Po^tnina^placana v gotovini Izhaja v ponedeljek in peiek ob 17. St*ne mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'5ODin,jrt inozemsrvo20Din Ričun Dri poStnem čekovnrm 1 : zavodu St. W.bbb. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban 5tev. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasf po tarifu. Rokopisi se sprtjcmajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglaaov se uvazujejo le po moinosti. Štev. 9. Celje, petek 27, januarja 1933. Leto XV. Naše sadjarstvo in gospödarska kriza Dandanes se z;i obstoi vse boiujr, krepki, hrabr, duševno in telesno dobro razviti zadušijo slab>č> aii pa jih popolnoma pociiarmijo. Že stara zgodovina nam poroča o hrabrih na rodih in njih vodjih, kako so podiar- mili slabejše narode, ki so hčasorna izginili. Prav tako je pri raznih rast- linan. Krepka in zdrava drevesa zadu- Sijo slabejša, to pa se zgpdi le, ako so "pregosto nasajena. Kdor malo opazuje v gozdu, se lahko prepriča, kako zdrava drevesca sčasoma poduSijo sla- biče, čeprav so bila vsa drevesca iMo leto posajena ali posejana. Da se pa zdrava tem lepše razvijajo, očisti umni gozdar svoj gozd slabih rastlin, da imajo ostala več prostora, /raka in solnca. Ravno rsto je stokrat bclj po- trebno pri sadnih drevesih. Čim red- keiša so, tem krepkeje se razvijajo in donašaio posestniku zažel;eni sad. O- menii sem že, da so prcd sto leti po sestniki. Ijubiulji sadnega drevja, ko se ii i büo nobenih drevesnic, iskali sadne divjake za podlago in kopaü po gozdovih. Ta drevesca so bila pravi čistosočni divjaki, ne vajeni mehkužnosti, kakor so danaSnia, ki jih drevesni- čarji goiijo v dobro zagnojenih in zrahljanih vrtovih. Ravno to bo naj- več krivo, da ti mehkužneži preiciejo z mehkužnega vrra pa rodo, nezagno- jeno zemljo. Otrok, ki je zrastel v mehkužni obitelji v vsem izobilju, v trdem živlienskem boiu hitro podleže, dočim že od mladosti hudega in tež- kega dela vajeni otrok- skoraj z lah- koto vse prenese. Vse to je pri drevju, ako so sajenice preveč «zacartane». Leta 1889. me je moj prijatelj g. Tone Schiffrer, takrat stud, medic, na graški med. fakulteti, povabil na Lev- ¦stikovo slavnost in odkritje spomenika v Velike Lašče na Dolenjskem. Tam sem se seznanü z nekaterimi oseb- nostmi ribniške doline, ki so me po- vabile v to svetovno znano rešetarsko centralo. Temu vabilu sem se rad od- zval ter priromal nekega dne črez Ortnek, Pekel, Vice in Nebesa v reše- tarsko metropolo Ribnico. HoteČ videti še kraj proli Kočevju, sem spotoma obiskal že z Dunaja mi dobro znanega prijatelja g. kanonika Kluna, takrat- nega državnega poslanca in velikega sadjarja v Prigorici nad Dolenjo vasjo. Pri tej priliki sva pregledala njegov krasni sadonosnik. Drevesa so bila po 12 metrov drngo od drugega, vsa bujne rasti, zdrava in gladka kakor ribe ter bogato obložena z Žlahtnim sadjem. Čudeč se tako bujni lepi rasti in räzvitku, sem ga vprašal, odkod in iz katere dvevesnice dobiva sajenice, na kar mi je z roko pokazal na goro in gozd, rekoč : »Tamle je moja dre- vesnica, namreč divjaki za podlago, cepim pa vedno in stalno sam«. Ker je imel lepo zbrano sadje, sem : ga vprašal, odkod dobiva te žlahtne cepiče. On se je nasmehnil, rekoč: »Odkod? Ravno Va5 bližnji rojak in moj stanovski tovariš g. dr. Gregorec, kanonik v Novi cerkvi pri Celju, ki Vas je pred leti, ko ste zaradi dobave poštnega urada pri Mali Nedelji bili pri ministru markizu Baquehemu na Dunaju, meni predstavil in hodil z Vami tudi k ministru, on mi jih spo- mladi dobavlja in jih vzamem vedno ob velikonočnih počitnicah s seboj na moj dorn». Iz tega točno razvidite. da so le pravi čistosočni diviaki prava in najbolj zdrava podlaga za bujno in ne- oporečno rast sadnega drevja. Takrat še ni bilo danes znanih sad- nih zajedalcev, pa so umni sadjarji vendar znali ceniti, koliko je vreden čist, ne mehkužno odgojen divjak. Danes, ko razni mrčes napada naše sadno drevje, bl bilo nujno potrebno, da se drevje čisto drugače odgaja in sicer tako, kakor sem že opisal; pečke za odgojo, od čistih, divjesočnih dre- ves, ki rastejo kot divje Iesnike po DOMACE VESTI d Dr. Baltic — predsedn!k Pokoj- nlnskega zavoda. Minister za socialno politiko in naiodno zdr.