Glasilo »Poročevalec« KK '^r Ptuj izdaja delavski svet. ^F3' ■■■ WE ISl Urejuje uredniški odbor: 1 rlh D Šr% m C\/ Al I E ® ieäää y Pl IVf Ws MS B». m _ inž. kmet..Valentin Viktor, Im le W JF^m■■ ■■ ^.ušjč ■ Mlakar Jurij, Grabrijan Maruša in Guštin Stane, dipl. inž. kemije Odgovorni urednik: GLASILO KOLEKTIVA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ ur=S™tčuPr»v,; ______________________________________________________________________________ Ptuj, Muzejski trg 2 __ " _ . , n- , , List izhaja mesečno S ŠT. 4 a PTUJ, NOVEMBRA 1964 = LETNIK I. Tisk; ptuj^ka tiskarna Rokopisov ne vračamo Dan republike iaki 'J letošnjim praznovanjem dneva republike praznujemo L* dvaindvajseti rojstni dan naše domovine, Socialistične federativne republike Jugoslavije. QQ november 1943 je dan, ki ni zapisan samo v zgodovini jugoslovanskih narodov, marveč vtisnjen tudi v srcih vseh Jugoslovanov. Ponovno bodo za vihrale naše trobojnice z zlato obrobljeno peterokrako zvezdo in okrasile naša mesta in vasi; njihovo pisanost pa bodo izpolnile rdeče prole-terske zastave. Na oknih stanovanjskih in poslovnih zgradb, izložbah in slavnostnih prostorih, bodo transparenti z gesli in parolami, posvečenimi dnevu republike, naši delovni ljudje pa bodo naš največji praznik dostojno proslavili na svečanih akademijah. V teh prazničnih dneh se bodo zopet obudili spomini na težke vendar slavne dni preteklih dveh desetletij, ko smo začeli prvič v svobodni skupnosti vseh jugoslovanskih narodov z novo obliko boja zoper vse tisto, kar je zaostalo in preživelo, vključno boja za novo družbeno ureditev. Boj na gospodarskem bojišču je bil neusmiljen; naš delavec — revolucionar je zbral vse svoje telesne in umske sposobnosti ter je vlagal iz leta v leto v izgradnjo in razvoj svoje domovine, ne da di pri tem pomišljal, da je bil njegov pas neštetokrat zategnjen, bolj kot bi to bilo potrebno ob normalnih pogojih. Trud in jeklena volja nista bila zaman. Letos, ko praznujemo dan republike dvajsetič po osvoboditvi, so naši napori kronani s posebno velikimi delovnimi in drugimi uspehi. Poleg razvitega delavskega samoupravljanja v delovnih kolektivih so se začela izvajati tudi določila nove ustave. Nov duh demokratičnosti in humanizma, ki ga vsebuje temeljna listina jugoslovanskih narodov, nalaga vsem in vsakomur, naj ustvarja in pomaga ustvarjati take medsebojne odnose, ki bodo zasnovani na vzajemnem sodelovanju vseh delovnih ljudi, posebej pa v delovni organizaciji na spoštovanju osebnosti človeka ter njegovih svoboščin in pravic. Ta načela, ki so jih postavili naši delovni ljudje v svoji temeljni listini, niso le besede, ki imajo deklarativen značaj, marveč je s tem naložena obveznost za vse in za vsakogar, ki je včlanjen v našo veliko socialisf čno družino, da ustvarja ali sam omogoča ustvarjati take pogoje, ki bodo ustrezali pravim socialističnim odnosom. / \ b praznovanju našega največjega praznika bomo tudi sodelavci našega podjetja poskrbeli, da bo praznovanje nadvse slovesno. Ponosni na naše delovne uspehe v podjetju si bomo zastavili tudi vprašanje, ali smo storili vse, kar bi morali storiti. Naše misli naj bodo usmerjene k delovnemu človeku, naša dejanja pa naj bodo odraz naših hotenj in stremljen. S takimi cilji, vestnim in poštenim delom bomo proslavili rojstni dan naše ljubljene domovine. fU aj živi naša socialistična federativna republika Jugo-slavija in njen genialni voditelj ter borec za mir in za enakopravne odnose med narodi, tovariš Tito! e v< - /Jb Presežen plan setve ozimnih žit *§13 . d j Neugodno vreme je močno oviralo spravilo pridelkov, zato je bila setev pozna. Na sliki: oranje za ozimine na obratu Kidričevo. Neugodno vreme v oktobru in novembru je močno oviralo spravilo koruze. Zaradi tega je zakasnila setev ozimin. V optimalnem setvenem roku sta bila v glavnem posejana samo rž in delno ječmen, med tem pa zelo malo pšenice. V neposredno škodo lahko uvrstimo težjo obdelavo zemlje, (nekatere površine so morali večkrat branati, celo po setvi je bilo potrebno ponovno branati, ker seme ni bilo dovolj zakrito), večjo porabo dragega semena — samo obrat Kidričevo je potrošil čez 3.000 kg več semen — močno izpiranje gnojil ter zelo zbita zemlja. Obrati zato s pesimizmom gledajo na planirane ha donose. Posejane so bile naslednje površine v ha Kultura Plan Posejano Požeto v 1964 Razi. 1963/64 pšenica 581,0 582,4 440,0 + 142,4 rž 33,0 35,0 4,5 + 30,5 ječmen 64,0 67,5 109,0 - 41,5 Vsega 678,0 684,9 553,5 + 131,4 Obrati so izkoristili v^k leni trenutek. Posnetek: O. Polič -m Posejane površine so tako za 1 % večje od planiranih in za 24 % večje od posejanih površin v letu 1963/64. Vreme je bilo v drugi polovici novembra ugodno za razvoj pšenice. Ako bo še tako vreme tudi v decembru, potem mora dosedanji pesimizem od-stoniti svoje mesto optimizmu. Ob skrbni negi posevkov spomladi bodo možni planirani donosi. — op — Ugodni rezultati poslovanja v tretjem četrtletju Obračunskih kalkulacij dovršenih kultur v kmetijstvu nismo uspeli dokončati Finančno-računski sektor našega podjetja je izdelal in oddal dne 10. novembra 1964, v podaljšanem roku predložitve Službi družbenega knjigovodstva pri NB Ptuj periodični obračun za čas od 1. 1. 1964 do 39. 9. 1964. Sistem izdelave periodičnega obračuna se v ničemer ne razlikuje od istega za prvo polletje, zato ne bi ponavljali vsega, kar smo navedili v tretji številki našega časopisa. realizacije izkazuje mlekarna z 99 milj. din, klavnica z mesnicami s 58 milj. din, lesna predelava s 49 milj. din in kmetijstvo z 15 milj. din. Noben obrat ali dejavnost ni brez medobratne realizacije / ali njenega sprejema. 'V sem etanom kotekliva cesllamo oId jstalznihu. 2Q. novembtu. Uredništvo STALEN PORAST CELOTNEGA DOHODKA Posamezni obrati in dejavnosti so dosegli v okviru našega kombinata do 30. 9. 1964 naslednji celotni dohodek (plačana eksterna realizacija, skupaj z izrednimi dohodki) in dohodek (celotni dohodek, zmanjšan za skupne stroške, brez osebnih dohodkov) v 000 din: '70 Celotni dohodek, dohodek in čisti dohodek je ugotovljen z upoštevanjem medobratne realizacije, tako da smo obratom in dejavnostim, katere so medobratno realizirale svoje proizvode in storitve, odstopali iz tega naslova- izhajajoči dohodek in delež stroškov. Prenašali pa smo tudi delež dolžnikov," da smo lahko ugo- tovili v končnem na tej osnovi znesek plačane eksterne realizacije za posamezni obrat ali dejavnost. Zelo močno medobratno realizacijo izkazuje kmetijstvo za 176 milj. din, gozdarstvo za 49 milj. din, medtem ko sodelujejo ostale dejavnosti in o-brati v isti z manjšimi deleži. Močan sprejem medobratne Obrat: Celotni dohodek Dohodek Kmetijstvo 1,742.442 519.903 Gozdarstvo 161.312 103.730 Klavnica 64.503 12.640 Mizarstvo 46.367 26.354 Mlekarna 364.372 143.942 Gradbena ekipa 17.607 8 822 Lesna predelava 48.594 32.589 Skupaj = kombinat: 2,445.197 847.980 V podjetju kot celoti je znašala v tem času skupna realizacija (skupaj z interno) 3.065 milj. din, skupna eksterna realizacija 2.759 milj. din, plačana eksterna realizacija pa 2.397 milj. din. Odstotek plačane eksterne realizacije na-pram skupni eksterni realiza-lizaciji znaša 86,88 %. Izhajajoč iz spredaj prikazanega dohodka po pokritju osebnih dohodkov, v plačani eksterni realizaciji ne izkazuje noben obrat ali dejavnost izgube, temveč le več ali manj čistega dohodka. Nadaljevanje na 2. strani n O IZ DELA SAMOUPRAVAH ORGANOV PLAN ZA LETO 1965 ŽE FEBRUARJA V zadnjem obdobju ni bilo seje delavskega sveta podjetja niti upravnega odbora. Zelo živahno pa je bilo delo posameznih odborov. Bralce seznanjamo s sklepi, ki so jih sprejeli ti odbori. PREGLED SKLEPOV 1. redne seje odbora za gospodarski program, plan in delitev čistega dohodka Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je bila 29. oktobra 1964 na upravi podjetja. Odbor je: — sklenil, da mora biti fizični del plana v celoti izdelan do konca meseca novembra. Tov. Pisar naj da točna navodila, material in roke za izdelavo plana vsem obratom. Plan naj bo izdelan do 15. februarja 1965; — sklenil, da se imenuje za proučevanje možnosti specializacije pri Kmetijskem kombinatu Ptuj komisija v naslednjem sestavu: Ciril Kolarič, predsednik, Oton Polič, Aleksander Kravos, dipl. ing. kmetijstva, Dragan Bosnič, dipl. ing. kmet., Matko Zemljič, ing. kmet. in Filip Pisar ing. kmet. Komisija naj pripravi do konca novembra predlog za sejo odbora. Ker je komisija sestavljena iz članov, ki so v rednem delovnem razmerju, se jih za to delo izven delovnega časa posebej nagradi. Predlog pripravi komisija. — sklenil je, da se preoiše osnutek plana za leto 1965 in se pošlje članom odbora, da se z njim seznanijo. Na prihodnji seji se bo pa o osnutku plana razpravljalo. Podatki se naj dopolnijo z realizacijo v letu 1963; — sklenil, da se imenuje ko- misija za investiranje, nabavo, prodajo in odpis osnovnih sredstev v naslednji sestavi: Ludvik Trop - predsednik, Jurij Mlakar, Helena Hojnik, Alojz Ganza in Filip Pisar, ing. kmet. — sklenil imenovati komisijo za izdelavo standarda za kmetijske pridelke v naslednji sestavi: Dragan Bosnič, dipl. ing. kmet., Matko Zemljič, ing. kmet., Ivan Skočir, ing. kmet.; — računovodstvo in komerciala naj data podatke o uporabi sredstev za reklamo, propagando in reprezentanco v preteklem letu temu odboru. PREGLED SKLEPOV 2. redne seje odbora za izobraževanje kadrov Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je bila dne 21. 