Telefon/Telefax: 068/43-502 ugodnih cenah' SOdob'?.ih v°z'l zahodnoevropskih in japonskih proizvajalcev. S takojšnjo dobavo po ugodnih cenah vam nudimo: Ford escort 1,6 CLX 24.600 DEM Fiat tipo 1,4 AGT i 21.400 DEM Opel astra 1,7 D 26.600 DEM ™lal d.o.o., Železničarska 18, Črnomelj U.U.U. tel. (068) 51-616 elektroservis in trgovina • pooblaščeni servis gostinske opreme (kavni aparati, pomivalni stroji, ledomati, kuhinje) • prodaja novih in rabljenih aparatov, čistil za gostinstvo ter kave B iiM iš M I 9 Janez Molek Delovni čas. Avtoservis in trgovina v Gradacu: od 7. do 17. ure, sobota in nedelja zaprto Trgovini v Novem mestu in Metliki: od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure s a 68332 GRADAC 131 8 Telefon (068) 57-207 { Telefax (068) 57-207 O ®i"» © SEAT AVTOSERVIS, AVTOVLEKA, RENT A CAR IN TRGOVINA Gradac, tel./fax: (068) 57-207 Onno |un» $inH © AVTODELI, trgovina METLIKA tel./fax: (068) 58-666 SEAT Oncoli AVTODELI, trgovina NOVO MESTO tel./fax: (068) 27-729 S M © I ® © SEAT U U L* B B V—i; računalniški engineering. d.o.o. Kranj PE Novo mesto. Cesta Herojev 1, 68000 Novo mesto OTROCI IN STARSl, EDINA ZANESLJIVA POT DO ZNANJA RAČUNALNIŠTVA JE RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE OPUS I Pri nas smo pa srečni. Veliko čašo smo potrebovali, do smo uredili prostor in qa spremenili v sodobno računalniško učilnico. Nič posebnega ni, ker so v učilnico vgrajeni nojmodernejši moterioli. Nič posebneqa ni, ker so v učilnici najsodobnejši računalniki. Prav tako ni nenavadno, ker bomo v učilnici no popir tiskali z laserskim tiskalnikom. Novo, druqačno in nenavadno je to, da smo prozen prostor spremenili v prijazno učilnico, kjer se ne bodo srečevoli predavatelji in slušatelji. Vedno bodo prisotni somo prijotelji. Prijatelji z močno izročeno 2eljo -obvlodoti računalništvo do te mere, do nom bo postalo v veselje in korist. Nošo srečo 2elimo deliti tudi z vami, zato vos vljudno vabimo na KLEPET IN OGLED NAŠF RAČIJNAI NIŠKF UČII NICF nn Cesti Herojev 1 (stavba 0$ Center , vhod s strani zavarovalnice) v petek 15.05.1992 med 16.00 in 19.00 uro in v soboto 16.05.1992 med 9.00 in 14.00 uro. V tem času vam bodo v naši učilnici na voljo naši strokovnjaki. Na predstavitvi bo možen tudi vpis v izobraževalne programe. DEL NASE PONUDBE: - profesionalna celoletna šola za otroke in mladino - računalniške delavnice - računalniško usposabljanje za podjetja - celotna ponudba računalniške opreme, tudi najem in lizing Informacije in vpis tudi v agenciji KOMPAS. Novi trg 6, vsak dan med 8.00 in 16.00 uro na tal. 21-333. f^nfsif^inrre] AYVv\ Novo mesto, d.d. Montaža, kovinarstvo instalacije! Vas vabi, da jih obiščete v Novem mestu, na Mali Cikavi 25 V družbi s strokovnimi in izkušenimi kadri izvajamo naslednja dela: — elektroinstalacije vseh vrst — vodovod — ogrevanje — plinske instalacije — prezračevanje — kleparska dela V trgovini, ki se nahaja v poslovnih prostorih družbe in je odprta vsak dan od 8 — 18 ure, in ob sobotah do 12. ure, prodajamo ves material za zgoraj naštete dejavnosti ter belo tehniko, drobne gospodinjske aparate in ostalo tehnično blago. Po dogovoru s kupcem blago tudi dostavimo Poleg prodaje ali izvedbe izdelamo s kupci tehnološke popise, predlagamo najbolj racionalne izvedbe, izdelamo projekte izvedenih del, nudimo strokovno-tehmčni nadzor ter ostalo strokovno pomoč iz naših dejavnosti, pri čemer naj posebej poudarimo meritve izvedenih del. Smo pooblaščen servis za električne ročne stroje »Iskra«, popravljamo pa tudi ostala električna ročna orodja. Poleg dejavnosti, vezanih na izvedbo in popravilo instalacij v objektih, izdelujemo sestavljive moderne, večnamenske kioske »PIKI«, ki jih uspešno prodajamo v domovini, v zadnjem času pa prodiramo tudi ne evropski trg. Za vse informacije nas lahko pokličete po telefonu h.c. (068) 23-118 trgovina (068) 23-187 marketing (068) 21 -147 ali zahtevate informacije po telefaxu (068) 22-204. OBIŠČITE NAS! AAAAA/VWWVWVyWWWV'/WWWSA/NA^WWVWy\^WWWWVWv'^yVWW\/WV'yV.'VW'/‘y. man/15* Dao tudstičtm agencija. NOVO MESTO Partizanska 7 Novo mesto tel. (068) 28-136 POLETNA ŠOLA ITALIJANŠČINE Bohinj, 27. 6. — 4. 7. in 5. 7. — 12. 7. cena 390 DEM, ugodni plačilni pogoji MALI LOŠINJ apartmaji — ugodno ROVINJ v hotelih A in B kat. — 7 dni že od 100 DEM dalje SLOVENSKO PRIMORJE — ugodno Prepričajte se! VI NAM — Ml VAM DOLENJSKI UST II TCIUI TEV1AIM ||ac 7AIIIM A TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO iSCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA KMETIJSKI STROJI V TEM TEDNU VAS ZANIMA prmiam — kupim—posest—ženitne ponudbe — razno — obvestila — preklici — čestitke — zahvale __ tedenski koledar Četrtek, 14. maja — Bonifacij Petek, 15. maja — Zofka Sobota, 16. maja — Janez Nedelja, 17. maja — Mojca Ponedeljek, 18. maja — Erika Torek, 19. maja — Peter Sreda, 20. maja — Bernard LUNINE MENE 16. maja ob 17.03 — š£ip kino BREŽICE: 14. in 15. 5. (ob 20. uri) ameriški triler Ko jagenjčki obmolknejo. ČRNOMELJ: 15. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Moja punca. 17. 5. (ob 18. uri) ameriška risanka Sneguljčica in sedem pal- čestitke V KLOŠTRU v Beli krajini bo praznoval 17. maja svoj 50. rojstni dan MIROSLAV PAVLIHA. Iskrene čestitke, zdravja, medsebojnega razumevanja in vse, kar si sam želi, mu želi tudi mama. 2193 Dragi Metki Strojin želimo skorajšnje okrevanje. Sodelavci kmetijski stroji TRAKTORSKI obračalnik sental prodam. Ivan Kastelic, Muhaber 5 a, Novo mesto. 2112 TRAČNE grablje za traktor TV prodam. Janez Sintič, Kočarija 16, Kostanjevica na Krki. 2117 SAMONAKLADALKO SIP za seno prodam. Podgora 42, Straža, ® 84-628. 2121 MALO RABLJENO samohodno motorno kosilnico (škarje) prodam za 400 DEM protivrednosti. ® 23-947. 2128 KOMBAJN fahr M66S in M66, za pšenico, odlično ohranjen, prodam. * (0608)67-529. 