-ivje je razrešil dolžnosti dosedanjega predsedmka Po- kojninskega zavoda g. Vekoslava Vrtov- ca in imenovhl za novega predsedmka g. dr. Vilka Baltiča, bivšega velikega župana in državne^a svetmka v pokoju. d Novl 50 dinarski sreürnlkl so priSli pred rinevi v promet. So lično izdelani, tfchtajo 22 gramov ter .vsebujejo 75 odstotkov srebra in 25 odstotkov litine. d Proti kašlju, hripavostl, kataru, Kot staro preizkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalmh organov, hri- pavosti in zasluzenju so znane skoro po vsem svetu Kaiser-jeve prsne karamele in se dobijo sedaj v ori- ginalni kakovosti v lekarnah, drogerijah i in kjer so vidni plakati. V lastnem interesu konzumemov je, da izrecno zahtevajo originalno kakovost (cena Din 5'— za vrečico ali Din 12*— za ploč. škatljo), ker se nahajajo v prometu tudi ničeva ponarejanja. d Odstranitev zobnega kamna izvrSi najbolje VaŠ zobozdravnik, todanjegovo tvorbo pieprečite lahko s stalno upora- bo Chlorodont zobne paste. Tuba Din 8'-. d Dun a j ska vremenska napoved za soboto 28. januarja : Nadaljno lahno omiljenje mraza, ponekod Se strog jutranji mraz, v splošnem jasno vreme. Celje in okolica c Proračun sreskega cestnega od- bora v Celju za 1. 1933/34 ie davč- nirn zavezancem iz cestnega okiaj/i na ogled do 6. februarja v pisarni sres- kega cestnega odbora v Celju, Vodni- kova ul. 2, kjer se lahko tudi vlagajo ugovori in pomisleki proti proračunu. Novi proračun izkazuie 3,390.416 Din potrebščin in 2,704.416 Din dohodkov. Primanjkljaj v znesku 686.000 Din se bo kril 7. donosom sreske cestne do- klade na neposredne državne davke. Glavne postavke med potrebSčinami so: upravni in pisarniSki stroSki 51.960 Din, izdatki za pomožno osobje 272.806 Din, materijalni izdatki za vzdrževanje ba- novinskih cest 2,119.650 Din, preure- ditev in obnovitev banovinskih cest 180.000 Din, nove gradnje in preložitve banovinskih cest 270.000 Din, primanj- kljaj iz I. 1932/33 3.000 Din, sreska cestna uprava 27.000 Din, prispevki občinam za vzdrževanje občinskih cest 200.000 Dir, amortizaciia in stroški posojil 16.000 Din, gradbeni skladi gorah. Poznam vrsto lesnik, pa se redko kje dobijo, sad je lep, podoben baumanovim rainetam, ie majhen, plo- skovit, jabolko je vedno lepo gladko in zdravo, drevo ravno in visoke rasti, okus jabolka pa kislo grenak kakor beli galun,. da ustnice kar stiska. Na mojem domu smo imeli tako jablano, pečke smo vedno porabili za odgojo j zdravih divjakov. Cepljena drevesa so ] se hitro razvijala in obllno rodila zdrav sad. Danes imajo od teh sadežev mno- go lepih in rodovitnih dreves pod Bočem kamor sem jih že leta 1904. pripeljal in razdelil, pa tudi v drugih krajih. Posebno lepo rodijo krasna bellefleur jabolka. Te sorte divjakov sem izsledil lani tri na hribu ob Savinjski dolini. Eden sosed ima dve veliki jablani, drugi eno. Jaz sem obema raztolmačil, kake vrednosti so pečke teh jabolk za od- gojo divjakov za podlago. Poprosil sem oba, nai mi vendar, kadar bosta sprešala, podarita ozir. dovoüta, da presejern iz tropin pečke. Obljubila sta, toda potem sta sprešala tajno, mnogo pred časom, tropine pa brzo pomešala med gnoj. Meni, večkratnemu prošnji- ku, nista privoščila niti ene pečke ! AM ni to greh, ki podžiga gospodar- sko krizo ? Vatroslav Kosi, strok. ekoiiom, l.oijuta. KI pri Celju 180000 Din. Dohodki so naslednji: ba- novinske ces'e 30 000 Dif, prispevki banovine za vzdržfvanje banovinskih cest 2,414 416 Din, prispevki b*novjne za nove gradn je in preureditve 260 000 D. c Šolska prosiava sv. Save se je vršila v petek 27. t. m. dopoldne v nabito polni telovadnici mestne narodne Sole. Navzoči so bili poleg številne šolske mladinrt tudi zastopniki civilnih in voja^kih oblastev in uradov^ter druš- tev. Pri obredu lomlienja kolača, ki ga ie opravil prota g. Čudič, ie pel moški zbor CPD. Nnto je prota %. Čudič govoril o prosvetitelju sv. Savi, mla- dinski zbor dpške mešČanske .'ole pod vodstvom g. Šegule pa je zapei himno sv. Save. Učenci in učenke so dekla- mirale več lepih pesmic, ob koncu oa je mladinski zbor zapel pesem,»Čuj nas Gospod«. c Savlnjska podružnica SPD je na svojem 40. rednem letnem občnem zboru v četrtek 26. t. m. zvečer iz- volila dosedanjega načelnika nadsvet- nika g. Tillerja v znak priznanja nje- govih izrednih zaslug za podružnico in planinstvo za časrnega načelnika. Novi odbor tvorijo nasUdnji gg.: načelnik dr. Müko Hrašovec, podnačelnik dr. Ernest Kalan, tajnik Branko Zemljič, biagpjnik Filip Vrtovec, odborniki so prof. Brodar, Jeglič, Kopinšek, Z. Kovač, dr. Raišp, Saksida in prof. Stante. pregiedovalca računov pa dr. Požar in prof. Napotnik. Poročilo o občnem zboru bomo objavili v prihodnji šte- vilki. c Na Ljudskem vseučilišču je v oonedeliek 23. t. m. predaval g. prof. Branko Rudolf iz Celja o stari in novi Kitajski. Ob Stevilnih lepih in značil- nih skioptičnih slikah je prikazal zgo- govino in zemljo Kitajcev ter nekoč veliko, a že davno propadajočo kultu- ro. Zanimive so bile slike iz življenja skromnih ljudi te raznolike in čudovite preobljudene zemlje, katere narod je danes izkoriščan po tujcih, siromašen in razcepljen, a vendarle kaže voljo in silo, da si hoče v prihajajoči dobi pri- boriti boljše mesto pod solncem. G. predavatelj se je bavil tudi z dogodki iz Se nedovrSene kitajsko-japonske voj- ne. Občinstvo je s polnim zanimanjem