10. 1964 na upravi podjetja. Odbor za izobraževanje kadrov je: — sklenil, da se preloži reševanje prošenj za povrnitev stroškov za šolnino in skripta izrednim študentom na drugo sejo, za katero se naj pripravi sistematizacija delovnih mest, iz katere bo razvidna potreba po srednjih in višjih kadrih; — sklenil, da je potrebno delati s sodelovanjem naših strokovnjakov in s predavatelji Poljedelsko živinorejske šole Turnišče in Vinarsko sadjarske šole Svečina učne programe za polkvalificirane delavce sledečih nazivov: govedar - oskrbovalec krav molznic, goveaar-pitanje goveje živine, svinj erej ec - plemenske svinj e, svinj ere j ec - pitanci, sadjar in vinogradnik; — sklenil, da se predlaga odboru za osebne dohodke, naj prouči vprašanje stimuliranja PK, KV in VK delavcev, ki imajo 'priznano neko kvalifikacijo, prizna neki % na o-sebne dohodke;! — sklenil, da se nabavijo iz sredstev, ki so namenjena za izobraževanje, še: prizma za fotoaparat, dvojno sprožilo k fotoaparatu, stojalo za preslikovanje, povečevalnik in platno za projeciranje. Te stvari se nabavijo za izdelavo slik in diafilmov za izobraževanje; — sklenil, da se predlaga u-pravnemu odboru podjetja, naj odobri sredstva za prestavitev dveh oken v dvorani IC. Tam, kjer so sedaj okna, se izdela zidna tabla, preko katere se potegne zavesa; — sklenil predložiti predlog poslovnika odbora za kadre v potrditev delavskemu svetu na prvi prihodnji seji. ODBOR ZA KADRE PREGLED SKLEPOV 2. redna seja odbora za kadre Kmetijskega kombinata Ptuj je bila 10. 9. 1964 na upravi podjetja. Odbor za kadre je odločil: — da se sprejme v delovno razmerje Jožeta Cafuta na delovno mesto obratovodja mehaničnih delavnic; — da se ne sprejme Jožeta Pulko, Emila Bombača in Ani- Ugodni uspehi poslovanja v 5.četrtletju Nadaljevanje s 1. strani Iz primerjave celotnega dohodka, dohodka in čistega dohodka z istim obdobjem lan- skega leta vidimo, da so se povečali ali zmanjšali posamezni elementi za naslednje procente: Elementi: Zmanjšanje Povečanje Plačana realizacija 6% Drugi dohodki 105 % Celotni dohodek 8% Vrednost por. materiala 21% Investicijsko vzdrževanje OS 56% Amortizacija 20% Obresti od kreditov 20 % Zavarovalne premije 57% Ostali stroški 1% Oseb. izd. v breme mat. str. 66% Prometni davek 23% Dohodek 26% Prispevek iz dohodka 122 % Osebni dohodki 37% Ostanek čistega dohodka 16% Iz zgornjega pregleda relativnih števil lahko ugotovimo predvsem povečanje celotnega dohodka v plačani eksterni realizaciji za 8 %, medtem ko je znašal ta podatek v prvem polletju le 1,6 %, povprečje dohodka za celih 26 % in ostanka čistega čistega dohodka za 16 %, kar pa je pripisati povečanju osebnih dohodkov za 37 %. Pripominjamo, da je izdelan gornji prikaz le za podjetje kot celoto. V izračunanem čistem dohodku za kombinat so udeležene nosamezne dejavnosti in obrati z naslednjimi odstotki: kmetijstvo 47,72%, gozdarstvo 15,37%, klavnica 1,67%, mizar-, stvo 0,76, mlekama-mlečna dejavnost s 10,35%, kemična dejavnost pa s 19,89°^ ali mlekarna skupaj s 30,25%, grad- bena ekipa s 0,06% in lesna predelava z 4,18%. Celotni dohodek, dohodek in čisti dohodek v kmetijski dejavnosti v tem periodičnem obračunu so ugotovili na enak način kot v polletnem periodičnem obračunu, t. j. po doseženih prodajnih cenah, povečanih za prejete premije, medtem ko so zajeti stroški v plačani eksterni realizaciji po planskih cenah prodanih proizvodov in storitev razen za prodane zaloge iz leta 1963. Ravno zaradi tega je potrebno jemati čisti dohodek v kmetijski dejavnosti s precejšnjo rezervo, ker nam ni uspelo izračunati lastnih cen proizvodov niti oceniti nedovršene proizvodnje. Po vsej verjetnosti se bo izračunani čisti dohodek v kmetijski dejavnosti ob letnem obračunu nekoliko znižal. V nasprotju z dejavnostjo kmetijstva pa je potrebno vzeti realno izkazani dohodek o-stalih obratov in dejavnosti in do konca poslovne dobe pričakovati le še določeno povečanje. OBRAČUNSKE KALKULACIJE Finančno - račuski sektor je pristopil s anaiitslco-planskim sektorjem sicer k izdelavi obračunskih kalkulacij z namenom, da bo uporabil iste že pri izdelavi periodičnega obračuna per 30. IX. 1964. Ta dober namen pa nam ni uspel zaradi prekratkega roka za oddajo periodičnega obračuna. Banka ni moda odobriti še nadaljnega podaljšanja za ne-Finančno računski sektor je kaj dni. Vsled tega smo bili prisiljeni prekiniti delo na izdelavi obračunskih kalkulacij in sestaviti bruto bilance kmetijskih obratov po starem načinu. Vsekakor pa bomo z izdelavo istih nadaljevali in to tako, da bomo sestavili vse obračunske kalkulacije do vključno 30. XI. 1964. rezultate pa bomo preknjižili s tem datumom. Na ta način bomo precej točno vedeli, kakšno sliko nam bo dala kmetijska dejavnost koncem leta. ^ j Postanite naš reden dopisnik. co Šulc v delovno raemerje, ker ni prostih delovnih mest; — da se na delovno enoto Kidričevo vpraša, če ima prosta delovna mesta stalnih delavcev za Ivano in Alojzija Lešnik; — da se prejme v delovno razmerje Blanko Ferenčič, v kolikor ima finančni sektor prosto delovno mesto; — da se sprejme v delovno razmerje Bruna Turka, ki zaseda delovno mesto pravnega referenta podjetja; — da se sprejme Evgena Lutariča v delovno razmerje na delovno mesto referenta za zavarovanje, v kolikor tega delovnega mesta ni možno zasesti z internimi premiki; — da mora Ludvik Trop ml. vrniti štipendijo v enakem roku kot jo je sprejemal, drugače se mu zaračunajo obresti; — da ne more odobriti štipendije Albertu Rojtmajer-ju, Mariji Kokol, Mariji Zlatnik, Viljemini Hronek in Lojzetu Kračunu, ker so zamudili rok za dodeljevanje štipendij; — da se odobrijo štipendije Alojzu Žafranko, Anici Princi in Mariji Sok. 3. redna seja odbora za kadre Kmetijskega kombinata Ptuj je bila 12. novembra 1964 na upravi podjetja. Odbor za kadre je: — sklenil, da ne more skleniti delovnega razmerja z Ireno Matjašič, Marijo Marovec, Vinkom Zavratnikom, Ivanom Pušnikom, Ivanom Galcem, Jožetom Kukovcem, Roziko Bosig, Marijo Majcen, Emo Rihtarič, Lidijo Surina, Džu-rom Konfrankom, Bratuša Antonom in njegovo ženo ter Zdenkom Koštomajem; — sklenil, da bo na obratih poizkusil poiskati ustrezno mesto za zaposlitev Dragice Emeršič in Vilija Stehta; — odobril štipendije za študij na kmetijski sredji šoli v Turnišču Pavli Štuhec in Francu Potočniku, ostalim prosilcem štipendije ni odobril, ker je plan štipendiranja izpolnjen — zavrnil prošnje za štipendije na kmetijski srednji šoli v Mariboru, na ESŠ v Ptuju in na višji agronomski šoli; — odobril štipendijo Vukovič Miodragu za študij na ekonomski fakulteti; — sklenil, da poviša štipendije za 2.000.— din vsem našim štinendistom; — imenoval v delovno skupnost gimnazije Ptuj sekretarja podjetja Cirila Kolariča; * — imenoval v delovno skupnost šole Turnišče Matka Zemljiča; — imenoval v upravni odbor KB Ptuj direktorja FRS Vinka Trplana; — imenoval v odbor za razvijanje sodelovanja s sosednjimi občinami pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj Otona Poliča; — sklenil predlagati delavskemu svetu podjetja odobritev za nagrade in tiskanje pohval. V kolikor bo DS ta predlog odobril, bomo dali svetom DE predlog, naj predlagajo največ tri kandidate — enega za nagrado, dva pa za pohvalo. Odbor za kadre bo iz teh predlogov izbral kandidate, katere bo predlagal za odlikovanje; — sklenil dati DS v razpravo predlog za dajanje priznanj, spominskih nagrad članom kolektiva, ki odhajajo v pokoj; — sklenil, da se Francu Kampušu ne odobri vračilo štipendije, ker se mora zaposliti v našem podjetju. PREGLED SKLEPOV 2. redne seje odbora za OD Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je bila 20. 10. 1964 na upravi podjetja. Odbor za osebne dohodke je: — sklenil, da se določijo delovna mesta, ki bi prišla v poštev za potne pavšale in predlaga znesek pavšala za posamezno delovno mesto. Predloge je treba takoj pripraviti; — sklenil je, da se imenuje naslednja komisija: iz planskega sektorja: Oton Polič — predsednik in Filip Pisar, ing. kmet.; iz finančnega sektorja: Vinko Trpian in Milan Valentin; iz tehničnega sektorja: Aleksander Kravos, dipl. ing. kmet. in Dragan Bosnič, dipl. ing. kmet., ki bo konkretno delala na izdelavi pravilnika za OD s tem, da se izbere plačevanje po uspehu posameznika, delovne enote, obratov in podjetja kot celote. Ker je to način vezan na dobro in pravočasno izdelavo planov, je odbor mnenja, da se uredi s planskim sektorjem pravočasna izdelava plana organizacije v podjetju, ki jo zahteva ta način; v nasprotnem tega ne moremo izvesti; — če naj komisija pravočasno izdela pravilnik, ki bo uporabljiv, se ji naj odobri določeno nadomestilo, ker bo potrebno delati tudi v nadurah; — sklenili, da se zadevi I-vana Vrečarja in Eržen Jožeta odložita dokler obratni delavski svet ne pošlje pismenega poročila in predloga; — sklenil, da se Feliksu Frešerju ne odobri vračilo stroškov za osebni avtomobil; — sklenil, da se delovodju na žagi Hajdina odobri mesečni osebni dohodek v znesku 57.000, — din; — sklenil, da se Mihelak Franji in Silvi Duh odobri zvišanje postavke osebnega dohodka po predlogu sveta delovne enote Mlekarna; — sklenil, da se Gajser Albinu z ozirom na to, da je bil postavljen na sistematizirano delovno mesto na obratu Kidričevo z mesečno akontacijo 46.000. — din prošnji ugodi, s tem, da se mu kot pripravniku od postavke odbije 15 %. Razlika med dodatno postavko in dejansko izplačanimi OD se mu naj izplača za nazaj od nastopa na omenjenem delovnem mestu; — sklenil, da se prošnja Stanka Zoreča za povišanje urne postavke vrne svetu delovne enote. PREGLED SKLEPOV 3. redne seje odbora zo osebne dohodke Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je bila 23. 