2165 ROTACIJSKO kosilnico Panonija, prodam. ® 25-226. TRAKTORSKI obračalnik, rotacijsko kosilnico 165 in pajka prodam. Pavle Zajc, Zbure 44, Šmarješke Toplice. 2190 NOVO 17 m3 nakladalko, brejo kobilo in voziček za BCS prodam. * 56-612. Šifra: 2224 KMETOVALO! Največja zasebna trgovina vas vabi k nakupu rezervnih delov za traktorje Tomo Vinkovič, Zetor, Univerzal, Ursus, Fiat, BCS, gum in akumulatorjev. Primer: 12V97 - 100 Ah 6.300 SLT, 12V135 Ah 9.950 SLT. Se priporoča Slavko Prosen, Agroizbira Kranj, ® (064)324-802. 2227 KOSILNICO BCS 127 in traktor IMT 542, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (063)746-187. 2236 kupim KUPIM 5 m3 bukovih drv. ® 23-408. 2141 PARCELO za gradnjo gostinskega lokala v okolici Novega mesta ali Dolenjskih Toplic kupim. ® (068)22-282. 2163 R 4 GTL, letnik 1989, ali YUGO, letnik 1990, kupim. ® (068)23-585, zvečer. 2104 motorna vozila ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. »22-035. 2111 LADO KARAVAN, november 1985, prodam. * 65-431. 2118 R 5 KAMPUS, 5 vrat, prva registracija 1990, prodam za 10.200 DEM. Zoran. Loška vas 5 a, Dolenjske Toplice. 2120 GOLF 13 CL, letnik 1990, metalik (14500 DEM), R 4, letnik 1987/10 čkov. 17. 5. (ob 20. uri) ameriška ko-medija Laž ima kratke noge. KRŠKO: 17.5. (ob 18. uri) ameriška komedija Nočni skok. 21. 5. (ob 19. uri) ameriška zgodovinska drama J. F. K. KRMELJ: 16. 5. ameriški grozljivi film Smrtne misli. METLIKA: 15.5. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Laž ima kratke noge. 17. 5. (ob 19. uri in 21. uri) ameriška romantična komedija Moja punca. NOVO MESTO: 14.5. (ob 16., 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Moja punca. Od 15. do 18. 5. (ob 16., 18. in 20. uri) ameriška »odtrgana« komedija Družina Adams. TREBNJE: 15. in 17. 5. ameriška melodrama Barfly. SEVNICA: 15. in 17. 5. ameriški grozljivi film Smrtne misli. 18. in 20.5. ameriški erotični film Sluge strasti. (3700 DEM), Z 101, letnik 1984 (2300 DEM). »068/25-113. LADO, letnik 1987 in čoln Maestral 9 ter Tomos 4. Butalin Stane, Cesta herojev 26. GOLF diesel, letnik 1988, nanovo registriran, prodam. ® 42-156. 2136 CITROEN BX 15 TGE, letnik 1991, prodam. ® 25-430, popoldne 2137 FIAT UNO 75 SIE, letnik 1987, prodam. * (068)26-726. 2138 HYUNDAI PONY GLS 1,5, marec 1991, prodam za 15.000 DEM. ® (068)26-306. 2146 JUGO KORAL, letnik 1989, prodam. Marija Potočar, Trška Gora 75, Otočec, (nad gostilno Pugelj). 2155 VW 1200, letnik 1965, odlično ohranjen, prodam. ® (068)59-660, od 19. do 21. ure. ^ 2157 PEUGEOT 205 GL, letnik 1988, 50.000 km, zelo dobro ohranjen, dodatno opremljen, kovinsko rdeče barve, prodam. * (0608)64-350. 2164 R 4, letnik 1988, prodam. ® 23-772. 2179 Z 750, letnik 1984, prodam. ® 22-835. 2180 VW POLO 13, letnik 1982, 95.000 km, dobro ohranjen, prodam. » (068) 26-240. 2181 AVTOMATIK, IZVOZNI MODEL, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. ® (068)26-150. 2186 Z 128, letnik 1988, prodam. Marko Zagorc, Bučna vas 40, Novo mesto 2187 VW KOMBI, transporter diesel, letnik 1984, lepo ohranjen, prodam ali menjam za cenejši osebni avto in prodam mazdo 323, letnik 1988. ® (068)58-382. 2189 ŠKODO FAVORIT 135 L, staro 7 mesecev, prodam. Pajk, Mestne njive 6, Novo mesto. 2192 VISO, registrirano do 4/93, prodam. ® 73-609. 2195 GOLF JGL DIESEL, letnik 1984, registriran do 4.4.1993, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Franc Penca, Dol. Mokro Polje 9, Šentjernej. 2199 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 2/93, 25.000 km, prodam. ® 73-487, zvečer. 2202 Z 750, letnik 1979, registriran do 11/92, prodam za 500 DEM. Anton Ju-rejevčič, Vranoviči 16, Gradac. 2204 R 4 GTL, letnik 1991, prodam ali menjam. »25-862. 2207 GOLF JXD, letnik 1987, prodam. ® 26-994, zvečer. 2210 126 P, letnik 1981, tehnično brezhiben, in Z 850, letnik 1980, neregistriran, prodam. ® 27-142. 2211 R 4, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. «56478. 2212 Z 128 GX, 11/87, zelo dobro ohranjen, 22.000 km, prodam. Jerič, Marjana Kozine 23, Novo mesto, po 14. uri. 2214 VW 1200 J, letnik 1974, prva registracija 1976, nov akumulator in gume ugodno prodam. » 51-551. 2216 126 P, letnik 1982, obnovljen, kompresor in C02 ugodno prodam. ® 25-894. 2217 GOLF JXB, letnik 1988, prodam. * 21-549. 2218 MARCEDES, tip 123,240 D, čudovito ohranjen, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. ® (0608)61450. 2222 R 4, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. «(0608)60-252. 2228 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 23-809. 2229 FIAT 126 PGL, letnik 1987, prodam. ® 28-567. 2233 R 4, letnik 1988, 43.000 km, registriran do 9/92, prodam. Držaj, Rumanja vas 45, Straža. 2234 GOLF DIESEL, star eno leto, prodam ali zamenjam za starejšega. Franc Tomše, Dobelno 4, Brežice. 2235 GOLF, letnik 1981, dobro ohranjen, registracija celo leto, prodam. ® 28-915. obvestila MONTAŽA klasičnih in satelitskih anten. * 44-129. 2119 KOZMETIČNI SALON Zdenka Poljšak, Kosova 2, Novo mesto, obveščam cenjene stranke, da sem razširila dejavnost kozmetične nege tudi v pedikuro in nego nog. ® 23-549. 2122 PURANE, bele, težke pasme, stare 5 tednov, dobava 6.junija ob 11. uri. Sprejemamo naročila na ® (068)45-622 ali (061)783-382. 2143 VSE ZA POROKE ali večji družinski praznik, od orehovih in rozinovih potic z domačo smetano, drobnega peciva, biskvitov, rolad in še česa, lahko naročite na * (068)73-083. 2170 PETUNIJE po 30 SLT, sadike paradižnika, paprike, zelja, karfiole in ohrovta ter velik izbor enoletnic lahko kupite pri Ivanki Urajnar, Stari trg 28, Trebnje, ® (068)44-815. 2176 NA ZALOGI IMAM vse vrste nerjavečih vijakov za sode. Če dostavite vratca, jih tudi zamenjam. ® (0608)81-096. 2196 POZOR! Hujšanje brez diete s shujševalnim pasom do lepše linije. Informacije in naročila na ® (061 )218-941. 