sledüo izvajanjem in slikam. Dvorana je bila dobro zasedena. Vendar bi bilo v interesu Ljudskega vseučilišča, da bi se razni občni zbori in druge pri- reditve po možnosti ne vršile istočasno ob ponedeljkih, ko prireja Ljudsko vseučilišče svoja redna predavanja. c O slovenskem kmetu v srednjem I veku bo predaval v ponedeljek 30. t. m. ob 20. na Ljudskem vseučili5ču v ri- salnici meščanske sole univ. prof. g. dr. Ludomil Hauptmann iz Ljubljane. c Spored vijclinskega koncerta, ki ga bo priredil mladi virtuoz Miran Vi- her v sredo 1. februarja ob 20. v mali dvorani Celjskega dorna, je naslednji: Arc. Corelli: sonata St. 5; J. Seb. Bach: vijolinski koncert v a-molu; W. A. Mo- zart: vijolinska sonata St. 8; H. Vieux- temps; Balada in poloneza; Ant. Dvofak- Kreisler: slovanski pies v cmolu; Nic. Paganini-Szimanovski: Caprice St. 20., 21. in 24. Na klavirju bo spremljala pianistka ga. Mirca Sancinova. Vstop- nice za ta zanimivi koncert se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. c »Kajn«, dramo v treh dejanjih, ki jo je spisal Jože Goriški, bodo upri- zorili člani mladinske sekcije »Soče« v Celju na Svečnico 2. februarja ob 16. v veliki dvorani Narodnega doma. Režijo vodi g. C. Velušček. Dejanje se vrši v goriških Brdih v letu 1922., v dobi najtežjih preizkuSenj za na§ na- rod na Primorskem. Vstopnice po 3 do 10 Din se dobijo v predprodaji v trgovini Močnik nasl. na Glavnem trgu. c Svetosavska zabava bo v soboto 28. t. m. ob 21. v Narodnem domu. Pies aranžira g. Černe iz Ljubljane, igra jazz band »Sonny boy« iz Ljubljane. Vstopnina: prostovoljni prispevki. Na- rodne noše dobrodošle. Čisti dobiček je določer za ureditev parka okrog cerkve sv. Save na Vrazovem trgu. c Zadiug ¦ drž. uslužbencev za nabavo kredi'a v Celju je imela v tor^k 24. t. m. zvečer svoj prvi redni obc'ni zbor v restavraciji Nabavljalne1 zadruge v Prešernovi ulici. Pri nado- mestni vohtvi sta bila izvoljena v upravni odbor zopet gg. Proselc in Vengust, za namestnike gg. Berdnik, Košutnik, Savelli in Zorko, v nadzorni odbor zopet gg. Bervar. in Fink, za na- mestnike pa gg. Burdian, Zdravko Ko- vfcč in Močivnik. Zadruga, ki posluje od 23. oktobra 1932., je prejela od Saveza r;abav!jalnih zadrug kredit v znesku 30.000 Din. Zadruga bo dajala članom posojila do 3000 Din, v izrednih slučajih do 5000 Din, proti primernemu jamstvu. Upravni odbor lahko včasih po možnosri dovoli tudi večie posojüo. VJagatelii bodo morali vlagati mesečno najmanj po 20 Din. Obrestna mera za nevezane vloge znaSa 5 %, za vezane vloge s trimesečno odpovedjo ob rednem vlaganju najmanj po 100 Din mesečno, čim doseže vloga 2000 Din, pa 5vY7q. Obrestna mera za posojila znaša Š°/o brez drugih stroškov. Upravni odbor sme po potrebi znižati obrestno mero za posojila ter sprejemati hranilne vloge po prostem prevdarku. c Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da so z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 11. t. m. trgovski vaienci in vajenke, ki so člani ali naraščajniki sokolskega druStva, oproSčeni obvezne telovadbe na trgovski nadaljevalni soli. V to svrho morajo predložiti potrdilo pristojnega sokol- skega društva. c Iz državne službe. Gradbeno mi- nistrstvo je imenovalo g. inž. Vsevoloda Štefanija^ uradniäkega pripravnika pri sreskem načelstvu v Celju, za tehnične- ga pris,'ava v 8. položajni skupini. Gosp. Anton Gorup, suplent na drž. realni gimnaziji v Celju, je imenovan za profesorja v 8. položajni skupini. c Sprememba posesti. Tovarno trakov in gasilnih cevi v lpavčevi ulici je kupil od g. lvana Putana trgovec g. Ivan Jellenz. c Prostovoljno gasUno In reševalno društvo v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 28. t. m. ob 20. v gasilskem domu. c Godbeno društvo železničarjev v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 28. t. m. ob 19. v društve- nem lokalu gostilne »Branibor«. c Pevsko društvo »Oljka« bo ime,lo svoj 15. redni letni občni zbor v ne- deljo 29. t. m. ob 15. v društvenem lokalu. c Društvo RdeČi križ za mesto Celje bo imelo svoj redni občni zbor v pe- tek 3. februarja ob 20. v posvetoval- nici na mestnem magistratu. Prijatelji društva vabljeni! c Stavbna zadruga državnih usluž- bencev v Celju r. z. z o. z. bo imela v petek 10. februarja ob 18. izredni občni zbor v posvetovalnici deške osnov- ne sole v Celju. Dnevni red: 1) Spre- memba pravil; 2) slučajnosti. Ako bi občni zbor ob 18. ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje drug zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzo- čih. c Krožek mestnih uslužbencev In upokojencev v Celju bo imel svoj redni letni občni zbor v nedeljo 5. fe- bruarja ob 9. dopoldne v sejni dvorani na mestnem magistratu. c Celjska podružnlca Saveza pri- vatnih nameščencev bo imela svoj redni občni zbor v petek 3. februarja ob 20. v restavraciji v Narodnem domu. c Ogenj v GubČevi ullcf. V torek 24. t. m. okrog 3/43. zjutraj je izbruhnil na podstrešju gostilne g. Josipa Kreuha v Gubčevi ulici ogenj. Vnele so se saje v dimniku. Kmalu je začel goreti tudi streSni tram ob dimniku in ogenj se je razširil na podstrešje. Celjski gasilci so v kratkem času lokalizirali in pogasili ogenj. Del strehe je zgorel. Škoda znaša 25 do 30.000 Din. Stran 2. »Nova Doba« 27. 1. 1933. SteY. 9 c Ogenj v stanovanju. V četrtek 26. t. m. okrog 22. se je vnel v pod- strešnem stanovanju v starem skla- diščnem poslopju poleg Majdičevega mlina na Sp. Mudinji vsled preveč razgretega gašperčka tram v zidu. Na pomoč so pozvali celjske gasilce, ki so kmalu prispeli, izkopali nekaj zidu in pogasili goreči tram. Škoda ni velika. c Žetev smrtt. V celjski bolnici so umrli: 24. t. m. 59 letni posestnik Florijan Podpečan iz St. llja pri Ve- lenju, 25. t. m. 57 letni posestnik Pri- mož Avsec iz Krtince pri Sladki gori, 26. t. m. pa 12 letna trgovčeva hčerka Adela Kvedrova iz Žalca in 47 letni dninar Miha Pertinač iz Št. Ruperta nad Laškim. N. p. v m. ! c Zglasltev mladenlčev rojstnih let- nikov 1913. do 1915. Občinski urad za Celje-okolico razglaša: Zaradi naložitve občinskega in rekrutnega spiska za na- borni letnik 1933 se pozivajo vsi mla- deniči, ki so rojeni leta 1913. in ki stanujejo v tej občini, ne glede na roj- stni kraj ali pristojnost, da se čimprei ali najpozneje do 15. februarja zglasijo osebno v uradih v občinskem uradu na Bregu k popisu. Za vse vpise v rekrutni spisek je treba pnnesti doka- zila, predvsem rodbinsko polo in do- kaze o odsluženem vojaškem roku (vojaške izprave) predhodnih zadrugar- jev. Oni, ki so pristojni v tuje občine, morajo predložiti tudi dokaze gvoie pristojnosti (delavske knjižice ali do- movnice). Opozarjamo pa pri tern na kazenske posledice \/. čl. 45. zakona o ustroju vojske in mornarice, ki bi za- dele one, ki bi iz kateregakoli vzroka izostali od vpisa v naborne spiske in na ta način izbegli vojaški obveznosti. Istočasno se pozivajo mladeniči, rojeni leta 1915., da se prijavijo v teku me- seca februarja za vpis v vojaško evi- denco (poslednja odbrana). c Plačilo najemninskega vinarja. Mestno načelstvo v Celju opozarja hišne posestnike, da je dne 1. janu- arja t. 1. zapadel v plačilo prvi obrok najemninskega vinarja (gostaščine). Do- kler novi predpisi niso izvršeni, je treba plačati najemninski vinar na podlagi predpisa preteklega leta. Stranke se pozivajo, da že zapadli obrok plačajo pri mestni blagaini celjski zanesljivo do 30. januarja. Po preteku ilačilnega roka se bodo zaračunale zakonite 6% zamudne obresti. Plačila, ki pa bodo izostala po preteku 6 tednov od dneva dospelosti, se bodo izterjale izvršilnim potom. c Obe policijski stražnici sta imeli lani 2.424 prijav in sicer mestna stražnica 1789, okoliška pa 635. Lani je bilo mnogo več policijskih prijav nego predlanskim. c Promet s plemenskimi prašiči je v celjskem srezu zopet dovolien. c Trgovske knjige, registratorje, pi- sarniške potrebščine priporoča Karl Goričar vdova, Celje. Za pust: Lam- pijoni, konfeti, serpentine, servijete. c Smučke in vse smučarske po- irebščine v veliki izbiri nudi tvrdka Kr&mar & Mislej, Celje. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 28. t. m. do vštetega petka 3. februarja lekarna »Pri križu na Kralja Petra cesti. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Tedensko gasilno službo ima od nedelje 29. t. m. do vštete sobote 4. februarja I. vod pod poveljstvom g. E. Berne, reševalno službo pa III. sku- pina. Inspekcijsko službo ima v janu- arju načelnik g. Ivan Jellenz, v febru- arju pa poveljnik g. Franc Koschier. Gledališče Maurice Rostand: „Vest" (K gostovanju ljubljanske drame v Celju 23. t. m.) Rostandova drama »Vest« (»L' homme que i'ai tuč«) je eno najboljših del iz vojnega ambijenta. Avtor je dramati- ziral zgodbo Francoza, ki je na fronti ubil Nemca. Francoz Marcel Laurain nosi od takrat v sebi zavest, da je umoril človeka, ki ga ni prej nikoli videl in ki mu ni storil ničesar žalega. Ta grozna vest ga žene v cerkev, kjer pa ne najde utehe. Končno se odloČi, da poišče v Nemčiji starše ubitega Herma- na von Holderlina in jim prizna svoje dejanje. liolderlinov oče, mati in za- roČenka po čudni zmoti smatrajo Mar- cela za najboljšega prijatetja padlega Holderlina ter ga iskreno vzljubijo, ka- kor bi bil njihov sin. Marcel izve, da je bil padli Hölderlin ravno tak nasprot- nik vojne in pristaš sprave med narodi, kakor on sam, torej njemu soroden po duhu. Pokoro za svoje dejanje najde v tern, da ostane pri Holderlinovih in jim nadomesti sina: življenje za življenje. To globoko dramatično izvedeno snov — veličastno izpoved pacifizma, človečaštva in