$t. 37. V Gorici, dne 28. marca 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden r Jestlh izdanjlli, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, rečemo Izdanje pa ob 3. uri po« poldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana aH v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. .6*60 pol leta.....' . . . 6 . 60 , , , 3-30 ., četrt leta ........ 3 „ 40 . , , 1-70 Posamične številko stanejo "10 Vte** ;•*-**«•-*«..-,. «* Naročnino sprejema upravništvo if Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. X» naročilu brez doposlune naročnin«* *e ne oziramo. »PRIMOREC«' izhaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse letaJlK 20Ji ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvvarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra. SOČA ( Večerno izd a nje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop, Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici fiL 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le «nravnlštvu. ^ Oglasi In poslanice so računijo po potit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večjo Čike po prostoru. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. „Gorlška Tiskarna" A. Gabršček tiska iu zalaga razen «Sočo» in «Primorca» še .Slovansko knjižnico^, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol __.w... .U..UJ« iucouuuu Y BIlupiUMl_________ ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Ogmsi knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-viatioa. v »Slov. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! c Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Slovenec" o unijatstvu. Sobotni .Slovenec' je napisal odkritih nakanah unijatskih agitatorjev* dolg Članek, katerega kratki smisel je ta, da tisti, ki vodijo to agitacijo, nočejo unije, ampak razkol, unijatstvo jim je le palijativno sredstvo, resnična nakana jim je •— a p os lazi j a. — V nasprotju s »Prim. Listom* govori »Slovenec* s Častjo o sveti unijatski cerkvi, priznavajo, da grška unijatska cerkev je sveta, kakor je sveta armensko-unijatska, koptsko-unijalska, saj so vse le deli one svete k a t o 1 i š k e c er k v c! To priznava, ali takoj na to pa zaide na kriva pota, ker podtika tistim, ki delajo za unijo, da agi-tujejo za razkol, za aposlazijo. »Slovenec* ne ve navesti prav nič stvarnega, kar bi bilo proti stremljenju po staroslovenskem bogoslužju v sveti unijatski cerkvi, zalo pa se. poslužuje stavka, v katerem trdi, vda nal narod ima od starine svoje bogoslužje* (seveda meni latinsko). Že to je jako značilno, da pravi samo, da nal narod ima od starine svoje bogoslužje ter pri tem izpušča določilo: latinsko, Res je, da naft narod, kakor vsi Slovani, ki pripadajo katoliški cerkvi, imajo od starine svoje bogoslužje, to pa je bogoslužje s sta-roslovenskim jezikom, katero je dano njim od svete stolice v Rimu. Prav naravno jo, da odgovarja unijatska cerkev s staro-slovcnskim bogoslužjem srčnim čutilom Slovanom, kakor odgovarja latinski obred onim romanskih narodov. Ako torej stremimo po staroslovenskem bogoslužju, stremimo le po nečem takem, kar nam pripada po naravi in kar je dovoljeno po odredbah rimske stolice, torej ne stremimo po razkolu, po apostaziji! Proti temu dokazu psč ni ugovora, in toliko manj, ker grška unijatska cerkev je sveta kakor druge unijatsko, saj so vse deli ene svete katoliške cerkve. In glejte! Sveta katoliška cerkev ima več delov, kar kaže. da taki deli so neobhodno potrebni; zato pa tisti Slovenci, ki se navdušujejo za unijatsko cerkev s slaroslovcnskim bogoslužjem, hrepene po tistem delu svete katoliške cerkve, kateri najbolj pri j a njihovemu verskemu čutu, kateri se jim zdi neobhodno potreben, da ostanejo pravi sinovi katoliške cerkve. Da ni posegala naša hijerarhija toliko v politiko in usiljevala latinizatorstva svojim duhovnikom na vse sile, vslcd česar jim je isto prešlo v kri in meso, bi se bili katoliški duhovniki slovenskega, kakor sploh jugoslovanskega rodu, gotovo začeli ogrevati sami za staroslovensko bogoslužje ter bi bili Slovenci že zdavnaj -— unijali. Nekaj takega je bilo čuti nedavno s Hrvatskega. Tako pa tlači naš narod v cerkvi latinizatorstvo tako, kakor izven nje tisti sloveči sistemi, po katerih nas vladajo. In mi ob meji? Ali ne boli človeka srce, ko čuje, kaj počenjajo po katoliških cerkvah v Trstu s Slovenci, katerim odtegujejo tam slovensko besedo skoro huje nego po nekaterih c. kr. uradih ? In ako se presodi, da se vso to godi, ne da bi se katoliški škof in knez potegnil za svoje slovenske ovčice, katerim se godi v nebo vpijoča krivica, ali ne nastane na to le jedcu klic: Proč od teh 1 j u d i j P! Ta klic. je popolnoma opravičen, ker nikak rodoljub ne more trpeti, da bi se potujčoval naš narod v katoliški cerkvi od katoliških duhovnikov z vednostjo katoliškega škofa, Proč od takega sistema poluj-čevanja v cerkvi? Proč - kam potem? Katoliška cerkev ima tudi unijo s slarosloveuskim bogoslužjem. Ali ni naravno, da se je začelo misliti na to?! In misli se in se tudi dela in tisti molje, ki delajo za lo, imajo na srcu časovni in dušni blagor svojega naroda, ne pa razkol, apostazijo, kar si je izmislil lati-nizalorski »Slovenec*, ki v tem pogledu ni nič boljši od naših laških »prijateljev". Lc-ti hočejo pri nas ob mejah ponckodi polaščiti naš rod, kateremu pa .Slovenec* brani izstopili h latinskega obreda in pristopiti uniji, v kaleri bo varen proti skritim nakanam la-tinizalorjcv. Stremljenje po unijatski cerkvi v naših deželah je popolnoma opravičeno, in vsaki rodoljub mora isto le z veseljem pozdravljati, ker v istem se zrcali skrb rodoljubov, da ostane naše ljudstvo slovensko in ohranjeno kuloliški cerkvi. In tako stremljenje se predrzne .Slovence* imenovati agitacijo za razkol, za apostazijo! Pa latinizatorjem se ni čudili v takem pogledu! Kako so se trudili v poslednjem času v Gorici, da bi bili odbili zahtevo po popoludanski nedeljski službi božji v slovenskem jeziku! Kako latiniza- torsko jo pisala »L/Ece«! Tistega, ki je predložil prošnjo v imenu velikega števila Slovencev, so imenovali v nadškofijski palači hujskača, in da ni bilo Hicmanj ter gibanja za prestop v unijatsko cerkev, še d a-našnji dan bi no b ilo v cerkvi na Travniku popoludanske službe božje s slovenskim jezikom ob nedeljah in praznikih l Tako pa jo je kardinal dovolil, s tem dovoljenjem pa tudi priznal, da katoliška cerkev je v Gorici na to slran zanemarjala mestne Slovence. Šele Ricmanje je odločilo za Slovence ugodno!! Delovanja za unijatsko cerkev ob naših mejah »Slovenec* ne ustavi, zlasti ne s tako grdim podtikanjem, da se dela za razkol, za apostazijo. To le še podkrepi vse liste rodoljube, ki so se zavzeli za stvar, da nadaljujejo svojo pričeto delo v vsestranski blagor našega naroda pod geslom: Naprej za Hi c m a njeil Dopisi. V Gorici 27. marca. (Zakaj me ni bito iu kako dolgo me ne bo. — Dalje.) Prav gosto točo so torej spustili po mojih plečih, ker me ni bilo k tretji predstavi —. »Sneguljčice" in zaradi opazk v »Soči", zakaj ni priobčila poslanega jej vabila. T;»z e ubowt m«lo brigam za klerikalno sodbo o mojem delovanju, o mojih idejalih in načrtih, saj ve že vsak otrok, da drugega nego kletev ne more priti iz klerikalnih ust. Ko bodo ti ljudje hvalili moje delovanje, tedaj... pozor vi napredni duhovi! Ako torej piše klerikalni pisač, da bi bilo bolje, ako bi me sploh ne bilo v Gorici, jemljem sicer na znanje to pobožno željo, ki me pa potrjuje v zavesti, da sem za sedanjo odločilno prehodno dobo tu zares potreben. Ne čutim se prav nič ponižanega, kajti za sodbo kakega Gahejčka ali kateregakoli politikujočega klerikalnega zdražbarja se toliko zmenim kolikor za Gahcjevo zadnjo velikonočno spoved! Čudno pa zveni taka pisarija danes v Gredolčičevem glasilu. — Vitežki dr. Gregorčič je trdil še na „Sloginem* občnem zboru 9,B. maja 1899., da je slonelo vse po» iiliško gibanje in delovanje na mojih ramenih, in ker sem bil do takrat skoro dve leti za-j držan vsled rodbinske nesreče: da je tudi »Sloga* nekgjb zaspala. -~ In to je resi Od 1. 