11. 1964 na upravi podjetja. Odbor za osebne dohodke podjeta je: — sprejel pravilnik o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov obrata »Mlekarne« z vsemi popravki; — sklenil, da se Šefranku Alojzu ne odteguje več pripravniška doba in da dobi vrnjen znesek, ki mu je bil odtegnjen, odkar mu je potekla pripravniška doba; — po proučitvi vlog tov. Vrečarja in Plohla sklenil, da se povišanje osebnih dohodkov ne odobri, ker so osebni dohodki v skladu z ostalimi mesti v podjetju; — sklenil, da se zadeva področnih logarjev obrata gozdarstvo odioži, dokler ne bo sprejet pravilnik o uporabi osebnih vozil v službene namene; — na prošnjo Gačnika Alojza sklenil delavskemu svetu predlagati, naj vpelje v upravno sistematizacijo delovno mesto skladiščnika; — sklenil predlagati delavskemu svetu sistematizacijo delovnega mesta računovodja za kmetijstvo in delovno mesto kontrolorja za osebne dohodke. Domači intervju V sedanjem obdobju želimo višino osebnih dohodkov navezati na uspeh posameznika, skupine in delovne enote. V mlekarni so letos uvedli tak način delitve osebnih dohodkov. Predsednik sveta delovne enote Ivan Gojkošek je tako odgovoril na nekatera vprašanja o tej delitvi. Ivan Gojkošek V aprilu je začel veljati vaš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Kaj vas je vodilo iz urnega plačevanja na delitev osebnih dohodkov po enoti proizvoda? Ko je še bila naša delovna enota samostojno podjetje, smo imeli delitev izključno po izvršenih delovnih urah. Ta način je tako dolgo odgovarjal, dokler smo si lahko ob periodičnih obračunih in ob zaključni bilanci dodatno delili iz ostanka čistega dohodka (dobička). Prvo leto po priključitvi h kombinatu smo, žal, končali z izgubo. Takrat nismo mogli govoriti o delitvi. Naslednje leto 1963 pa smo ustvarili lep čisti dohodek. 76 milijonov din smo porabili za kritje izgub kmetijskih obratov. Z delitvijo čistega dohodka zopet ni bilo nič. S takim načinom delitve seveda nismo bili zadovoljni. V začetku letošnjega leta smo zato izdelali in sprejeli pravilnik. Osebne dohodke delimo sedaj po izvršenem delu-- to se pravi, po doseženih količinah naših proizvodov. Tako smo sedaj nagrajeni za večji učinek pri delu, v kolikor zaradi morebitnega ponovnega kritja izgub kmetijstva ne bi mogli deliti ostanka čistega dohodka. Osebne dohodke delite po enoti proizvoda. Kako pa konkretno izračunate osebni dohodek? Vsaka delovna skupina ima svoj plan proizvodnje. Tako ima n. pr. odkup letni plan 3.500.000 1 mleka, kazeinama 72.000 kg kazeina, jugoester 100.000 kg i. t. d. Za vso to proizvodnjo so seveda med drugimi predvideni tudi potrebni osebni dohodki. V kolikor izpolnimo količinski plan, dobimo tudi 100% predvidenih osebnih dohodkov, če pa plan presežemo, ali pa ga dosežemo z manjšim številom zaposlenih, se nam tudi osebni dohodki v istem razmerju povečajo, oz. si razdelimo prihranjene osebne dohodke. Seveda se zgodi, da ta ali drug- ga enota kateri mesec ne doseže plana. V tem primeru se ji tudi znižajo osebni dohodki. Kako se odraža novi način delitve na proizvodnjo in na število zaposlenih? V zadnjih dveh letih se število zaposlenih ni povečalo, kljub temu pa je letošnja proizvodnja znatno nad planom. Tako je bilo ob polletju za cca 1U% več odkupljenega mleka, napravljenega masla več za 20%, kazeina za 17%, jugoestra celo za 47% več kot smo planirali. Res je, da so k temu pripomogle nove investicije, saj imamo dve novi sirni kadi in tudi v kemični dejavnosti smo povečali opremo, vendar je preseganje posledica sedanje stimulacije. Uspehi bi lahko bili še mnogo večji, če bi priskrbel odkup dovoljno količino mleka. Tako predelamo sedaj v kazeinarni samo cca 8.000 1 mleka, med tem ko bi predelali ob istem številu zaposlenih v eni izmeni tudi 10.000 1 mleka. / Odkupne cene mleka ne moremo zvišati. Kmetijski obrati našega kombinata niso držali obljube ob združitvi, češ, da bodo izpolnili vse naše potrebe po mleku. Kako so člani vašega kolektiva zadovoljni z osebnimi dohodki in s tem pravilnikom? Napram prejšnjim letom je zadovoljstvo mnogo večje. Med skupinami je tu in tam negodovanje, češ, oni so lahko presegli plan, ker imajo dovolj surovin, mi pa nismo krivi, da jih nimamo. Odkup dolguje večjo pozornost proizvajalcem mleka. Moral bi imeti z njimi tesnejše stike, pa bi bil sigurno uspešnejši. Pravilnik bomo v naslednjem letu še dopolnili, saj čutimo, da sedanji dohodki ne zadoščajo za kritje življenskih stroškov. Morda bi bilo dobro vezati tudi splošne službe pri delitvi na njihov osebni efekt dela, ne samo na povprečje proizvodnih enot, ne glede na to, ali so pravočasno in dovoljno nabavljali, prodali ali pravočasno napravili obračune in drugo. Na koncu bi povedali še nekaj o ostalih uspehih in težavah vaše delovne enote? Z letošnjo proizvodnjo in dohodkom smo zelo zadovoljni. Kot sem že prej povedal, so težave v tem, da niso izkoriščene kapacitete, posebno v mlekarski dejavnosti. Težko pojasnjujemo ljudem tudi to, da moramo oddati pretežni del (lani tudi ves) ustvarjenega ostanka čistega dohodka za kritje izgub kmetijskih obratov. Zato priporočam vsem ostalim delovnim enotam, posebno tistim, ki poslujejo z izgubo, naj uvedejo takšen način delitve osebnih dohodkov, da bodo izgube vsaj manjše, če jih že res ni mogoče popolnoma odpraviti. r Ko\/l NAŠ STROKOVNJAK ČLAN REPUBLIŠKEGA ODBORA ZA SADJARSTVO Na posvetovanju o sadjarstvu v Mariboru so med drugim izvolili tudi samostojni republiški odbor za sadjarstvo. Odboru predseduje prof. dr. Franc Adamič, dipl. ing., med člani pa je tudi Aleksander Kravos, dipl. ing., naš referent za sadjarstvo. loiV NOVE SORTE JABOLK Zavod Za kmetijstvo Maribor se ukvarja s proizvodnjo sadik, ki bi ustrezale našim pogojem. Zelo dobro so se izkazale sorte jablan »wayne«, »mariborka« posebno pa sorta »pohorka«, ki spominja po o-kusu na »coxovo oranžno re-neto«, po kakovosti pa jo celo prekaša. V navadnem skladišču vzdrži tudi do začetka maja. \ Iz Dornave in Turni*'*-' so nrišle prve plemenske svinjke na farmo. Mnogo jih je že pripuščenih. Upamo, da bodo porodnišnice pravočasno dograjene. Posnetek: O. Polič Prvi poskusi umetnega osemenjevanja svinj na naši farmi Z naseljevanjem plemeskih svinj v dokončane objekte se dejansko oživlja zamisel o veliki farmi bekonov v sestavu našega kombinata, o farmi, ki naj pomeni prelomnico v proizvodnji svinjskega mesa. Farma sama prinaša s svojo tehnologijo, koncentracijo živali in z normativi novosti, ki dosedaj v takšni obliki niso znane niti pri nas niti v svetu. Za normalno odvijanje deli na farmi je nujno, da del jje njen ustroj v celoti brezhibno. Oglejmo si del tega ustroja: center za reprodukcijo, katerega skrb je čim večji odstotek brejih svinj, zadostno število pujskov in polna pitališ:a pitancev. Pustimo za danes ob strani steriliteto in si oglejmo samo osemenjevanje. PREDNOSTI UMETNEGA OSEMENJEVANJA Na farmi bekonov bomo svinje umetno osemenjevali. Na to odločitev nas je privedlo več vzrokov, važnih ravno za naš industriski način vzre- Je: 1. poveča se število pripustov po enem merjascu za 8-10 krat. Zaradi tega bo potrebno na farmi 100 merjascev manj; 2. boljše izkoriščanje merjascev, ki imajo za pitanje od’i-čno notomstvo z dobrim izkoriščanjem krme in prirastom, je moaoče dalj časa in boljše izkoriščati. Pri prirod-nem pripustu lahko obre ji merjasec na leto do 80 pleme-nic, pri umetnem osemenjevanju pa tudi 509 do 899 ple-menic; 3. lažji pripust mladic, ker ni potrebno imeti za nje zaradi razlike v teži posebnih merjascev; 4. preprečuje se prenašanje kužnih bolezni; 5. Umetno osemenjevanje svinj na farmi bo cenejše od prirodnega pripusta. VELIKE TRADICIJE ŠE NI Umetno osemenjevanje svinj je nova metoda in mlada znan. stvena veja. Čeprav začenjajo prvi poskusi leta 1931, ko se je začel Milovanov v SSSR ukvarjati z to problematiko, je zavzelo večji razmah raziskovanje svinj šele po drugi svetovni vojni. Vendar so bile težave s konzerviranjem s°me-na merjasca tako zelo velike, da je dolgo ostalo samo v eksperimentalni fazi. Kot že o-menjeno, so mnogo prispevali k raziskavi problema osemenjevanja Rusi (Milovanov, Kwasnicki, Pitkjanen, Soko-lovskaja), Japonec (Niwa), Amerikanci (čank, Jang) in mnogi pripadniki manjših narodov (Aamdal, Folge). Največ svinj osemenjujejo na Japonskem ,v Rusiji in na Nizozemskem. Tudi v naši državi so začeli s poUkusl ose-menievanja. Leta 1959 v Ljubljani vet. Čeme in leta 1981 v Varaždinu dr. Šimunič. Od ta- krat je minulo nekaj let, vendar se ni zaenkrat osemenjevanje bistveno razširilo. Leta 1963 so začeli s poizkusi na Veterinarski fakulteti v Zagrebu in v zgodnji pomladi leta 1964 na Veterinarskem zavodu v Osijeku. Prvi poizkus osemenjevanja v tem delu Slovenije je bil 20. 4. 