prave ljubezni — je reži- ral g. Ciril Debevec povsem v avtor- jevem duhu, brez očitne tendence in zunanjih učinkov, zgolj s podčrtavanjem psiholoških momentov in zapletljajev. Igral je tudi ulogo Marcela Lauraina in ustvaril z dominirajočo duševnostjo močno umetnino. Komorno sta podala ulogi starega prof. Holderlina in nje- gove žene g. Skrbinšek in ga. Marija Vera; vsaka kretnja, vsak stavek, vsaka scena je bila vestno pretehtana in iz- cizelirana. Učinkovito igro sta nudlia tudi gdč. Boltarjeva kot Angelika in g. Kralj kot duhovnik. Tri manjše uloge so bile črtane, kar pa ni motilo. Scenerija je bila primerna, motile pa so nekatere defektne kulise, ki jih bo treba popraviti. Gledališče je bilo le srednje obiskano, ker se je vršila predstava dan pred prvotno določenim datumom in ker so se istočasno vršile še druge prireditve. Nekateri obisko- valci, ki so bili kupili vstopnice v pred- prodaji. niso vedeli za to spremembo in so šele v torek izvedeli, da je bila predstava že v ponedeljek zvečer. V interesu gledališča in občinstva svetu- jemo gostom, da prihodnjič opuste spremembo dneva gostovanja takore- koč v zadnjem hipu. Večer je nudil globok umetniški užitek, ki naj bi ga ljubljanski gostje pripravili Celjanom in okoličanom večkrat v sezoni. R. P. * Petrovičevo dramo »Mrak« bodo uprizorili člani Dramatičnega društva v sredo 8. februarja ob 20. v mestnem gledališču. Čisti dobiček je namenjen brezposelnim. Obrtno društvo v Celju priredi dne 1. februarja 1933 v dvorani Ljudske posojilnioe svoj XV, OBRTNIŠKI PLES Sport Zopet sportna senzacija v Celju Najboljši jugoslovenski drsalci bodo nastopili v umetnem drsanju v Celju. S S K Celju se je z mnogimi težkočami posrečilo pridobiti za dva- kratni propagandni nastop naSe naj- boljše drsalce, gg. Pavla Schwaba iz Celja ter Emanuela Thumo, Marjan Avčina in gdč. Jelko Severjevo iz Ljubljane. Za fenomenalno Holovsko torej že zopet atrakcija na ledu. Polo Schwab, naš državni prvak ki po sodbi avstrijskih mojstrskih drsalcev ne za- ostaja v ničemer za drsalci velikega znanja, nam bo pokazal, kaj vse zna. Tudi Thuma, njegov najresnejSi kon- kurent za naslov državnega prvaka, gotovo ne bo štedil v svojih izvaja- njih. Nad sve zanimive bodo tudi pro- dukcije Avčina, ki je mojster v brzem drsanju. Krona obeh nastopov pa bo gotovo izvajanje naše juniorske prva- kinje Severjeve. Prireditev se bo vršila v soboto 28. t. m. ob 20. in v nedeljo 29. t. m. ob 11. dop. na klubovem drsališču v mestnem parku. Ker je zamišljena kot propagandna prireditev, bo vstopnina kljub velikim stroškom skrajno nizka in sicer: sedeži 10 Din, stojišča 5 Din, za šolsko mladino in dijaStvo 3 Din. Tudi razsvetljava pri veČerni pred- stavi v soboto bo znatno ojačena, tako da bo užitek tudi v tern pogledu ne- skaljen. Izvajanja bo spremljala repro- ducirana glasba. Oramofonske plošče je iz prijaznosti posodila tvrdka »Šia- ger« v Celju, Dečkov trg 4a. Kakor smo izvedeli, je drsališčni od- sek SSK Celja ukrenil vse potrebno, da bo prireditev organizatorično in teh- nično popolna. Obeta se nam sportni dogodek prve vrste, ki bo nadvse za- nimiv le zaradi tega, ker nam bo dana možnost stroge kritične primer- jave znanja v umetnem drsanju med Holovsko in naSimi prvaki. Ker se vrši prireditev tako kmalu po nastopu } mlade in ljubke prvakinje Hilde Ho- lovske, jo bodo gotovo posetili vsi, ki so gledali izvajanje avstrijske prva- kinie. Nazi mojstri bodo prispeli v Celje v soboto 28. t. m. ob 16 in jih bo na kolodvoru sprejela delegacija SSK Celja. Nastanjeni bodo v Celjskem domu, kjer se bo vršil v soboto po produkciji za cast gostom klubski večer, na katerega vabimo vse Člane in prijatelje kluba. Izredni občni zbor SSK Celja V pondeljek 23. t. m. zvečer se je vršil v mali dvorani Celjskega doma izreden občni zbor SSK Celja, ki se ga je kljub drugim istočasnim prire- ditvam udeležilo na 100 članov. Na občnem zboru, ki ga je vodil pred- sednik g. dr. J. Rebernik, so bila po stvarni in resni debati sprejeta nova pravila, ki bodo omogočala klubu še uspešnejše delovanje in večji razvoj. Pri volitvi odbora je bila proti priča- kovanju predlagana samo ena lista, ki je biia sprejeta soglasno. Novi odbor tvorijo vsi dosedanji člani uprave, ki so s to izvolitvijo doživeli najlepše priznanje sportne javnosti. Poleg do- sedanjih članov uprave je bilo izvolje- nih še 28 članov v glavni, nadzorni odbor in razsodišče. Odbor se bo konstituiral na prvi redni seji in se- stavil odseke, ki jim bodo načelovali sami resni in priznani sportniki in pri- jatelji sporta. To daje zadostno jam- stvo, da bo letošnje delo SSK Celja vredno slovenskega sporta v Celju. Zelo razveseljivo je, da je klub pri- dobil za svoje ideje tudi zastopnika celjskih pedagoških krogov. V castqem številu je