Telefon št. 74. Posamna številka 10 li. Po priti pr«|eBu: i« eelo leto naprej26 K — h pal lata > 13 » — » eetrt > > 6 » 50» meseo » 2»20» V apravalitvs prejemu: za celo leto naprej 20 K — h pel leta » 10» eetrt > meseo 6„-» 1 » 70 » Za pofiiljanje na dom 20 b na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnin* In Inseratš sprejema upravništvo t Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 9. Rokopisi se ne vra«ajo, oefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme Diskih ulicah It. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzem« nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. 268. V Ljubljani, v četrtek, 19. novembra 1903. Letnik XXXI Bajka o jorkem gnezdu in žuljavih rokah- Trije modrci liberalne stranke so v res niči izpolnili naše pričakovanje in so storili naši obstrukciji to uslugo, da so z ono naivnostjo, ki se človeku vrača v času ostare-losti, razložili slabe strani svoje postojanke. Tu podajamo iz njih govorov politično bilanco liberalne stranke in njene modrosti. Glede obstrukcije so liberalci popolnoma na nejasnem. Dr. Ferjančič je v Kamniku trdil, da je obstrukcija »nemoralna, nepostavna in protizakonita«, dr. Tavčar je s sebi lastno izobrazbo rekel, da je obstrukcija »lumparija«, »šemarija« in »kozlarija«, — a Plantan je hvalil češko obstrukcijo in celo grozil Koerberju z obstrukcijo. Preden se torej o tem razgovarjamo z liberalci, se naj ti sami med seboj p o u č e, da bodo vedeli vsaj, kaj je obstrukcija. Dr. Tavčar je izjavil, da je obstrukcija nekaj »zabitega«, nekaj »oslovskega«, Plantan je pa hvalil politično razsodnost čeških obstrukcionistov 1 Slovensko-neiriška zveza se je pokazala kot Ahilova peta, oziroma narodna rana, na kateri hira narodno napredna stranka. Dr. Ferjančič jo je izkušal zagovarjati, ker se jej ima zahvaliti za mandat, dr. Tavčar je pa molčal kakor zid o njej, dasi ves slovenski svet vpraSuje, doklej bo še trpela. Plantan je pa priporočal Bkupnost slovanskih strank proti nemški vzajemnosti, a samo — na Dunaju! Liberalci hočejo biti torej dvoživke: na Dunaju Slovani, v Ljubljani pa Schweglovi strežaji. Na Dunaju bodo baronu Schweglu sekali bridke rane, doma v Ljubljani mu jih bodo pa Iečili na stroške slovenskega ljudstva. Dalje je zanimivo to, da med tem, ko hoče katoliško narodna stranka pripomoči mestom, da bodo v njih zmagali obrtniški meščanski kandidatje, ki bi skupno s kmečkimi delali za splošno korist dežele, pa liberalci naglašajo nasprotne interese mest in dežele, da bi se meščan in poljedelec med seboj bojevala in bi potem liberalni uradnik mogel zmagovati nad njima. Zato je dr. Tavčar nagovoril svoje po-slušavce: »Vi, ki st9 pametni in inteligentni možje«, a o kmetih je trdil, da »ne znajo do pet šteti«, da so »slepo orodje v rokah duhovščine« in jih je primerjal s »kravi oami«. In dve tretjini Tavčarjevih posluša vcev, uradniki, ki so plačani cd teh »kra-vic«, sta temu pritrjevali, ponosni, da jih imenuje »inteligentne« mož, ki je svojo izobrazbo pred njimi razkrival z izrazi: »far-ška ošabnost«, »kozlarija«, »šemarija«, »hudičeva laž« itd.! Kmetom je odrekal dr. Tavčar sploh vsako opravičenost do številnejšega zastopstva in se je spozabil tako daleč, da je klical: »Naš kmet je bil že dozdaj v deželni zbornici tako zastopan, da bolje ni mogel biti zastopan. Naš kmet je imel v deželni zbornici, odkar obstoji deželni zbor, gorko svoje gnezdo.« Bomo videli, kaj bodo kmetje na javnih shodih odgovorili na bajko o svojem »gor-kem gnezdu« v deželnem zboru! Mi smo s Številkami dokazali dne 12. nov.: kako je razmerje med kmečkimi in mest nimi davki. Dr. Tavčar se na shodu ni upal dotakniti teh številk, kakor tudi »Na- rod" ves čas že molči o njih. Dr. Tavčar si je pa sestavil neke druge številke, pri ka terih je povsod pridejal: Večino tega plačujejo mesta ter je izvajal iz tega goro-stasni zaključek: »Polovica vsega tistega, kar se je za kmeta napravilo, se je napravilo iz mestnih žuljev". Ali je dr. Tavčar pokazal svoje roke in svoje žulie? Ali so dvignili svoje »žuljave" roke pri tem go spodje birokrati, ki so mu pritrjevali, ki uživajo največ dobrot od dežele, a solda ne plačujejo za to ? Jako slabo uslugo je storil dr. Tavčar učiteljskemu stanu. Izjavil je, da »prej nikake volilne reforme, predno se ne u r e d e učiteljske plače"! b tem je postavil učiteljstvo v direktno nasprotstvo z najpopularnejšo ljudsko zahtevo. On je kriv, če bo ljudstvo iz tega izvajalo neljube posledice. A ravno učiteljem je dal tudi jako slabo tolažbo, ko je izjavil, da dežela ni zmožna niti 100.000 K dati v podporo po ujmam prizadetim kmetom in imenoval dotični predlog katoliško-narodnih poslancev »golo špekulacijo". Odkod bo pa potem vzel dr. Tavčar za učitelje 1 milijon kron, ako obsoja celo jako pametno misel dr. Šusteršičevo, da se naj ta denar dobi po posebnem davku na one stanove, ki imajo največ vžitka od šolstva? To je »gola špekulacija", dr. Tavčar! Popolnoma je zamolčal dr. Tavčar, da je gospodarstvo liberalne večine prigospo-darilo že doslej čez pol milijona primanjkljaja, za katerega ni pokritja. Pač pa je trdil, da kmetje ne dobe zaradi obstrukcije ničesa, ter nadaljeval: „ M i bodemo v deželnem odboru že skrbeli, da naši »o-lilci ne bodo prevelike škode imeli." Torej zopet: »Liberalcem groš, klerikalcem knof!" Vendar, naj dr. Tavčar nikar ne moti sebe in svojih liberalcev s kakimi fantazijami! Vdak vinar, ki ga bode izdal deželni odbor brez pritrjenja deželnega zbora pristašem liberalne Btranke, bodo plačali gospodje iz svojega žepa I Potem jih bo kmalu minilo veselje do »grošev" in »kno-fov". Molčal je dr. Tavčar o krivici sedanjega volivnega reda, ko gospodari v kranjski deželi deset nemških grajščinskih zastopnikov! Za strašno zabite je moral imeti svoje »inteligentne« poslušalce, ko se jim je drznil reči: » Če bi v življenje stopila volilna reforma, kakor so jo izbljuvali razgreti mož gani dr. Šusteršiča, ne bili bi z njo oslepar-jeni slovenski liberalci, pač pa bi bil z njo osleparjen slovenski narod na Kranjskem!« In vendar je nehote dr. Tavčar v tem stavku priznal veliko resnico :Slovenski liberalci niso slovenski narod, niBO zastopniki naroda, ampak so nekaj čisto ljudstvu tujega! Sicer pa naj psihiatri premišljajo, kako je mogel priti dr. Tavčar do trditve, da bi bil slovenski narod osleparjen, ako izgube premoč nad njim nemški baroni in uradniki, in ako bi bili izvoljeni po splošni in enaki volilni pravici sami narodni poslanoi, ki ne bi izdajali svojega rodu v službi ohole nemške gospode! Tudi za humor skrbe liberalni modrci, ko razlagajo zdaj svoj znani »Treppenwitz«. Glasovali so namreč -sa nujnost predloga o izpremembi volivnega reda. Zdaj pa ti modrci okoli pridigajo: ta zadeva ni nujna. Dr. Tavčar trdi, da je nujnost te predloge sploh „nezmisel«. Torej je »voditelj inteligence" glasoval za „nezmiBel"! Lepo priznanje ! Dr. Šusteršiču in drugim deželno-zbor-3kim poslancem pa kliče Schvveglov zavez-.iik, v svesti si, da govori v imenu svojih nemških gospodarjev: »Zapišejo si naj pod uvojo mašno kapo, da volilna reforma potom nujnega predloga nikdar več ne pride pred deželni zbor kranjski.« Nikdar več? To se pravi pač, da ne upate nikdar več postati narodni in napredni! Vkljub temu žalostnemu priznanju, da nimajo ničesar upati od ljudstva, ampak le od nemštva, pa izkuSajo ti modrci vzbuditi misel, da so silno »korajžni«. Dr. Tavčar je ob pozni uri v vinorodni Dolenjski trdil: uMi niti prsta nismo ganili, da bi se bil deželni zbor zaključil: nasprotno, nam je klerikalna obstrukcija voda na naš mlin." Morda dr. Tavčar res ni prsta ganil takrat, ko je prosil barona Heina : »Ekscelenoa, zaključite deželni zbor!