Gospodarske stvari. Cepitev goric. (Dalje.) 2. Način cepitve. Moram ti takoj začetkoma povedati, da so nekdaj najučenejši strokovnjaki bili zoper to cepitev. Tako se je slavni Getej nekdaj celo zavržno izrazil proti cepitvi gorice, pa mendale zato, ker se je po slabem načinu cepilo in dosledno malo ali nič ni doseglo — delo brez hasni, draga igraea. Odkar se je pa našel dober način cepitve, nam jo vsi učenjaki priporočujejo. Ta način pa je — dvojni: stari in novi. u) Stari način cepitve je tisti, po katerem so se drevesa cepila, in so ga v gorico prenesli, tako da se trsi zdaj cepijo: 1. v razklad. Izberi si trs, katerega misli? precepiti ali požlahtniti; odkoplji ga za pedenj. Ako vidiš, da je korenina mlada, zdrava, iriočna, tedaj trs za tri prste pod zemljo vpošev odžagaj, gladko prirezi; potem ga razkolji skozi ali do polovice; vtakni prirezan cepič v razkolj, z ličjem povezi in z ilom zamaži. Zdaj zemljo zagrni in kolek pristavi. To že slobodno konec marcija delaš. Pa ti nisem porok, če ti jih bo med 100 dvajset rastlo. Iz korena pa bode mladika zopet pognala za poletno cepitev. — 2. Cepi v naklad. Odrezi gladko reznik, na eni strani mu tudi gladko odrezi za nohet na dolgo škornjo, priredi cepič z malim kljunom ter ga na reznik nasadi na gladko odrezani strani tako, da se reznik in cepič pokrijeta; ali pa odrezi reznik po dolgem navzgor, enako debeli cepič pa po dolgem navzdol ter jih lepo naloži, da se odrezani strani v eno celoto strinjata. To z ličjem dobro povezi, z ilom lepo zamaži in vse z mahom obezi, da ložje trsu mokroto ohrani. To delo se opravlja aprila in tudi početkom maja; cepiči morajo biti že februvarija, marcija rezani, sicer so preveč odgnali. Ta cepitev se pri drevesih rada prime, pri trsu pa le, ako je prav m dobro izpeljana. Divjake cepimo 3. za kožo, t. j. kadar so že muževni, jim odrežemo steblo povprek, površino ogladimo, priredimo cepič z repekom, ki ga steblu po noževi črti za škornjo potisnemo. To zamažemo in s capo povežemo. To ceplenje pri trsu ni v rabi in ni tudi pri trsu lahko izpeljivo, prav pa koristni za sadno in drugo drevje. Štrti način cepitve je: 4. na o k o, ki se posebno pri rožah rabi. Poišče se na divjaku primerno gladko mesto ter se po navadnem načinu koža razpara in z nožekom nekoliko od lesa odlušči. Zdaj se žlahtno oko primerno priredi in v to jamico vloži ter rahlo poveže. Tako se drevesa in rože cepijo v avgustu z najboljšim uspehom; pa pri trsu veselja učakali ne bomo; kajti mnogoletne skušnje so pokazale, da ti stari načini cepitve za gorico ne sodijo. In modrim ljudem se je posrečilo iznajti novo in boljšo cepitev, ki se navadno imenuje: b) cepitev na zeleno. Kar se nam je prej smešno in nemogoče dozdevalo, kako bi namreč tako rahla reč, kakor je trsova mladika, še mogla rasti, ko je odrezana in drugam privezana, to je zdaj pred svetom spričana, vesela resnica. Zeleno cepljenje jo bilo na Ogerskem in drugaj že od nekdaj znano, rabili so je v drugi obliki in v manji meri, nego zdaj. In le kar stnnimo in čudimo se, ko vidimo, da cepitev na zeleno se najrajši prime. Kar je bil na Borlu dvakrat poduk zelenčkanja, so nekateri viničarji žaliče, prepozno to delo posnemali, ki se je sicer lepo zarastlo, pa ni dozorelo. Še celo ženske roke so pokazale veliko spretnost, ki so na dan po 50 trsov na zeleno precepile, in je vse rastlo. (Konec prih.) Vsem hmeljarjem! Obiranje hmelja se je pričelo in podpisano društveno vodstvo si šteje v dolžnost, da vsem hmeljarjem, kakor vsako leto, tudi letos posebno priporoča, da strogo gledajo na to, da se le zadostno zrel hmelj obira in da se to obiranje tudi pravilno vrši. Hmelj mora biti tudi snažen, ne sme torej pomešan biti z listjem; vsaka glavica mora imeti vsaj lcm dolg pecelj ali štingelc. Ako so bučke brez peceljnov, potem se zdrobijo in razpadejo, in hmelj zgubi na vrednosti. Zaradi preranega in nesnažnega obiranja je ugled našega hmelja že precej trpel. V Norimbergu ga nazivljajo »štajarska trava« in tudi v Žatecu ga ne hvalijo več tako, kakor poprejšnja leta. Podpisano društveno vodstvo koneCno še izreka svoje začudenje, da se p. n. hmeljarji tako malo drže nasvetov, katera se jim podadč leto za letom. Vodstvo južnoštirskega hmeljarskega društva. Sejmovi. Dne 24. avgusta na Laškem, v Arnovžu, pri Sv. Križu na Murskem polju, v Poličanah (za svinje), Slov. Bistrici, Velenju, Središču, Rogatcu in Cmureku. Dne 26. avgusta v Ljubnem in na Bregu pri Ptuju. Dne 28. avgusta v Svičini, Imenem (za svinje) in Celju. Dne 29. avgusta v Žalcu, Poličanah, na Bregu pri Ptuju (za svinje), pri Sv. Petru pri Cmureku, pri Sv. Filipu v Veračah, v Orešju in na Muti. Dne 30. avgusta na Hajdinju.