1889. gnji delal, skoro bi rekel: popolnoma safo»*lcr priboril Gregorčiču vso sedeže in časti, raz katere zdaj rabi svojo moč v lo, da bi me moralno in materijaloo ubil ter spravil celo v zapor. Gospodje naj se kar no spuščajo na lo delikatno polje, kajti meni ni prikrito ničesar ter morem razkriti resnico o vsakem koraku v nalem narodnem življenju in napredovanju. Ni bilo pojava, da ni vznikel iz moje inicijative, in ako to ne: da ni bila meni prepuščena izvršitev, katero nalogo sem tudi vselej vspešno rešil. In čudo: glavni nasprotniki onim težnjam, onemu delu so bili prav tisti ljudje, ki danes liosano kličejo dr. Gregorčiču, ker se,., je... poboljšal in spreobrnil..,! Gospodje okoli »Gorice* napravijo le uslugo svojemu obo-zevnncmu voditelju, ako potegnejo plalft pozabljivosti čez vse, kar je bilo, kajti resnice utajiti ne bodo mogli nikdar l Preveč je dokazov in proogromno je prič, ki so s menoj občevale in delnic in ki so tudi prav vsled lega krepki stebri narodno-napredne stranke, Stara pesem je podlo besedičenje, da jaz tlačim narodno ideale v okove svoje kra-marske politike... Ako bi bil jaz količkaj kramarja, egoista, koristolovca itd., kakor me klerikalci tako radi slikajo.,, »ko jim tako kaže* (•— in ko kaže, sem pa revež, kateremu se niti par stolakov ne sme zaupati I —) tedaj bi bil jaz vse drugače postopal nego sem ter bi se ravnal po nauku, kateri mi je klerikalni steber dr. Kos večkrat razkladal v pričo prič. Reka! je: »Ako bi bil jaz na vašem mestu, bi bil samo tiskar in založnik, politiko pa bi lepo prepustil dr. Gregorčiču. Tako bi v Gorici ne imeli še druge tiskarne, ampak samo vašo, »Gorice* bi ne bilo, marveč bi vsi naročali »Sočo*, vi bi tiskali tudi za vse cerkve in duhovne, vi bi se lepo smejali, -ker bi se vam dobro godilo itd/ — Tako je govoril dr. Kos večkrat in v navzočnosti raznih oseb. In res je vse to, kar je pravil! Ako bi bil jaz 18. aprila 1899. v onem dolgem razgovoru z dr. Gregorčičem postavil njemu na razpolago vse svoje moči, »Sočo* s »Primorcem* vred, pustivši dr. Turno pasti, tedaj bi res ne bilo »Gorice* in ne »Narodne tiskarne*, meni bi se gmotno veliko bolje godilo, kajti jaz sem najbrže edini, ki IS Rcman. Poljski spisal Henrik Sicnkicwicz. Poslovenil Podravski. Xa vsak način som ti hvaležen,' nadaljuje Po-tronij. PoMjem ji par čevljev, obšitih z biseri, kar v mojem ljubavnem jeziku pomeni:. »Odidi !« Sedaj som ti (ivojnotem hvaležen. Prvič za to, da nisi vzel Klinike, drugi*'4 ;>;*, da si me rešil Krisotemide. Poslužuj me : pred b.-ooj imaš človeka, ki je rano vstajal, se okopal, se gostil, imel Krisotemido, pisal satire ter semtertje tudi prozo prepletel z verzi, ki pa so je dolgočasil kakor sam cesar ter večkrat se ni mogel ubraniti turobnih mislij. Ali pa veš, čemu je to bilo? lladi tega, ker sem daleč iskal to, kar jo .bilo blizu... Zala žena je zmerom vredna toliko zlata, kolikor sama tehta; Ženska pa, ki vrhu tega še ljubi, je sploh neprecenljiva. Take ne kupiš ni za vse zaklade Veresove, Zato pa govorim sam sebi to, kar pravim tudi tebi: napolnujem svoje življenje s srečo, kakor vrč z najboljšim vinom, ki ga daje zemlja, dokler mi ne omahne roka, dokler mi ne oblede" usta. Kaj bode dalje, za to se ne brigam. To je moja najnovejša filozofija.« »Njej si se uklanjal zmerom. To ni nič novega.« »V njej tiči vsa moja tolažba, katera mi je poprej manjkala,« Po teh besedah pokliče Euniko, ki je prišla v beli opravi, zlatolasa, ne več kot sužnja, marveč kot boginja ljubezni in sreče. On stegne proti njej roke ter reče: »Pojdi!« Pritekla je k njemu, sedla mu na kolena ter mu ovil a roko okrog vratu in sklonila glavo na njegove prsi. Vinieij je zapazil, kako je njeno zalo ličice za-rudelo in so se ji pokrile oči z neko čarobno meglo. Tvorila sta skupaj zalo skupino ljubezni in sreče. Petronij je segel z roko k plitki vdzi, stoječi poleg nju na mizi, ter vzemši iz nje polno pest vijolic, jel jih sipati Euniki na glavo in prsi. Na to pa je odgrnil tuniko z njenih ram ter rekel: »Srečen on, ki je našel, kakor jaz, ljubezen takega bitja. Oasih se mi zdi, da sva kakor dva bogova. Poglej semkaj: ali je mogel Praksitel, ali Miron, ali Skopaš, ali Lizija ustvariti kedaj kaj bolj mičnega ? Ali ima Par ali Pentelikon podoben mramor, topel, rožnat in zaljubljen ? Nahajajo se ljudje, ki poljubujejo robove vaz, jaz pa rajši iščem razkošja tam, kjer ga istinito morem najti.* Po teh besedah jej jame poljubovati vrat in ramena, ona pa se je tresla in oči so se ji zapirale pa zopet odpirale z izrazom neizrekljivega razkošja. Cez trenutek Petronij dvigne svojo glavo ter rečo Viniciju: »Pomisli sedaj, kaj so proti temu tvoji mračni kristijanje; ako pa le ne pojmiš te razlike, pa pojdi k njim ... Ta prizor te ozdravi.« - Vinieij razširi nosnice, skozi katere je prodirala vonjava vijolic, napolnujoča vso sobo, ter obledi, ker mu pride na misel, da bi bilo to največje, bodisi tudi svetokradežno razkošje, ko bi mogel tako poljubovati Ligijina ramena, naj bi se potem tudi podrl ves svet. Takoj pa se spomni, kaj se godi v njem, ter se prepriča 2uovič, da tudi v tem hipu misli samo na Ligijo. Petronij pa reče: »Eunika, moja oboževana deva, zapovoj, da nama p;irede* gostijo in venca na glavo.« Ko je odšla, se obrne Petronij k Viniciju. >Hotel sem jo oprostiti zoper njeno voljo, Pretor mi je skazal to uslugo, ne zahtevajo, naj bi bila Eunika pri tem navzoča. Toda ona toga ne v6, kakor jej je takisto neznano, da bo ta hiša in vsi moji biseri, iz-vzemši moje drago kamenje, kadar umrein, njena last.« Po teh besedah vstane, jame korakati po sobi ter reče: »Ljubezen spreminja nekatere ijudi več, druge manj, j>a je spremenila tudi mene. Nekdaj sem rad srkal val-se voniavo vrbe, toda vsled tega, ker ima Eunika rada vijolice, so se tudi meni prikupile, m od onega časa, ko je nastopila pomlad, diševa zgolj vonjavo vijolic« Konečno obstane pred Vinicijem ter ga vpraša: >Ali ti, se li še zmerom maziliš z nardovojnastjo ?« »Daj mi mir!« odvrne »vi mladi mož. »Hotel bi, da nekoliko boije pogledaš Euniko, in govorim ti o njej samo radi toga, ker nemara tudi ti iščeš daleč to, kar je blizu. Nemara tudi pri tebi bije kje v tvoji spalnici za sužnje iskreno in zvesto srce. Priloži si tak balzam na svoje rane. Praviš, da te Ligija ijubi? Mogoče! Toda kakšna je ta ljubezen, ko se ti pa odreka ? Mar ne pomeni to, da tiči v njej še nekaj močnejšega, nego je njena ljubezen ? Ne, dragi moj! Ligija ni Eunika.