Gospodarske stvari. Detelja in nje košnja. Da je detelja dobra krma ia da jo živiaa rada žre, to vsi zaamo. Čez to ai treba torej, da še izgubiaio kako besedo, toda kedaj se aaj vkosi, da stori živiai najbolje? Toliko je gotovo, da mlada ali tudi v tem so razae dobe ia je še zmerom vprašaaje, ali se aaj koai večkrat ali samo dve-, trikrat v letu? Ako ugaja zemlja detelji, tedaj je aajbolje vkositi jo po dvekrat v letu ia sicer prvokrat, ko začae detelja cveati. Taka ima aajveč redilaih saovi v sebi. Ako se kosi mlada detelja večkrat ia torej vselej mlada, živiaa jo žrž aicer rada ali redi ae po ajej le malo. Zakaj ? Odgovor ai težek: za to, ker je mladi strai vselej treba aekaj časa za to, da ji vzrastejo peresa ia dokler teh aima, ae vzprejme iz zraka tacih reči, ki so ji potrebaa, ia torej ai taka detelja veliko prida. Vsled tega tudi ae kaže pasti aa deteljišči, ker si detelja tako ae more opomoči. Po tem, kakor je zemlja, razsodi se torej lahko' ali se sme dve- ali trikrat kositi. Se ve\ da je pri tem gladati še aa to, kedaj se aaj detelja polaga živiai. Pri aas ae more človek, ako ima živiao le v hlevu, čakati aa to, da pride detelja prvokrat v cvet, kajti treba je je skorej vselej že poprej ia po vrhu še je je treba dalje časa, kajti kosi se sproti. Ce je detelja vzrastla viaoko pa še ai jela cveati, kaže tudi, da jo človek pokosi, kajti sicer bi mu polegla ia to bi bila škoda. Sploh pa je v tej reči, kakor tudi pri drugih, dobro gospodarsko oko uajbolje. Tako še ae začae koaiti preaaglo, češ, da še bode čaaa za drugo košajo, pa tudi ae prepozao, kajti pri tej bi ae človek lehko vaoril, ako naatopi kmalu suaa. Ko bi prva raat pri detelji ae kazala veliko, aiore biti zavoljo suše, ai prav, če čaka človek predolgo s košajo. Taka detelja se ne vzboljša veliko, če tudi pride dež, pač pa po- maga tak dež deteljišču, če se je bilo v pravem času pokosilo. Nepotrebna kvoklja. Večkrat se prikaže goapodiaji kvoklja, ko ji ai po volji in rada bi ji to odpravila. Ali kako? Navaduo se poriae žival v mrzlo vodo ia ker Be pomaga eakrat, zato se poriae še večkrat ia to lebko škoduje živali, da vzboli; kvoče pa še aaprej v eao mer. Nasledaje sredatvo pa ai živali aevarao iu pomaga vselej. Deai kvokljo v temea kot v hladai kleti, v drugem, aekaj svetliaem pa ji aastavi poaodo vode ia piče. Prvi daa sedi kvoklja, da se ae zmeai ae za vodo, ae za pieo. Drugi daa pa že išče jedi ia pijaee ia ko se nažre ia aapije, poišče ai še eukrat ložo v kotu. Tako še tretji ia more biti četrti den, potlej pa jo izpusti, ae sedi ti več, kajti hladaa, vlažna ia temua loža ji ai več po volji ia za to se začue v ajej Bavaduo življeaje ia k malu ti nese, kakor poprej, lepa; bela jajca. Tudi to-le ozdvavi kvokljo. Ako ti pozakvoče ena ali tudi več kokoai, ali ti Be maraš kvokelj, pusti jih dva, tri dui aedeti, potem pa jili daj aa sub, zračeu kraj. Ta aaj ima tla iz kameaja ali iz desek, nekaj aad ajim pa aaj bode par palic, da se vsede žival na aje. Na tleb. ae aedi, ker aima aič mesta za ložo. Poleg kvokelj aaj bode tudi petelia ia da se jirn aaj piti ia jeati, kolikor je treba, da ostanejo zdrave Čez par dai ae pokvoče aobeaa več iu k malu bode dovolj jajec od ajih. Sejmovi. Dne 15. juaija pri av. Barbari v Oadramski župuiji, v Celji, v Kostrivaici, v Lembahu, aa Plaaiai, v Poličaaab, v Mozirji ia pri sv. Vidu pri Ptuji. Dne 16. juuija pri sv. Trojioi v slov. gor. Dae 17. juuija pri sv. Trojici v slov. gor., pri av. Juriji aa juž. žel., ia pri sv. Jaaži pri Arveži.