Poštnina olačana v gotovini Izhaja v ponedeljck inpeiek ob 17. Stane inesečno po pošti ? Din, v Celju po raznašakih dostavije- na 7"50 Din, /.?. inozemstvo 20 Din Ra'un pri poštnem čekovnevn zavodu St. IG.661:, :cS*^^ ^^P^QJ^ WDr ^Hp^K^ OHdi^P^ ^^Jr wKKnU ^pÄR* Cena 1 DK Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. ftokopisi se ne vračajo Oglasi po tarit'u. Rokopisi st; sprejenajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno Je do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvainjejo le po možnosti. Stev. 77. Celje, petek 22. septembra 1933. Leto XV. Celjski dogodki 20. IX. 1908 Poročila »Narodnega lista« 1. 1908. o septembrskili dogodkih v Celju (Konec.) AH ste razumeli? Giaška »Tages- post« z clne 2. oktobra (1908) je v po- sebnem članku ostro napadla nera- ške tolovaje, ki so v Ptuju in Celju pobijali Slovence. Pravi mecl dru- gim: »Nahajajo se danes na Sp. Šta- jerskem ljudje, ki hočejo smatrati svoje ponočno navdušenje za izliv »nemškega furorja«. Po ceni furor, ki se izdivja na šipah in napisih«. »To blazno junaštvo ni čisto nič ger- mansko in nemško«. »Taki ,amok- läuferji' mislijo, da so junaki, in ven- dar so žalibog le pomilovanja vredni blazneži. Ali oni delajo škodo in tre- ba se jih je izogibati.« (No, kaj pore- öete Derganci., Stigerji, Ambro- schiitzi in drugi -ici! ?) »Avstrijsko nemštvo nima hujših sovražni.kov nego so oni, ki se izdajajo za njoga najboljše prijatelje. Da bi se s poulic- nimi kravalj in pretepi rešilo avstrij- sko nemštvo pogina, to more misliti le kak norec.« »Saj je vendar narav- nost bedasto, če se pocestni pretepi razlagajo tako, da »se je nemSka pest energjčno spomnila svoje krv.i«, Ce se po razbitju nekaj šip visokoleteöe iz- javlja, »da se je celi nemäki narod podvrgel mogoCnemu voditelju — nemškemu furorju.« »Vse to se mo- ra imenovati ne izliv nemškega fu- rorja, ampak kot brezdvomni; izliv furorja, ki mu je ime — f u r o v [ d i - a tic us!« — Lepa pri'diga! Ambro- schütz in Stiger sta se gotovo pobož- no prekrižala! Nizkotno maščev^nje. Družba po- nočnih čuvajev v Celju je na pritisk celjskih Ncmcev odpustila 2 čuvaja, med temi Halerja, ker sta vestno vr- šila svojo dolžnost v noči 20. sept. Kakor čujemo, je vzela Halerja trg- ka občina v Žalcu v svojo službo! Novo vodstvo železniške postaje v Celju Kakor znano, je bil pred dnevi z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog prometnega minjstra imenovan gosp. Rudolf Jakhel, šef postaje v Celju, za poverjenika prometno-komercialnega oddelka pri železniški direkciji v Ljubljanr, vigji transportni kontrolor g. Janko Vranjek v Celju, pa za šefa postaje v Celju. Dosedanji načelnik celjske postaje S- Rudolf Jakhel se je rodil I. 1876. v Novern mestu. Gimnazijske študijo jo dovrši] 1. 1898. v Ljubljani, januarja 1899. pa je vstopil v službo pri Južni železnici. Po dovršenem brzojavnem tečaju v Mariboru je služboval do aprila 1900. v Račjem - Framu, nato pa so ga, kakor toliko drugih zaved- nih slovenskih uradnikov, premesti- li na Tirolsko. Služboval je 5K leta v Franzensfeste in laA leta v Boznu, potem pa mu je uspelo vrniti se v domače kraje. Februarja 1907. je pri- šel v Maribor. Januarja 1911. so ga zaradi raznih nacionalnih nastopov premestili v Matzleinsdorf. Dosegel pa je razveljavljenje to premestitve. Aprila 1911. je priSel v Ljubljano in septembra 1913. je bil imenovan za šefa postaje v Zalogu. Po izbrahu svetovne vojne je organiziral in vodil veliki vojni kolodvor, ki je nastal v Zalogu. V začetku 1. 