« Značilno je, da dr. Tavčar niti najmanjše stvarce ni mogel navesti, katero bi bil storil za svoje mestne volivce. In tak poslanec se upa trditi, da zastopa mesta proti onim, ki jih hočejo izkoristiti ? Tako so torej liberalci zopet dokazali, di no duševno inferiorni za kat. narodnimi poslanci, da nimajo novih mož, niti novega duha, da so odvisni od Nemcev, da ne smejo niti črhniti proti predpravicam oholih nemških baronov, da nimajo ljudstva in da so mu sovražni, da S'j pa tudi izpremeniti in pomladiti več ne morejo, ampak da bodo ostali prilepljeni na svojih stolcih kakor doslej, dokler mladi, sveži veter volivne reforme ne zaveje po krnnjski deželi. In glejte, trije modrci: S tem stavkom, katerega resničnost sami čutite, a se ga ne upate izreči, je opravičena obstr uk-c i j a. Razlagajte jo, kakor hočete, izmišljujte si bajke o gorkih kmečkih gnezdih in o žuljavih rokah gospodov c. kr. nadsvetni-kov extra statum itd. — to je vse eno. Istina OBtane, da sta sedanji volivni red in vladni zistem napačna — in dokler ostane ta krivica, je obstrukcija kot edino sredstvo zoper njo — opravičena. Davčni vijak- Dunaj, 18. nov. Včeraj sem iz proračuna za leto 1904 navedel le nekatere važnejše številke. Morda ustrežem čitateljem, ako te številke malo pojasnim. Iz pojasnila bode razvidno, da ima pri nas v Avstriji poleg § 14 prvo besedo davčni vijak. Sicer je res, da krava pri gobcu molze. Država je ona krava, od katere za htevajo vsi mnogo zdravega in mastnega mleka. Da pa se to zgodi, treba je kravo tudi dobro krmiti, z drugimi besedami, država potrebuje dohodkov. Zato vidimo, da se od leta do leta množe zahteve in potrebe prebivalstva, in da s temi zahtevami rastri tudi državni troški, katere iztiska davčni vijak. Tako so se v 1. 1900 državni troški pomnožili za 58 milijonov kron, v letu 1901 za 44, v 1. 1902 za 41 milijonov, in v tekočem letu za 25 milijonov. Človek mora nehote vzdihniti: Kje je meja, kdaj bode konec, kje se bode jemalo ? Finančni minister je včeraj sam opozarjal na deficit, na strašilo, katerega se boji vsak fin. minister, ako država ne dobi novih virov za dohodke. A kje ? Saj sta pri nas že zrak in solnčna svetloba obdačena. Finančna uprava proračunava za bodoče leto prebitka 2 738 700 kron. Torej se ravnotežje še vzdržuje. Pa kako? To ravnotežje je lo umetno ali vsaj slučajno. Tako je finančna uprava vštela med dohodke bodočega leta 9 milijonov pokojninskega zaklada za poštne uslužbence po deželi. Trgovinsko ministrstvo je namreč prevzelo pokojnine za poštne uslužbence, , nabrani pokojninski zaklad pa je dobila,dr-"r' žava, ki za bodočnost prevzame novo breme. Dalje si finančna uprava na sladornih premiiah prihrani 13 8 milijona ter računa na 6 5 milijona več dohodkov iz sladornega davka. Torej samo pri sladorju se d< hedki v bodočem letu povišajo skoraj za 21 mili^,,. jonov. Pri konverziji rente prihrani država 7 2 milijona. H i š n i davek se pomnoži za 3 48 milijona in osebna doho-darina za 2 88 mil jona. Iz tega je razvidno, da se ravnotežje v državnem gospodarstvu vzdržuje le z davčnim vijakom. Bodočnost pa bode še mncgo slabša. Država gradi nove železnice in dela priprave za vodne ceste. Za 1. 1904 hoče vlada najeti novega dolga 23157 milijona kron ; s tem se stalno pomnoži letne obresti od državnih dolgov. Velika rana na državnem upravnem telesu so avstrijske železnice. Za prihodnje leto znašajo po proračunu prometni dohodki drž. železnic 283*21, troški pa 222 74 milijona kron, prometni prebitek torej 60 890 000 kron. Ker pa letne obresti in amortizacija za železnice najetega posojila znašajo 126-8 2 milijona, torej mora država iz drugih dohodkov samo za železnice še doplača t i 66,355.00 0. Za železnice najeti kapitai znaša 2715 milijonov, ki se obrestujejo po 2 23 % . To je površna slika državnega proračuna, ki je povsem neugoden, a bode še neugodnejši. Položaj v državnem zboru. Nemška napredna stranka je imela sejo, v kateri je razpravljala o Korberjevem govoru v zbornici. Zlasti je presojala njegovo izjavo glede koncesij, ki jih je vlada dovolila Ogrski. Povdarjal se je velik državno-pravni pomen teh koncesij, ki morajo nedvomno vplivati na gospodarske razmere obeh državnih polovic. Obsojala je tudi češko obstrukcijo. — Nemške stranke zastopajo stališče, da tako dolgo o parlamentarni razpravi nagodbe ne more biti govora, dokler se ne pojasni, kakšne vojaške koncesije je dobila Ogrska. Avstrijski parlament mora gledati na to, da vzdrži pokonci ednotnost armade. Naučili minister odstopi. čuje se, da se naučni minister Ha r tel, ko ozdravi, ne povrne več na svoje mesto. Prihodnje mesece bo preživel Hartel na jugu. Podal bo demisijo. Mej časom, da se demi-sija sprejme, bi vodil naučno upravo prvi sekcijski šef v nauSnemgministratvu, dr. pl. B e r u d , o katerem pišejo liberalni listi, da je »klerikalec". Po definitivnem odstopu dr. pl. Hartla namerava prevzeti naučno ministrstvo ministrski predsednik Korber, justično ministrstvo pa namerava izročiti nekemu uradniku. Včerajšnji govor ogrskega ministrskega predsednika. Grof Tisza je za svoj včerajšnji govor dobil ovacije cele ogrske zbornice, da celo mnogo dosedanjih obstrukcijonistov je po tem govoru sklenilo, da se obstrukciji več ne pridružijo. Liudska stranka zahteva sedaj odločno, da Korber odstopi. Nekateri pravijo, da je Korber nalašč izzval Madjare, da si tako zagotovi časten odstop, ker vidi, da dolgo ne bo mogel vstrajati. Razni klubi avstrijskega drž. zbora se posvetujejo, kaj naj na TiHzov govor stori avstrijski parlament. Čuje se, da bo jutri Korber Tiszi ostro odgovoril ter da b-) povdarjal, da se Avstrija tudi nadalje nn odreče voli\u na vse skupne zadeve. Tako bo imv.1 Korber vbo avstrijsko zbornico za seboj. Tisza pa bvojo. In za to se menda gre. Ni izključeno, da je vse skupaj le spretno in dogovorno uprizorjena komedija, ki naj Tiszi ola|ši stal šče v ogrski zbornici in mu pridobi tudi ondi prijateljev, kjer so mu doslej bili nasprotni. Položaj 11 a Ogrskem. < Nek poalanec ograke opozicije pide, da ! se je položaj v parlamentu vsled nepremiš- ! ljenosti grofa Tisze poslabšal. Javno mnenje f je zoper njega, ker ima preveč grehov na t vesti, da bi mu Madjari mogli zaupati v tem j kritičnem položaju. Čtmdalje bo stal na čelu vlade, temboljše za obstrukcijo, ker ne le njegova nespretnost, temveč tudi velika nepriljubljencat njegove osebe je vzrok, da si pridobiva obstrnkoiia vedno večjo priljubljenost v deželi. Popularna oseba, kot je n. pr. grof Apponyi, bi z mnogo manjšimi koncesijami dosegla mir v deželi. Tisza bo pa položaj poslabšal, krona bo morala Madjarom vse zahteve izpolniti, a vsejedno bo postala nepriljubljenejša kakor kdaj poprej. Da se je vlada spomladi zadovoljila z nepoviša nim kontingentom rekrutov, kot je opozicija S zahtevala, bi niti ne bilo govora o narod j nostnih zahtevah, a takrat je vlada označila j zahtevo opozicije kot neizpolnjivo, a pozneje jo je morala vsejedno izpolniti, pa prepozno. j Sedaj se opozicija najbrže ne bo zadovoljila z izpolnitvijo njenih dosedanjih zahtev, ker i se je z izvolitvijo grofa Tisze ministrskim j predsednikom prepričala, da na Dunaju podpirajo vsak sistem, in naj bo še tako ko-rumpiran, ako podpira avstrijske interese na škodo Ogrske. S tem usodepolnim korakom se je znabiti za vedno škodovalo nagodbi. Z novimi volitvami pa bi vlada ne pridobila ničesar, ker bi se le