2197 POZOR! Prodajamo traktorje LINDNER in ZETOR na posojilo na 3 leta in kabine za UNIVERZALE, ZETOR in URSUS ter rabljene traktorje TORPEDO, SAME, IMT, ZETOR in FENDT. Gabrijel d.o.o. Zgornje Pirniče 124 a Medvode tel: '061) 576-447 (099) 610-579 o Vozila, kompleten prog-5 Vozila, kompleten program u. (vključno s 16V modeli). Omogočamo zelo ugoden 4 uvoz. Posebna ponudba: < R5 Five (1390 ccm). Ta-z kojšnja dobava. £ GRAMI LTD. Tel. (061) 153-244, fax (061) 224-943, med 9. in 13. uro. MOTEL KOLINSKA TREBNJE vam nudi: • ohceti v restavraciji ali na terasi (aperitiv, 3 obroke — 5 vrst mesa, kavo za 780 SLT), možnost točenja lastnega vina • kosila in večerje za skupine in posameznike za 260 SLT • pizze, sadne kupe, sladolede Inf. (068)44-018 preklici FRANC OSTERMAN, Jelše 8, Otočec, prepovedujem hojo in vožnjo po mojem travniku v Razborah, pare. št. 853, 852, 848 k.o. Črešnjice. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 2114 posest 10 a vinograda na Rihpovcu pri Trebnjem, kuhinjo Gorenje, Tomosov avto-matik A 3L, vitrino LTH prodam. ® (068)44-656. 2115 STAREJŠO HIŠO z dvoriščem, gospodarskim poslopjem in vrtom (1300 m2) v Gregovcih (Bizeljsko) prodam. * (0608)34-981 ali (041)797-069, zvečer. 2116 HIŠO na Rezlovem bregu 17, Čatež pri Brežicah, prodam. ® (041)321-342. 2124 VINOGRAD, 15 arov, z zidanico in elektriko, na Vrbovški vasi pri Cerkljah in Z 101, letnik 1981, registrirana celo leto, prodam. ® (068)42-650. 2131 ZIDANICO, vinograd in gozd (1600 m2), na Cirniku pri Mirni, prodam. * (068)44-823, zvečer. 2142 GRADBENO parcelo z vso urejeno dokumentacijo, možnost obročnega odplačevanja, prodam. ® (068)50-123. 2152 HIŠO z gospodarskim poslopjem, garažo, 28 a zemlje, vodovodom in telefonom v Artičah, poceni prodam. * (0608)65-531. 2156 NJIVO 3.133 m2, tretji razred, k.o. Straža nad Šentrupertom, prodam. ® (061)612-256. 2171 DOLENJSKI LIST Z USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. 'A /! UREDNIŠTVO: Drago Rus tja [direktor in glavni urednik), Marjan Legan JŽJ K [odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, y y Breda DuiH-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka 'A 'A Lindič -Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj [urednik Priloge), Pavel Perc in X Ivan Zoran. O. A Ivan Zoran. O. y IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 50 SLT, naročnina za 2. trime- A 'A sečje 590 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva Z Z ipd. 1.180SLT;za lu/ino 40 ameriških dolar jev ah 70 DM (ali druga tuja valuta v / jz tej vrednosti) na leto. y OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 850 SLT, na prvi ali 'A dnti strani 1.700 SLT; za razpise, licitacije ipd. 1.000 SLT. Mali oglasi do de- ^ Z zadnji strani 1.700 SLT; za razpise, licitacije ipd. 1.000 SLT. Mali oglasi do de jz set besed 600 SLT, vsaka nadaljnja beseda 60 SLT. .. Z ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun 'A 'A št.: 52100-620-970-25731-728-4405/9 [LB — Dolenjska banka d.d. Novo 'A ^ mesto). y. NASLOV Dolenjski list, 68001 Novomesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Tele- A A Ioni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propa- Z ganda, naročniška služba in totolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24- O. Z 006; telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na Z Z podlagi mnenja [št. 23—92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije A Z spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Z A številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. JZ Z Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pra- A Z vica, Ljubljana. 'y ' * ComLand * ^ nr RAČUNALNIŠKA OPREMA Novo mesto, Ločna 1, tel. (068) 20-437 Ljubljana,Velnarjeva 8, tel. (061) 571 -122 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING Celje, tel.: 063/27-217 PARCELO 730 m2 v okolici Šentjerneja, tik ob glavni cesti, prodam. ® (068)73-663. 2182 PARCELO 25 a v Jurni vasi ali 37 a prodam. Franc Kmet, Zagrebška 15, Novo mesto, popoldne v tem tednu. 2183 NJIVO z gozdom (50 arov), pri Bučni vasi, prodam. ® 27-907. 2194 VIKEND HIŠICO, primerno tudi za bivanje, v bližini Trebnjega, prodam. ® (068)28-706, po 16. uri. 2201 ZAZIDLJIVO PARCELO v Kostanjevici na Krki prodam. ® (061)315-031. 2226 prodam ŠIVALNI industrijski stroj Pfaff, dvo-igelko Durkop, entlarico in likalno mizo prodam. * (069)56-010. 2113 PRODAM, po pošti,učinkovita in uspešna sredstva za zatiranje voluharja, krta, miši, podgan, hrčka, polžev, bramorjev, komarjev, muh, moljev, uši. ® (068)41-199, od 7. do 15. ure. 2125 MLADO, kravo prodam. Alojzija Ci-mermančič, Šentjošt pri Stopičah 5. 2126 ČISTOKRVNE nemške ovčarje in kozo z mladiči prodam. ® 52-518. 2127 INTELEKTA MIRNA, Roje, 11, vam nudi po ugodnih cenah SONČNIČNE TROPINE. Dostava tudi na dom. ® 47-158 ali 40-090. 2129 KORUZO v storžih ugodno prodam. Grden, ® (068)44-433, zvečer. 2132 SINGER overlog, nov, 4 niti, prodam za 1.450 DEM. Garancija in rezervni deli. »(061)448-475. 2133 KRAVO mlekarico prodam. » 23-562. 2134 SENO, koruzo in oves prodam. Darko Kegljevič, Ostrog 26, Šentjernej. 2135 55 TRIMETRSKIH betonskih rešetk prodam. Franci Mrgole, Telče 21, Tržišče. BRAKO PRIKOLICO, Treska, novo, prodam za 1.500 DEM. ® (0608)81-073, od 7. do 13. ure. 2144 DVE otroški posteljici z jogiji (135 x 65) prodam. ® (0608)75-620. 2145 KOZE in ovce prodam. Ogled v nedeljo, 17.5., dopoldne. Cvetkovič, Budganja vas 32, Žužemberk. 2147 OVERLOCK PFAFF entlarico, 4 ni-tno, novo, nerabljeno, z enoletno garancijo, ugodno prodam. ® (064)215-650. 2149 KOMPRESOR- traktorski, prenosni, 4 zračna kladiva in 10 svedrov za kamen prodam. ® (068)56-536. 2150 MLADO brejo kravo, 2 krat telila, prodam. »(061)801-563. 2153 DIATONIČNO HARMONIKO Železnik, c,f,b, dobro ohranjeno, prodam. Robert Župančič, Dol. Kamence 45 B, Novo mesto. 2167 RDEČE VINO prodam. * 25-414, ali 27-848. 2172 KOZE, stare in mladiče, prodam. ® 26-107. 2174 ITALIJANSKI kombiniran otroški voziček PEG ter avto sedež prodam. ® (068)24-449. 