1964, ko je bilo na Marofu v Turnišču osemenjenih 5 svinj; od teh so štiri svinje povrgle 34 prašičkov. Kot je bilo pričakovati, so bili prašički živahni in so se popolnoma enako razvijali kot njihovi vrstniki. Prvi zelo dober odstotek brejosti nas je izpodbudll za nadaljni študij te metode, ki je za našo farmo zelo koristna. Osemenjevalni center na farmi bekonov še ni popolnoma dograjen. Kljub temu pa je bilo v mesecu oktobru umetno osemenjenih 84 mladih plemenskih svinj. Dosedanji rezultati brejosti so odlični, vendar bo dokončen uspeh pokazala prasitev. DELA BO ŠE MNOGO Strokovnjake, ki delajo na področju reprodukcije svinj, čaka še obilo študija In trdega dela. Ob umetnem osemenjevanju svinj se ne smemo ustaviti pri sami obrejitvi. Stremeti moramo za čim večjim odstotkom brejih svinj od skupnega števila živali na farmi bekonov. Z novimi metodami osemenjevanja, ki jih že preizkušajo v svetu — dvojni pripust In mešanje semena dveh ali več merjascev — bomo skušali doseči čim večje število zdravih pujskov v gnezdu. Doseči letno v svetovnih normativih zadovoljivo število pujskov na eno plemenico, je naš končni cilj. To kompleksno vprašanje pa zahteva delo vseh strokovnjakov v reprodukcijskem centru. Podal sem nekaj okvirnih misli o reprodukciji svinj. Ce sem vsilil s svojim sestavkom misel, da prenehajo veljati pri prestopanju praga, ki deli farmo bekonov od zunanjega sveta, tudi tisočletna pravila, potem sem v resnici izrazil misel, ki je In vodi farmo bekonov v njeni Izgradnji. Cvetko Doplihar dipl. veterinar Obvestilo članom DS VU član! delavskega sveta kombinata so snreieii vabila za 3. redno selo sveta, ki bo v četrtek, 3. decembra 1954. Po objavljenem dnevnem redu bo svet obravnaval sledeče zadeve: — Pregledal bo periodični obračun za 9 mesecev v letu 1954. Iz obračuna bo razvidno, da je podjetje dobro gosoodarilo. To velja za kmetijsko proizvodnjo, posebej pa še za obrate industrijske predelave. — Sklepal bo o predlogu programa kmetijske proizvodnje in Investicij za leto 1955. Program predvideva nekaj zanimivih preusmeritev v kmetijski proizvodnji. Znatno bo povečana proizvodnja koruze za zrnje, nekaj več bo tudi pšenice. Investicije so usmerjene m farmo bekonov, pitališče goved v Pragerskem in gradnjo tovarne močnih krmil v Ptuju. Predlaga se nakup mehanizacije za kmetijstvo, med drugimi tud nakup koruznih kombajnov in stiskalnic za pobiranje sena. — Sklepal bo o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v obratu mlekarna. To je prvi pravilnik za delitev osebnih dohodkov na obratu, ki ga je po določilih statuta sestavil obrat mlekarna. Pravilnik omogoča vsem članom kolektiva, da dosežejo z boljšim delom tudi večje osebne dohodke. — Sklepal bo o potrditvi pravilnika o izdajanju časopisa kombinata — »Poročevalec«. S tem pravilnikom sc določajo podrobnosti urejanja časopisa, dela uredniškega odbora in glavnega uredn ka. — Razpravljal in sklepal bo o pravilniku, s katerim se priznavajo avtorski honorarji za prispevke, objavljene v »Poročevalcu«. Pričakuje se, da bo uporaba tega pravilnika razširila krog dopisnikov časopisa. — Potrdil bo poslovnik odbora za izobraževanje, s katerim bo določen način poslovanja tega odbora. Prav tako bo potrdil poslovnik odbora za gospodarski program, plan in delitev čistega dohodka. Za naslednjo sejo bodo pripravljeni poslovniki ostalih odborov in komisij. — Razpravljal bo o predlogih, prošnjah in pritožbah, ki so jih predložili odbori, komisije in poedinci. Z vabilom na 3. redno sejo so člani DS sprejeli obširno gradivo, ki so ga pripravili upravni odbor in ostali odbori. Prosimo člane delavskega sveta nai o tem gradivu razpravljajo s sveti delovnih enot, oziroma s člani svojega kolektiva. PREDLOGI IN MNENJA Uspeh posameznika naj bo osnova osebnih dohodkov Pri delitvi osebnih dohodkov se prvenstveno ugotavlja uspeh posameznika. Le tam, kjer narava dela zahteva skupinsko normo, se upošteva skupni uspeh. Delitev je odvisna še od uspeha posamezne delovne enote in od uspeha podjetja. Delitev po času (uri) se pojmuje za destimulativen način delitve.' To določilo v 211. členu ter vsa ostala določila v Vil. poglavju našega statuta nalagajo odgovornim organom zelo težavno in kočljivo delo. Sprejeti bodo namreč morali ustrezne pravilnike o delitvi o-sebnih dohodkov tako za podjetje kot za vsako posamezno enoto. O tem je bilo že dosti razmišljanja in nekaj razprav, vendar še ni prišlo do izdelave. Zmotno in škodljivo je tudi čakanje nekaterih delovnih e-not na nekak »univerzalen« pravilnik, ki bi ga naj izdelal delavski svet podjetja. Delovna enota je sama dolžna sestaviti pravilnik, ki bo upošteval njena svojstva, pogoje in možnosti (glej 62. člen statuta). Odpadli bodo tudi očitki, da »reže kruh« delovnim enotam nekdo od »zgoraj«. Razumljivo pa nam je, da morajo biti začetne (startne) osnove na ravni kombinata kot celote enake. Odbor za osebne dohodke je ugotovil na svoji seji dne 20. 10. 1964, da zelo ovira izvršitev tega dela sedanja nespecializi-rana organizacija proizvodnje ter nepravočasno izdelan finančni proizvodni plan podjetja. Kljub temu je imenoval komisijo, ki bo izdelala predloge za vzpodbudno nagrajevanje posameznikov in enot. Ker sem član komisije, naj seznanim kolektiv s svojim mnenjem, kolektiv pa naj pomaga najti najboljšo rešitev. VSA DELOVNA MESTA JE MOŽNO MERITI Prvenstveno moramo upoštevati posameznika, njegov uspeh ter mu omogočiti neposreden vpliv na višino njegovega osebnega dohodka. Posebno je važno, da so vključene v tak sistem delitve vse službe in vsi strokovnjaki. Zastareli in neresnični so izgovori, da njihovega dela ni mogoče meriti. Strinjam se, da bo nekatera delovna mesta težko izmeriti, vendar ima vsako delovno mesto svoj cilj. In če ima cilj in če ne moremo iz-meriti, kako ga dosežemo, lahko vsaj ugotovimo, če je dosežen ali ne. S tem smo prišli zopet do drugega nerešenega vprašanja, do poslovnikov, ki bi določali dolžnosti in pristojnosti posameznih delovnih mest in služb. O tem naj spregovori kdo drugi. IZRAČUN V DELOVNI ENOTI PROIZVODNJE Delovne enote proizvodnje delijo osebni dohodek po količini pridelka, po njegovi kvaliteti in po lastni ceni. Za primer poljedelske kulture vzamimo hmelj. Po planu je predvideno (podatki so približni - samo zaradi primera): pridelek 1.800 kg/ha lastna cena 950 din/kg prodajna cena 1.100 din/kg direktni osebni dohodki 776.000 din/ha posredni osebni dohodki 285.000 din/ha vseh osebnih dohodkov 1,061.000 din/ha finančni rezultat 270.030 din/ha V tem primeru so osebni dohodki 590.— din za 1 kg hmelja (direktni 431.— din/kg, posredni 158.— din/kg). Ker pričakujemo različne pridelke, moramo napraviti kot prilogo pravilniku tabelo, ki prikazuje te možnosti. Tako ugotovimo pri 2.500 kg pridelka na ha lastno ceno 900.— din/kg, direktnih osebnih dohodkov 823.000.— din, posrednih 285.000.— din (ostanejo isti) oz. vsega osebnih) dohodkov 1,108.000.— din. Prodajna cena je 1.100.— din, rezultat pa 500.000.— din. Vrednost proizvodnje je tukaj za 39 % večja od planirane, finančni rezultat pa za 230.030,-din večji (54%). Osebni dohodki so v tem primeru 443.— din/kg. Odločili smo, da gre od povečanega rezultata 60 % v osebne dohodke. V tem primeru je to 230.000 x 60 % — 138.000. — din. Ta znesek prištejemo k osebnim dohodkom, obračunanim po ceniku del (1,108.000.—) ter dobimo celotne osebne dohodke 1 338.003 din ali 535.— din za kilogram. Tako je končni finančni rezultat za 34 % večji, osebni dohodki pa za 20 % večji. Med obema primeroma od 1.800 do 2.500 kg/ha so seveda obdelani vsi vmesni pridelki (1.900, 2.000, 2.100 itd.) Na isti način napravimo tabele za vse ostale proizvode. Obračun po ceniku del je mesečen, obračun za nižje lastne cene oz. zvišanje proizvodnje pa delno takoj ob spravilu, delno pa ob zaključni bilanci delovne eno- te, ker vemo, da so osebni dohodki odvisni še od celotnega uspeha enote. Razmerja, ki bodo določala, koliko od povečanega rezultata gre za o-sebne dohodka in koliko v sklade (v našem primeru 60 : 40) bodo zelo različna. Hmelj je kultura, ki ima verjetno najvišji odstotek osebnih dohodkov v strukturi lastne cene, zato bo ta % večji kot na primer pri pšenici, kjer je zelo malo osebnih dohodkov v lastni ceni. Tak obračun je razmeroma lahko izvesti pri rentabilnih kulturah. Težje je pri proizvodnji, kjer že vnaprej predvidimo izgubo. Če smo se odločili, da je potrebno, da bi imeli tudi tako proizvodnjo, potem moramo isto urediti za delitev osebnega dohodka kot pri ostalih kulturah. Razlika je samo v tem, da upoštevamo kot uspeh zmanjšanje predvidene izgube. Zanimivo pri tem je, da upoštevamo pri obračunu direktne in posredne osebne dohodke, to pomeni, da vežemo na uspeh vse zaposlene, ki so sedaj obračunani ali po uri ali mesečno. S tem se predvideva dvojni učinek: vpliv teh »splošnih« delavcev (upravnik, delovodja, pkarni-ški uslužbenci in dr.) bo mnogo večji na uspeh enote in drugič: število zaposlenih se ne bo večalo brez potrebe, ker bodo s porastom števila zaposlenih osebni dohodki na enega manjši. IZRAČUN V DELOVNI ENOTI SPLOŠNIH SLUŽB 208. člen statuta določa: »Delovne enote storitvene dejavnosti ugotavljajo svoj u-speh na podlagi izvršenih storitev ter na podlagi uspeha enot, za katere so storitve o-pravljale. Delovne enote splošnih služb ugotavljajo svoj u-speh po predračunu porabe sredstev ter na podlagi uspeha enot, za katere delajo.