Kossuthova stranka ojačila na škodo vladni. Edini izhod iz te zagate je popularno ministrstvo, ki vč, da Madjari ničosar težje ne prenašajo kakor sile. Zoper to sa vse dvigne takoj, zato je po-mirjenje naroda nujna potreba. Položaj na Ogrskem ]e bil pred 14 dnevi obupen, zdaj je kritičen ; treba je le še enega nepremišljenega koraka grofa Tisze, in potem utegne nastopiti najhujše. V ogrskem parlamentu je prišlo včeraj povodom Korberjevega govora v avstrijski zbornici do živahne debate. Poslanci vsth j strank so razpravljali o njegovih izjavah, j Posl. N e s s y je odločno govoril proti Kčr- \ berju in izjavil, da opoz cija pričakuje, da -ogrska vlada odbije njegove napade. Govor- , nik liberalne stranke, F e i 1 i t z s c h , je! izjavil, da govor dr. Korberja ni pravičen. Za Ogrsko je merodaino samo ono, kar stoji v ogrskih zakonih. Liberalna stranka prote-stuje preti stališču, ki je je zavzel Korber. Ministrski predsednik Tisza je z največjo ostrostjo napadel Korberja. Rekel je, da njeg« nič ne briga ogrsko državno pravo, da Korber nima nič govoriti o ogrskih razmerah Njegove izjave so diletantske, za Ogrsko brez pomena. Te besede je viharno odobravala vsa zbornica. Posl. U g r o n je imenom opozcije pozdravil ta nastop Tisze. Potem je zbornica nadaljevala razpravo o vojaških novincih. Srbi in Bolgari. V Belgradu je začel izhaiati srbsko-bol garski list »Ujedinjenje", ki dela za srbsko-bolgarsko zvezo. V programu se veli: »Ako list di seže svoj cilj, zjedinjenje Srbov in Bolgarov, potem se hočemo združeni vzdigniti na 500.etnega tirana. Iz njegovih krempljev smo se iztrgali šele pred kratkim časom, in tako hočemo zdaj iz njegovih krvavih rok iztrgati našo krvne brate, ki so že zdavnaj uprli svoje poglede na nas za pomoč. S tem bomo utrdili osnovo južnega slovanstva in hočemo iz več samostalnih držav ustanoviti edino ,združeno balkansko (jugoslovansko) državo'.« Nova republika v Ameriki. Na severozapadu južne Amerike se nahaja republika Kolumbija. Ta je imela do Bedaj tudi zemljiško ožino Istmua, katera je ravno na mesiu, kjer se namerja narediti panamski prekop, ki bi bil velikanske važnosti za svetovni promet, ker bi ladije, ki morajo delati sedaj velik ovinek okoli in okoli južne Amerike, hitro, takorekoč z enim skokom prehajale iz Atlantskega v Tihi ocean. Uvažuje koliko koristi bo imela po panamskem prekopu ona država, ki bo imela v oblasti pas zemlje ob panamskem prekopu, so Zjedinjene države skušale priti v to posest. Stopile so v pogajanja z republiko Kolumbijo, da bi dobile oni pas zemlje v najem. Ali Kolumbija je zahtevala več, nego so bile zjedinjene države voljne plačati. Nedavno pa je na ozemlju Istmus počila vstaja proti Kolumbiji in proglašena je republika Istmus. To je skoraj gotovo delo Z|edinjenih držav, kakor so svojedobno netile upor na Kubi proti španski in se jim je končno tudi res posrečilo, da se je Kuba prikllopila Zjedinjenim državam. Tak udarec je zadel sedaj Kolumbijo. Sedaj nastavla nova republika Istmus bo prešibka, da bi se upirala zahtevam mo • gočnih Zjedinjenih držav in te dobč gotovo oni pas zemlje v zakup za kako bagatelo, a pomnožč s tem zopet svojo gigantsko moč na svetovnem trgu. One hočejo dobiti vso Ameriko v oblast in njihova konkurenca stavlja že danes v resno nevarnost gospodarske interese tudi vse Evrope. Obstanek nove republike Istmus je etapa na zmagovalnem potu Amerike po vsem svetu. V New Yorku je ie otvorjen konzulat nove republike, raz kateri vihra zastava panamske republike. Zastava ima štiri polja. Gorenje levo polje na levi je modro, spodnje polje na desni je rdeče, ostala dela Bta pa bela. \z brzojavk. Trst. »Piccolo« pravi, da bodo otvor-jeni prosti laški vseučiliški tečaji v Inomostu že tekoči meseo, ako ne pride kaj posebnega vmes. Otvoritveni govor bo imel laški literat Gvido Mazzoni. Line. »Linzer Volksblatt« prinaša članek, v katerem priporoča, naj bi se v drž. zboru združili nemški konservativci in kršč. socialci, katerim naj bi se pridružili vsi Nemci, kateri stoje na kršč. stališču. Budimpešta. Tekom včerajšnje seje drž. zbora so se Košutovci v hodnikih sprli med seboj. Radikalni del Košuto ve stranke je ostro napadal Košuta. Med poslancema 01ay in Polony je nastal tak razpor, da se bodeta dvobojevala. Budimpešta. »Magyar Orszag« dvomi, ako bo Tisza stališče, katero je včeraj zavzel v zbornici, zavzemal tudi pri kroni. List zahteva odstop Korberja, ker se umešava v ogrske zadeve. Dunaj, lzvrševalni odbor nemških strank se je takoj včeraj popoludne posvetoval o vsled Tiszovega govora nastalem položaju. Dunaj. Ogrski ministrski predsednik Tisia in finančni minister Lukacs sta se pripeljala k skupni ministrski konferenci, ki se bode bavila s proračunom, katerega bo predložiti delegacijam. N e w Y o r k. V San Domingu je jako resen položaj. Mesto oblega 4000 mož pod poveljstvom generala Richardo, ki v par dneh napade mesto. Berolin. Poslanec dr. E i s e n k o 1 b pride sem. Govoril bo na dveh shodih. Petrograd. Na prošnjo matere bolgarskega kneza je ruska carica-vdova naložila ruskemu rudečemu križu, katerega predsednica je, da po vsej Rusiji pri redi splošno nabiranje milo-darov za makedonske begunce. Berolin. Turčija je pri Kruppu naročila za 6 milijonov mark novih topov. Dunaj. Navzočnost grškega kralja na Dunaju ima namen ustvariti vojaško zvezo mej Avstrijo in Grško za slučaj vojne na Balkanu. Dunaj. Socialni demokratje namera- ; vajo nujno predlagati, naj se nižjeavstrijskega , ces. namestnika odstavi. ' Praga. Češki juristi pripravljajo shod, j na katerem bodo nazpravljali o narodnostnih i in stanovskih zadevah. Budimpešta. Tisza je zopet pričel j pogajanja z obstrukcijo. Predlagal je baje • obstrukciji, naj stavi v zbornici nek predlog, s katerega lahko tudi vlada odobri ter potem . z »žirom na to lahko častno ustavi ob- i strukcijo. j Carigrad. Vsa prizadevanja Rusije : in Avstrije, da bi Turčija odobrila predloge, j ki so bili sklenjeni v Miirzstegu, so zaman, i Sultanov odpor je vsak dan večji; hoče celo pogajanja prekiniti. Rusija in Avstrija bodeta predložili Turčiji ultimat u m. Čuje se, da zahtevati vsprejem kontrolnih zahtev tekom treh dni. Krakov. Dopolnilne volitve na mesto odstopivših rusinskih deželnih poslancev bodo prihodnje leto. London. Angleški grozi nova vojska. Angleška ekspedicija v Tibet je pričela prodirati proti Jangtsa. Tibet računa na rusko podporo. Indijski podkralj je s štirimi vojnimi ladijami odplul v perzijski zaliv. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. novembra. Nasilni sistem Korber Gleispachov na Koroškem. Pod tem naBlovom prinaša praška „Politik" lep in temeljit članek o naših razmerah na koroških sodiščih. Med drugim piše: Hoteli so natihoma in nemoteni justificirati nekega zločinca, ednega največjih delinkventov v deželi: Namreč slovenski jezik, slovenski narod sploh. Ze se je zdelo, da so naši bratje v smrtnem boju, da pešajo v vroči bitvi za svojo narodno eksistenco. Le tu in tam je še zajeknil obupni glas na pomoč, le tu in tam smo za-čuli ii njihove srede smrtni klic: „M o r i -turi vos salutantl" Potem pa so tudi utihnili ti posledni svarilni glasovi slovenskega naroda na Koroškem, in vse se je zdelo izgubljeno, za vekomaj izgubljeno, ln vendar je prišlo drugače. Se ni dospel zadnji trenotek, še ni odložila hrabra „četica" Slovencev končno orožja v boju za življenje, nenadoma je prišla pomoč in dvignil se je nov, smrtno-drzni vpad v tesno sklenjene čete zmage pijanega sovražnika. — In dandanes ni več miru! Divja nov boj, boj na nož 1" Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda »Pivka" v Št. Petru na Krasu se bo vršil v nedeljo 22. novembra t. 1. ob 5. uri popoldne v prostorih g. Ivana Spi-larja. — K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. Imenovanje. Absolvirani pravnik g. Rudolf S a r k je imenovan c. kr. avskul-tantom pri okrožnem sodišču v Sarajevu. Zopet slovenski avskultant, ki si mora služiti svoj k?uh v Bosni, medtem, ko se v domovini šopirijo nesposobni tujci! Ljudski glas — birokraški glas. Kdor hoče vedeti, kaj je danes liberalna stranka na Kranjskem, naj gre pogledat poslušalstvo liberalnih govornikov. Na Tavčar-Plantanovem shodu v Novem mestu in na dr. Ferjančičevem shodu v Kamniku sta bili debeli dve tretjini poslušalcev uradniki, in le ena tretjina meščanov, med katerimi so bili večinoma taki, ki so kakorkoli na uradništvo navezani ali pa pripadajo najzvestejšim in najsramnejšim »Narodovim« vernikom. To uradništvo je le deloma slovensko; mnogo je med njimi štre-berjev, kateri mislijo, da je dobro, če se navzgor izve, da so pristaši slovensko-nemške liberalne zveze. Saj parola zanje je politični patronat barona Heina nad Tavčar Sehvvegl-ovo zvezo. Njih glas skupaj je torej pravzaprav le Ileinov glas. In temu glasu nasproti se oglaša na katol. narodnih ljudskih shodih pravi ljudskiglas! 6. Fajdiga iz Kamnika nam poroča, da on ni govoril pri dr. Ferjančičevem shodu tega, kar mu »Narod« podtika, da naj bi namreč »klerikalce" kot nesramne škodljivce izgnali iz deželnega zbora s pasjimi biči, kar smo potem tudi mi priobčili v vednost svo jim čitateljem. Gospod Fajdiga trdi, da je govoril zoper vsako obstrukcijo v zborniciali vodsekih. To je seveda nekaj čisto drugačnega, nego je poročal »Narod«. Zvišanje doklad? »Prosveta«, organ prijatelja srbske narodne prosvete, prinaša iz učiteljskih krogov vest, da se bodo deželne doklade na Kranjskem zvečale za 4% zaradi zvišanja učiteljskih plač. Čudna pot: Čez Srbsko sem nam doklade zvišujejo! Boj na Koroškem in liberalci. Menili smo doslej, da ima »Slov. Narod« vsaj malo možatosti, vsaj nekaj dobre volje, da izvojujemo složno, roko v roki, pravico slovenskemu jeziku na Koroškem. A videli smo zadnji čas, da je bilo to naše mnenje naivno, ker liberalci ne poznajo več poštenja in nikakega rodoljublja. Njihovo zaklinjanje o narodnosti so puhle fraze, je sam humbug; rodoljubje imajo le na jeziku, v srcu zanje ni več prostora. »SI. Narod« vedno zatrjuje, da liberalna stranka stavi vedno občenarodne interese nad strankarske, ob vsaki priliki nam to zagotavlja, in slednjič, če bi to ho teli verjeti, ne moremo več Kdor se čuti krivega, kogar peče vest, kriči in bobna v i svet o svoji poštenosti, hoče prepričati sa-j mega sebe in prevpiti svojo vest! Odbor, : k i je vodil vso akcijo glede ravnopravnost! I 11 izdal našo skupno akcijo, ko je dal Nemcem priliko, da preprečijo zmago slovenskemu jeziku. Kako je v istini rodoljubje liberalcev in kako sebe postavljajo nad vsako stvar, o tem se je strmeči slovenski svet prepričal iz zahrbtnega delovanja enega glavnih ko-rifej liberalne stranke, dr. Ferjančiča. Zdaj smo na jasnem. Kdor ima oči, naj iz-pre gleda! — Ženo in sebe zaklal. Podstuden-šek z Gojeda nad Kamnikom, ki je pred kratkim zaklal svojo ženo, je te dni sam sebi zadal nevarno rano. Zabodel se je z velikim nožem v levo stran života, in nato hitel k sosedu, ki mu je nož izruval. Podstuden-šek je n»to izginil brez sledu. — Velik krojaški kongres se vrši na Dunaju dne 31. novembra ter 1. in 2. decembra. — Nov poštni urad. Dne 1. decembra t. 1. odpre sa v vasi Staizern, v okraju kočevskem, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter obenem služboval kot nabiralnica poštno - hranilnič-nega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po poštni vožnji Kočevje Banjaloka na Kranjskem. — Iz Prevalj na Koroškem Že zadnjič sem vam poročal nekaj o naših škandaloznih šolskih razmerah. Sprejmite šo te vrste. V naši župniji smo tako srečni, da imamo kar tri ljudske šole, in Bicer šest-razredno šalo na Provaijah, ki je čisto nemška, dasiravno jo obiskuje nad 90 odstotkov slovenskih otrok in komaj 10 odstotkov nemških otrok. V prvem razredu, kateri šteje letoa nad 60 učencev, jo komaj pet otrok, ki razumejo nemški, in vendar jevespouknemški, tako da se otroci niti brati niti pisati slovenski ne naučijo. Zdaj si pa predstavljajte uboge revčke: osem let hodi v šolo, izdola šest razredov, uči se vae mogoče, a slovenskih črk ne pozna in še svojega imena slovenski zapisati ne zna. Žalostno, vendar res! Potem imamo enoraz-redno utrakvistično ali dvojezično šolo na Fari, v katero zahaja pa le malo otrok. Vzrok je menda, ker v šoli več spijo, kakor se učijo. Ob novem letu pojde učitelj v zasluženi pokoj. Se bolj žalostne pa so razmere na dvorazredni utrakvistični šoii na Lešah, v katero pohajajo delavski in kmetaki otroci, izključno Slovenci. Lansko leto sta poučevala na tej šoli dva učitelja, en Slovenec in en Nemec. LetoB pa so slovenskega učitelja prestavili in na njegovo me-sto določili učiteljico — trdo Nemko. Kako naj poučuje učiteljica, ki je slovenskega jezika popolnoma nezmožna, v prvem razredu čisto slovenske otroke, ki niso morebiti še nikdar nemške besede čuli? Vsled raznih pritožb so novonastavljeno učiteljico zopet odpoklicali in na Leše poslali drugo učiteljico, o kateri se je reklo, da zna slovenski, dasiravno je sama odločno zatrjevala, da slovenskega jezika ni zmožna in zato tudi slovenskih otrok poučevati ne more. Pa zastonj je bilo vse zatrjevanje, zastonj vse upiranje. Udati se je morala volji višjih. Akaj se aedaj v šoli godi, to J e s o P a največji škandal. Otroci sami Slovenci, učiteljica govori in poučuje samo nemški, in to t prvem razredu na takozvani d v o j e z i č n i š oli. Ker otroci tuje govorice ne razumejo, kriči učiteljica nad njimi in jih pretepa, da j e ed- koroške naprosil nas, je naprosil ur ništvo nasprotnega lista, naj o tej stvari molčimo, naj ne polemizujemo brezplodno, da no uničimo že vnaprej vspehov, ki bi se morda dali doseči. Mi smo molčali; na prvi strupeni in blatni napad nismo odgovorili ničesar celih 14 dni! »Slov. Narod« je dobil pogum; udaril je drugič na nas, bruhnil je gnoj in smrad, nesramne in podle psovke »sleparji« itd. nam je zalučil v obraz, hoteč nas spraviti v polemiko. To sa mu je posrečilo. In danes vprašamo poštene, res rodoljubne Slovence, ali ni imel /»Narod« že takrat namena, uničiti vsak vspeh, ki bi se dal doseči za Koroško. Z brezprimerno zlobo je lajal na nas, in ko smo mu odgovorili pošteno in objektivno ter navedli stvarne razloge glede knezoškofa Kahna in povedali odločno svoje mnenje o knozoškofovem nastopu, seveda ni zadovoljen, sedaj hoče, naj njemu izdamo svojega zaupnika. Ta je debela. List, kateri se ne upa reči baronu Heinu niti trohe tega, kar smo mi povedali škofu Kahnu, list, kateri v izdajski zvezi z, Nemci ne črhne niti besede proti oholostim nemških baronov, list, kateri igra le na videz narodno vlogo, da zakriva z njo svoje izdajstvo — ta list se drzne nas psovati ? I »Narod« več ne pozna drugačne govorice, razun psovanja, on govori b koli in cepci, zato tudi stvarnih odgovorov noče razumeti. S tem je pokazal prvič, koliko mu je za zmago slovenske pravične stvari. Drugič je pokazal zopet svoje rodoljubno srce, ko je s o b e rajo otroci že vsi zbegani, in nekateri stariši že u p i■ oje otroke še v šolo pošiljati. Tako brutalno se širi pri nas nemška omika. — Stajarsko novice. 