1917. je bil de- nunciran, premeščen v Gradec in tarn postavljen pred vojno sodišče. Ovad- ba sicer ni imela uspeha, toda v do- movino ni smel vse do konca vojne. Ob prevratu se je vrnil v Ljubljano in prevzel pri tamkajänji železniSki upravi referat za nezgode. V januar- ju 1919. je bil imenovan za šefa po- staje v Celju in je tu služboval skoro 15 let. Gosp. naCelnik Jakhel je v Celju uveljavil vse svoje velike sposobno- sti, bil je izvrsten uradnik in strog, toda pravičen šef. Kot značajnega, odločno narodnega in naprednega moža in izvrstnega družabnika ga vi- soko cenijo vsi njegovi številni iskre- ni prijatelji in znanci. Na novem službenem mestu naj ga spremljata nadaljno uspešno delo in zadovolj- stvo! Novi Sef postaje v Celju g. Janko Vranjek je naši javnosti znan kot izredno marljiv nacionalni delavet in odločno napreden mož. Gosp. Vra- njek se je rodil v St. Ilju pri Velenju. | Po dovršenih gimnazijskih študijah | vGeJju je vstopil 1. 1909. v službo pri j državnih železnicali. Kot pi'oinetni uradnik je služboval v Kranju, Volč- ji dragi in na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani, v letih 1918. do 1920. pa kot načelnik postaj v St. Petru pri , Gorici in Kranju ter kot prometni kontrolor pri obratnem nadzorstvu državnih železnic v Celju. Odtod ga ¦ je klicala službena potreba v Vinkov- ce in na glavni kolodvor v Zagrebu, 1. 1921. pa se je vi-nil v Celje kot ko- mercialni zastopnik državnih želez- nic. Po podržavljenju Južne železm- ce je opravljal več let službo kot po- močnik išefa prometne službe v Ljub- ljani in Celju, nato pa je bil imeno- van za transportncga kontrolorja v Celju. S tega mesta je bil sedaj po- stavljen za načelnika postaje v Celju in je v torek 19. t. m. prevzel svoje rjovo mesto. NaCelnik gosp. Vranjek je odličen, strokovno vsestransko naobražen j uradnik iln ima bog'ate izkužnje v t vseh panogah železniške službe. Pre- j pričani. smo, da bo s svojimi sposob- nostmi pripomogel k nadaljnemu na- predku celjske postaje v korist Ceija in žolezniške uprave. Dodeljeno že- lezniško osobje pa z zaupanjem pri- čakuje tudi od svojega novega šefa dobrohotno in strogo pravično posto- panje, ki ga osobje za svojo izredno naporno službo v teh časih tako zelo potrebuje. Novemu g. načelniku iskreno česti- tamo k imenovanju in mu želim6 mnogo uspehov na novem mestu! Razpis abonmana v Mestnem gledališču v Celju za sezono 1933(34 Za izvedbo zasnovanega obširnega repertoarnega načrta, pred vsem pa za finansiranje stalnih gostovanj je neobhodno potrebna ustvaritev fiks- ne finančne podlage. V ta namen razpisujemo redni gleda]i$ki abonma za 12 predstav in sicer za 8 gostovanj ljubljanske drame in 4 uprizoritve domačega ansambla. Repertoar: Krleža: V agoniji. — Dostojevski: Bratje Karamazovi. — Moličre: Tar- tuffe. — Werner: Pravica do greha. — Nuč7<5: Mister Dolar. — Krleža: Glembajevi. — Scheinpflug: Okence. — Frank: Karel in Ana. — Conners: Roksi. — Neal: Harem gospoda Vrb- ka- — Walfried: Maksel. — Tolstoj: Ona je vsega kriva. — 1 izvirna ko- Nekaj povsem novega — po učinku in vonju! MiloElida7cvetic! Veda pravi o njem: je voljno, neguje kožo in ima dosti maščobe. Zene, ki precej zahtevajo. pravijo: cudovito milo, vonj, kakrs- nega ti