« V kolikor morajo ugotavljati po tem členu vse delovne enote svoj uspeh, potem že imamo osnovo za delitev osebnega dohodka v teh enotah. Pri tem je najtežje: — kako postaviti predračun delovne enote ter kako ugoto. viti, da je realen in — kako spremljati realizacijo tega predračuna. Prvo vprašanje bomo morali rešiti s poslovnikom (kdo,/ kaj, kdaj in zakaj) posameznih služb ter z dosedanjimi izkušnjami iz preteklih obdobij. za delitev IM v Ko bomo imeli poslovnike (in predračun) tuai njegovo izvrševanje ne bo posebno težko. Če morajo traKtoristi, konjarji in drugi delavci be/ežiti opravljeno delo, bodo to v stanju napraviti tudi v teh službah. Zavedal se moramo, da ne more biti pravilen način delitve, kjer občutijo tveganje (rizik) poslovanja samo direktni proizvajalci, medtem ko imajo ostali določene osebne dohodke. Na eni strani imajo ti delavci zajamčene mesečne ali urne osebne dohodke ne glede na njihov uspeh, na drugi strani pa ne morejo doseči z nobeno pridnostjo večjih o-sebnih dohodkov. Zato že dalj časa ne beležimo kakršnihkoli novih idej v proizvodnji, tehnologiji, o izboljšanju organizacije, o varčevanju in slično, da o novotarstvu in racionali-zatorstvu sploh ne govorimo. KAJ BOMO MERILI V kolikor razdelimo sektorje skupne službe z ozirom na možnost merjenja njihovega uspeha na najbolj enostavne in na zelo komplicirane, potem bi lahko trdili, da je najlažji tehnični sektor, najtežji pa splošni sektor. Ostali sektorji so med obema skrajnostima. Tehnični sektor napravi predračun svojega dela. Za vsak ugotovljeni prihranek se za gotov % zvišajo osebni dohodki. Osebni dohodek referentov je odvisen od rezultata panoge, za katero delajo; šef sektorja in administracija pa ugotavlja svoj osebni dohodek na povprečnem uspehu vseh panog. Tako delitev osebnih dohodkov zelo poenostavi specializirana proizvodnja. Komercialni sektor je zadolžen za pravočasno nabavo reprodukcijskega materiala in prodajo gotovih pridelkov in proizvodov. Za dejavnost so predvideni vsi stroški. Vsak prihranek ob isti količini nabave in prodaje se deli tudi na osebne dohodke. Višina o-sebnih dohodkov je odvisna še od: — pravočasne in cenejše nabave, — pravilnega gibanja zalog In s tem izkoriščenost kapacitet skladišč, — znižanja stroškov zaradi obresti od kreditov za zaloge, — pravočasnega plačila obveznosti dobaviteljem, — razlike med izterjanimi in plačanimi zamudnimi obrestmi, — zmanjšanja števila kupcev in dobaviteljev, — zmanjšanja števila reklamacij, — pravočasnega dostavljanja dokumentov finančni službi. Finančno-knjigovodski sektor je z vsem svojim delom vezan na različne roke, ko mora dati poročila ali obračune. Zato so roki (termini) prvi či-nitelji, ki naj vplivajo na o sebne dohodKe. Za ceioten sektor veljajo roki oddaje bilanc, periodičnih in letnih obraču nov, za sestavne dele teh ob računov pa se nagrajujejo po samezne službe in posamezniki. Razen tega je v tem sek torju nekaj delovnih mest, kjer se da precej točno izmeriti učinek posameznika. To je v likvidaturi ,v strojnem knjiženju, v materialnem in proizvodnem knjigovodstvu ter v saldakontih. Razen tega se ta sektor lahko stimulira z — znižanjem stroškov sektorja, — razliko med plačanimi in izterjanimi zamudnimi obrestmi (saldakonti), — pravočasno obračunanimi in izterjanimi odškodninskimi zahtevki (zavarovanje), 4- zmanjšanjem obresti in stroškov na kredite na občasna obratna sredstva. Plansko analitski sektor je slično kot finančni sektor vezan na roke izdelave planov, analiz in ostalih statističnih poročil. Stimuliran je še na zmanjšanju stroškov. Splošni sektor je za meritev dela najtežji. Zato je tukaj glavni stimulans znižanje predvidenih stroškov. V okviru njegovih služb pa so možne še dodatne meritve: — znižanje stroškov tožb, oz. znižanje izgubljenih primerov (pravnik), — znižanje izgubljenih ur zaradi bolezni in nesreč (HTV referent), — ugoden nakup zemlje in število rešenih arondacij (a-ronderji), — število in površine izmer, jenih, izračunanih in izrisanih površin (geometri), ter vrsta drugih meritev. UGOTOVITEV Zavedam se, da je predloženi način obračunavanja osebnih dohodkov zelo površen in pomanjkljiv. Vendar ni namen tega sestavka, da bi v podrobnosti obdelal načine, ampak želja dokazati, da je možno povsod izmeriti uspeh. Z vztrajnim delom samoupravnih organov, sindikalnih podružnic in strokovnjakov bomo našli rešitve, ki bodo vsaj delno zaslužile oceno: plačevanje po vloženem delu in doseženem uspehu. To pa je tudi naš edini cilj. ' [. , Oton Polič Kvalitetam proizvodov bl-v vedno v mejal^ standardov Ob obisku v naši mlekarni sem se oglasil tudi v mlekar-niškem laboratoriju. Med brnenjem centrifuge mi je vodja laboratorija, kmetijski tehnik Silva Duhova, v kratkih besedah obrazložila pomen in namen njihovega dela. Največ analizirajo tako ime, novanih terensk h vzorcev - to so vzorci odkupljenega mleka. Dnevno analizirata z laboran-tko Milko povprečno od 100 do 150 vzorcev. Ugotoviti morata odstotek tolšče in morebitno dolilo vodo. Tolšča teh vzorcev je okrog 3,6 do 3,7%, dočim vode nista našli že več kot leto in pol. Proizvajalci se zavedajo, da je cena mleka odvisna le od tolšče. Dogodilo pa se je, da sta letos naš.i vodo v mleku, ki je bilo iz enega izmed naših kmetijskih obratov. Ali jih je morda zavedlo plačevanje po litru mleka? Analize obratnih vzercev obsegajo pregled konzumnega pasteriziranega mleka, smetane in masla. Mleko mora imeti standardno tolščo 3,2%, 6,4 do 6,7 SH kisline, specifično težo 1,03 kg ter temperaturo 8 °C. Maslo pa lahko vsebuje največ 16% vlage, mora pa imeti 82% tolšče ter okrog 2% beljakovin. Razen navedenih proizvodov analizirajo v laboratoriju še druge proizvode; kazein, kjer ugotavjajo stopnjo tolšče (0,01 do 0,05%) kislino, vlago in pepel. Naši laborantki skrbita še za splošno čistočo in higieno delovnih priprav, posod, garderob ter vodita kontrolo o rednih zdravstvenih pregledih zaposlenih. Laboratorij sicer ni najsodobneje opremljen, vendar še dobro služi namenu. V kratkem bo skoraj potrebno novo beljenje in novi oljni preplesk sten in opreme. Razne kisline so namreč pustile precej svojih sledov. Laboratorij ima dovolj dela, čeprav nepoučeni mislijo nasprotno. Priznanje laboratori- Laborantka Milka Je že dolgoletni član kolektiva mlekarne. Vsakodnevno analizira nad 150 vzorcev mleka, masla In kazeina. Posnetek: O. Polič ju je tudi to, da niso ugotovile (mleko in maslo) nobenih od-redne kontrole sanitarne in- stopanj od predpisanih stan-špekcije konzumnih artiklov dardov. bC? PISMA IZ ARMIJE Uredništvu! fa! ^ Kot verjetno vse ostale, je tudi mene presenetil vaš časopis »Poročevalec«, ki ga redna dobivam. Glasilo je velika vzpodbuda za me in za delavce kolektiva, ker je on tisti, ki proizvaja in dela izgubo ali dobiček. Ako bodo vse opravili pravočasno, uspeh ne bo izostal in to se bo tudi poznalo na njegovih osebnih dohodkih. Sedaj ko redno sprejema glasilo, bo imel vsak delavec večje veselje do dela, saj mu nudi mnogo zanimivega in poučnega. Mene je časopis zopet navdušil za delo v vašem kolektivu in se želim po kadrovskem roku zopet vrniti na svoje delovno mesto. Želim vam mnogo usneha, posebno pa kolektivu delovne enote Dornava. Traktoristu Francu Vršiču iskreno česti-tam za uspeh na tekmovanju traktoristov. > Martin Žlahtič V. P. 8418/18 Bosanski Brod Spoštovani! Sprejel sem že tretjo številko »Poročevalca« ter sem se odločil, da vam bom napisal nekaj vrstic. Zelo me veseli, da nas niste pozabili. Daleč sem, pa vendar lahko čitam novice in zanimi vosti o podjetju. Priporočam se, da bi še v naprej dobival vaše glasilo. Želim vam obilo uspeha. Pozdravljam tudi sodelovalce iz Stoperc, posebno še Janeza Kolara in Antona Galuna, /i, Rudolf Gajšek V. P. 5970/6 Ohrid Stalen razvoj znanosti in tehnike je tudi v knjigovodstvu pognal svoje korenine. Sodobna mehanizacija vse bolj prodira v analitske službe in knjigovodstva gospodarskih organizacij ter izpodriva na ta način ročno delo in lajša um- 1 ske napore zaposlenih. Mehanizacija se začne pri e-nostavnih seštevalnih strojih in se nadaljuje prek strojev na 4 računske operacije do knjižnih strojev vseh vrst ter končuje pri elektronskih možganih z nesluteno kapaciteto. Kolo časa se vrti in vštric s tem se tudi pri nas vključuje, mo v sodobnejše spremljanje poslovnih dogodkov. Naše obrate smo že preskrbeli z osnovnimi računskimi in seštevalnimi stroji. Noben obrat ne sme bit- brez teh osnovnih pripomočkov. Strojev za knjiženje manjših oblik in kapacitet za potrebe obratov za enkrat še ne poznamo. Knjižimo torej ročno. V upravi podjetja imajo dva knjižna stroja tipa »Ascota«. Letošnji pridelek mošta je bil iznad pričakovanja. Vinogradniški obrati Zavrč, Podlehnik, Osojnik in Dornava so nabrali cca 111 vagonov mošta. Brez škode po toči, bi nabrali okrog 120 vagonov. Odvoz grozdja še ni povsod s traktorji. Za ceste nimamo dovolj denarja. Tako prevažamo tudi z vpre. gami. Nekoč romantično — danes nerentabil- Slabo vreme ni pokvarilo veselega razpoloženja ob trgatvi. Na Rodnem vrhu so brentarji imeli polne roke dela. Posnetek: J. Skočir _ Mii Obilna trgatev Ugodne vremenske razmere do septembra so nam dale slutiti, da bomo imeli nadpovprečno kvalitetno in kvantitetno letino. Merjenja sladkorne stopnje mošta na obratih Zavrč in Podlehnik v času od 1. IX. 64 Obrat Zavrč do trgatve so pokazala v