14 srn je ustrelil Č. g. Fr. Planinec, ki je iz Starega trga prestavljen v Pišece, je od 1. oktobra do srede novembra ustrelil na lovu 14 srn. — Palec mu je odrezala vrvica. V Niklasdorfu na Stajarskem se je peljal na sprehod tovarniški rav natelj Rinderknecht. Poleg voza je tekel njegov pes, katerega je imel privezanega na Bladkorni. vrvici. Nakrat plane pes proti nekemu drugemu psu, in vrvica se je tako napela, da je ravnatelju popolnoma odrezala prst. — Porotna sodišča. V ponedeljek prideta pred celjsko porotno sodišče Avgust Korun radi tatvine in Karol Plesnik radi ropa. V torek, 24. t. m., pride pred porotnike bivši tajnik oeljBkega okrajnega zastopa, Jožef Kosem, radi goljufije. Čuje se, da ga bo zagovarjal dr. Tavčar. V sredo bo obravnava proti Andreju M a r i n c u radi požiga. Pred mariborskim porotnim sodiščem je bila obsojena 20letna delavka Genovefa BračiC radi tatvine in goljufije na dve leti težke ječe. — Iz Novega Mesta. V nedeljo, dne 22. t. m. prired" »Pevski zbor obrtne zadruge« v Novem mestu v gostilni pri »Slonu« svoj prvi koncert s petjem. Zbor obstoji iz clobro izvežbanih pevcev. Čisti prebitek namenjen je v podporo sta- rim onemoglim obrtnikom. Zanimanje med občinstvom je veliko, ker se je temu zboru prerokovala smrt, predno nastopi. Vabila z vsporedom se razpofiiljajo. — Beda srbskih učiteljev. Učitelji kragujevačbega okraja že tri mesece niso dobili nobene plača. Njih glaBilo »Prosveta« pravi, da ni upati, da bi letos sploh Se kaj dobili. Kliče jih k združenju in k pogum nemu delu za zboljšanje tega neznosnega stanja — Učiteljice brez službe. Na Hr vaškem je 612 izprašanih učiteljic, ki ne morejo dobiti službe, ker manjka učiteljskih mest. — Vzajemno zavarovalnico za učitelje so ustanovili na Bolgarskem. Zadruga je že začela poslovati. Vsak zadružnik plačuje en dinar na mesec in po njegovi smrti dobi rodbina 1000 dinarjev. — Poštne vesti. Računski podčastnik artil. polka štev. 9., g. Jožef S t r u k 1 , je imenovan poštnim asistentom v okrožju poštnega ravnateljstva za Stajarsko in Koroško. — Prestavljena sta na lastno prošnjo poštna asistenta g. Frano I r g o 1 i č iz Celja v Maribor in g. Martin G r a t z iz Ptuja v C-lje. — Mariborske občinske volitve. Danes ae vršijo v Miriboru občinske vo litve v III. razredu. Slovenci sicer svojih kandidatov niso postavili, ampak so dali vo-licem prosto voljo. Bržkone bo zmag la v tem razredu socijaldemokraška stranka, ki razvija živahno agitacijo Nemški nacijonalci so poklicali na pomoč za agitacijo nemške burše z Gr«dca. — Ubit. Na hlape* Božiča se je v Za-rečici pri Postojni zvrnil z listjem naloženi voz ter ga ubil. — Savinja jo radi deževja pri Calju prestopil? bregove. — Za mesarje. Upravni svet paro-brodne družbe avstrijskega »Lloyda« razpisuje za ltto 1904 dobavo raznovrstnega mesa. Ponudbe je vposlati omenjenemu upravnemu svetu do 5. decembra 1.1. Pogoje kakor tudi podrobnosti gledč množine in kakovosti mesa naznani tudi pisarna trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Hrvatske novice Župnik Je meršič nastopil kazen. Predvčerajšnjim je nastopil gospod Ivan Jemeršič, župnik grubišnopoljski, dosojeni mu zapor štirih mesecev radi sodelovanja pri poletnem narodnem g banju. V nedeijo ae je po slovil od svoiih župljanov, ki so ga spremili plakaje. — Električna ž e l e zni c a. Med Dubrovnikom in Gružom sa zgradi električna cestna železnica, kot prva v Dalmaciji.— Ljudski shodi so še vedno vkljub neugodnemu in hladaemu vremenu na dnevnem redu. V nedeljo se vrSe zopet skupščine na štirih krajih, v Gospiču, že vdru-gič letos, v Bakru. vGjurgjevcu in v Vrbovcu. — Časnikarstvo. List »PodravBC«, ki je izhajal v Virju ob Dravi dvakrat na mesec, se bo zdaj najbrže pretvoril v tednik. — Izseljevanje. Meseca avgusta se je iz Hrvatsko in Slavonije izselilo 1239 oseb, večinoma v Ameriko. To je dokaz nesrečnemu madjaronskemu gospodarstvu v Banovini. — Mrtvega so našli 23 let starega Franca Tonina iz Jevnice, občina KandarSe. Božjast ga je vrgla na tla, kjer je mrtev obležal. — Na avstrijskih vseučiliščih je bilo lani v zimskem semestru 16 761 dijakov. Na Dunaju je bilo 5910, v Gradou 1414 dijakov. Umrl je v vojaški bolnici v Budimpešti nadporočnik pešpolka št. 12, gospod Franc Habian, doma iz Gorenje Krke, okraj L'tna. Vinski semenj bo 22. novembra v Metliki. Sava je narastla pri Litiji na 2 metra 20 cm. — Olepševalno društvo se je ustanovilo v Starem trgu pn Ložu. Tako društvo ima tudi Dolenji L gatec. — Lovec se je obstrelll. Lovec Fr. Cerar iz Prevoj se je včeraj obstrelil. Ko je prišel z lova domov in snažil puško, padla trnu je iz rok in se je sprožila. Strel mu je šel v levo roko in mu prestrelil žilo. — Cesar ustrelil 2000 srn. Naš cesar je predvčerajšnjim v Eisenerzu ustrelil 2000. srno. — Prestavljen je dež. vladni konceptni praktikant dr. Leo vitez H a 1 b a n na Nižje Avstrijsko. — Razpisane učiteljske službe so: nadučiteljsfca služba v Preski, naduSitaliska služba v Sostrem in učiteljski službi na Vrhniki in pri Devici Mariji v Polju. — Prestavljen je davčni inšpektor g. Karol Novotny iz Ljubnega v Konjice, finančni koncipist g. dr. Fr. Stožir pa pride iz Konjic v Ljubno. — Parčka. Poročil se je v B ljah g. Janko Hrast, c. kr. gozdar na Voiskem, rodom iz Kobarida, z gdč. Malko N e m-č e v o , hčerko veleposestnika g. Nemca v Biljah. — Pod tržaško deželno sodnijo je 155.000 Slovencev in Hrvatov in le 115.000 Italijanov. Ker se »Italijanom« prištevajo tudi taki, ki so le navidez Italijani, je pravzaprav Italiianov pod okrožjem tržaške dež. sodnije le 29 odstotkov, ne pa 29 odstotkov Slovanov, kakor je lagal te dni »Piccolo«. — Bojkot »Marburger Zeitung«. Kakor ne pripoveduje, so sklenili mariborski socijaldemokratje, da bojkotirajo vse gostilne, kavarne in trgovine, katere so naročene na »Marburgerco«. Slovenci jih bodo prav krepko podpirali in v tem oziru posnemali. Morda prično končno tudi Slovenci v Ljubljani ogibati se onih gOBtiln in kavarn, ki so naročene n. pr. na „Grazer Tagblatt«. — Naši novci jim dišijo. V Pekrah pri Mariboru se nahaja mlin slavnega Nemca Reiserja. Neki viničar je pripeljal 4 vagone koruze v mlin, da se mu zmelje. Zato je plačal 2 K 10 v. Ko je zvagal moko, bila je 35 klg lažja, kakor koruza. Ubogi vi ničar niti tožiti^ ne more, ker je pri Nemcu v službi. — Kletarski tečaji. Kmalo ni tako potrebnega poduka, kakor so kletarski ta čaji za vinogradnike. Moramo pripoznati, da velika večina istih ša dandanes ne ve, kako j je treba z vinom ravnati, da se doseže nje i gova popolna kvaliteta. Rudi tega priredi j tudi letos c kr. vinarski nadzornik B. Ska-• licky v Rudolfovem pri državni kleti isto | tam več tridnevnih kletarskih tačajev, pri ; katerih se vinogradniki, vinski trgovci in ' gostilničarji lahno urinega kletarstva popol-' noma priuče Revnejšim in oddaljenejšim ; vinogradnikom dovoljuje sa proti ubožnim i spričevalom caio maihne nagrade 10—15 K ; za potne stroške. Upamo, da noben vinogradnik ne zamudi t*>ga za njega tako kr | vavo potrebnega pouka, kajti brez pravil ; nega kletarstva ne d< S:že vsaj boljši vino-' gradnik nobenega pravega uspeha s svojim : pridelkom. Prošnje je vložiti na naslov c. : kr. vinarskega nadzorstva v Rudolfovem i vsaj do 5. decembra 1903. Novice iz kočevskemu okraja. ? Johan Rus, ali »Žagin Johan« z Brež pri R bu ci je v velikanski milosti pri ribniški gospodi in pri »Narodovem« uredništvu Ribniška gospoda piše, Malovrh pa sprejema dopise, ki visoko povzdigujejo Johanove zasluge, češ, on je skrbel preveč za občni blagor, premalo zase — zato mu sreča ni mila — tako se bere