« (Dalje pride.) imam od boja gmotno škode... In nova tiskarna je bila že kupljena, izšla je tudi že 1. štev. »Gorice«, ko je bila meni ponujana sprava s pogojem, da se ločim od dr. Turne, toda jaz sem odločno odklanjal tako sramotno -------kramarstvo! Dokazal sem pač, da postavljam na tarčo i svojo eksistenco, vse svoje imetje za — ideale, katerih nočem izdati! — Vsi ti ideali pa bodo imeli i v bodočnosti najkrepkejo zaslombo v razširjenih listih ,SocV hi »Primorec«. In kakošna je ta moja »kramarska« politika? Gotovo jedino ta, da sta lista aktivna! In to moram od somišljenikov naravnost zahtevati ! Saj nimam v svoji blagajni one Čudo- j delne mošnje, ki je vedno polna, pa naj se J iž nje jemlje kolikor drago! Dalje zahtevam, da me rodoljubi podpirajo v vseh drugih podjetjih! Do teh zahtev imam pač vso pravico! Ne zahtevam »tiskovnega sklada", kakor delajo klerikalci, dovolj mi je navadna kupčija: za pošteno blago pošten denar I — Kmalu bo 10 let, odkar imam tiskarno! In koliko je že natiskala slovenskemu narodu! Jaz pa živim v veliko večjih težavah nego takrat, ko nisem bil tako velik podjetnik in obrtnik. — Klerikalni poštenjaki, ki mi podtikajo vedno in vedno, ko jim to kaže, sebične namene, imajo v lepem .nauku« svojega somišljenika dr. Kosa najlepši odgovor, — od mene pa zagotovilo, da: v svoji obrti, v svojih podjetjih hočem napredovati, da bodo čimdalje bolj cvela in se razvijala, narodu gotovo ne v škodo. A. Gabršček. (Konec pride.) Iz bližnjih hribof. (Gonja proti našemu listu. — Kdo je pravi mož, kdo ni pravi mož?) — Nenavadno mrzla zima je bila letos v hribih, a močni, gorki j jug je nenavadno hitro razgnal mrzlo ozračje; I gromelo je že pred sv. Jelerjem celo v visokih hribih. Kajpak, da vsakokratno vreme čudovito vpliva na voljo in mišljenje človekovo! Ce že zunaj gromi v tem nenavadnem, hladnem času, naj gromni iudi znotraj, v svetišču, kjer je pač gorkejši zrak. Potem se ni čudili, da se je v čepo-vanski župnijski cerkvi razlegal na praznik sv. Jožefa s svetega mesta grom, kojega odmev je pretresal drob in obisti vernikov do razburjenja. Tamkajšnji g. nune je pripravljal svoje vernike v gorečem, gromovitem govoru na dobro velikonočne spoved. Tema govoru je bil: »Živo naslikati vernikom, kdo je pravi mož, in kdo ni pravi mož?" Ljudje so pač pričakovali, da jim g. nune predstavi pred oči svetopisemske može, svetnike z vzgledi njihovega pobožnega življenja. A glej prevaro ! Po par besedah o pravem moštvu sv. Jožefa je krenil govor na politično polje, in nad polovico govora je bila politična. Ost gromovitega govora je bila obrnjena proti brezverskim listom in naprednjakom, brezvercem, ki niti nočejo verovati, da je Bog. Ožigosal je aSočo" kot najbolj umazan, brez-verski list, ki pripravlja ljudstvo za pravo-slavje (kje in kedaj?!), in čujte in strmite, ljudje božji, celo za protestanti zem. Kedo se ne smeje ?! Za to pa je »Sočo" brati smrten greh (?!) vsled pastirskega lista prem. nadškofa Zorna (menda iz leta 18961), in to dotlej, dokler se »Soča« ne poboljša, ali dokler škof ne prekliče izdane prepovedi. »Soča« se ni poboljšala, ampak pohujSala, za to je ne smete brati, in vsak spove-danec mora zdaj o velikonočni spovedi pod smr*nim grehom se spo-vedati, katere liste da bere. Tako nekako je bilo jedro gromovitega političnega govora. Gospod nune, kakor se nam pripoveduje, v novejšem času ne čita več »Soče", ampak posnema vse ono iz »Primorskega Lista«, kateri prav krivično podtika »Soči« propagando za pravoslavje in v posljednji dobi celo za protestantizera. Ni čuda torej, da ta gorski nune, ki je prav Pavličevega kalibra, celo na svetem mestu resnico zavija in pači in »farha* nevedno ljudstvo......_......_................________......_............_________._ Pa vrnimo se k v začetku označeni temi nazaj: »Kdo je pravi mož in kdo ni pravi mož P" Kolikor se je dalo posneti iz pol. govora, je po naziranju nunčevem dandanes pravi mož, kratko rečeno, le oni, ki trobi v klerikalni rog, pravi možje so torej vsi klerikalni poredpniki, če tudi so oženjeni možje, in danes prešeštvajo z mladimi, 20-lelnimi dekleti, ali pa ludi če 30 svojemu bljižnjemu nebroj krivic naredili. — Napredno misleči narodnjaki niso pravi možje, ako tudi vestno spolnujsjo svoje stanovske, zakonske, družinske in krščanske dolžnosti. Mimogrede omenjamo, da sta v tej župniji dve stranki, kakor sploh povsod, ki pa živita doma vedno v dobrih prijateljskih odnošajih. Dosedaj ni bilo zapaziti mej njima ne prepirov, ne sovraštva. Obstajalo je celo splošno mejsebojno spoštovanje. Ce se pa z opetovanimi, tako neumestnimi političnimi govori s svetega mesta duhovi še bolj razburijo, da izgine dosedanji ljubljeni mir iz dosedaj mirnega kraja, kdo bo temu kriv? Mari ne oni, ki je bil tje gori poslan v znamenju miru in ljubezni 1 ?! Iz Št. Andreža. — Danes dne 25. marca so tukaj provizorično blagoslovili novo cerkev in ludi v nji prvikrat maševali. Notranja oblika cerkve je jako /epa, posebno lep je kor. Cerkev ni še popolnoma končana. Slikanje je le začasno. Orgelj sedaj še ni, ampak samo harmonij g. nadučitelja. Nove orgije bodo šele, kakor se čuje, za druge velikonočne praznike 1. 1902. Nove orgije izdelujejo nekje v blaženi Italiji, ker po mnenju nekaterih možakov-na-rodnjakovnaši narodni mojstri niso strokovnjaki v takih izdelkih. Križev pot bodemo imeli tudi nov, ker stare podobe ne slišijo več naših molitev. Zvonik bodo tudi v kratkem zvišali po načrtu. Koliko bodo znašali stroški, bodemo videli, kadar pregledamo bilanco, katere pa sedaj še r.i. Davkoplačevalcem pa rečem : bodite potrpežljivi in ne godrnjajte ; kajti kedor ima, ta naj da, kedor nima, ne more. — Amen. Iz komenske obdlne, dne 26. marca, — Kakor gobe po dežju se pojavljajo dopisi iz komenske občine v »Gorici« in »Primorskem listu*. — Tu najdeš dopise iz Komna, Svetega, Preserja, Volčjigrada, Mali-dola itd. Poleg tega nahajaš dopise iz naših bližnjih občin kakor n. pr. iz Skrbine, Gorjan-skega itd. — Človek bi mislil: v te vasi se je morala v poslednjem času sama inteligenca naseliti, ker je vendar prav dobro znano, da z malimi izjemami ni najti v vaseh komenske okolice tako zmožnih ljudi j, ki bi Evangelij v Vipavi in okoli Vipave. Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. • Spisal V. A. S c h m i d t evangeljski župnik v Gorici. (Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-č.) (Dalje.) Zadovoljni v svojih najglobljih vestnih vprašanjih so bili toliko bolj vestni tudi v poslih svojega zemskega poklica; držali so se besede: »Dajte torej, kar je cesarjevega, cesarju, in kar je Božjega, Bogu (Sv. Matevža Evang. XXiI. Poglavje, 21). Zvesto so delali kot tlačani svojih gospodarjev. Le-ti so stali od tega gibanja popolnoma v strani. V* Vipavi so bili baroni Lanthieri, gospodarji na ,Baumkirchenthurn"-u, Para-digo itd., na gradu »Leuttenburg« baroni Chobenzl, oboji dobri katoličani, dočim je bil Wolf pl. Schnitzenbaum j^dini protestant; njegovo posestvo je tičalo med onima prej imenovanih, ali je prebival di on sam v dolini, je negotovo. Kakošno pa je bilo notranje Življenje v tej novi evangeljski občini ? Vipava je bila takrat po svojem bistvu, izvzemši nekaj malo samostojnih lastnikov lahko v časopise pisali. Pa varaš se, dragi čitateij, ako misliš, da prihajajo U dopisi iz peres različnih oseb, ampak bodi prepričan, da to opravlja samo ena oseba, ki upliva na drugo, ki potem datira dopise iz različnih občin. Ta človek se nahaja v Svetem in