2175 NERABLJENO KONFEKCIJO za novorojenčka, novo in rabljeno obutev za otroka v starosti od enega do dveh let ugodno prodam. ® 45-377, zvečer. 2198 2 m3 suhih hrastovih plohov prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2200 PRIKOLICO za osebni avto prodam ali menjam za les. ® (068)47-319. 2203 MIZARSKI stroj debelinka, porav-nalka in napravo za opaž, podne prodam. »45-541. 2208 STROJ za kemijsko čiščenje in opremo za trgovino (tekstil, obutev) ugodno prodam. ® 64-007 ali 64-235. TELEVIZOR Toshiba s teletekstom, stereo, prodam. ® 25-226. BREJO telico friziko in kravo za zakol prodam. ® 76-528. 2219 IZKOPALEC KROMPIRJA, kobilo staro 4 leta, težko 600 kg, in dvoredni pletilni stroj Brother prodam. ® 40-78L HARMONIKO HOHNER ATLANTIK 4 in otroško posteljico prodam. ® 26-612.________________________2221 razno MLADO DRUŽINO iščem za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku. OTROŠKI VOZIČEK, italijanski, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 22-361. 2139 V BRUSNICAH oddamo v najem prostore, primerne za opravljanje naslednjih dejavnosti: gostinstvo, trgovina, poslovne prostore, skladiščenje, obrt. ® (068)85-650. 2148 PROSTOR, 45 m2, oddam v najem. * 27-134. 2151 V NOVEM MESTU iščemo prijazno gospo za občasno pomoč pri varstvu dveh predšolskih otrok. ® 22-988, popoldne. 2160 V NAJEM ODDAM prostor (150 m2), s predplačilom. ® (068)43-797, po 20. uri. 2161 FRIZERSKI SALON oddam v najem. Prodam večjo avtomobilsko prikolico. ® 26-665. 2169 ODDAM opremljen boutique v Sevnici in prodam registrsko blagajno. ® 25-259. 2173 službo dobi AMBICIOZNA, urejena, komunikativna, so pogoji, kijih potrebujete, da vas sprejmemo za honorarnega sodelavca. ® (063)21-153, Nenad, samo v petek od 7. do 13. ure. 2130 IŠČEMO DEKLE za honorarno delo v trgovini, v popoldanskem času. ® (068)43-765, po 20. uri. 2158 Zaposlim natakarico za delo za šan-kom.» 068/25-325. KAVA BAR »Pri slonu« nujno potrebuje čistilko za enkrat tedensko čiščenje. »25-901. 2159 REDNO ali honorarno zaposlim samostojno šiviljo s prakso. * 21-559, od 14. ure dalje. 2162 TAVERNA v Krškem zaposli dekle. * (0608)31-888 ali (0608)32-224. TAKOJ ZAPOSLIM dekle, ki ima veselje do strežbe v gostilni. Nedelje in prazniki prosti, urejen delovni čas. Informacije na ® 44-121, do 12. do 15. ure. Gostilna Špringer, Trebnje. 2178 POTREBUJEMO AGENTE za pre-zentiranje popolnoma novega stroja na tržišču na področju Dolenjske in bližnje okolice. Žaželjene izkušnje, možnost zaslužka od 5.000 do 10.000 DEM. Dobimo se v soboto, 16.5.1992, v hotelu Metropol, modra restavracija, ob 20,30 = D -2000. Ne zamudite priložnosti. 2185 ZAPOSLIMO kuharsko pomočnico, čistilko in natakarico. Gostišče Kolednik na Veselici v Metliki, » 24-765, po 20. uri. 2191 ODLIČNO PLAČANO honorarno delo, pogoj osebni avto. Informacije: Gozdna pot 10, Leskovec pri Krškem. 2205 ŽELITE NOV IZZIV? Nudimo vam dinamično delo na področju trženja, socialnih programov in finančnih naložb. Pričakujemo komunikativno osebnost, sposobno za samostojno delo. Pokličite nas v petek, 15.5., ali v ponedeljek, 18.5., od 8. do 10. ure na ® (061)372-934. 2213 HONORARNO ZAPOSLIMO šo- ferja za določen čas. Pogoji: šoferski izpit vsaj B kategorije, nekajmesečna praksa pri vožnji z Zaštavinim kamionom. V poštev pridejo kandidati iz Trebnjega in bližnje okolice. Pisne prijave sprejemamo JAPI, Paradiž 4, Trebnje, » 44-257. 2215 V KRATKEM ČASU do dobrega za- služka. Dobimo se 15.5. ob 18. uri na vrtu restavracije Pri vodnjaku v Novem mestu. IŠČEM POTNIKE za prodajo na terenu. Nudimo najboljše pogoje. ® 85-325. 2225 STE PRIPRAVLJENI za dober ho: norar prodajati na terenu dobro prodajani artikel. ® 23-977. 2230 S POŠTENIM DELOM do dobrega zaslužka. Če imate proste vikende, osebni avto, pokličite na »24-781, dopoldne. 2231 NAJBOLJŠI POGOJI! Če hočete z dobrim delom dobro zaslužiti, pridite v ponedeljek ob 20. uri v gostilno Pod smreko. 2232 Lovci so se poklonili li z zeleno vejico, ZAHVALA lovski rog pa ja zatrobil večno nam slovo. Utrujen od bolečine in trpljenja se je v 64. letu starosti poslovil od nas dragi mož, tata, brat, stari tata in stric MIKO VESELIČ — GAJANOV MIKE iz Gorenjcev 11 Množica tvojih lovskih in gasilskih tovarišev, znancev, sosedov in prijateljev seje poslednjič poslovila od tebe 7.5.92 in te pospremila k tvojemu preranemu grobu. Beseda hvala, čeprav vemo, daje premalo, naj velja vsem, ki ste našemu tati prinesli cvetje in vence ter nam izrekli sožalje, in vsem trem govornikom, ki so orisali tvojo življenjsko pot soseda, lovca in člana ZB. Enako hvala vaščanom vasi Gorenjci za pomoč ob smrti našega tate. Tata, žalostni smo, ker smo te izgubili, vendar ponosni, da smo te imeli. Mirno naj počiva tvoje bolno telo v domači zemlji, ki si jo imel tako rad. Za teboj žalujejo: žena Anka, hčerke Marija, Ivanka in Stanka z družinami, sin Marko, sestre in brat Gorenjci, 7.5.1992 ZAHVALA V 42. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mamica, sestra in botrica SLAVKA VIDMAR roj. Murn iz Vavte vasi 41/A Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala gospodu dr. Kokalju in medicinski sestri Jelki za njun trud. Zahvaljujemo se godbi Novoles ter pevskemu zboru iz Birčne vasi. Hvala tudi njenim nekdanjim sodelavcem iz Novolesa za poslovilne besede in darovano cvetje, delavcem KZ Krke ter delavcem Laboda. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi 22 DOLENJSKI UST službo išče ... POKLICNI VOZNIK in inštruktor išče delo. ® 27-433. 2188 stanovanja ENOSOBNO stanovanje v Trebnjem, 4' m.2 in klet, prodam najboljšemu ponudniku. w 23-311 int. 391, samo v petek od 13. do 16. ure. 2123 Garsonjero 26 m2 s centralno kurjavo in K AT V, 126 P, nov, prodam. ® 26-517 po 15. uri. GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu kupim. Ponudbe pod Šifro: »20 - 30 m2« 2154 SAMSKI, urejen in redno zaposlen moški želi najeti garsonjero v Novem mestu. ® (068)73-111, po 15. uri. 2166 TRISOBNO stanovanje oddam za določen čas. ® 26-858. 