med »Narodovimi" vrsticami. Kakšne pa so tiste zasluge ? ? Prva Johanova zasluga Pred nekaj leti je bito že na tem, da postane cesta, ki bi šla od Sodražice skozi Jurjevico in Sajevec do Ribnice, okrajna cesta. To bi bila velikanska korist za občine Jurjevica, Dane in deloma tudi za Ribnico, in sploh za vse, ki vozijo od Sodražice proti Ribnici, ker morajo sedaj daleč okrog hriba. Sam Višnikar je bil tikrat baje še toliko pameten, da se je potpgoval za regulacijo orne-j njene ceste. A »Žagin Johan« je znal to po j svoje preprečiti, pa samo zato, ker je stara cesta bližja njegovi žagi, kakor pa bi bila nova. In njegovi lastni soobčani se mu imajo I danes zahvaliti, da si morajo sami vzdrževati to cesto kot občinsko. ? Druga Johanova zasluga. Prejš-j nje čase je ob deževju večkrat nastopila po-vodenj po ribniški dolini, posebno v zgor-j njem koncu. To ie bila seveda velika škoda. A to škodo so trpeli najmanj jurjeviski občani, ker stanujejo na hribu. Res potreba je bilo na vso moč odvajalnega kanala, a najmanj koristi od njega imajo jurjeviški ob-| čani; še celo nevaren jim je, posebno Bre ' žanom, ker se vleče ravno ob poti, in če i nastopi le malo vode, se lahko kdo v njem | ponesreči. In vandar je morala po Johano-vem prizadevanju jurjeviška občina največ • prispevati za ta kanal, dasi bi ji pri modrem J domačem gospodarstvu tega ne bilo v to- ; liki meri treba. Ne vemo, kako morejo ob [ čani, katerim se je naprtilo na rame to težko breme, tako slepo slediti onemu, ki jim je to naredil, na njegovo povelje glaso- i vati za vsako šo tako neumno peticijo. ? Tretja Johanova zasluga Mesto da bi jurjeviški obdani zidali za vodovod re- j zervoar enkrat, ga bodo zidali baje dvakrat — zopet po Johanovi modrosti. To je tudi zasluga za občni blagor, kaj ne? Sicer pa Johan tuoi za to zaslugo zasluži odlikovanje, saj je gotovo bolj „nobel", imeti dva rezervoarja, nego enega samega! Komur to ne gre v glavo, mu ne moremo pomagati! A taka zasluga »košta", „košta" — pa le kmete ? Četrta Johanova zasluga. »Narod" pravi, da je Johan »prevtč skrbel za druge, premalo pa zase." V enem oziru je to čista resnica. Pa za koga je skrbel? Z*a občino ne I Pač pa se pripoveduje, da je preveč skrbel za tiste, ki so ž njim hodili na lov in katerim je plačeval drage zajtrke in malice. To ga je doli neslo, ne pa skrb za občni blagor! in to so menda one zasluge, ki jih misli »Narodov« dopisnik. Gospoda, za te zasluge, ki si jih je stekel g. Johan zate, pa mu ti sama daj križec na svoje stroške! Kdor ima dobiček, lahko hvali, a kdor izgubi — pa večkrat kolne! lako tudi ljudje kolnejo Johanov konkurz. Če še ne razumeš, ti bomo Se natančnejše povedali, da tebi in drugim nekoliko razjasnimo pojem — o zaslugah! ? Dacar v Dragi. Slavnemu uredništvu »Slovenca" v Ljubljani. Pozivom na notico, obiavljeno v št. 264 »Slovenca" z dnč 14. novembra 1903 pod napisom: »Novega dacaija dobč v Dragi«, se slavno uredništvo prosi, naj v smislu § 19 zakona z dne 17. decembra 1862, št. 6, drž. zak. iz 1 1863, priobči nastopni uradni popravek: Ni res, da dobe v Dragi novega dacarja. Ni res, da se poveri po posebni milosti županovi ta služba — hotelirju Češ-novarju. Ni res, da bi bil hotelir, eStir pa obenem dacar. Ras pa je, da je dež. dacar Cešnovar v Dragi prosil, naj se mu dovoli, da sme prevzeti neko gostilno v Dragi in res je, da se mu to ni dovolilo. — Nadzor-ništvo deželnih naklad v Ljubljani, dne 17. novembra 1903. Ljubljanske novice. Družbinski večer »Slovenske kršč-soc. zveze« bo prihodnjo nedelio ioCuo ob 7. uri zvečer v »Katol. domu«. Iz posebne prijaznosti sodeluje moški in mešani zbor vod-mstskega bralnega in pevskega društva ter tamburaški zbor tega društva, ki bo proiz- i vajal neslednje točke:(U Brož: »Napried« su- j šačka koračnica, tamburaški zbor. K. Knol: ! »Bratska sloga«, valček, tamburaški zbor. i U. Irka: »O; Banovci", tamburaški zbor. j A. Nedved: »Naša zvezda", mešnni zbor. D. Jenko: »Roža v pustinji«, moški zbor. G Bartl: »Venec vojaških narodnih pesmi«, tamb zbor. V. Parma: »Mladi vojaki«, ko raČnica, tamb. zbor. Iv. pl. Zaje: »U boj!«, tamb. zbor. A Foerster: »Ah, ni li žemljica krasna«, mešani zbor. D. Jenko: „Lipa", moški zbor. I, Stjepušin: „Lepa naša domovina", tamb. zbor. M. pl. Farkaš: „Terezin valček", tambur. zbor. U. Brož: »Le petit Carneval«, polka hitra, tambur. zbor. Poleg tega bo na vsporedu še raznovrstna zabava. Vstopnina za člane kršč.-soc. organizacije prosta. K obilni udeležbi vabi odbor. V spomin slavnosti 25letnice okupacije Bosne in Hercegovine so včaraj odkrili na hiši g. Goršeta »Pri novem svetu", kjer se je v Ljubljani slavnost vršila, spominsko ploščo. Na plošči je naslednji napis: „V proslavo 251etnice okupacije Bosne in Hercegovine ob prisotnosti Nj. Visokosti Nadvojvoda Josipa Ferdinanda dne 15 avgusta 1903. Slavnosti so prisostvovali: Fml. pl. Chavanne; generalna majorja pl. Angerholzer in pl. Mannussi; deželni glavar pl. Datela; dvorni svetnik grof Schsff^otsch; mestni župan Ivan Hribar; častna predsednika slavnosti : gimnazijski ravnatalj Senekovič in računski nadsvetnik Svetek; polkovnik 17. pehotnega polka vitez Kerget z mnogimi častniki ter nad 500 okupacijskih udelež-nikov. V slavnostnem odboru ad hoc so bili gg.: Častni predsednik dr. Ivan Svetina, predsednik Anton G o r š e , blagajnik Albert Pogačnik, tajnik Ivan Jenko, sklicatelj Fran Jenko. Slavnostni banket se je vršil v hiši podpisanca, ki je i to ploščo postavil v trajen spomin. Anton Gorše«. Gostovanje gdč. Riickove v Zagrebu. V torek je gostovala gdč. Riickova v vlogi Dezdemone v Shakespearovem »Otellu" na hrvatskem gledališču v Zagrebu. »Obzor« ocenjuje njeno igro med drugim tako-le: »Igra jej je plemenita in povsem naravna, gradi. — Drevje na gornjem koncu vrta proti Streliškim ulicam je posekano. Blagoslovil je danes dopoludne č. gosp. župnik Malenšek razširjeno poslopje Jožefi-nišča na Poljanski cesti. Napad na Kodellijevem. V nedeljo zvečer je bil blizo Kodelijevega gradu hišnik Karol Svetič, stanujoč na sv. Petra nasipu št 53, napaden, in mu je napadalec tudi vzel srebrno uro, srebrno verižico in zlat prstan. Svetič je šel iz Stepanje vasi pijan domov in se vč le malo spominjati, kaj se je ž njim zgodilo. Poškodovan je na obrazu in životu. Iz zapora v blaznico. Franc Pečnik iz Zapuš, ki je pred dnevi napadel svojo ženo s sekiro in jo nevarno poškodoval, nakar je bil prijet in so ga vtaknili v zapor, je bil včeraj iz zaporov deželnega sodišča pripeljan v blaznico na Studenec, ker ni pri zdravi pameti. Izgubila je branjevka Ana Zaje, stanujoča v Merosodnih ulicah št. 1, srebrno žensko uro. Iz bolnice. Včeraj popoludne se je v Vevčah 18letna gostačeva hči, delavka Helena Strus, pri sekanju drv vsekala v levo roko in si odsekala sredinec in kazalec. — Maksu Kotniku, 19 let staremu posestni-kovemu sinu v Prevojah so se včeraj, ko je nakladal slamorezni stroj na voz, Bpla-šili konji in ušli, na kar je stroj padel z voza na njega in ga tako poškodoval, da so ga morali pripeljati v deželno bolnišnico. Miklavžev semenj bo tudi letos postavljen ob južnem robu „Zvezde« na Kongresnem trgu. Razglednico v prid salezijanskemu vzgo-jevališčnemu zavodu so izšle in se prodajajo v trgovini Vaso P e t r i č i c a na Mestnem trgu. Na njih je slika zavoda (nekdanjega rakovniškega gradu) z vsemi poslopji in vrtom. Pri škofovih zavodih v Šent Vidu nad Ljubljano postavljajo zdaj monterji tvrdke Brilckner iz Gradca dva kotla za centralno kurjavo. Na kolodvoru nagloma umrl. Na južnem kolodvoru je danes ob