ta je obče znani »klampin* in drugi je njegov pristaš tam v Gorici, stanujoč v ulici »Via Signori". — Ta dva delata zgago med nami; ta dva sejeta prepir, namesto da bi delala za mir in ljubezen. — V zadnji štev. »Gorice« najdemo kar tri take dopise iz naše občine. Prvi je iz »Malega Dola«, drugi iz »Korona« in tretji it .Preserja" ; pa gotovo je, da so vsi trije iz enega peresa. ^—Dopisu iz »Malegadola* se mora človek čuditi, kajti tam ni človeka, ki bi čital kakšen časopis. Vasica šteje 20 hiš in so vsi kmečkega stanu. Sposobnosti nima nobeden za pisanje v časopise. Ta dopisnik se zaleti va v neko osebo v Komnu, ki je prav nedolžna glede dopisa v Štev. 22, »Soče« od 21. febr. t. I., kajti ona oseba ni bila prav nič v dotiki z dopisnikom onega dopisa. Kar v dopisu iz »Malega Dola« dopisnik pile o kravah, kosilu itd., zamolčim, ker jaz o tem nič ne znam in sem ' glede" lega neveden. Ako bode hotel, že do-tični dopisnik odgovori. — Glede trditve pa, da ,bi smel naduti dopisnik* vzeti klobuk z glave" napram — »lurnpu«, moramo najodločneje protestirati. Kaj je pa, ko .lump", človek, ki piše nedolžnim možem anonimna pisma? Še več ko »lump" je taki človek. Ako je kaj poštenja v njem, naj se oglasi pri dotičnem, ki ga anonimno zasramuje in napada. Ker pa ima slabo vest, nadaljuje svoje hudobno delo. Torej ponavljamo — lump je tak človek. — »Krščanski" mož ne bode.tako postopal, kajti »krščanska vera" tako ne uči, ampak ravno obratno. NaSa vera nas uči: potrpi, ako se ti krivica godi, in ne maščuj se! — Tomu piscu anonimnih pisem iz Svetega je neki podžupan komenski v stireSin-stveni seji očital, da pi3c o n anonimna pisma. On je to tajil. Ko mu je pa podžupan potisnil pod nos anonimno pismo, zahtevajoč, naj priseže, da ni on lega napisal, ga je ru-dečica oblila do ušes, omolknil je. vzel klobuk in pobegnil iz občinske pisarnice. — In takemu možu, pravi dopisnik »Gorice*, naj se odkrivamo iz velikega spoštovanja. Tako pisari mož v »Gorico*, ki bi moral vedno resnico učili, govoriti in pisat.. — Obžalujemo! Na druge opazke v tem dopisu od »trebuha« in »kruha* ne odgovarjamo, ker so namenjene na krivo adreso. Tudi »mesečna žetev" je napačno adresirana, ker do-tični ni s tem čisto- nič kompromitiran. Tolčete, g. dopisnik, po konju, pa zadevale sedlo. —' O »križevem potu" „Primorea* govoriti z oziront na dopis iz »Svetega«, ni moja naloga in tudi ne dolžnost, kor jaz o tem čisto nič ne vem. Prizadeli s>k že oglasi, ako >e mu bode zdelo umostno. Na dopisi/»Komna" pa le nekaj vrstic. »Narodno - napredna stranka" ni prav nič kriva, ako kdo iz nje udov napravi kakšno pregreho. Ona za to ni odgovorna in celo zelo obžaluje taki čin, ki je sedaj v rokah sodnije. Zato se čudimo, da zamore dopisnik ta čin dotičmh oseb oči- tati »narodno-napredni stranki*. Ako napravi zločin kdo od klerikalne stranke, ne bodemo mi obsojali vso »klerikalno* stranko, kajti vsaki posamezni je svojih zločinov sam kriv in tudi za to odgovoren. — »Narodno-napredni" nauki niso do-vedli dotičnih — ali dotičnega — do čina, ki vsi obsojajo, kajti naša stranka ni nikdar tako učila. — Glede tega imamo mi »dobro vest* in nas ta prav nič ne peče. Naj se dotični obsodi, ali naj se stranke pogodijo, nam je vsejedno. še raje bi pa videli, da se pogodijo, oziroma, da razžaljivee prosi dotičnega gospoda odpuščenja in da mu ta v svoji velikodušnosti odpusti. — To bi dobro uplivalo m We sTrahirka jli; ^»Blagor črnini, kT od -puščajo, ker njih je nebeško kraljestvo.* - Konečno prosimo dopisnika, da kedar strelja, naj strelja na pravo tarčo :n naj ne strelja na namišljene, nedolžne osebe. Predno se strel spusti, je treba znati, ali je dotični kriv — ali ne. — Tako gg. »Tončk" in »Lojzek"., - (»Eigenthumer"), izključna posest Linthierijev. Kar je bilo poslopij, so tvorila ista, izvzemši gori imenovana, ki so bila po večini last neke družine z imenom Dislf, kakor se to razvidi iz arhiva grofa Lanthierija v Vipavi, množino hiš, ki se je raztezala okoli gradu. Vrsta je pričela pri nekdanjem »Baumkirchnovem stolpu" (»Baumkirchenthurm«), ki se zove danes »Tabor« — stara vrata Baumkirchno-vega stolpa so še ohranjena — ter je segala do današnjega trga, na katerega sredini je stala sedanja župna cerkev.------- Priprosti, pošteni in zvesti, kakor so bili vedno Vipavci, ki so nositi znane kratke slovenske hlače-dokolenice s prevezami na obeh straneh, so bili tudi zanesljivi podaniki svojih gospodarjev. Storili so svojo predpisano »roboto« ter dajali svojo »desetino*. V arhivih dekanije in grofa Lanthierija v Vipavi, kakor tudi v arhivu grada Leuttenburg, ter iz posameznih v privatni posesti *se na-hajajočih dokumentov je označena mera za ,roboto" in »desetino" posameznih »podanikov« natančno v 15. stoletje nazaj, kar še omenimo, v kolikor se tiče evangelija. Izvencerkveno, meščansko življenje naSih Vipavcev je moralo biti popolnoma neopo- DomaČe in razne novice. Konec marca je tu, in s tem konce J. četrtletja. Naši gg. naročniki vidijo, kako točno in vestno izpolnujemo mi svojo nalogo! Toda mi ne dobivamo nič zastonj: poŠto, papir, delavce itd. moramo plačevati sproti. Zato potrebujemo tudi točnega plačevanja naročnine. Kdor je naš prijatelj, naj gleda, da plačuje naročnino naprej! Dolžnikov jo Se mnogo. Vse listo, ki so dolžni, pa lista več ne dobivajo, izročimo v izterjan v ,T r g o v s k o - obrtne m u društvu", ki se bo v slučaju potrebe posluževalo ludi sodne poti. I vod mora biti 1 Dva predloga državne«;* poslane* ir. Oskarja Gabršfeka v drčuvuoin zboru, Poslanec O. Gabršček jo stavil v seji dne L2. t. m. predlog radi lokalne železnice, ki se glasi tako-le: Ko se zgradi, kakor se namenijo, bohinjska železnica, izloči s»» vsa gorenja soška dolina, po kateri se je nekdaj pomikal ves promr t po koroški državni t osli, od glavnega pogoja, pod katerim bi se mogla vspe-no razvijali. Ker pa nedoslajn v na«cm Primnrju, posebno v gorskem delu dežele, prav močno prometnih sredstev in s tem otežuje prevoz kmetijskih pridelkov, kar večini prebivalstva jemlje možnost, iU bi se vspc$uo branila vedno rastoči konkurenci, sUvlpjo podpisani sledeči predlog, — ki naj so izroči brez prvega čitanja železniškemu odseku: »Visoka c. kr. vbda se poživlja, da zgradi železnico za lokalni promet od Sv. Lucije skozi Tolmin, Kobarid in Bovec do Loga*. V isti seji je stavi! g. poslanec glede na uravnavo rek in potokov, na podporo cestnim odborom in povračilo po ujmah storjenih Škod ta-lc predlog: »C. kr. vlada se poživlja : 1. da pospeSi izdelavo načrtov za uravnavo Sočo ter hudournikov po vipavski dolini in da po ustavnem polu zaprosi za uravnavo potrebne zneske; 2. da izposluje po ujmah prizadetim cestnim okrajem /adosdirh podpor; X da nemudoma ukaže potrebne pu-zvedbo o škodah, storjenih po ujmah, ter da plača ugotovljene fkode." Dr. Gregorčič je podal prav isto snov v obliki interpelacij. »Trgovsko-obrtna zadruga* je imela v nedel,o drugič izredni občni zbor, katerega se je udeležilo 41 članov z blizu 1000 de- rečno, kakor soglašajo na sploh vsi objektivni zgodovinski spisi v tem, di vbod evangelija v Avstriji je zaznamoval povsodi kulturelni in nravnt napredek. Z izdelki izredno dvignjene obrtne pridnosti na vseh poljih trgovine in obrti je stopalo vsporedno sv* žj in živo proizvajanje na duševnem polju. Umetnost in znanost sta cveteli. Da