2184 ENOSOBNO lastniško stanovanje (45 m2) v Novem mestu zamenjam za večjega z možnostjo odkupa. ® 27-208. 2206 V SPOMIN Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, dragi mož in oče, več v našem domu ni A spomin na tebe vsak dan bolj živi, čeprav te več med nami ni 15. maja mineva 5 žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče IVAN KAMBIČ iz Semiča 7/A Hvala vsem, ki se ga spominjate! Žalujoča: žena Rozika in sin Dušan ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob boleči izgubi dragega moža in očeta LUDVIKA ZORETA iz Herinje vasi pri Otočcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so ga v tako yelikem številu pospremili na zadnji poti, poklonili cvetje ter nam ustno m pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala za poslovilne besede g. Alojzu Jožefu, g. Andreju Rapetu in g. župniku za opravljen obred. Žena Štefka, sin Zdravko in hčerka Darinka z družinama ZAHVALA V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast VINKO RABZELJ iz Vel. Brusnic Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji potk Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, družinam Franko, Hudoklin in Srebrnjak, GD Brusnice za organizacijo pogreba, pevcem za zapete ža-lostinke ter župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja ksc to je vzela večna zemlja V domu ostala je praznina, a v naših srcih bolečina Z žalostjo v srcu smo se za vedno poslovili od naše mame, babice, prababice in tete TEREZIJE STRAJNAR iz Ždinje vasi Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence, cvetje in sveče, nam izrekli sožalje ter našo mamo pospremili do njenega zadnjega doma. Zahvaljujemo se tudi podjetju ZG-Promet in CP Gradnje za podarjene vence. Hvala tudi g.župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ne jokajte ob grobu mojem, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče tast in svak LEOPOLD FLORJANČIČ kovaški mojster v pokoju z Malega Slatnika 13 Ob boleči izgubi našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, pevcem za zapete žalostinke, sodelavcem Tovarne zdravil Krka, Kremen, DSO Novo mesto, zastavonošam, Obrtnemu združenju Novo mesto za padarjeno cvetje in izrečena sožalja in vsem, ki so našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu patru Luki za vse obiske pokojnika med njegovo boleznijo in lepo opravljen obred. Hvala govorniku Vinku Mikcu. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric ANTON KOS iz Črmošnjic 18 pri Stopičah ZAHVALA V 63. letu starosti je nenadoma umrl JOŽE ZUPANČIČ iz Dolenjskih Toplic Vsem, ki ste ga imeli radi ali mu kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi ZAHVALA Na svoj 78. rojstni dan nas je za vedno zapustila nam vsem draga ALOJZIJA NOVINA iz Novega mesta Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v dneh žalosti. Dežurni ekipi Zdravstvenega doma ter kolektivu nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu, sosedom, kolektivu in upokojencem Krke, tovarne zdravil Novo mesto, Društvu invalidov Novo mesto, g. patru Petru, pevkam ljudskega cerkvenega petja ter vsem, ki ste jo spremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Matjan z družino in ostalo sorodstvo Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Golobovim, Štanglavim in Mikčevim. Zahvaljujemo se trgovskemu podjetju Dolenjka, Tovarni zdravil Krka — oddelek za proizvodnjo zdravil, Labodu, Papir servisu Ljubljana in vaščanom ter župniku za tako lep obred. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ate, stari ate in pradedek ANTON JAKŠA Hrast 8 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža in očeta RUDIJA MIRTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje in podarili cvetje. Posebna hvala g. dr. Janžekoviču za vsakodnevne obiske na domu, g. Murnu za govor, pevskemu zboru in g. duhovniku za opravljeno pogrebno svečanost. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Milena, hči Majda in sin Bruno z družinama Novo mesto, 9. maja 1992 V SPOMIN Jaz sem le za en čas in ti si le za en čas, na sprovedi nas srečno. A ljudstvo, ki ima svež obraz, le njemu ni merjen čas, živelo bo večno. (Rudolf Ramuta) RUDOLFU RAMUTA Minilo je leto dni, kar nas je zapustil, spomini pa so ostali živi in sveži. Vsi njegovi! Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega pokojnega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede ter pevcem iz Novega mesta. Žalujoči: vsi, ki so ga imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANE PETRIČ posestnice iz Radoviče pri Metliki se iskreno zahvaljujemo za vso zdravniško pomoč in izredno nego vsemu zdravstvenemu osebju infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Prav lepa hvala tudi vsem zdravstvenim delavcem Zdravstvenega doma Metlika, posebej pa še zdravnikoma dr. Mlačku in dr. Videtiču. Hvala g. župniku s Suhorja in iz Vivodine za opravljen cerkveni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje in sočustvovanje. Vsi njeni najdražji ZAHVALA V pomladnem cvetju zapustil si nas, sosede in znance ter svojo rodno vas. V 78. letu nas je po težki in kratki bolezni zapustil dragi mož, oče in stari oče JOŽE FABJANČIČ Radovlja 34 pri Šmaijeti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom: Novakovim, Blažičevim, Lundrovim, Medjevim, Papir servisu in Emoni iz Ljubljane ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Neža, sinovi: Jože, Franci in Tone z družinami 9 t * ¥ s N * s s * * s s I * 5 s N I * * $ S * S N 5 s s * $ s s s s s s s s s * s s * N > m\ Ernest Ferk Točno ob dogovorjenem času pride v hotel pristopi odločno, a z dopadljivo uglajenostjo, in med nenarejenim krepkim stiskom roke razločno pove, da mu je ime Ernest Ferk. Lahko bi šlo vse tudi dosti bolj