Vjl2. uri nagloma umrl posestnikov sin Frano Krajnik iz Preddvora. Pripeljal sa je bil z vlakom v Ljubljano in je hotal iti v bolnišnico, ker je bil ječen. Ko je izstopil iz vlaka in prišel do trafike pri kolodvoru, je padel na tla in obležal mrtev. Volov strah pred smrtjo. Francu Mež-narju, hlapcu pri mesarju Jagru na sv. Petra cesti št. 81 je včeraj popoldne na sv. Petra aesti ušel vol,, katerega je gnal na klavnico. Vol je dirjal po cesti naprej in zavil po ' Skofjih ulicah na Poljane. Ljudje so na vse strani bežali, ko so videli vola teči in besneti. Na Poljanski cesti so delavci vola prijeli in obdržali, dokler ni hlapec prišel za njim. Vol l je ušel, ker ga je hlapec z vrvjo pretepaval. V Ameriko je odpotovalo včeraj 19izse-: ljencev in sicer 9 s Kranjskega in 10 s Hr-| vaškega. Iz Amerike pa se je pripeljalo včeraj v Ljubliano 20 oseb. Slovensko trgovsko društvo »Merkur" t priredi v nedeljo dne 22. t. m. v areni „Na-i rodnega doma" zabavni večer s sledečim f vsporedom: 1. »Potujoča koncertna kapela«, j komičen peteroepev s spremljevanjem gla-sovirja. Zložil Moric Penschl. V tem petero-spevu nastopi pet društvenikov v utogah »Kljunač", »Hrustavc", »Pelinovec", »Žnab-ljar« in »Zsmašek". 2. »Poatrežček«, komičen kuplet. Zložil A. Sachs. Proizvaja neki brez afektacije in šablone. Bila je to prava | društvenik. 3. Pri zabavnem večeru sodeluje poetična Dezdemona, prav po pesnikovi ka- } i % prijaznosti društvena godba. Vstopnina rakteristiki: plaha, nežna in vitka. V odločnem času, pred smrtjo, ko pred mahlja-jem Otellovim brani svojo čast, je razvila nepričakovano dramatsko moč, kar jasno sve-doči o njeni darovitosti in nenavadnih igralskih sposobnostih.« Kritika hvali tudi njeno čisto izgovarjavo hrvatskega jezika. Upamo, da nam d& naša intendanca priliko, da občudujemo tudi mi gdč. Rttckovo v tej vlogi. Shakespeare se Bploh pri nas premalokrat uprizarja. Intendanca naj bi povabila člana hrvatskega gledališča, g. F i j a n a , da gostuje v vlogi »Otella«. O njegovi igri piše »Obzor«: »Gospod Fijan je bil izvanreden, igral je s pravim umetniškim oduševljenjem in dovršeno kot veliki umetnik.« Upravi bi bilo občinstvo hvaležno, ako vaaj enkrat spre meni vsakdanji repertoir. Utonila je danes dopoldne ob yall. uri v Vodmatu Marija Novak, stara 20 let, doma iz Brezovice pri Ljubljani. Prala je v Ljubljanici pri kavarni »Mali slon«, a na Btopnjicah se ji jo spodrsnilo in padla je v narastlo vodo. — To je letos že drugi slučaj, da se je ondi perica ponesrečila. Poli- da se takšna nesreča ne bo več zgodila ! Umrla je na jetiki usmiljenka Angela Amalija T r o h a , stara 25 let. Stavbinske vesti. Pri hodniku tik frančiškanske cerkve so postavili te dni železno ograje. Svet so primerno znižali. Manjka le še tlak in ureditev stranskih stopnjic pri cerkvenem vhodu. — Kanal iz betona je do stavbišča II. drž. gimnazije že dodelan. Od Delkotove vile do Elizabetne ceste se še 40 vinar, v korist godbe. 4. Pr sta zabava. Književnost m umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča. Prvi gost v tekoči sezoni je gospod Lev Pestkovski, član kijevske mestne opere. Slovenskemu občinstvu je znan njegov silni, obsežni bas, kakoršen se najde le med Rusi, takozvanimi »oktavisti«. Gospod Pestkovski bode pel y „D a 1 i b o r j u" ulogo Beneša ter v ruski operi »E v g e n i j O n e g i n«. Nadaljnji operni repertoir obsega poleg ruskega »Onegina« češko »Prodano nevesto« in hrvaškega „Petra Svačiča". Dramski repertoir pa'Tolstega »Vstajenje", Preissove »Evo« , Samberka „Tuj zrak". Tekom sezone pa pride na vrsto Se več slovenskih dramskih in opernih del poleg francoskih, nemških in italijanskih repertoirnih iger. — V nedeljo popoludne ob polu 3. uri je ljudska predstava pri znižanih cenah: češka »Pravljica o K r i š p i n č k u«, polu tična oblast naj skrbi za varnostne naredbe, \ zvečer ob polu 8. uri pa repriza Govekar- jevih »Lagionarjev* Bazne stvari. Maj novejše od raznih strani Turist samomorilec. Iz Mon-treana poročajo : V gorah se je ponesrečil turist Weil iz Kassla. Padel je v globočino, a ubil se ni. Ko je videl, da ni rešitve, se je ustrelil. — Tatvine na dunajskem vseučilišču. Včeraj jo nakrat k poslušalcem prcf Wlassaka na dunajski juridični fakulteti prišel dekan prof. Sperl, ki je dejal, da je zadnji čas na univerzi bilo ukradenih mnogo sukenj. Vsi navzoči so se morali legitimirati, ker je dekan mislil, da je med poslušalci kak nedijak, ki izvršuje tatvine. Tatu niso dobili. — Radi umora pride pred vojaško sodišče lovec Duiek, ki je v Pragi nekega vojaškega novinca z bajonetom zabodel. — Samomor de-fravdanta. V Lvovu se je zastrupil ma-gistratni tajnik Dzinbinsky, ki je poneveril večjo svoto občinskega denarja. — Laška vina. Z ozirom, da v kratkem preneha vinBka klavzula, so v Italiji nakupičili velikanske množine vina, katerega skoro pripeljejo na Reko. — Stavka poštnih uradnikov. Pcštni uradniki v Budimpešti nameravajo stavkati, ker jih izjava ministrskega predsednika o regulaciji vplač poštnim uradnikom ni zadovoljila. — Šolski nadzornik — defravdant. V Krakovem je bil obsojen šolski nadzornik Jan Bieronski radi defravdacije 15 700 kron iz šolskega zaklada na 15 mesecev težke ječe. — Pogrešajo parnik »Petofi«, ki je z Reke odplul v Rotterdam — Maščevanje soproga. V Gattaja na Ogrskem je kmet Cverin ustrelil zapeljivca svoje žene, ženo pa je zabodel. — Shod avstrijskih lekarnarjev se je vršil včeraj na Dunaju. — Notarji. Naj višji sodni dvor se je izrekel proti temu, da bi notarji zastopali stranke pred sodišči. — Naklepi anarhistov. V Milanu aretirani anarhist Gantini je priznal, da je 26. pr. m. hotel umoriti obe hčerki italijanskega kralja. Nekateri trdijo, da je Cantini blazen. (?) Včeraj so v Milanu zopet aretirali več anarhistov. — S kostanji zastrupljena je bila v Budimpešti rodbina krojača Schossbergerja. Krojač je umrl, ostala njegova družina pa je vsa v smrtni nevarnosti. Društva. (Vabilo k veselici) katero pri redi Kršč. soc. izobraževalno društvo p r i D. M. v P o I j u s sodelovanjem Marijine družbe dne 22. novembra t. 1. ob pol 4. uri popoldne v »Društvenem domu". Vspored: 1. Sattner: »Studenčku«. Mešani zbor. 2. Dr. G. Ipavec: „Lastovki v slovo«. Moški zbor. 3. ### »Potok in roža«. Mešani zbor. 4. „ S a n j e «. Igra s petjem v p^tih dejanjih. — Poslovenil iz nemščine Iv. St. 5. »Na straži«. Moški zbor z bariton-solo. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., naslednji sedeži 40 vinar. Stojišča 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za novi oder, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni vdeležbi vabi odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 19. nov. »Slovanska zveza" je imala danes sejo, v kateri je sklenila vdeležiti se debate o Korberjevem zadnjem govoru ter na oster način označiti svoje opozicijsko stališče napram vladi. Govorili bodo imenom „Slovanske zveze" dr. Ploj za Slovence, Borčič za Hrvate in B a r v i n s k i za Eusine. Dunaj; 19. nov. Danes popoludne se vrši skupni ministrski svet. Korber je sklenil, da ne pride k seji, ker se hoče izogniti Tiszi. Grof Tisza je pa prišel v notranje ministrstvo ter je imel s Korberjem daljši pogovor. čuje se, da so storjeni koraki, da se zadeva z lepa poravna. Dunaj, 19. nov. Poslanec dr. Šusteršič je povodom smrti poslanca Brzorada pisal načelniku mladočeš-kega kluba dr. Pacaku iskreno sožalno pismo. Dunaj, 19. novembra. Tu so razširjene govorice, da je car obolel. Iz Petrograda javljajo, da so te vesti neresnične. Dunaj, 19. novembra. Konflikt