omenimo le jedno : Na evangeljski šoli v Gradcu je podučeval pozneje radi svojega evangeljskega veroizpo-vedanja pregnani astronom Keppler. Ferdinand II., pod katerim so preganjali protestante na najbrezobzirnejši način, je pozneje uvidel in pripoznal, kake nelečljive rane je zadal s tem svoji cerkvi. O nravnem življenju Vipavcev ni po-drobnostij v naših aktih. Gotovo je moralo biti popolnoma nezadržljivo, ker v nasprotnem slučaju bi bil knez, kakor se je zgodilo pozneje, postopal proti njim ne samo radi vere marveč ludi radi njihovega življenja. Tudi se sklicujejo Vipavci v svojih prošnjah za prostost v veroizpovedanju vedno na svojo knezu izkazano zvestobo. Turške vojske so bile dokaz za to. Njihova meščanska in politična ne-omadeževanost je bila torej pripoznana na najvišjem mestu. Iz tega je razvidno, koliko je držati o tako pogubama priljubljemh nasprotnih trd.tvah, da za časa n formacije, je vladal nered in nečistost. Da so se oklepali Vipavci posebno trdno evangelija, sledi iz tega, ker i/, njih srede sta se rodila znamenita moža cvan-geljske cerkve, Sebastijsn Krell in Matija Trosi. Krell (pisano tudi Oel in Crelius) je bil rojen 1. 1538. v Vipavi ter je študiral — po življenjepisnih črticah umrlega jako dobrega po-znavateija zgodovine reformacije na Kranjskem in slovenskega verskega slovstva 16. stoletja, Th. Elze, evangeljskega župnika v Ljubljani — v Jeni, je bil učenec in »ammanuensis« slovečega Iiirca Matije Fla-cius (Vlačič), katerega je spremljal na begu v Regensburg. 1563. je bil evangeljski župnik v Ljubljani, 1565. pa naslednik Primoža Trubarja v evangeljski škofijski službi istotam. Znal je jako dobro hebrejski jezik. Med drugim je izdal »Gatechesis slavica", mali katekizem. Bil je slabotnega telesa ter je umrl že dne 25. decembra 1567. v Ljubljani. On je spesnil nekaj lepih slovenskih evangeijskih cerkvenih pesmij; o teh pozneje, Zapustil je udovo Ano in jcdno dete, o katerih pa ni , dalje nič znano. (Dalje pride.) leži. Zbor je bil sklepčen. Pravila so se pre-roenila po predlogu ravnateljstva z jednim dodatkom prof. Žnidarčiča. Vsi sklepi so bili soglasni. Skušnja 3 let je namreč pokazala, da so nekatere premembe nujno potrebne, ako hočemo, da bo vse delovanje praktično, koristno na vse strani in ob enem vedno do pike v smislu pravil. Klerikalci lahko piskajo na pravila, ne da jih kdo za to tira pred sodnika, no mi liberalci iJBMffamo #gazij.i, da se ravnamo točno po pravthh. zato je prav7 da so se konečno sprejele nekatere neobhodne potrebne premembe. Kakor hitro bodo nova pravila vpisana v trgovski register, bo redni letni občni zbor. Predsednikom edinega odbora za kanalski okraj je izvoljen g. Miha Zega, _JSopa.n_v_Kanalu^j).ojlpredsednikom_.pa.jgosp.. Luka L o v i š č e k, župan v Ajbi. »ttorlSkeniu Sokola* so darovali g. Ivan Reja, krčmar v Gorici, 4 krone, vesela narodna družba v Gorici pa 10 kron z naslovom: H tenorskim .tiatolnoRi* jo rjul „Mi-mi* lam v tyr*wl hotelu* pri .Kikiriki*. In >lr«vri .kroftno* travni pritiskali pa kr«nr Jesti .Sokolu" »larm.ili. Ti» v«t» prekrasni Moiil je ,Mi-mi* lam v .Kf-MiJ-bolfiu* pri ,Kikiriki*. Za .Glasbeno in pevsko društvo*. — Zadnjič izkazanih 20 K je daroval g. Ivan Hau^nor v zri.sk zahvale za ginljivo petje rajnemu g. Deklevi. Hvala lepa! Temu društvu je določenih od nekih stranij več darov, da si kupi nov glasovir in harmonij najnovejše vrste. Na jesen si najame tudi prostore za — redno šolo: v glasbeni teoriji, v ptlu, na klavirju in gostih. Društvo hoče torej skrbeti za glasbeno izučen naraščaj, da bomo imeli i svojo narodno godbo ali tudi več njsji! — Pač krasen namen ! Vslrajno dalje! Pevske vaje možkega zbora so ob ponedeljkih, sredah in petkih ob s. zvečer v Sokolovi telovadnici. Včeraj je bilo 4(1 pevcev in pevk. To število se utegne Se pomnožili. '/a Izdajo In izrocbo tovorin na glavnem postnem uradu bo odprto o.i It. do vStevsi H. uprila lega leta do sedmih v večer, namesto do Se»l;h, kakor navadno, kar se s tetn daje na splošno znanje. Š* ga ne bo, — h Sebrelj nam pišejo ; .Nagemu g, župniku je spravila mend \ nafti posojilnica aparat pameti precej v nered. Te dni je da! oklieati po obč. slugi, poslu-ujte, kaj: ,<)ni, kateri je pisal dopis u. Sebrelj v .Soči", nsj gre koj h g. župniku, da se zti:emla. kaj in kako. V slučaju, ako ne gre, bo kaznovan po S 4'J»". Kaj ne, jako premetena, a otročja logika; »Ako ne dojde*, bos tepen !* Na«* gmp. župnik je sh.vr jako dober človek; o nas pa misli Se vedno, da smo zreli za »Slov. večerniee*, o čemur se pa malce moti*. — Torej ga Se ne bo v Gorico! Ovira ga posojilnica, ovirajo ga občinske volitve, sedaj pa ti ora iskat« Se .krivca*, ki je pisal v .Soči' o nered.h njegove posojilnice. ..... Lepo ko pripravlja ta mož za novo, prevažno službo v Gorici! Ta je pa dobra I Na Grčiui v gostilni g. Fr. \Vmkterja so sedeli trije solkanski fantje, kateri so se kregali z gospodarjem radi računa. Gospodar je poklical tu pomoč tri sosednje mladeniče, iit nastal je prelep med Ujiru So'kattci so šli putem domu, in srečah tu p«, tu kromhertkrg.1 vikarja PJiorja, katerega so ozmerjali. To smo pnved,di na kratko tudi mi v .Soči* v lor«k, kakor smo culi to r«č od nekega kmeta \i Kromoerga. — S daj pa prihaja ,Gorita" na dan s trditvijo, da listi pretep je sad — Cujte! .narodno-napredne omike"! Najbrž«* bo .Gorica* odslej prakU* iral.i to, da bo vselej, Kadarkoli >e bodo kje tep!« kmečki fditt.e, trdila, da listi pretep ;e sad »tiarodno-naprednc omike*, ako se pripeti kod kaj dobrega in odobravanja vrednega, pa poreč-\ da lako delajo njeni pristaši! — Ta jo res dobra in prav odgovarja interniram klerikalne besede: sjlikali vse tiste ljudi, ki store kaj napačnega, za napredujake, drugače pa za klerikalne pristane. No, i;o, modri gospodje, le počasi! L«* pomislite, kadar kaj takega pišete ter .narodno-naprtdno omiko' jemljete kar iz zraka, ali so či>ti pragovi valih pristašev ali ne? Pomislile na svoje hudodelce ter na tcgn»ne pretepače! Dostave k. Nam se ne zdi vredno, spravljati vse take reči v javnost, ker pri napetostih, katere provzročajo od nuncev na-hujskani i.,ud;r, se bojimo, da se bodo slučaji razprtij !e Se ponavljali. Seveda, pretepi, kakor na Grčini, ne tičejo sem. — Da nam res ni do lega, dokažemo takoj% Mi dobro vemo, da znani tomajski kapun, Cerne m)., je udaril g. Macarola pri občinski seji za uho br je bil za to kaznovan na 3 dni zapora ali 30 K globe. To je gotovo jako grdo dejanje, katero je pristen sad klerikalne o in i k e. Kaj take sadove bo nam rodila klerikalna omika?! — Razlika glede na take razprtije med nami in klerikalci je ta, da mi smo posvarili ljudi, naj se varujejo razprtij, v glavnem naj se ne dujo speljavali na kriva pota od klerikalnih hujskačev, kateri preže, kje bi koga spravili v navskrižje s kazenskimi paragrafi, »Gorica* pa tega nt storila, ker gospodje krog nje in politikujoči nunci v cerkvi in zvunaj nje kar naravnost hujskajo svoje podrepnike zoper naprednjake, »Gorica* potemtakem odobrava razdivjanost svojih ljudij, mi pa obsojamo vsako tako razprtijo, Ondfickov koncert bo torej jutri večer v Dreherjevih prostorih. — Priporočamo rojakom v mestu in bližnji okolici, da gredo v obilni meri poslušat slavnega češkega umetnika. Gotovo bodo deležni krasnega užitka 1 — Pokažimo, da znamo ceniti umetnost bratskih slovanskih narodov! — _jo, se ^ mi Slovenci ne udeležimo v prav obileni števili}, kdo pa ? Ali bomo pričakovali to od Nemcev in Italijanov ? In vendar jih gre veliko — edino radi umetnosti, katero ljubijo ! Torej: jutri k Dreherju! Strašno se jezž naši kleri-.kavci", ker gre po deželi blizu 3000 iztisov nagega »Primorca*. Poleg tega gre vsak teden nad toliko »Soče*. — Hič ne pomagajo vse hujskarije v cerkvah in spovednicah: naših dveh listov se vkljub temu čita mnogo več nego klerikalnih. No, tudi vsi »kavči* hlastno ber6 ,S." in »P.