septembru več sladkorja kot v prejšnjih letih. V razpredelnici bomo videli porast sladkorja v mesecu septembru in padanje oziroma stagnacijo v mesecu oktobru. Datum Sorta 3. IX. 17.IX. 24. IX. 2. X. ob trgatvi Muškatni silvanec 13 18 18 19,7 17,7 Zeleni silvanec 12 15 18 18 5 15 Laški rizlink 10 14 16 16,5 16 Šipon 7 12 14,8 16,5 15 Obrat Podlehnik Sorta 1.IX. Datum 11. IX. 24. IX. 2. X. ob trgatvi Muškatni silvanec 10,6 14,2 16,1 18 16,6 Laški rizling 9,1 10,3 12,3 14,3 14,6 Beli burgundec 12,8 14,1 17,2 18,5 17,9 Traminec 9,5 12,9 14,2 16,9 18,8 Šipon 8,4 9,4 12,6 13,5 14,5 Iz razpredelnice je razvidno dviganje sladkorja v septembru in močno padanje v oktobru, ob času trgatve. Vreme je bilo ob času trgatve neugodno; le redki so bili dnevi brez dežja. V Podlehniku je n. pr. padlo v oktobru 243 mm1 padavin, povprečne dnevne temp. pa so se gibale med 5 in 8 °C. Razumljivo je, da smo morali opraviti trgatev tudi v slabem vremenu, ko je bilo grozdje mokro in je vsa deževna voda prešla pri predelavi v sok in se je zaradi tega sok razredčil. Poleg tega je začelo grozdje močno gniti zaradi talne in zračne vlage. Sončnih dni je bilo malo v oktobru oziroma od 8. oktobra, ko je začela trgatev, ni bilo nobenega sončnega dne. Zaradi tega se ni mogel ustvarjati sladkor kljub temu, da je bila listna površina še razmeroma velika in zdrava. Povprečni hektarski donos je na kombinatu 55 hi po ha ali 69 hi po ha v vinogradih ob žici in 24 hi na ha v starih vinogradih ob kolju. Pidelek po obratih je bil sledeč: Tudi robkalnikov nimamo povsod, zato ponekod mastimo grozdje. V moštu ostane več tanina. Posnetek: O. Polič Obrat Pridelek mošta 1 Priznano po toči 1 Skupaj 1 1. Podlehnik 562.978 12.003 574.981 2. Zavrč 335.074 71.448 405.522 3. Osojnik 161.879 — 161.879 4. Dornava 47.110 8.825 51.935 Skupaj: 1 1,107.041 88.276 1,195.317 Iz tega sledi, da je pridelek kar zadovoljiv, le kakovost je nekoliko slabša. Vinarji bodo imeli precej skrbi in dela, da bodo spravili kakovost na primerno višino. Kljub velikim investicijam še nimamo sodobne stiskalnice. Obrati stiskajo grozdje tudi s takimi stiskalnicami, kot je ta na Vurbergu. Izplen je vsaj za 5 % manjši. Posnetek: O. Polič NI ZAPREK'ZA CENTRALIZIRANO KNJIGOVODSTVO H \ Oba stroja, od katerih je eden 15 števčni in drugi 55 števčni, sta v centralnem knjigovodstvu. Enega uporabljamo za analitično evidenco kupcev in dobaviteljev (15 števčnega), drugega v finančnem knjigovodstvu (sintetika) in za knjiženje plačilnih list kmetijskih obratov. Kapacitete obeh strojev so zelo velike in ravno tukaj naletimo na osnovne težave. Osnovni nroblem je neno-polna izkoriščenost strojev. Znano je, da moramo vsak stroj vsaj oodmalno izkoristiti, da ie rentabilen. Povprečna izkoriščenost naših obeh strojev je 40 do 60 %. Knjižimo samo v eni izmeni in bi bilo prav, da bi delali stroji v dveh izmenah. Naša knjigovodska služba na kombinatu je močno decentralizirana: vsak obrat vodi svoje saldokonte ročno, prav tako tudi finančno knjigovodstvo, plačilne liste ter ustrezno analitično evidenco osebnih dohodkov. Marsikaj bi Hhko centralizirali in omo-goxi'i popolno izkoriščanj ^ strojev. V nekaterih nrimerlh bi zmanišali tudi število zano- slenih ali nreusmeHU na druga dosedaj neobdelana pod- ročja gospodarjenja v podjetju ali v obratih. Delo na knjižnih strojih je čisto, pregledno in enotno. Stroji dajejo po vsaki knjižbi skupni promet in salde. Odpadejo vsa seštevanja knjigovodskih kratic. Pri knjiženju osebnih dohodkov se obenem sestavlja plačilna lista in knjiži analitična kartica vsakega zaposlenega. Stroji izključujejo napake, v kolikor pa nastaneio, jih lahko najdemo in razčistimo ter imajo še vrsto drugih prednosti. Zaradi teh prednosti si težko razlagamo težnje nekate- rih obratov, ki so proti vsaki centralizaciji knjigovodske službe. Večina ugovorov je povsem subjektivnega znača. ja. To samo zavira normalen razvoj pri spremljanju poslovnih dogodkov in pri organizaciji knjigovodske evidence. Kot prvo bi morali centralizirati saldokonte (kupce in dobavitelje) za kombinat kot celoto. Tako vodijo saldokonte vsi kombinati po Jugoslaviji. Zakaj nam to ne bi uspelo? Odpadlo bi mnogo nepotrebV nega dela, pomot, tožb in denarnih premikov med obrati. Omogočena bi bila enotna fi-nauxna politika, sredstva na enotnem žiro raxunu bi se ko. ristneie uporabljala, izterjav-na službo b> bila enotna (vlaganje tožb in drugo). Na ža- lost ugotavljamo, da vidijo nekateri v žiro računu svojo samostojnost. Način, kot ga imamo sedaj, je povsem zastarel in ga bomo težko našli v drugih kombinatih. Ne vidimo večjih zaprek za centralizacijo finančnega knjigovodstva. Sintetika obratov bi bila knjižena strojno za vsakega posebej. Ni tudi ovire za celotni obračun osebnih dohodkov s knjižnimi stroji. Navedene predloge in mnenja je potrebno objektivno premisliti. Zadeva terja nujno rešitev. Približuje se konec leta, ko lahko sirovedemo potrebne ukrepe. O gomii zadevi želimo seznaniti kolektiv, po-sebno pa še člane delavskega samoupravi j an j a. Vinko Trplan d !\V\ ^ Ing. Erjavec odšel na novo delovno mesto Prvega novembra je zapustil naš kolektiv upravnik ekonomske enote Starše ing. Štefan Erjavec. Z njim je izgubilo podjetje dobrega strokovnjaka in marljivega delavca. Že takoj po diplomi na ljubljanski agronomski fakulteti se je začel inž. Erjavec baviti Z selekcijo v rastlinski proizvodnji in sicer na takratni selekcijski postaji v Beltincih. Po reorganizaciji te postaje je prišel inž. Erjavec v Starša, kjer je prevzel mesto selekci-onarja. Vse svoje znanje je vlagal v delo na selekciji žit in vrtnin. Uspeh tudi ni izostal. Ime selekcijskega posestva v Staršah je tesno povezano z njegovim imenom. Bil je dopisnik različnih selekcijskih centrov v državi in je sodeloval pri različnih temah o selekciji poljščin. Pri njegovem strokovnem delu ga je zelo oviralo vodenje celotnega obrata in vendar je tudi to nalogo reševal z veliko prizadev-nostjo in uspehom. Na selekcijskem centru Kmetijskega inštituta Slovenije, v Jablah, kamor odhaja, bo lahko posvetil vse svoje moči Stefan Erjavec, dipl. ing. le selekciji. Tako bo lahko več doprinesel na tem polju s svo. jim velikim znanjem in široko prakso, kot pa v Satršah, kjer smo ga morali večkrat opomniti, da je preobremenjen in da ne bo zmogel dela, ki si ga je naložil. Na novem delovnem mestu mu želimo veliko delovnih u-spehov. Ing. š M. V Staršah imajo zelo pisano proizvodnjo. Zraven poljedelstva in živinoreje se pečajo še z vrtnarstvom in selekcijo. Posnetek: O. Polič Z letošnjim uspehom pri obnovi vinogradov smo zadovoljni. 33.000 dolžinskih metrov posajenih teras (in ne 18.000, kot je bilo pomotoma objavljeno v predzadnji številki lista) za haloške hribe ni malenkost. Spomnimo se za tri leta nazaj, ko se je kombinat odločil, da ne bo v bodoče več obnavljal malih parcelic. Sedaj je skupno 80.381 m teras ;ali okroglo 40 ha. Pričakovani pridelek (20 do 25 vagonov) s teh teras bo seveda kvalitetnejši od letošnjega. Letošnji pridelek 40 vagonov vinskega mošta količinsko zadovoljuje, je pa po doseženi količini sladkorja kar za 3 do 4 stopnje izpod 10-letnega povprečja. Obrat za enkrat nima večjih sadnih plantaž. Stari sadovnjaki so razsajeni in predsta- trebno količino hlevskega gnoja bi lahko kupili od privatnikov in bi tako odpadla tudi skrb za steljo, ki je ni dovolj (žito obrat ne seje, listja v gozdovih pa nikoli ni dovolj odobrenega). Likvidacija živine bi prišla v poštev predvsem na Borlu, v kolikor ne bo rešeno vprašanje arondacije travniških površin v Dolanah. Znano je, da je zavrnil ustrezen arondacij-ski predlog svet za kmetijstvo pri Občinski skupščini Ptuj zaradi nerazumevanja nekaterih občinskih organov za potrebno podružbljenje zemljišč ravno na tem oomočju. Znatna sredstva so vložena v družbeni standard. Hišni svet je porabil v lanskem letu za popravilo stanovanj nad 5 milijonov dinarjev, v letoš- WI 'Jj Slabe ceste gavirajo proizvodnjo blato. Tako je bilo s prevozi tam pred 100 leti. Pod takšnimi pogoji tam ni mogoče poceni proizvajati. Seveda ni dosti boljše s dovozom repro--dukcijskega materiala, ki je potreben za redno proizvodnjo. Število sedanjih 6 parov vprežnih konj bi lahko tudi zmanjšali, če bi lahko dovažali na omenjena delovišča material s traktorji. V letu 1965 si bo nujno potrebno zagotoviti določena linančna sredstva za ceste, sicer jih bomo prisiljeni graditi na račun redne proizvodnje. V letošnjem letu bo končno dobil strojni park potrebne garaže s pralnico. V kratkem bo dograjena strojna lopa. V obstoječi delavnici bo delal priučeni mehanikar, ki bo o-pravljal manjša popravila in vljajo tudi v sadni letini (vsako drugo leto) le pasivno dejavnost. MOŽNO JE PRIHRANITI 24 MILIJONOV V poljedelstvu daje zadovoljiv pridelek edino hmelj (8,10 ha rodnih in v letu 1964 5 ha na novo obnovljenih površin), vse ostale površine njiv so podrejene vrednosti, ker pridelujemo na njih krmo (koruza za silos in drugo) za živino. Od svojega obstoja, od osvoboditve od leta 1945 živinoreja ni bila niti eno leto kot celota aktivna kljub dobri molznosti in kljub srednjemu prirastu mlade živine. Četudi se bodo občutno popravile cene mleku in mesu na tržišču, bo ta panoga pasivna, ker ni mogoče mehanizirati posameznih faz .dela v hlevih sedanjih kapacitet (40 do 50 glav), oziroma bi bila nadaljnja mehanizacija izkoriščena le 20 — 30 %. Z delno likvidacijo živine na našem obratu bi prihranili cca 4,000.000.