nadalje v klubu zastopana naša vojska, in pravilno je naglasil g. Mr. Posavec, da je naša država menda edina v Evropi, kjer delajo zastopniki vojske roko v roki s civilnimi kiubi in društvi. Občni zbor ie izreke! is- kreno zahvalo v Škof|O Loko odhaja- jočemu priljubljenemu g. podpolkovniku Šarnbeku za njegovo naklonjenost in delovanje v korist kluba. Gg, podpolkovnik Sarnbek, dr. Re- bernik, Mr. Posavec in dr. Vrečko so izrazili največje veselie nad lepo u- spelim občnim zborom in slogo med članstvom ter pozivali zbor k vztraj- nemu, zares sportnemu delu, ki smo ga dolžni imenu in prestižu kluba. Ta občni zbor bo menda postal važen mejnik med preteklim in bodočim de- lovanjem kluba. Po občnem zboru se je vrSila pri- srčna zabava, na kateri je bilo izre- čenih več navdušenih govorov. Tudi tu se je pokazala enotnost SSK Celja. Medklubska smučarska tekma Celjska koča-Store Smtičarski klub v Celju bo priredil na praznik 2. februarja medklubsko smučarsko tekmo na 13 km dolgi progi Celjska koča-Store. Start pri Celjski koči ob 14., cilj v Storah. Pravico starta imajo vsi tekmovalci verificirani pri JZSS. „Prijavnino v znesku 10 Din za tekmovalca je treba poslati skupno s prijavo do 1. februarja opoldne Smu- čarskemu klubu v Celju. Naknadne prijave se bodo upoštevale le proti dvojni prijavnini. Objava proge in žrebanje števlik pol ure pred startom v Celjski koči. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Nagrade: Tekmovalec, ki doseže naj- boljši čas dneva, prejme srebrno pla- keto in priznanico, naslednja dva prak- tični darili in diplomi. Ker se bo obe- nem odločilo klubovo prvenstvo, se bodo ocenjevali tudi prvi trije v klubu in sicer prejme prvi naslov »Klubski prvak za leto 1932-33« in diplomo, ostala dva pa praktični darili in priz- nanici. Objava rezultatov in razdelitev daril po tekmi v gostilni Adrinek v Štorah. Opozarjamo, da je vsakemu tekmo- valcu in udeležencu tekme z odlokom ministra za promet od 1. do 6. febru- arja dovoljena polovična vožnia v Celje in nazaj. Smučarski klub Celje. All se vast lasje cepijo na konicall? To je neprijeten pojav, ki kaže, da so lasje izsušeni ter da ae cepijo in sekajo zaradi kodranja ali pa zaradi či- Sčenja 7. neprimernimi sredstvi. Negujte take Ia9e redno s >črno glavoc, po urni- vanju pa jih teraeljito izpirajte s prilože- nim sredstvom >Haarg:lanz, pa bodo lasje postali spet prožni in zdravi. To boate sa- mi opazili na krasnem sijaju. Potem lahko lase spet brez skrbi ondulirate. >črna glava« s sred- stvom : Haarglanz« in očali proti peni je na razpolago v treh vr- stah: za svetle, temne lase in za >extrablond«. . 11 Mimogrede ... bi poskušali, ko se že bavimo s toHkiml nepotrebnlmi stvarmi, omi- liti tudi krizo brezposelnosti. Sila je danes ljudi, ki b! radi prijeli za kakršnokoli delo. Pa ga ni. Saj ni ravno treba, da bi bis trajen zaslužek all kdo ve kako dober; samo da bi kaj bilo, mimogrede. Kot neodgovorni bi poskušali obr- niti cenjeno pozornost odgovornih krogov na neki nedostatek, to se pravi, na neko preobillco. Kdor je že hodll takole okoli de- vetih dopoldne kje po ullci, je mogel videti, elm je nenadoma pogledal v kako okno nad sebo], da se le zdajci odmaknila od okna glavica v bell avbi. Ho, kaj pa to? Ko je postal in uprl svoj pogled v tisto šlk avbo, ki je naenkrat nl več, je mogel opaziti, da se skrivaj zopet prikazuje giava, kl kakor čuk lz dupla plaho zasleduje dogodke pod seboj . . . Zadeva je nekoiiko sumljiva; in res se je Često že dogodilo, da je bila poleg slave tudi roka, v roki pa cunja, in v cunji polno smetja. In to smetje dobi v oči radovednež, kl opa^uje avbo v oknu- Potem je vse- kakor bolje, da se ne ozira rado- vedno okoll in navzgor, ampak trpi, da mu sejejo blagoslov domačega reda na glavo. O brezposelnih smo govorlli. Kaj ko bl jih odgovorni krog najel kakih pet pismenih, da bi zapisovali po ulicah tiste hlše, iz katerih smetja — ne trosijo. Ko bl zapisovali vse tiste, ki so krive, bi ne bilo ne konca ne kraja, in izdatkov za delo bi bilo preveč. Nesrečni sport, kako si vzvalovil svet in razburil ljudi! Kamor pogle- dam, sami sportniki in pa sportnlce. O te Se le, te! Vražje smukanje po snegu, kako so vnete za to! Kakor hodijo drugi s koso na rami koslt In jih spremljajo tovarišlce z vilaml in grabljami, tako se pomlkajo sedaj črne postave k ugodnim legam na beli sneg s smučmi. Zanimanje za smukanje je že sploš- no. Zadnjo nedeljo se ga je lot» še — saj ne bi verjeli! — Častit pater. Da, kapucin. Ampak samo na prfž- nici. Drugače bl še nekako šio, am- pak to je nerodno — pravi —, da se ženske smukajo v hlačah. To je baje pohujšljlvo. Mm, kaj pa ko bi katera padla, kar se rado zgodi ? Potem je že lepše, da zgrmi po dol- gem v hlačah v sneg, kakor pa da bi se razpellSUa v ohlapnem