str. 4
,S L C) V E X K A'
St.  t!
Spomladi.
I.
Cvetje pomladansko
Spletam v zale kite,
In premišljam dnove
Radostno prežite...
Pa čemu to kite,
In čemu te sanje.
Ko ni več ljubavi,
Radosti nekdanje !
II.
Nad mano jasno je nebo
In pomlad na okoli ;
Morda i ti, srce temno,
Zdaj iznebiš se boli...
Oj srce, bodi kakor cvet,..^
Ki solnce ga odpira,
Ki sveže in zvedavo spet
Se v lepi svet ozira.
III.
Y duši pesen mi zveni.
Pesen blaženstva in sreče.
Kot otroka jasen smeb
V srcu njen odmev trepeče.
Iz višnjevih visočin
Pala si, ti pesen mala ;
Zvončkom in trobenticam
Te je mlada Vesna dala.
V i d a.