— din izgube pri trav-ništvu, (seno lahko pridelujemo le na hribovitih travnikih-sadovnjakih) in 4 do 6 midjo-nov din pri živinoreji ter 3 do 5 milijonov v poljedelstvu (naprava silaže je prav tako neaktivna dejavnost), skupno torej pri današnjih pogojih cca 24 milijonov din. Vso po- njem letu pa celo nad 7 milijonov din. Omenjena sredstva bo koristno vlagati v bodoče le v dobro grajena stanovanjska poslopja, v katerih bodo koristila popravila vsaj nekaj let. Slabše hiše in hiše, v katerih stanujejo stanovalci, ki niso zaposleni pri kombinatu, bo najboljše odprodati za primerno ceno. Obrat je že poslal prvi tozadevni predlog za odprodajo 33 stanovanjskih hiš, delavskemu svetu podjetja. Tako bi si obrat zmanjšal obveznosti do zavarovanja, amortizacijo in predvsem izredno visoke stroške vzdrževanja teh hiš. PRED 100 LETI SO TAKO VOZILI Vprašanje zase je vprašanje vlaganja sredstev v ceste, ki je bilo v zadnjih dveh letih neznatno, razen za vzdrževanje že obstoječih cest. Našemu kolektivu je jasno, da podjetje ni imelo finančnih sredstev v te namene, niti jih ni moglo dobiti. Kolektivu je tudi jasno, da ni mogoča proizvodnja po deloviščih, kjer ni utrjenih cest, ker ni niti poceni in ni sodobna; letos so vozili z nekaterih delovišč (Veliki vrh, Gorenjski vrh, Korenjak in del Hrastovca) z vprego po 2 soda mošta do avtoceste. Voz se je zaril do osi v bo odgovarjal za redno vzdrževanje vseh strojev in strojnih priključkov. Tudi potrebno renoviranje gradu Zavrč gre h kraju. Končana je tudi adaptacija 7 stanovanj v Dubravi (bivši Maj-der), v katera se bodo vselili delavci našega obrata. VELIKI NAČRTI ZA NASLEDNJA LETA V prihodnji pomladi bomo nasadili vinsko trto na 50.000 metrih teras; od tega bo že nekaj gotovo v letošnji jeseni na delovišču Veliki vrh, seveda, če bo ugodno vreme in če bo trsni material pravočasno na razpolago. Prav tako bomo pričeli s pripravami za obnovo 50 ha plantažnega sadovnjaka (Zavrč-Borl), če bodo odobrena investicijska sredstva. Vprašanje zaposlitve delovne sile bo v zimskem času kot vsako leto odvisno od vremena, oziroma od nižje ali višje temperature. Nekaj delavcev je posodil obrat začasno gradbenemu podjetju Gradis Celje - obratu Radeče, kjer so delovni pogoji in zaslužek dokaj u-godni. Podrobneje bomo razpravljali o uspehu ali neuspehu letošnje proizvodnje po zaključnem računu za leto 1964. Jože Reisman Seja homiteja ZKS hombinata | >v,; z Prednost speclnli5Klrea.nl lt.metijslci proi5Kvocin|i V kadi z grozdjem je vztrajno natekala deževnica. Odvoz je bil tudi na dobrih cestah, kot je ta na Gorci, zelo težaven. Posnetek: C. Kolarič 7. oktobra t. 1. je bila razširjena seja komiteja ZKS Kmetijskega kombinata Ptuj. Obravnavali smo o spremembah in dopolnitvah statuta ZKJ, o resoluciji razvoja kmetijstva, ki jo je sprejela Zvezna skupščina SFRJ julija meseca t. L, o organizacijskih vprašanjih, največ pa o razvoju kombinata in prehodu na specializirano kmetijsko proizvodnjo. O sami razoravi, mnenjih in stališčih, ki jih je komite zavzel o prehodu na specializirano proizvodnjo in organizacijo, je potrebno spregovoriti na tem mestu nekoliko več. KAT JE S^ECIAT.IZIRANA KMETIJSKA PROIZVODNJA? Beseda specializacija pomeni »omejitev na eno stroko, u-sposobl jenost za posebno stroko, na kak ozek krog dela ali proizvodnje«, ali v naših pogojih rečeno, usposobiti in organizirati krog dela v eni panogi kmetijske proizvodnje t. j. v poljedelstvu, živinoreji, gozdarstvu, sadjarstvu itd. ali pa še globlje iskati specialnosti v panogi, kot je v poljedelstvu; vrtnarstvu, hmeljarstvu, pridelovanju krmnih rastlin ali v živinoreji: govedarstvu, prašičereji, perutninarstvu itd. ALI IMAMO POGOJE ZA PREHOD NA SPECIALIZIRANO PROIZVODNJO? To je osrednje vprašanje vseh razprav v našem podjetju. Nekateri trdijo, da so pogoji, samo da moramo proučiti in zadeti pametno organizacijsko obliko, večji del pa je tistih, ki pravijo, da nimamo v dani situaciji pogojev. Velika teritorialna raztresenost našega kombinata in nedovoljna opremljenost s proizvodnimi sredstvi nam onemogočajo tako specializirano kmetijsko proizvodnjo. Naši obrati so nastali iz zgodovinskega obeležja nekdanjih posestev in veleposestev; okrog teh centrov se večajo naše enote. Nekdanja posestva, pa če celo posežemo v fevdalno dobo, so se bavila z vsem, kar raste v naših krajih, kar se da proizvesti in kar so potrebovali za svoj obstoj. K temu so nrispevali, odnosno so jih silili prirodni pogoji. Primer: grof Herberstein je imel v svoji posesti okrog gradu obširne gozdove, hleve, obsežne poljedelske in travniške površine, vinograde, sadovnja. ke, skratka vse panoge, delovno silo in proizvajalna sredstva pa je prelival iz panoge v panogo in tako avtarkično gospodaril. Bodimo odkriti, vse te koncepte proizvodnje smo obdržali do danes in jih prav nič nismo spremenili, razen da smo vola zamenjali z traktorjem. Oves še proizvajamo vsepovsod, kjer imamo konje; če bi imeli še 10 parov konj več, bi posejali še 10 parcel ovsa več, da bi tamkaj lahko preredili te konje. Z integracijo v veliko kmetijsko proizvajalno organizacijo smo omogočili podlago, da ni več potrebno proizvajati vsakemu obratu doma vsega, kar potrebuje, odnosno kar tam uspeva, temveč da enota v okolju, kjer je velik blagovni proizvajalec, proizvaja tisti proizvod, ki ima tamkaj najboljše proizvodne in ekonomske pogoje. Pogoje torej imamo, vendar sedaj uporabnih trenutno še ne. Napačno bi bilo, da bi vse, kar ne spada v specializirano proizvodnjo, čez noč likvidirali; prav te drobnarije še danes dajejo osnovni dohodek.) KAJ SO SPOZNALI NASI PREDSTAVNIKI NA OBISKU V SPECIALIZIRANIH KMETIJSKIH ORGANIZACIJAH? IZ raznrave na seli kakor tudi iz dosedanjega pisanja v našem časopisu (glej članek tov. Poliča iz 1. in 2. številke »Poročevalca«) lahko zaključite, da so videli tovariši, ki so obiskali PIK Osijek, Agrokombinat »Emona« Ljubljana in nekatere druge, ogromno novega, koristnega in naoredne-ga. Ne smemo prezreti, da so obiskali nova posestva, ki so zgrajena po novih konceptih proizvodnje. Poleg večjih gospodarskih uspehov, ki jih dosegajo v teh kombinatih, je izredno pomembno, da je v teh kolektivih vrsta notranjih družbeno — političnih sprememb, ki so pričele vplivati na popolnoma drugi bazi dejansko aktivno in kvalitativno na področja proizvodnih-el-o-nomskih in organizacijskih činiteljev. Notranji premiki in sile, ki delujejo v takšni enoti, so bolj razgledane in seznanjene z vso problematiko. Tako uspešnejše vplivajo na proizvodnjo ter stimulirajo oblike delovanja. ALI SO V NAŠEM PODJETJU RES NEKATERI CINITELJI, ZLASTI STROKOVNJAKI PROTI SPECIALIZACIJI? Iz razprave na seji komiteja ZKS ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bil pH nas kdor koli proti specializaciji v proizvodnji. Konec na 7. strani va L i" 1 US°EH OSEBNEGA PRIZADEVANJA Vsak delovodja bi moral posvetiti toliko časa negi mlade, ga nasada, kot ga Karel Šter-man, delovodja na delovišču Turški vrh. Prišel je z vinskih vrhov Kapele ter je že dolgoletni član našega kolektiva. Svoje znanje stalno dopolnjuje in stremi za pravočasnim in točno opravljenim delom. V čem se odraža uspeh dela v mladem nasadu? Na delovišču Turški vrh je bilo v treh letih napravljenih in nasajenih 38.929 metrov teras; v letošnjem letu nasajene terase so najbolj uspele. Pravočasna ob- Karel Sterman delava in zaščita sta se odražali v tem, da so bili vsi trsi obvarovani pred peronosporo, skoraj 100%, povprečno pa so trsi zrastli na 1,60 m višine, kar ni bil primer pri ostalih nasadih. K temu so pripomogli tudi ostali činitelji, kot so rana saditev, pravočasna izdelava teras, idealno izdelane terase ter srednje dobra rahla zemlja. Na letošnjih 18.480 m teras vsekakor prednjačita sorti renski rizling in šipon. Na ostalih obnovljenih deloviščih je bilo drugače. Ob stro. kovni ekskurziji kmetov pod pokroviteljstvom Kmetijske zbornice iz sosednje Avstrije in pod vodstvom dipl. ing. dr. Karla Kohlfiirsta je ta izjavil, da je to eden izmed redkih nasadov, ki jih je videl in se čudil, da je v prvem letu tako uspel. Ob uspehih in obsegu, kakor jih ima pri obnavljanju vinogradov Kombinat v zadnjem času, bi bile vsekakor umestne posebne nagrade za čimbolj ši uspeh. Svet delovne e-note Zavrč je na svoji seji, dne 8. 10. 1964, sklenil nagraditi delovodjo Štermana Karla za izredno skrb in uspeh pri letošnji obnovi na parceli štajerske hranilnice v Turškem vrhu z nagrado v vrednosti do 15.000.— dinarjev, s sliko omenjenega nasada. Delavskemu svetu podjetja predlaga svet, naj določi s pravilnikom nagrajevanje za podobne posebne uspehe v vseh panogah in sicer posameznih članov ali skupine članov kolektiva. Ob tem uspeh gotovo ne bo izostal. Jože Reisman DOPISI BRALCEV Obrazec PE 1—da ali ne? Mehanizacija prod ra v živinorejo počasi, vendar vztrajno. Dobro urejeno izmol-zišče v Kidričevem je tudi pripomoglo, da je na tem obratu moiznost vedno večja. . I Posnetek: O. Polič ^1 Občuten padec Naslednja tabela prikazuje namolžene 1 krmni dan. količine mleka na Obrat 1 Leto 1953 2 I. pol. 1964 3 III. tromes. Index 1964 4:2 4:3 4 5 6 Starše 8.1 9,0 8,4 104 93 Pragersko 7,8 9,2 8,3 106 90 Kidričevo 7,7 7,5 7,8 101 104 Turnišče 10.5 10,4 — 99 Podi hnik 7,7 7,4 6 6 86 89 Zavrč 9,0 9,4 8,7 97 93 Dornava 6,4 6,1 4,4 69 72 Sobetinci 6,1 7,0 5,9 97 84 Osojnik 6,6 8,6 8,4 127 98 Kombinat 7,4 8,0 7,5 101 94 Vidimo, da je višja moiznost samo na obratu Kidričevo, medtem ko so vsi ostali obrati znižali moiznost na-pram I. polletju letošnjega leta. Zaskrbljujoča sta obrata Dornava in Sobetinci, saj sta dosegla v III. tromesečju komaj 72 % oziroma 84 % polletne proizvodnje. V primerjavi z letom 1963 pa so boljši obrati Osojnik (27 % več), Pragersko (6 % več), Starše (4 % več) ter Ki- llfSSISSStlE ‘Ul ■ a" ?