* — Mi jim želimo dober tek t Naši somišljeniki naj pa dalje pridno širijo oba naša lista, posebno .Primorca*, ki je prav dober kup tednik. Naprej! .Gorlfika tiskarna" A. GubrSček do-vršuje v tisku ta dela : 1. Slo vensko-ruski slovar. Sestavil prof. M. Hostnik. Delo bo obsirp.iše. nego prvi rusko-slovenski del. Cena tudi temu drugemu delu bo jako nizka, tako nizka, kakor ni noben slovar v drugih jezikih. 2. Slovenska slovnica za K u s c je že dovršena in čaka le še, da pojde s slovarjem skupaj v svet. 3. Ruska antologija iz zapuščine dekana Vesela ; konečno redakcijo je. prevzel pesnik g. Anf. Aškerc. Delo bo obse?no. Zastopani bodo prav častno vsi boljši ruski pesniki. ¦1. V e n e c si o v a u s k i h p o v e s t i j, knjiga četrta. Obsegala bo na iS tiskanih polah prav krasnih povestic in črtic, največ ruskih. 5. Vstajenje, veliki roman grofa Leva Tolstega. Doslej je izšlo že 5 snopičev, kmalu bo dotiskau (>, u sledila bosta še dva ali trije. V« s rora.m ho tbsogal totej 8 do \) snopičev, katere dobe naši naročniki za 1 gld. 20 aii l gld. 3") kr. v hilo. Tako po ceni ni Izšel noben prevod tega slovečega dela. Prosimo uredništva tem književnim podjetjem prijaznih listov, da bi ponatisnila to naznanilo. Veliki kmetijski h h od v Cerknem se bode vršil v nedeljo dne 31. po večernieah v tamošiiji ljudski šoli. Razmere so nanesle, ita je kmetijska zadruga v Cerknem brezpogojno prisiljena, sezidati si .gospodarski dom*, poslop/', ki naj obsega imvo mlekarnico in še vse za njo potrebno. V očigled te za obstanek in ugodni nadiiljni razvoj te zadruge tako važne potrebe vjibim vse kmetovalce iz Orkuegi in cele okolice, da se udeleže napovedanega kmetijskega shoda. M. Ivane i č. %a »Šolski Dom* se je nabralo v gostilni »Alla Colomba' — na predlog gosp. Ivana Reja, lastnika, 2 kroni; tej svoti dodal Anton Damjanič še 1 krono. .Nekdo* iz S 'brelj daruje K IVOu. - - Skupaj 9'0ti krone. Listnica. — Gg. dopisnikom: Prosimo potrpljenja. Vse, kar je rabljivo, pride na vrsto. — Gosp. »P—i vaščau*! Dopisa smo prav v s. li ter ga tudi priobčimo iti se Vam priporočamo za nadaljuje sotrudiii.šlvo. Posebno nas veseli, da se krog m 1 a d i h dopisnikov tako lepo širi! Razgled po svetu. Državni zbor. — V seji 20. t. m. so razpravljali o predlogu poslanca Steimven-derja, ki se tiče spremembe zakona o davku tia rente. Predlog so odstopili odseku v posvetovanje ; odsek ima poročali tekom 24 ur. Potem so začeli razpravljati o načrtu za skupne sirotiuske blagajne. Minister pravosodja „e povdarjal človekoljubnost take ideje. 0»»hi so se včeraj pritoževali radi postopanja predsednika z nemškimi inlerpel cijami. Po razgovarjanju sem in Ije so predli zopet v razpravo o sirotinskih blagajnah. S p i n č i č je iuterpeliral radi rabe hrvatskega jezika po sodnijah v Istri. — Ba-reulher in drugovi so zahtevali, da se odpravi prej § 14., nego se preide do volitev delegacij. Predlog je bil odklonjen. V sinočni seji je bila volitev delegatov. Za Istro je izvoljen delegatom Rizzi, namestnikom Barloli, za Trst Acquaroli, namestnikom Bisevi, za Goriško-Gradiščan-sko pa Lenassi, namestnikom Antonelli. Torej bodo zastopali primorske dežele le Italijani! — Danes je zopet seja. Pogajanja kvotnlh deputaeij. — Tekom lega ledna se snideta na Dunaju avstrijska in ogerska kvotna deputucija, da se pričneta pogajali o določitvi kvote za prihodnjo jednoletno dobo. Pogajanje kajpada tudi sedaj ne bo imelo nobenega vspeha. Avstriska kvotna depulactja se je sošla že v soboto k prvi seji, da določi podlago za bližnja pogajanja. S pelimi proli štirim glasovom je propadel predlog delegata Povšeta, naj se vzame za podlago razmerje 62 : 38, obveljal pa je nasvet poročevalca Beera, naj so prično pogajanja na podiagi dosedanje kvole 65*4 : 34*6. Sicer, je rekel dvorni svetnik Beer, odložim poročevalstvo. Tej grožnji se je večina udala. S podlago, kakoršno zahteva Beer, se naravnost ustreza Mažarom, ki bodo zahtevali znatno znižanje dosedanje kvote. O bodočnosti Avstrije je napisal ruški publicist jako zanimiv članek, v katerem piše: »Ako dovoli Rusija, da zagospodujejo Nemci v Pragi in na Dunaju, potem je vlada Nemcev ob Dunavu zagotovljena. Ako pa imajo Nemci v svojih rokah Dunav, potem so onr"gospodarji-Carigrada in Male Azije. Težišče leži v podunajs!;i nižini; tu mora upotrebiti Rusija svoj vpliv, sicer ostanejo njeni napori v Carigradu brezvspešni. Brez solidarnosti z zahodnimi in južnimi Slovani je ruska politika nezmiselna. Ali naj Rusija podpira avstrijske Slovane ali pa bode morala zapustiti Evropo. Ako pa zapusti Evropo, se bo morala odreči vsej zapadni Aziji. Na Ruskem ne ponehavajo dijaški nemiri, marveč se širijo, in najbrže bo še tim huje, ker so se odločili postopati proti njim najbrez-obzirnejše ter jih zapirajo kar po vrsti. Tako se čuje z jedne strani, z druge pa, da vlada namerava odpraviti določbo, po kateri se dijaki za kazen vtikajo v vojake. Glavnini krivcem na vsem tem jako nevarnem gibanju smatrajo Pobiedonosceva, ki je nazadnjak prve vrste, alt ima velik upltv pri carju. Kitajsko. — Sedaj je na dnevnem redu vprašanje gledd Mandžurije, katero ima Kitajsko odstopiti Rusiji po medsebojnih dogovorih. Rusija ostaja trdovratno pri tem, da tajne topogledne pogodbe brigajo le Rusijo in Kitaj. Druge velevlasti se temu upirajo ter hočejo vedeti, kako je s to stvarjo, ali Rusija odreka, dati na vednost dogovor. Kitajski dvor se je baje v zadnjem času odločil, pogodbe ne podpisati. V južni Afriki. — Angležem se je posrečilo blizu Ventersdorpa premagati 1500 Burov, katere so pognali v bog, ujeli kakih 140 ter uplenili mnogo orožja in streliva. — Sedaj vemo definitivno, da vsa pogajanja so šla v zrak, odkar je tudi general Bolha izrekel Angležem svoj odločni: n e. Razno. — V Ljubljani začno v kratkem graditi električno cestno železnico. Delo ima v rokah znana tvrdka Siemens & Halske. — „New York Herald* poroča po pogovoru nekega svojega sotrudnika t Zanardellijom, da Italija ne misli resno več na obnovitev trozveze. Stopiti pa hoče v ožjo dotiko s Francijo. — V torek zvečer so zaključili v Ljubljani sezono slovenskega gledališča. In-tendanca je v skrbeli, dobiti v svoje sredo nove vodilne moči, ker dva najpožrtvoval-nejša gospoda ne sprejmeta več trudapolnega dela. — Ljudsko štetje v Celju še ni dovršeno. Najbrže se je oglasilo preveč Slovencev, katere sedaj prepisujejo za Nemce. — Državni uradniki so imeli na Dunaju shod, ki je štel 3000 udeležencev. Sprejeli so resolucijo o reformi aklivitetne doklade. -- Luccheni so je v ječi nekaj upiral, vsled Česar so mu zopet poostri ječo. — Pred porotniki vRo-vinju sta bila obsojena na vislice Anton Ga-sperint in Antonija udova Gasperini zaradi umora tasta obtoženke, kateri sta zakrivila lani dne- 11. okt. Iz Lizbone poročajo, da 27. tega meseca