med Koerberjem in Tiszo je v ospredju političnih pogovorov. Vodje Nemcev so bili danes pri Korberju, da so ga informirali o tozadevnem stališču Nemcev ter so ga vprašali, kaj misli storiti. Korber je dejal, da zadeve ne smatra preveč tragično in da ji ne pripisuje prevelike važnosti. V jutrišnji seji bodo Nemci radi Tiszovega govora interpelirali in Korber bo v svojem odgovoru reagiral na Tiszove opazke. ^ Maribor, 19. nov. Včeraj se je vršila obravnava proti Drevenšeku, Blankeju, Spritzerju in Jahn-u pod predsedstvom dež. svetnika Morocuttija. Obtoženci so bili vsi oproščeni Budimpešta*, 18. novembra. Predvčerajšnji dr. Korberjev govor v avstrijskem parlamentu je jako razburil madjarske poslance, ki so jako srditi na Korberjeva namigavanja o ogrskem ar-madnem vprašanju. V današnji seji ogrskega drž. zbora so razni govorniki protestirali proti umešavanju Korberja v ogrske razmere. Govoril je tudi ministrski predsednik Tisza jako ostro proti Korberju ter je dejal, da bi bilo napačno Korberjevim izjavam pripisovati veliko važnosti. Ako bi se hotelo praktično izvesti iz Avstrije ingerenco na ogrske zadeve, tedaj bi Avstrija doživela odločen odpor. V političnih krogih so mnenja, da ta izjava Tiszova ne bo brez nasledkov na Korberjevo ministrstvo. Nekateri trdijo, da bo Korber v kratkem demisioniral. Budimpešta, 19. novembra. Ogrski ministrski predsednik Tisza in finančni minister Lukacs sta došla danes sem k skupnim ministrskim konferencam. Budimpešta, 19. nov. Zbornica nadaljuje debato o predlogi glede vojaških novincev. Budimpešta, 19. nov. V ministrstvu notranjih zadev so zasledili veliko defravdacijo. Aretiran je višji ravnatelj Koloman D a g g a r , ki je defravdiral 104.000 K, katere je zapravil pri dirkah na Dunaju in v Budimpešti. Budimpešta, 19. nov. Prepir med poslancema Olay in Polonyi se je z lepa poravnal. Polonyi je izrazil obžalovanje radi svoje šale, da je 01ay izpil vodo, katera je bila v parlamentu pripravljena med ponočno sejo za čiščenje ust. London, 19. nov. Včeraj zvečer je bila v Windsorju slavnostna pojedina na čast italijanski kraljevi dvojici. Oba kralja sta v svojih zdravieah povdar-jala, da je njun idejal, vzdržati evropski mir, in da bodeta skupso delovala na potu napredka in civilizacije. Včeraj po pomoti izostalo. Narodno gospodarstvo, -f- Nova monopola. V Avstriji nameravajo vpeljati monopol za kvarte in vžigalice. Monopol za vžigalice ima že francoska država. Umrli so: 12. novembra. Ivana Fajdiga, šivilja, 50 let, Wol-fove ulice 6, jetika. — Marija Podlesnik, kuharica, 53 let, Studentovske ulice 11, jetika, 14. novembja. Karol Tambornino, juvelir, 49 let, Kongresni trg št 5, srčna napaka. Otrpnjenje srca. Jakob Velikanje, starinarjev sin, 4 mes., Sv. Jakoba trg 29, Bronchitis capill. — France Mencin, hlapec, 24 let, se je na Bleiweisovi cesti ubil. 15. novembra. Ivanka Cigoj, zasebnica, 76 let, Gosposke ulice 10, Apoplexia cerebri. 16. novembra. Leon Kastelic, krojačev sin, 3 mes. Vodnikov trg 4, črevesni katar V hiralnici: 12. novembra, Ivan Boržtnar, delavec, 65 let, Scrophulose. 13. novembra. Ivan Pole, krojač, 78 let, ostarelost. 16 novembra. Fran Udovič, delavec, 59 let, jetika. V bolnišnici: 10. novembra. Marija Lampič, dninarica, 67 let, srčna hiba. 11. novembra. Marija Wodirka, mestna uboga, 71 let, kron. pljučni emphysem.. 14. novembra. Ana Dachs, šivilja, 38 let, vnetje trebušne mrene. Meteorologično poročilo. Viflina nad morjem 306.2m, srednji zračni tlak 736'0mm 1 Cu »pa- MTUBji Stanj, barometra. T mm. Temp«. ratnra po Caliljn Vetrorl. Nebo \h « ► l8j 9. zveč. 730 4 | 7-4 Sl. svzh. dež 19 7. zjutr. 2. popol. 7314 731-9 6-2 68 » » obl. dež 109 Srednja včerajšnja temperatura 8-3', normale 3 0 Razpis. 1526 3-1 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Fara s sedežem v Petrinji z letno plačo 1600 K in z letno aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje kolekovane prošnje podpisanemu deželnemu odboru dO 8. decembra f. I. ter v njih dokažejo z dokazili starost, upravičenje za izvrševanje zdravniških poslov, avstrijsko državljanstvo, telesno sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 17. novembra 1903. Hfnntirtit prltrjevalano sredstvo za itvt/ltll/, kamenje, kovino, lesovje itd., priporoča gg. kamnosekom ln ključarsklm mojstrom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 27 11—3 Vabilo na izvanredni občni zbor hranilnice in posojilnice v Cerkljah, registr. zadruga z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 29. novembra 1903 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih v Cerkljah. DneVni rod: 1. Poročilo načelstva, 2. Predložitev in potrjenje račuria za leto 1902. 3. Volitev odbora (šest članov.) 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Cerklje, dne 17. novembra 1903. Odbor. C|©5tilnicarji in zd^cbnil^i, ki si želite nabaviti oziroma piti dobro kapljico, izvolite se obrniti na tvrdko Faolo Sponza v Rovlgnu (Istrija), ki je znan kot prideljevalec najboljših vin. Cene so primerne: Bell muškat ft 36 - 40 K, belo vino i 30 K in rudeče & 32—36 K hektoliter. 1524 15—1 podobarski pomočnik želi vstopiti v kak podobarski atelier ali v kako večjo mizarsko delavnico kot rezbar ornamentik. — Naslov prosi: Železnike št. 77, poste restante. 1497 3-3 ::t::isi::t(t:s::s::s::t::ts;i:ii|:s:its:t; m.....................................i... •••aaa.aaaaaaaa..«...«... ••••••»••••..••.». • ••IH. •••L ...f •••S ...a •••• •••• ...a :::: •..a ...» ...i ■>.a .... ...a ••»a ...a •«.a ...a ...a ••.a ••.a ...a •»a :::: ...r ...l ...a ••»a ••«a ■••a ...a ...a •>.a •«.a ••.a .... •••a ...a ...a ■«.a ■••a jtaneja 7rdine ^branih spisov je pravkar izšla prva knjiga: bazarji in Iliri. Prejanimiva epizoda ij jujno-slovansk2 zgodovine. Jfnjiga, važna za vsakega zavednega Sl°vsnca- Cena Jf 3—, po pošti tf 3'20. Založil L.JcI^ujentner v Ljubljani. 1651 32 f*** .... .... .... im.. «... a.» a.» a.» a.« a... a... «... •••• a... a.« a... a... a... a... J..O !•» a... . ... a... ... s:- ifS a... B P a." s::. a... .... ........aa.a.a.a..a.....a.................aaaa. •'» ....... • ...««*««. ..........«... .......>.««* .....«' :::::>:: t ::t:it t :t:!t!!!:iti:tt:ts:t::t Mit :tt:sK (O cu m fr Naznanilo in priporočilo. S n ^aroniRa cftenda, Jg3*£ sv. <3eira cesta št. 2. s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem v Ljubljani h> priporoča sl. občinstvu, posebno č. g. učiteljem, pisarnam ter zavodom i t. d. svojo bogato založeno trgovino z vsakovrstnim papirjem in papirnimi izdelki, šolskimi potrebščinami 111 šolskimi zvezki iz tovarniške zaloge Jos. Petričeve kakor s vsemi sčm spadajočimi predmeti po izvanredno nizkih cenah. Velika izbira trgovcih in poletnih t^njigpo tovornikih cenah. Objednem si dovoljujem naznaniti, da se je samo pomotoma povodom otvoritve konkurza o premoženju g. Jos. Petriča zatvorila za nekaj dni ____J ~ -- J r. / «. n fr/>(« o o >n rit tel » / n /V n >/i n J- ^ ~ „ . ._ — J _ _____ 1__J. J ___ m m m ii Z odličnim spoštovanjem Ljubljana, dne 19. nov. 1903. VerOTlika. K^llCla. i ■V" Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre&k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanj-' Sega dobitka — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „31 E B € V R" I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pcjasulla stvareh, potem vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 261 _ v vseh gospodarskih in fina 6n!h _______, ,_______ o kurznih vrednostih vseh špekulaotjsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.