£•"' ■ ■ ‘mi Nemalokrat smo se v našem kombinatu lotevali problemov, kako izumiti tak obrazec za evidenco dela, ki bi bil vsestransko praktičen. Rešitev je prišla spomladi, tako da se je kazalec v krogu evidenčnih interpretacij ustavil na obrazcu PE 1. Polni optimizma, da je ta izum brez dvoma vsestransko praktičen, smo s 15. julijem začeli evidentirati delo po teh obrazcih. In ravno v zvezi s tem odpiramo problem, ki zahteva opredelitev. Pri tem imam jasno svoja stališča, za katera sploh ni nujno, da bi morala biti identična s stališči slehernega koristnika obrazca PE 1. Po štirih mesecih operiranja s tem obrazcem sem pred vprašanjem, kaj je pravzaprav fiksno realnega in praktičnega v tem obrazcu?! Edini varianti, ki izstopata, sta morda v tem, da lahko imam zabeležene ljudi po fazah dela ter rubrikah o izvršenem delu. Dnevnik obračuna dela je prilagojen na obrazec PE 2. Vsled rotacije kmetijske proizvodnje se menjujejo ljudje na posameznih fazah del, pri čemer pride do različnega efekta. Tako pride potem v končnem ■obračunu radi navedenih momentov do nerealnosti dnevnega obračuna. Zdi se mi prav, da je delavec sproti seznanjen z dnevnim zaslužkom. Mislim pa, da bi bil v obrazcu prikazan dnevni zaslužek ob koncu meseca realen le, če bi prešli na striktni dnevni obračun dela, za katerega pa ob sedanjih neurejenih razmerah še ne vidim izhoda. Število delavcev je variralo na delovišču v Ravnem polju v mesecih od julija do oktobra nekako med 51 — 63 — 51. Mislim, da število ni malo in da je vsakodnevno vpisovanje teh vedno znova nepraktično. Ker pa rotacija tudi kmetijski proizvodnji ni prizanesla, moram pisati enega človeka tudi 2—3 krat dnevno znova. Poleg vse te pisarije, ki je ni malo, pa ob koncu meseca nimam enega splošnega pregleda nad delavcem. Tako moram iz cca 150 listov obr. PE 1, kolikor tekom enega meseca popišem, ob koncu meseca zbirati še vsoto mesečnih ur, dopustov, bolniških izostankov in podobno, da si tako ustvarim pregled nad posameznikom. Ob vsem tem ne vidim razloga, zakaj ne bi smeli evidentirati dela v mezdnih knjižicah. Tu se dajo stvari zelo urediti, da o pisariji, ki s tem odpade, niti ne govorim. In na koncu še to. V eni izmed dispozicij je upravnik o-brata načel tudi vprašanje o tej novi evidenci. Dva sva bila mnenja, ki sem ga navedla v razpravi, pa nama je dejal: »Če vodi cca 52 ljudi na kombinatu to evidenco, potem res ni razloga, zakaj je trije na našem obratu ne bi!« Ob vsem tem se sprašujem, ali je res nujno, da se mora človek za vsako ceno predati tistemu, kar dela večina ne oziraje se na to, ali je ta stvar praktična ali ne?! Zajšek Tončka kmet. tehnik Prednost specializirani kmetijski proizvodnji dričevo (1% več), vsi ostali pa so v III. tromesečju slabši kot so bili v 1. 1963. Dornava je dosegla komaj 69 % lanske povprečne molznosti. Kot vemo, je bilo lanskoletno kombinatsko povprečje 2.714 1 mleka po kravi, v prvem polletju 1964 je bilo 2.913 litrov. Upravičeno smo pričakovali, da bo končno povprečje v 1. 1964 vsaj 3.000 litrov. V 9 mesecih je bilo 251.253 krmnih dni, namolženega pa 1,961.9241 mleka, kar da 2.8471 mleka po kravi. V kolikor bo moiznost pad a tudi v zadnjih 3 mesecih, bomo komaj še dosegli lanskoletno povprečje. — op — Nadaljevanje s 6. strani Tudi nekih posebnih teženj posameznikov nismo tukaj zasledili. Pojavlja se le eno, da trdijo nekateri tovariši, da je možno preiti na tak sistem takoj ali najkasneje v dveh ali treh mesecih, zagotovo pa z novim letom, drugi pa so pri izjavah zelo previdni. Previdnost izhaja iz prve organizacije, ki smo jo imeli pri združitvi v kombinat. To je bila prav tako neke vrste specializacija, če že ne v drugem, pa vsaj z delovodji. Ta organizacija ni bila dovolj proučena in je zato kaj hitro zašla v stisko. Na posameznih dvoriščih, kjer ie bilo več »gospodarjev« je prihajalo celo do nezaželjenih in za podjetje škodliivih izpadov. Prav ti, že preživeli pojavi povzročajo, da smo staromodni in neodločni. Vsak strokovnjak in organizator se že dobro zaveda, da bo lahko dal maksimum le v taki organizaciji, kjer se bo posvečal le enemu proizvodnemu vprašanju in kamor bo vlagal vse svoje sposobnosti. Tako delo mu bo lažje in ne bo več oseba, ki bi morala vse znati ter zato opraviti vse na polovico. Kake rezultate to rodi, se vsi prav dobro zaveda- Površim poj krnipirjsm voiho manjši Na obratu Dornava nalagajo izkopani krompir na traktorsko prikolico. O. Polič Naš kombinat postaja vedno bolj živinorejski. K itemu je usmerjena vsa poljedelska proizvodnja. Vedno bolj prevladujejo površine pod žiti, krmnimi mešanicami in v zadnjem času posebno pod koruzo. žrtev tega je posebno krompir. še v letu 1963 smo izkopali 240 vagonov krompirja na 125 ha, medtem ko smo imeli letos samo 144 vagonov nridel-ka na 87 ha. (V letu 1963 povprečni ha donos 194 q/ha, letos samo 166 q/ha). Program za leto 1965 še nadalje zmanjšuje kromprišča ter predvidevamo samo 60 ha s skupnim p-Helkom 138 vagonov krompirja. — op — KAKO IN KDAJ PREITI NA SPECIALIZIRANO PROIZVODNJO Resolucija o razvoju kmetij, stva nam nalaga višjo raven proizvodnje in potrošnje, kompleksnejšo strukturo našega gospodarstva in terja znatno večja materialna vlaganja v nadaljni razvoj kmetijstva. Zahteva nove sodobnejše metode dela ter ustrezne ekonomske, tehnološke, orga i :aci ske in u-ravnaine ukrepe, ki bodo iz-podbujali k intenzivnejši kmetijski proizvodnji in k večji storilnosti dela. Za uspešnejšo agrarno in proizvodno politiko bo potrebno prilagajati konkretne ukre-pe naravnim pogojem in specifičnostim posameznih krajev. Naša naloga pa je te ukre. pe čimprej realizirati ter analizirati in proučevati v danih možnostih in pogojih organizacijo na obratih, kjer je že zirana specializirana nroizvo-dnja in na naših obratih, ki so že po naravi snecializirani. To je zlasti gozdarska proizvodnja, ki je v mnogočem oodo-bna kmetijski nroizvodnji razen le, da ni toliko sezonskega značaja. Te izkušnje in oblike moramo prenašati v našo najvažnejšo kmetijsko proizvodnjo. Vso investicijsko izgradnjo moramo usmerjati izključno v specializacijo. V nadaljnjem obdobju bomo lahko dosegli take organizacijske oblike naših obratov kot so potrebne za blagovne proizvajalce v ravninskih predelih Dravskega, Ptujskega polja in Pesniške doline, kjer lahko dosežemo največje uspehe s poljedelsko živinorejsko proizvodnjo, v Halozah z vinogradništvom in gozdarstvom ter v Slovenjegoriškem predelu s sadiarsko, živinorejsko in gozdarsko prolzvodnio. M. Glušlč ing. agronom V GOZDARSTVU OSEBNI DOHODKI PO USPEHU Novi pravilnik bi naj začel veljati ^ 1. januarja 1965 Žaga v Hajdini je bila do aprila letos delovna enota žage v Rogoznici, ki se je odcepila od kombinata. Hajdinska žaga je bila zato priključena h gozdarskemu obratu. Do tukaj je vse vredu, dokler niso odkrili v plačilni listi žage, da znašajo osebni dohodki delovodje na žagi za mesec okrog 78 tisoč din, delovodje v gozdarstvu (logarji) pa samo 54 tisoč din. Kako to? Žaga Rogoznica je uvedla že v letu 1962 akordni cenik, po katerem so bili vsi zaposleni (tudi splošne službe), plačani na podlagi količin proizvodov Ijen, še posebno, ker je član obratnega delavskega sveta, ni pa bil povabljen na to sejo. Njegovo pritožbo je obravnaval svet 21. XI. 1964. Svojega sklepa sicer ni preklical, vendar je zvišal mesečne prejemke delovodje žage za njegovo skladiščno delo in za brušenje žag. Važnejša pa je bila ugotovitev, da je možno uvesti tudi v gozdarstvu, kjer je specializirana proizvodnja, delitev osebnih dohodkov po koli-ličini in po lastni ceni za vse zaposlene, tudi za logarje in ostalo strokovno osebje. Zato je svet imenoval komisijo, ki Svet delovne enote gozdarstva je razpravljal o devetmesečnem obračunu. Z dohodkom so zadovoljni. Sklenil je, da v decembru izdelajo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Psnctek: O. Polič (kubični metri). Ta cenik je žaga Hajdina tudi sedaj uporabljala ter je ob večji proizvodnji delovodja tudi več zalužil. Svet delovne enote gozdarstva je smatral, da ni zakonito, če dobi delovodja, ki je baje uslužbenec, plačo po u-činku (žagi Rogoznica ni DS potrdil pravilnika), zato je sklenil, da bo tudi delovodja žage sprejemal osebne dohodke v mesečnem fiksnem znesku. Delovodja Rado Korošec s takim sklepom ni bil zadovo- bo že v decembru izdelala predloge takega pravilnika, ki ga bodo začeli uporabljati s 1. 1. 1965. Nerodno sprejeti sklep je sprožil veliko in pravilno akcijo, ker bi sicer pomenil v naših sedanjih prizadevajih, ko želimo vse osebne dohodke vezati na dosežene uspehe, ta sklep samo korak nazaj. Sklep je potrdil tudi odbor za osebne dohodke. Predlagam, naj v bodoče odbor take sklepe temeljiteje obravnava. NEDONOŠENČKI NA POMOČ! Ul V SPOMIN ]