zasanjano, kajti Ernest Ferk je z dobršnim delom življenja umetnik, nepoklicni zborovski pevec. Zavoljopevstva in zategadelj, ker je predsednik Zveze kulturnih organizacij z bogato organizatorsko domišljijo, ki soustvarja brežiško amatersko kulturno sceno, mu je Zveza kulturnih organizacij Slovenije pred nedavnim podelila odličje Svoboda. Kot predsednik krovnega občinskega organa za kulturo Ferk išče možnosti za obstoj kar največ kulturnih zvrsti Pri tem na svoje veliko veselje opaža v Brežicah ugodno sozvočje kulturnega in dnevnopolitičnega. K taki ubranosti prispevajo z obnašanjem in delovanjem ljudje iz zdajšnjega najvišjega vodstva občine in iz sedanje brežiške občinske uprave, ki so opazno naklonjeni kulturi Kot član zbora poje in, kakor se zdi to počne z izjemnim zadovoljstvom. »Posebej rad imam koroško pesem,« pravi Ferk in tu morda postane za hipec malce odmaknjen. Kakor da bi se v mislih «usedel na en lep akord«, kot se to reče med pevci in odplaval nmav čez izaro, nmav čezgmajni-co, kjer je dragi dom, kjer je zibelka. Ferk se je namreč pred 49 leti rodil v delavski družini v Čr-nečah pri Dravogradu. Rodil seje tako rekoč v pesem. Pred kakega pol stoletja so tam gori še peli ob večerih fantje na vasi. Toliko mu je bilo to dogajanje všeč, da je pojočefante zalezoval če se je le dalo, pobiral njihovo melodijo in besedo in se jim ob prvi priložnosti tudi pridružil » V zboru sem začel prepevati v drugem razredu osnovne šole. Od takrat pojem ves čas. Pel sem v gimnaziji v vojaški šoli in prenehal po tistem samo za krajši čas. Prvega avgusta 1965 sem prišel v Brežice. Osmega septembra sem že bil na vajah tukajšnjega pevskega zbora bratov Milavcev, kjer sem potem pel 23 let Zdaj štiri leta pojem v krškem mešanem pevskem zboru Viktor Parma. Pesem mi pomeni veliko,« se baritonist Ernest Ferk kot ljubitelj petja predstavi sam. Ampak tudi tedaj, ko se malce omehčano izpoveduje, ohrani vso potrebno stvarnost v pripovedovanju. Tudi tedaj govori zbrano in natančno, nekako tako kot človek, ki se veliko ukvarja z računalništvom ali matematiko. To mu je verjetno ostalo, ker je bil vojaški letalski častnik, izurjen za delo v komandi letenja. Zdaj je upokojen. Kot upokojenec očitno ni »obsojen« na lik dobrega — v vojaškem smislu dobrega — oficirja in nemara tudi nikoli prej ni bil kar pa za svobodomiselnega pevca sploh ni slabo. Ernest Ferk je sedaj predsednik Zveze že z drugim mandatom. Doslejje bil tudi predsednik zbora in Prosvetnega društva bratov Milavcev Brežice. Nekako je opažen, saj so mu pred odličjem Svoboda do sedaj že izročili občinsko priznanje Osvobodilne fronte, Gallusov zlati znak, plaketo brežiške občine in občinsko Prešernovo plaketo. M. LUZAR Kralj cvičkov bo imel prvo besedo Danes pričetek 20. Tedna cvička na vrtu restavracije Kandija_ NOVO MESTO — Danes se pod kostanji vrta restavracije Kandija pričenja jubilejni, 20. Teden cvička z 2. sejmom vinogradniško-kletarske opreme. Prireditev bo takšna, kot smo je vajeni iz prejšnjih let. Vinogradniki so letos zaradi odpora nekaterih meščanov razmišljati tudi o tem, da bi to prireditev za vedno odpeljali iz Novega mesta v kraje, kjer si je Lovci bodo lisicam položili 36 tisoč vab V boju s steklino DOLENJSKA, POSAVJE — V soboto, 16. maja, bodo gozdovi po Dolenjski, Posavju, Beli krajini, Kočevskem in Ribniškem znova oživeli, kakih 2320 lovcev bo tega dne položilo natanko 35.930 vab, v katerih bo cepivo lisicam proti steklini. Če je soditi po rezultatih lanske prve tovrstne akcije, se tudi za uspeh letošnje ni bati. Lovci bodo vabe polagali v lovišča, na njive, travnike, pašnike, skratka povsod, le po naseljih, cestah, industrijskih objektih ne, kot tudi ne v vodotoke. Prav zato velja biti v teh dneh posebej previden, ljudje naj se vab ne dotikajo. Vaba je v obliki 5 krat 5 centimetrov velikega kvadrata, debela poldrugi centimeter, je ljavo-sive barve in za človeka neprijetnega vonja po ribah. Vaba je kužna 14 dni, zato jo je v tem času strogo prepovedano prijemati z roko, če kdo to stori, naj si roke takoj dobro umije. Ako je prišlo celo do razlitja ce-pilne tekočine, ki je roza barve, je potrebno o tem takoj obvestiti zdravstveno ali veterinarsko službo, ki bo neprevidneža napotila v antirabično ambulanto Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto, telefon 21—253. Posebno opozorilo velja tudi lastnikom psom, ker morajo biti psi v teh dneh privezani, lovci imajo namreč nalogo, da slehernega psa, ki se prosto giblje na območjih, koder so vabe položene, pokončajo. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Plačaj, sicer adijo AudioTeks — Brez sreče ni nagrade — Novinar bo prišel — Velika krivica — Zakaj so ga iskali? — Je kustodinja in so luknje Biti dežurni novinar, je pogosto na moč naporno: klicev je toliko, da, rečeno v prispodobi, slušalka kar žari, zatem pa ni enostavno vse, o čemer je tekla beseda, spraviti v zapis, ki po urednikovem mnenju ne bi bil predolg. Tokrat se slušalka ni »topila«; o razlogih ne kaže razglabljati, uredniki pa ne bi bili, kar so, če ne bi nergali. Belokranjka je v zadnjem »Dolenjcu« pozorno prebrala reklamo, s katero je Dolenjska banka svoje varčevalce opozorila na možnost uporabe t.i. AudioTeksa. Gospe se zdi ta informacijski servis zelo prikladen, zato se je v črnomaljski banki pozanimala, na kak način bi se ga lahko posluževala. Neprijetno je bila presenečena, ko je izvedela, da bi za vse potrebno morala odšteti 500 tolarjev. O kakem denarju v reklami namreč ni bilo niti besede, sploh pa seji ne zdi prav, da bo banka zaračunavala telefonsko posredovanje podatkov, medtem ko varčevalci dobijo zastonj knjižice in druge bančne dokumente za poslovanje prek žiro in tekočih računov. Iz nemškega Mainza je prišel klic bralke, kije prizadeta, ker še ni dobila nagrade, čeprav je dolgoletna naročnica in ima naročnino plačano za celo leto in ne samo za tekoče trimesečje... Ni edina, že mnogim smo pojasnili, da v akciji ne nagrajujemo zvestobe, do nagrade Halo, tukaj Dolenjski list! Novinaiji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 1A. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil pa kajpak ne morejo priti vsi, ki pravočasno poravnajo dolg do časopisa. Odločilna je sreča pri žrebanju! Brane Kocjančič s Sel pri Šumber-ku 36 se je najprej opravičil, da dežurnemu ne bo »težil«, četudi ima toliko povedati, da bi bilo za pol časopisa; zato je po njegovem že skrajni čas, da se v vasi oglasi kak novinar. Kaj naj bi bilo tolikanj zanimivega, ni hotel izdati, dejal je le, da se nevšečnosti, bodisi med sosedi ali med vasjo in krajevno skupnostjo, vlečejo že poldrugo desetletje, do konca pa jim ne pride nihče, ne socialno ne policija. Dima torej je nekaj, kolikšen pa je ogenj, bomo še videli, kajti novinar Dolenjskega lista se Selom ne bo ognil. P. Z. iz okolice Trebnjega pozna veliko brezposelnih, študiranih, kakor je rekel, in delavoljnih, živeti pa nimajo tako rekoč od ničesar. Po drugi strani je precej premožnih kmetij, kjer so starejši že upokojeni, dediči pa v službah. Prvi za delo ne morejo več prav poprijeti, drugi pa ob zaposlitvi nimajo časa ali pa ne znajo. Zato je dokaj zemlje neobdelane in dela se, po bralčevem mnenju, velika krivica — zemlji in brezposlenim. Zakaj so črnomaljski policisti iskali občana B. V., tega nam slednji ni hotel zaupati, imel pa je razlog, da se jeprito-žil nad ravnanjem mož postave. Četudi so vedeli, kje stanuje, so po njem najprej spraševali po vseh gostilnah, zatem so ga iskali še pri njegovem dekletu, nazadnje pa so se le spomnili, daje možak nekje doma, in tamkaj so ga tudi našli. Da občanu ni bilo prijetno, ko so ga znanci potem spraševali, zakaj so ga tako iskali, se razume. Ko je neka bralka dežurnega novinarja pobarala, ali pri »Dolenjcu« vemo, kako se s tujko reče varuhu muzejske zbirke, je bila deležna vprašanja, ali morebiti rešuje križanko. Da ne, je rekla, in ko je izvedela, da gre za kustosa ali kustodinjo, se je izkazalo, kam pes taco moli. Bralka očitno meni, da beseda kustodinja ni pravilna, v časopisu pa jo pogosto uporabljamo namesto kustosinje. Na 534. strani druge knjige KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 19. in 21. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala psihologinja Irena Mohorovič. Slovaija slovenskega knjižnega jezika je črno na belem dokaz, da Dolenjski list ne dela sile varuhinji muzejske zbirke! Bralec iz Dolenjcev pri Adlešičih se ne vozi pogosto prek Goijancev na novomeško stran, zadnjič pa je spet moral na pot. Blizu Vahte se mu je avto dobesedno zasmilil, kajti cesta je mestoma neznansko razdrapana, luknje so tolikšne, da zgolj po čudežu ne pride do kake nesreče. In kdo bo kaznovan, ko čudeža ne bo več, se sprašujemo skupaj z bralcem! Če želi, bralcu, ki kliče dežurnega novinarja, jamčimo anonimnost, kajpak pod pogojem, da vemo za njegovo ime in naslov. S tem se nazadnje ni strinjal Željko iz Novega mesta. Gotovo se ni oglasil tja v tri dni, ko pa je izvedel, da brez predstavitve ne bo šlo, se je opravičil, ker je motil, in odložil slušalko. Nič ni motil! D. R. VLAK SMRTI RIBNICA, KOČEVJE — V začetku minulega tedna je bilo v dnevnem časopisju večkrat objavljeno opozorilo, naj se ljudje ne vznemiijajo zaradi helikopterjev, ki bodo v naslednjih štirinajstih dneh v zraku nad železniško progo v smeri Grosupljega, Ribnice in Kočevja. Pretekli torek so namreč v okolici Grosupljega pričeli s snemanjem akcijskega filma »Vlak smrti«, s snemanjem pa bodo nadaljevali v okolici Ribnice in Kočevja. Film nastaja v sodelovanju ameriškega in hrvaškega producenta, Yorkshire International Film Limited in Jadran filma Zagreb, sodeluje pa tudi Kompas Hertz iz Ljubljane. Zgodba filma je postavljena v današnji čas, odvija pa se na vlaku, v katerem je atomska bomba. ftiscotpka hosou Ijram (lornjr tirt|poljr 74 V petek, 15. maja ob 20. uri PETER LOVŠIN IN SOKOLI Vabljeni! želijo. Pa je zmagal jubilej društva ter prijaznost Krke in njene enote Gostinstvo, ki se je ponudila za generalnega pokrovitelja in za izvajanje gostinskega dela te zagotovo največje in najbolj obiskane dolenjske prireditve. Danes se tako začenja »najbolj nori teden na Dolenjskem«, ki se bo že konec naslednjega tedna nadaljeval onstran Goijancev, na belokranjski Vigredi. Pri pripravi prireditve so se letos vinogradniki še posebej potrudili, saj jim je ostalo nekaj idej še od lani, ko so prireditev tik pred zdajci odpovedali. Vzrok je bil v nesprejemljivih pogojih, ki sojih za prireditev na trgu postavili nekateri stanovalci in novomeški izvršni svet. Tako se bodo v dneh do nedelje pod kostanjevo senco zadrževali ljubitelji dobrih dolenjskih vin, med katerimi bo še posebej mamljiva ponudba kralja cvička. Med dolenjskimi pokuševalci najboljših vin bodo letos tudi vinogradniki iz drugih slovenskih vinorodnih območij, saj so že najavili obisk. Slavnostni del prireditve bo v nedeljo s skupščino dolenjskih vinogradnikov in srečanjem delegatov Zveze društev vinogradnikov Slovenije. Minuli teden je strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Dušan Terčelj, ocenila vseh 157 vzorcev vin, ki so jih vinogradniki poslali v oceno. Letos je bilo, CITRARJI, HARMONIKARJI! NOVO MESTO — V okviru glasbenega programa v Tednu dolenjskega cvička na vrtu hotela Kandija v Novem mestu bosta tudi srečanji ljudskih godcev — harmonikarjev in citrarjev. Harmonikarji bodo svoje znanje lahko pokazali v soboto, 16. maja, citrarji pa v nedeljo, 17. maja, obakrat od 17. ure naprej. Zainteresirani se lahko prijavijo na samem prizorišču pred pričetkom nsatopa pri voditelju prireditve, podrobnejše informacije pa lahko muzikanti prejmejo po telefonu (068) 23-174. (dv) po dolgih letih, več kot polovica vseh vzorcev cvička in po ocenah, ki jih je to vino