so se prigodili nemiri v Setubalu proti cerkvi sv. srca Jezusovega, ko je bila polna ljudij. Prišli so na pomoč vojaki. Ranjenih je nekaj oseb, potem so naredili mir. Narodno gospodarstvo. Nekaj o socializmu. lDatJe.) Stroj je usmrtil marsikatero obrt; velika mesta, tovarne združujejo veliko ljudi, ki v prejšnji obrti nemajo več prostora. K istim prihaja vse, kar ima kmetija preveč, in zaradi veselejšega mestnega življenja, mogočega boljšega izhajanja tudi mnogo preveč, tako da kmetija nema dosti delavcev. Iz tega združevanja, iz tega jednoličnega opravka gospodarstva tovarne klije zadružni konsum. Kaj je treba posredovalcev mej konsumenti in proizvajatelji \ Stran s Irgovcil Jesti, oblačiti se mora vsak. Za to mora bili denar. Milijoni majlmih denarjev dajo v prometu velike koristi, če se navedeni posredovalci iz gospodarstva izločijo. Velike konsumne trgovine vodijo lahko konsumenti sami, upravljajo jih lahko z malo plačanimi delavci-pomagači. Železnice, parobrodi, so vsem na razpolago. Mestne železnice skrajšajo pota do kons. prodajalnic. V veliki množini se kupuje dobro, pristno blago. Umetne, s kruhom napravljene kave ni treba. Velikanske svote, ki bi jih drugače dobil trgovec, pridejo v korist konsumentom v žep. Močnejši so štrajki, bojkoti, fužinske zadruge. Moč proli modi, država v državi. S temi zadrugami lahko masa v nečem strahuje svoje gospodarje. Ona da svojo »kundo", komur hoče. Velikanska korist. In ljudje se vadijo v takih društvih trgovine, reda v vodstvu gospodarskih knjig, spoznavajo ceno vseh tržnih stvarij, spoznavajo, kako kupujejo gospodarji tovarn, koliko dobička imajo pri nakupovanju surovin itd. Velikanska, dosedaj še nepoznana šola gopodarslva se odpira v teh konsumnih društvih. Te kon. zadruge na za nje danih gospodarskih tleh srečno vspevajo. Iz teh kons. zadrug se podajajo delavci v zadruge, vkalerih delajo sami na korist vsjh delavcev za trg. Te produktivne zadruge niso srečne. Morajo prodajati in s tem postanejo kakor posamezni proizvajatelji dobičkolovci ter morajo vse storiti, kar zahteva konkurenca. Tako prihajajo na stališče posameznih pro-izvajateljev alt akcijskih družb. Angleži so v pietečenih 70. letih razvili velikansko gospo-darenje zadružnega konsuma. Tam je zibelka tekla prvi zadrugi. Francozi so produktivno zadrugo gojili in jo do neke veljave spravili. Nemci so pa mojstri v posojilničnem zbiranju denarja mase. Schultze-Dellitsch-Raiffeisen I To vse navajamo v večjih potezah, ker nam je malo prostora na razpolago. Literatura teh zadrug je danes mej Angleži, Francozi, Nemci uprav velikanska. — Do zdaj je tovarniško gospodarenje vleklo nase vse zanimanje. Iz tega zanimanja je nastala socijalna demokracija s teženjem, da se vsa proizvajajoča sredstva in tudi zemljišča odtegnejo zasebni lastnini ter se po-državijo, oziroma tem potom razlastsnja spravijo v last vse človeške družbe. Preiskava zakonov, ki vladajo zdajšnje gospodarstvo, je napotila velike gospodarske mislece do tega, da je rešitev zdajšnje ctelujofie masa iz velike bede mogoča le po komunizmu. Na vrhu te literature stojite Kari Marx in Ferd. Lassalle, oba zidova velikih duševnih mofiij, velike omike, — h tlakarsko dobe so si rešili prejšnji bogataši, reditelji tlakarskega dela, velikanska zemljišča. Mej temi sloji v prvi vrsti »mrtva roka*, kat, duhovstvo, pa tudi duhovenstvo drugih cerkva. Mej te grajfčake so se uvrstili tudi tovarniški bogataši, naku< pivši si velikanska zemljišča. Zemljišče jo vendar najsigurnejSa podlaga življenja, oziroma nalaganja kapitalij. Amerika in drugi svetovi so proizvajali na zemlji, Se nič, ali malo s plugom uporabljeni, ceno žito ter živino. Vožnja po morju s parobrodi je bila cena. Tuje žito je ono starejših evropejskih kmetij preganjalo, i njim človeka, kmeta, in iz njiv so nastali pašniki. Ovca je pregnala človeka. Lastniki zemljišč v mestih so dobivali velikanske dobičke iz njih. Hišo so dajale velike najemnine, V mestih se je iz kmetije pregnano ljudstvo nagnjetilo. Kar pa zemlja rodi, je treba vsem ljudem, Brez kmeta tudi milijarder no more živeti, Kmet dajo največje Število delavca in konsumonta. Če ta ne more kupovati, tovarna no more prodajati. Boj za bili ali ne biti se tudi pri tem vprašanju ustavi, ali je prav, da lasti par tisoč bogalarjev četrt ali celo polovico redilne kmetijske zemlje, pravi delavec, kmet pa se mora izselili, aH na hrbtu ležati, da lože prebije lakoto. Tu se oglaša drugi klic: proč z zasebno lastnino zemljišč, zemljo vsem! Le uživati jo sme človek, no pa Je po zasebni lastnini drugim odtegovati, iz nje dobivati najemnine. Na vrhu mislecev v tem vprašanju stoji Američan Ilenrv George, na Nemškem Flflrschheim, Bachhaus, Herzka. (Da^je prido.) Zakon o trgovini žita na termine. — Poljedelski minister je naznanil te dni,, da predloži v jeseni zakon o preosnovi borzne ' terminske trgovine s poljedelskimi pridelki. (Trgovina na termine je ona trgovina, ki se sklepa na borzah za določen čas in ki je urejena po borznih navadah. — Blago se namreč po sklepu trgovine na določen termin ne vsprejme in plača takoj, lemveč še-le v določenem času, črez mesec, dva ali več mesecev. Pri sklenjeni kupčiji na termin se določa kolikost blaga, njegova kakovost in cena. Vse to pa je po borznih navadah dotičnih borz primerno omejeno. Najnavadneje se sklepajo terminske kupčije v žitu, kavi, sladkorju, špiritih, bombažu, volni itd.) Minister je pojasnjeval, da ne more še izjaviti, da-li bo ta zakon obsegal prepoved ali pa samo omejitev in preoshovo terminske trgovine. Vsakakor se sklepa, da se terminska trgovina ne odpravi popolnoma, ker je minister rekel, da se bo oziral na vse zakonite trgovinske interese, kateri koristijo tudi poljedelstvu. Nadalje je bilo iz ajegovega govora povzeli, da se bo skušalo vsem opravičenim pritožbam trajno in vspešno odpomoči. Poslanlea.*) Cenjenemu uredništvu »Gorice* v Gorici. Ozirf.je se na Vaš popravek v sobotni številki »Soče*, tikajoč se kolesarskega plesa, čast mi je popolniti trditev „Soče" gledd dejstva, da Vaš list vposlanih dveh naznanil gori navedenega plesa ni hotel sprejeli, v sledečem: Kot tajnik kolesarskega društva »Gorica* sem prevzel od društvenega in od veseliškega odbora — kljub temu, da je oficijelni list društva le »Soča* — nalogo, naznaniti ples v obeh domaČih listih. To nalogo sem tudi pošleno izvršil. »Soča* je prinašala v vsaki številki daljše sestavke o plesu ter sploh šla giedž potrebne reklame za ples društvu v polni meri na roko. Sočasno s prvo notico v »Sočo* sem poslal tudi na Vaš naslov objavo plesa, in sicer po pošti, to pa v glavnem radi tega, ker so mi vsi gospodje Vašega uredništva popolnoma ne>.nani. Na objavo te čisto kratke notice čakam še danes. Dober teden pozneje sem razposlal vabila na jednak način ter jedno naslovil tudi na uredništvo »Gorice". In zopet sem Čakal *) Poslanico priobčiyemo s prislavkbta, da ne odgovarja za njo uredništvo. Aranžma kolesarskega plesa je bil v rokah posebnega, veseliškega odseka, katerega član je bil t.di g. t. č. tajnik Vernik, ki sedaj pojasnjtije vso rei!, kako in .kaj je bilo.. S tem so tozadevne naže trditve v BSoči*,,.'odpadle z nnSih ledy — kako pa je s to rečjo, tov pa je razvidno iz te „poslanice*. Ur. , ;> 5310 na objavo z ono nestrpnostjo, kakor n. pr. v znani Heinejevi pesmi mož »vom Stamme jener Astra* bližajočo se kraljico. A nje ni — nje od nikoder ni. Kljub temu popolnoma oCivuJnenm preziranju kolesarskega plesa od strani oficijelnega glasila klerikalne stranke vendar še nisem obupal, marveč pri razpošiljanju vabil imel posebno pozornost na veC in manj odlične osebe klerikalcev ler povabil vse, ker mi je bilo v prvi vrsti na tem. dokazati gospodom nasprotne stranke, da nas tudi očividno preziranje od nasprotne strani ni razdražilo v toliko, kakor bi to zaslužilo. No, na večer plesa sem imel za ves svoj trud zadoščenje v tem, da sem videl na pogorišču tudi nekaj klerikalcev, ki so bili priča krasnega vspcha kolesarskega plesa. V Gorici, dne 26. suSca 1901. Božidar Vernik,-------- t. č, tajnik kolesarskega društva »Gorica". r^ardt praščiK. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za himumce, torte i, t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno ppodajalnieo jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorulice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v ScmeniSkl ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališce nimberžkega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svctinjice. — Rožni reiiei. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje. prodajanje po sejmih in trgih Istrski teran. Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi prodati preje nego nastopi vročina. — P. n. gg. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izborno vino po zeI6 ugodni i nizki ceni. „I$ta?ska vinarska zadruga" Pulj (P»l* — Istra). Dobre ure in po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, toiarna nr ter Izvoz zlatnine S§tkHH Dobri ura Rem. iz niklja fl. 3 75; 4$iJ§ srebrna uraRm.fl. 580; srebrna tkA^ verižica fl. 1 20; badilmk iz niklja _ . fl. 1-S5. Tvrdfca je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate m srebrne svetinje iz razstav ter tisofe priznalnih pisan. — IIastrovan cenik zastonj! Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici štev. 4 (pop- v Gorici ~*W| priporoča so za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospoile. Naročila se izvršuje hitro. Zaloga piva pw kraigsktr eksporlne^ pivovarne na par in tvornice slada T. Frohlich-a na Vrhniki-Kranjsko. Glavni zastopnik m Gorleo fn deželo: Josip Rovan v Gorici - Rakatiiteit. 20 - v Gorici. Priporoča se p. n. dastitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12V2 litrov ter v plombovanih steklenicah po V2 litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselj u, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furtan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. Važno za vsakega! Izvrstno sreclsl o je DURATOR-ee: Podplati, s cin namaza 'cd e enkrat).postanejo trjicžneji, ncj retnorljivi ii elastični. Čevlji ostanejo tudi po doltf rabi ' v najboljšem stanu. Durator se dobro vporaUja pri vojaštvu i in različni1! korpo acijah. katerim he jo (skiLiiji isletra. ] Cena: t kovinska steklenica z nav dilom i 1 in ti kroni: po poštifra¦ ko proti »požiljatvi ] 1 krone 20 vin. , Dobiva se v vseh mirodilnicah < (drogerijah). G lav u a zaloga: Duiiiij, M. Croldstein. I., Schulor- slrasse 7. -- Budimpešta, JiiIIiim Dob6, V. Lipo?: korut 1/b. Bol uhlažujoče ribanje po dr. Zoltan-u (Zoltanovo mazilo). Zc mnogo let znano, vspešno nCinknjote sred« »tvo, kate*o *e najbolje v orabi pri protinu in rev-matizmu. Olajša in od-»traui po kratki vporabi ikar dob-zujejo n m o [»a pri-znalna in zahvalna pisma) celo mnogo let brez vspelia se zdraveče bolezni. 1 steklenica stane 2 kroni. Pri vpešiljatvi zneska 2 K 60 vin. razpošilja franko le arnar Bšla Zoltan, Budimpešta. Zaloga na, Dunaj«, lekarna pri strnem medvedu" I., Lugcek 3. Kikako skrivno sredstvo. Zdravniško priporočeno. ^mmsmmmmmmmmmmmMmmmm Zlatarna Rajko Gasparini v Gorici, Raitelj štev. 5. Bogata izbčr dragotin in zlatih izdelkov. Velika zaloga srebrnin©, vsakovrstnih zlatih in srebrnih wr. Kupuje in menja drage kamne, obrabljeno zlato in srebro. *¦ Izdeluje vsako dol« ali popravo po jako ugodnih cenah. Zahvala. O priliki nenadome8tne izgube našega prelj ubij enega soproga ozir. očeta, gospoda Josipa Fona, izrekamo tem potom tužnim srcem vsem blagim srcem za izkazana odkritosrčna sočutja in sožalja — toli pismena kakor tudi ustmena — svojo najprisrčnejo zahvalo. Iskreno zahvaljujemo preč. duhovščino ter vse sorodnike, prijatelje in sploh vse udeležence mnogobrojnega sprevoda, kateri so prišli od daleč in blizu, da so skazali ranjkemu zadnjo čast. Posebnopa še zahvaljujemo slov. podporno društvo v Gorici, katero je spremilo z zastavo mnogoštevilno svojega souda k zadnjemu počitku; enako tudi vrle solkanske pevce za ginljivo petje na grobu ter vse darovatelje krasnih nagrobnih vencev. Bog plati! P Solkanu, dne 28. sušca 1901. Žalujoča rodbina. Chief-Oifiie: M, Brix1on-Road, London, SW. A. Thierry-jeveya balzama pristno. — Dobiva so v vseh lekarnah. i'.i nv..!,. iii.ilj.i |c> prr-l|.! (."i!.. 1 K 10 Ur. li-L.iru r.ir A. Thli>rry-jcva tvornica v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. \,in>- Riccardo Brass Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vcttiirliii štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina tor žganja prve vrste j»-> nizkih cenah. mm- Veliko zalogo šivalnih strojev, dvokoles in slamorezniG lii/nili sistemov prv« iiiiifltvškc tovuruo ,fU*fIttil° 8AUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Munieipio št. t mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16 kjor»je bila prej produjnlnica. V alinei imamo nad 100 Sivalnili Mrujnv vsake vislo na razpolagi, kakor za Šivilje, krojui'<\ ipvljarji! ii> snlliirjc, tmli za umetno s oženje (Sfi* <-L*r.-i). I Cene so v g-otovinl od 80 #ld. naprej. Z nami Jo vsaka konkurenca namogoca! >So loplo |iiipoi'ot'aiuu /. ovliirtiiiu sj»ož(ov;n»jt.>ni udani 8AUNEG k DEKLEVA. \* „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi , . sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-lotni mož zagotovi proli Četrtletni zavarovalnini K 6*42 zaostalim svojim K 1000*—, plačilno takoj po njejrovi smrti ali pri doživetju 60. leto. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada Členom. V poslednjih letih- je bilo i/.pl«tano 10 odstotkov zavarovalnino. Izplačana dividenda.........K 716.541*28 Reserve in fondi..........K 20,579.494*88 Dosedanja izplačila.........K 62,922.942*86 Pojasnila in tarife rado volj no pošilja ravnateljstvo banke »SLAVIJE" v Pragi na Hiivličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. l I l l |0©©00©©®©©©©0©0©©©©( gk Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici © Konjedic & Zajec jL (prej G. Darbo) © pred luidSkofijo Sl\. 5. Podružnica konec RaStela šiv 2. w Zaloge v uiici Morelli šf. 12, v Gosposki ulici it 7. v posojilnični hiši. \J Priporoča yo najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega ggk Štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo- ># ščevine, orodja za razne obrti in pohlftnega, štedilna ognjišča, ^j. peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. ISr Vsakovrstne okove xa pohištvo in stavbe. Prevzemata vse ffk narocbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. U| Glavna zaloga za Gorico in okolico g izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portlend in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni oeni. m\{