krilu. Mlslim, da bi bilo v krllu več po- hujšanja, brez katerega pa na svetu itak ne gre. In zakaj ženska ne bi smela Imetl na sebi hlač? Saj naš narod hudo rad pravi, da nekod >baba hlače nosl«. Sicer je res, da »tarn volk mesarl, kjer baba hlačari«, ampak vseeno, tako je ... Sicer pa, saj nosljo turške bule tudi hlače; v Sarajevu namreč. V An- kari seveda jim |ih je Kemal slekel. Že ve, zakaj. Narobe pa nosijo moSki kikle; še vojakl celo. Angleži imajo na Skotskem polk gorjancev, kl se imenujeio »hlghlanders«. On! so brez hlač. In Grkl imajo »euzone«, ki imajo tudi kratke klklice, kakor brhke Zi- Ijanke. Da, in pa gospod pater tudi — nima hlač. Ker je svet že tako zme- San, jih pa naj nosijo — smukačice. »Ničesar mi nisi prinesel s potovanja ? Tu se vidi, kako Vi možje mislite na svoje žene !« — »Toda, dra^a moja, saj sem ti prinesel . ..« — »Ah, torej vendar! Ootovo imaš slabo vest?« ¦:štev. 9. »Nnvfl Hnhn« 2.7. T. 1933. Stran 3 EM LILEK : Slovenski šolnili v Bosni in Herceg)vini za avstro-ogrskega gospoistva od 6. novcm- bra 1879 do 31. oktobra 19.8 in za časa naše jugoslovenske vlade od l.nov. 1918 do 1929 (Dal je.) 2. Ho i c li Mihael (r. \u\ C\enu pri Ljutomeru) je bil š o ] s k j up ,..,. v i t e 1 j v labeli pri Čapljini. Na svoji šoli je prirejeval ob nccMjah z uspehoin g o - spodarsk e 1 o (• ;i j o. Reich je. že umrl. 3. Cekiida Andrija (r. v Istri) je bil let« 1912. sol ski upraviielj y Kreievu pri Kiseljaku 4. l' r 1 c p Ivan je služil vtč let na nemški šoli v Sara j evil in pri Zemaljski vhdi. 5. Senica Teodor je sluiil 1. 1912. v Gradcu, srez Stolac. (i. Stein m e t z I van a jo bila nčiteljica na višji dekliäki soli v Sarajevu. 7. Anton Plohl je služil najprej kot učitelj na osnovnih šolah, poznoje pa kot m e s t n i šolski nad- zornik v Sarajevu in okrožni šolski nadzornik v Bihaču do svoje upokojitve 1. 1919. 8. S 1 o v e n s k e š o 1 s k e sestre. Po poročilu prof. Ivana Dolenea v »Slovencu« dne 23. oktobra 1932 na.jdemo slovenske šolske sestre po vsej lleire- govini, v Mostaru jili je pet, mod njimi je tudi prod nica. sa mostana, Od gori imenovanili učiteljev in učiteljic iinam samo od g. Antona Plohla kratek življenjepis. Rodil so je 1. januarja 1803 pri Sv. Lovrencu v Slov. gori- cah. Maturo za ljudskc sole in definitivni učit. izpit je položil na učiteljišču v Sarajevu. Služboval je j najprej v Bihaču in driigod kot pomožni učitelj, po des. učit. izpitu pa na nemški šoli v Sarajevu in Fojnici pri Kiseljaku po 1 leto, potem 2 leti na vad- nici rnoškega ueiteljišča, v Sarajevu; obenein je bil tudi viceprefekt v učiteljskem konviktu. L. 1894. je položil v Zagrebu izpit za meščanske sole \% srb.-hrv. jezika, zemljepisa, zgodovine, nemškega jezika in lepopisa, leto dni kasneje pa na zagrebškem i vscučilišču izpit za ueitelja stenografijena sred- | v.]\\\ Sol ah. Učitelj na osnovnih šolah je še ostal do I I. 1899. Od tega leta. je služil na trgovskih šolah j Car je pisal očetu. Sporočil mu je, da pride v rnaju cesar Viljem v Petrograd. Tarn pripravljajo velike svečanosti, ki se bodo končale s- parado v Car- skem selu. Ker bi rad videl astrahanske in aralske kozake, je prosil kneza Tjumena, naj mu pripelje svojo brigado. »Carica,« je dodal, »bo srečna, če bo lahko ob tej priložnosti spoznala svojo nečakinjo.« Pozabila sem vam namreč povedati, da sem njena nečakinja po očetovem bratu, ki je vzel neko voj- vodko Hessensko-Darmstadtsko. Vedite, da še nikdar niso bili dnevi v naši palači na Volgi daljSi kakor takrat. Vendar pa sem občutila ob besedah svojega očeta neizrečno radost in Ie ena niisel me jo vso prevzela: napraviti moram tako, da presenetim carico, carja, nemškega cesarja in ves svet. Ves dan sern se gledala v zrcalu in res, ^lika, ki sem jo v njom videl a, mi je bila všeč. Dotlej so mi delale obleke sestre Menjuzanove v Astrahanu, izvrstne i'rancoske šivilje, ki so se vozile vsako leto v Pariz po modele. Te modele so jim čer- koske dame plačevale z zlatom. Papa mi je dal ne- omejen kredit in čez dva dni sem šla na pot z made- moiselle Jaufrovo. Toda povedati ti moram, da. po mi rojile po glavi drugačne misli. Vrnila sem se jz Astrahana in rekla, da tarn ni- sem dobila niC primernega. Jokala sem pred očetom in mu pravila, da ne moram priti na carski dvor obleCena kakor divjakinja. Lahko si mislite, da ni- sem marala zavreCi lepe priložnosti, da pridem v Pariz. Papa se jo sicer začel praskati za ušesom. Vendai* pa sem takoj razumela, da tudi njega inika ta pot in da bi se prav rad sestal s svojimi nefcda- njimi znanci. Prve dni marca smo odpotovali. Ko sem prišla v ta Pariz, ki so mi o njem toliko pripovedovali, sem se bala samo tega, da no bi pokazala provelikega pre- senečenja. Zato sem se tudi tako čudno vedla Na- lašo seveda. Papa je zase iznašel takoj celo vrsto obiskov in neodložljivih opravkov. V Ritzu sem ga videla samo vs-.ak dan pri kosilu in pri večerji. Hotel me je poslati k Bedfemu. Da bi napravila ] — Žena : »Danes požar v kinu, včeraj požar v kavarni. predvčerajšnjim požar v gledališču — sami kraji, kjer se lahko človek zabava !