dobilo letos, lahko pričakujemo, da se bo cviček že v naslednjih letih na Dolenjskem prebil v vrh. Dr. Terčelj je v svoje poročilo zapisal: »Če bi takšne cvičke točili naši gostinci v svojih obratih, ne bi manjkalo gostov. Cviček je poleg kraškega terana ednistveno slovensko vino. Pa še zdravo je, ker ima prijetno kislino in nizko alkoholno stopnjo«. Za bela dolenjska vina dr. Terčelj meni, da so bila letos nekoliko slabše ocenjena, veliko vzorcev pa je bilo tudi izločenih. Vzroki so v nečistem vonju. »Vseeno velja pohvaliti dolenjskega vinogradnika in društvo vinogradnikov, ki mu je v dvajsetih letih uspelo iz slabega kletaija narediti že vzornega«. j. PAVLIN NEKATERA NAJBOLJE OCENJENA VINA • CVIČKI: Anica Kos (Tolsti \ vrh) — KRALJ CVIČKA, Jože ; Smolič (Vrbovci), Tone Kovačič j (Skrivno), Lojze Zalašček (Ap-nenik), Jože Lindič (Vinji vrh),... j • DOLENJSKO RDEČE VINO: Jožica Mrvar (Zagorica), Božo Mervar (Ljuben), Anton Novak (Trška Gora), • RDEČE SORTNO VINO: Janez Žam (Veliki Trn), Vinko Zupančič (Trška gora), Olga Vidrih (Rupe),... • DOLENJSKO BELO VINO: Marko Ajdnik (Vinji vrh), Gašper Majzelj (Vrbovci), Slavko Češek (Vrbovci), Martin Pil-taver (Vitovec), Alojz Gorišek (Vrhpolje) • BELA SORTNA VINA: Franc Martinčič (Šentjernej) — chardonnay pozne trgatve z najvišjo oceno 18,41 točke; Vinko Štemberger (Pleterski hrib) — 9 laški rizling 17,60; Jože Pečelin (Pirovški vrh) — laški rizling 17,14; Franc Pavlin (Trška gora) — suvignon 17,01 točke. Slaščičarka je pridelala »kralja cvička« Uspeh Anice Kos ŠENTJERNEJ — Na letošnji glavni pokušnji dolenjskih vin je imel po dolgih letih spet prvo besedo cviček. V oceno je bilo prineseno 71 vzorcev cvička, 16 med njimi pa je bilo uvrščenih v kakovostni razred in lastniki bodo zanje prejeli prve zlate medalje. Prvi med cvički je bil last slaščičarke iz Šentjerneja Anice Kos in je z oceno 16,59 prejel laskav naslov Kralj cvička. Anica Kos je med vinogradniki že poznana, saj je že pred dvema letoma imela najboljši cviček. Vinogradu na Tolstem vrhu je zapisala ves svoj prosti čas. Sama reže, veže, kolje, le kopače rada pokliče na pomoč. »Lani ni bilo pozebe, zato sem imela rekorden pridelek. V jeseni sem precej časa potegnila s trgatvijo in splačalo se je. S cvičkom ni enostavno kletariti, saj je zaradi majhne stopnje alkohola zelo občutljivo vino in ima najraje poln sod,« pravi Anica. POKUŠALI SO DVA DNI — Devet degustatorjev, ki jih je vodil predsednik dr. Dušan Terčelj, je bilo nad lanskim vinskim letnikom prijetno presenečenih. Kar 17 vzorcem cvička so podelili zlate medalje in jih z ocenami uvrstili v kakovostni razred. (Foto: J. Pavlin) LOKOSTRELCI ZA SVETOVNO PRVENSTVO OTOČEC — Prelepi tereni okoli gradu Otočec so preteklo soboto in nedeljo gostili najboljše slovenske lokostrelce. Ti so se pomerili na izbirnem turniiju za svetovno prvenstvo, ki bo junija na Nizozemskem. Pomerilo seje 48 tekmovalcev iz 13 slovenskih in dveh hrvaških klubov. Organizator tekme je bil Lokostrelski klub Novo mesto, kije ob tej priložnosti odprl Lokostrelski center Otočec, kjer se bodo tudi v bodoče pod okriljem Krke-Zdravilišča odvijale lokostrelske tekme. • Najboljša definicija človeka se glasi nehvaležni dvonoženc. (Dostojevski) Nagrade za pravočasne plačnike Četrta vrtna garnitura _______v Krško_______ NOVO MESTO — Zadnjo nagrado ob izterjavi naročnine za 2. trimesečje je žreb v torek dopoldne dodelil Stanku Kučiču, Sp. Dule 6, Krško. Na Dolenjski list je naročen od leta 1966 in tudi reden plačnik. Srečni nagrajenec lahko nagrado s tem odrezkom dvigne v predstavništvu Jelovice, Ob potoku 5, Novo mesto, tel 22—772. Vsaka od osmih nagrad (štiri smo s tokratno že podelili rednim plačnikom v 2. trimesečju, ostale štiri pa bomo razdelili julija)je uporabna in lepa zložljiva vrtna garnitura; kupili smo pri Jelovici v Škofji Loki Vsem srečnim izžrebancem iskreno čestitamo! Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Petru Brunerju iz Kočevja. Nagrajencu Čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Dolenjska — MODRA KRONIKA 2 (1) S frajtonarico po svetu — P. FINK 3 (5) Lovska stava — SPOMIN 4 (3) Moji plavolaski — ANS. T. ISKRE 5 (8) Moja pipca — ANS. L. SLAKA 6 (4) Dolina se budi — SLOVENSKI KVINTET 7 (6) Bodi z mano — ANS. NAGELJ 8 (—) Temna noč — ANS. T. VERDERBERJA 9 (7) Praznik je pri nas — ANS. F. FLERETA 10 (9) Ljubezni v slovo — ANS. 1. PUGLJA Predlog za prihodnji teden: Pri plavolasi Katrci — TRIO SVETLIN V'y^yWW‘yWW^yWVWWWWWW' »S ** Glasujem za: £ ^ Moj naslov: ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ♦ AMERIKA NAS UCI DEMOKRACIJE — A meri kanci pa so, kajne? •— Kapo dol — Svetovni vodilneži, ti pravim. — Pri njih cenim kapital — Jaz pa predvsem demokracijo. — Izvažajo jo po celem svetu. — Tako je prav. Nekdo mora povedati kršilcem človekovih pravic, kar jim gre. — Predvsem Afričanom. — Pa Azijcem tudi —- Zadnje čase Balkan ni izjema. — Predvsem Srbi — Osebno tudi Hrvatov ne bi izvzel — Armada ni nedolžna, ne. Človek ne ve, komu naj ver- jame. Srbom? Hrvatom? Šiptarjem? — Amerikancem gotovo lahko. Njihova demokracija ima tradicijo. — Menim, da jo upravičeno širijo po svetu. — Nekdo mora biti za zgled Moralne norme so izgubile že vsakršno vrednost — Denar je sveta vladar. — Materialne dobrine so bolj cenjene od duhovnih. — O tem ne bi razpravljal — Pa so. — Morda tu, pri nas, ne pa v Ameriki! — Strel v prazno. Jožič. — Kar koli že misliš, A merikan- ci ščitijo človekove pravice. Tudi jugoviškim republikam postavljajo pogoje za priznanje. Kdor ne upošteva njihovih pravil, se lahko obriše pod nosom. — Pa črnci? — Na kaj namiguješ? — Pred kratkim so napravili po ameriških mestih za 750 milijonov dolarjev škode. — Šlo je za rasno diskriminacijo. — Ja. — To je nekaj drugega. — Ne bi soglašaL — Pa je. Nikoli ne smeš gledati, kaj kdo dela, ampak kaj kdo govori! TONIGAŠPERIČ *----------