« »Red mi eno samo besedico in postal bom naisrečnejši človek na svetu.« — »Tepee I« Zelo lepa soba opremljena, se odda zelo poceni. Celje, Tavčarjeva 2, pntličje, desno. Prakfikantlnja se išče. Predstuvi se naj v sredo 1. tVbruarju od 8. do 9. ali od 11. do 12. dop. pri »Siager*. Celje, Dečkov Irg 4 a. Iščem sobo s posebnim vhodom in obt-nom dobro hrano v bližmi bolnice ali mestne na- rodne Sole. Ponudbe pod šifro »Uradnica«. Radio ricevni na elekt. tok dobro ohranjen kuplm. Ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod »Radio«. Lepo opremfj^ne parketirane sobe z elektr. razsvetljavo se peceni oddajo. Poizve se v trafiki ge. PerovŠek, Kralja Petra cesta. Mebi^vasma soba Icpa, solnCna, se odda stalni gospodični ali gospodu, na željo tudi s cclo oskrbo. VpraSati pri g. Perdanu, Celje, Mariborska 11. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Giavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro- valule Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor» Šoštanj Brivnica na Bregu št. 1 v občinskem poslopju se priporoča za ločno in solidno postrežbo po sledečih cenah : BrezposMni, vojaki in vajenci od ponedeljka do petka strizenje las 3 Din, britje 2 Din. V soboto in nedeljo striženje las 4 Din, britje 3 Din. Štefan Podunajec brivKki mojster LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJBTJE CELIE, DEČKOV TRG 2 Pnvzemavsa instalacijskadela, vodovode, hišie instalacije, vsakovrstne črpalne^na- prtvc, sanitartie napravc (umivalnice, kopalnice, klosctne naprave; itd.. toplo- vodnc naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, šole, bolnice i. t. d., ----- kak>r ludi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvräba — Točna postiežba — Zniernc ceue - Zahtevajte ponudbe Za veselice konfete, serptntine, papirnati krožniki, servijeti, Lmpijoni itd. se dobi]o v trgovini Pranc LeskovšeK Celfe. Glavnl trg 16 V vili Regini v Celju se odda s 15.febru- arjem krasno dvosobno sianovanje s pritiklinami. Vprašati pri hišniku. STAVBNO IN POHIŠTVENO STROJNO MIZAR3TVO FRANJO JURIC IEIJE, MARIBORSKA CESTA 14 JOSIP CORENJAK nesarski in prekajevalskl mojster, lastnik gostilnc prl.Jclenu' C E L J E, KRALJA PETRA CESTA 37 izde|lujc vsakovrstiiG specijalne rnesrie izdelkc, klobase, šunke, salame itd. z moderniini avtomat. stroji na ekktričiti pogon. Na drobno in debelo. V gostilni dobra kuhi- nja in dobra Stajcrska vina. Vsak dan radio koncerti. Sprejemajo se abonenti na hrano po nizki ceni. Hvtotaksa v hisi. Reprezentanta za Celje in okolico išče firn/prr DAC\TA splošjna zavarovalna družba HtKttu - DUiJII A LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 7/1 Mesto je fiksno plaČano. Samo agilni gospodje z najboljšimi referencami naj pošljejo ponudbe ffintio Huhoyec, obi. honcBs.mBstiii tcsarsfti mojstep iia Lovi niti FdIiII izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za Pri UEIJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. tv'UAr Zaloga raznih mrtvaških krsf, poiaganje, renoviranje in čiščenje parketnih lal Izviševanje vsakovrstnih stavbnih del — Cene nizke — Ugodni plačilni pogoji Franjo Dolžan l^L kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke jpadaioča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna insolidrva PUPILARNO VAREN ZAVOD HRAHILNICA DRAVSKEBONOVINE { [ | J [ • prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoči račun»lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banOVina z vsem svojim premože^njem in v s o zz= davöno moöjo zu Nagrobni vend trakovi za vence z natisom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modni In rnanufakturnl trgovini Fr. Karbeutz, Celje, Kralja Petra c. 3. Vclika Izbira raznih keksov, oblatov, Co- kolade. finih bonbonov, v zalogi tudi lepe lozine, mandlji, orehova jedrca, banatska «oka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. Karo! Loibner, Celje Pri uZwonou" — Kralja Petra o. 17. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 iet Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lasini palaoi pri kolodvoru) Prihrartkom rojakov v flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naiožbam cerkuenega in obžin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemljišla po najnižji obrestni mer: Use prošnje rešuje brezplaüno Za hranilne vloge jarači poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjeirs in vso davčno močjo Ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. - Oba v Celju.