srcc poz^li... času prirner- no tudi zato, ker je poceni. ELIDA GVETIC MILO medija iz letošnjoga ljubljanskega repertoar j a. Izven abonmana uprizoi'imo 2 mla- dinski igrici, ljubljanska drama pa na prostem »Slehernika«. Otvoritvena predstava bo v torek 3. oktobra. Predstave bodo ob torkih. Cene so tako nizke in prjmerne da- našnjim težkim prilikam, da se mo- rejo poslužiti abonmana tudi finanč- no šibkejši prijatelji gledališča. Cene znašajo: Parter: Od 12 do 18 Din. Lože: GO, 80, 100, 125 Din. Galerija: 8 in 10 Din. Odda.jajo se tudi posamezni ložni se- doži. Abonma je plačljiv v 6 zapored- nih mesečnih obrokih. Prijave sprejema do 2. oktobra dru- žtveni blagajnik g. Hubert v knjigar- ni K. Goriöarja vd., Kralja Petra ce- sta, zunanji interesenti pa se lahko priglasijo tudi pismeno. Prijatelji, dajte nam podpore pri našem kulturnem delu s tern, da vstopite v krog stalnih gledali'skih obiskovalcev. Dramatično društvo v Celju. DOMAČE VESTI d Triumfalen sprejem poljskih par- lamentarcev v Sloveniji. V torek 19. t. m. dopoldne je prispela delegacija poljskega parlamenta in senata s po- sebnim vlakom iz Zagreba v Ljub- ljano. Predsta.vniki bratskega polj- skega naroda so doživeli v Ljubljani voličasten sj.)rejem. Pozdravit so jih prišli tisoči odraslih in mladine, ki so z v.iharnim navduSenjem pozdrav- ljali drage slovanske goste. Popoldne so se gostje odpeljali, v vseh večjih krajih navdušeno pozdravljeni, na Bled, kjer so prenočili. V sredo zju- traj so se vmili v Ljubljano in se po izredno prisrčnem slovesu odpeljali nazaj v domovi.no. Poljski gostje so izjavili, da jim bo ostal sijajni spre- jem v divni bratski Sloveniji vedno v najlcpšem spoininu. d Volitve v Delavsko zbornico pre- ložene. Ministrstvo za social no po- iitiko in narodno zdravje j© odredilo, da so volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani zaradi medtem razpisanih občinskih volitev preložijo od 8. na nedeljo 22. oktobra. d Desetletnica smrti prof. Pleterš- nika. Dne 13. septembra je minilo deset let, odkar jo umrl v svojem rojstnem kraju v Pišecah naš veliki jezikoslovec prof. Maks PleterSnik. Ob tej priliki je b.ila 18. t. m. na nje- govi rojstni hiši v Pišecah slovesno odkrita spominska plošča iz črnega marmorja z belim okvirom. d Poziv hmeljarjem. Hmeljarsko društvo za Slovonijo v Žalcu poziva vse hmeljarje, ki so prodali, svoj pri- delek na podlagi pismenih kupniht pogodb, blaga pa sedaj, ko hmeljske ceno padajo, kupci nočejo prevzeti, da v najkrajšem času pošljejo Hme- ljai-skemu društvu v Žalcu original- ne ali pa over jene prepise kupnih po- godb, da lahko društvo ukrene vse potrebno v tej zadevi. d Z« načelnika prosvetnega oddel- ka v Ljubljani je imenovan znani pi'osvetni delavec g. Josip Breznik, doslej profesor I. drž. realne gimna- zije v Ljubljani. d Poroka. V torek 19. t. m. se je poročil na Bledu g. inž. Vlado Bur- | nik iz Velenja, predsednik prosvet- j nega odbora celjske sokolske župe, z gdc. Mimico Turnškovo, hčerko go- stilničarja in posestnika v Nazarju. Mlademu paru želimo obilo sreče! d Prebivalstvo Jugoslavije. Po splošni državni statistiki je naäa dr- žava 1. decembra 1918. stela 11,621.026 prebivalcev, 31. decembra 1932. pa 11,290.431. Ker znaäa letni prirastek prebivalstva v naSi državi okrog 200.000 dus, je naraslo prebivalstvo Jugoslavijo do konca septembra t. 1. na prJbližno 14,340.000. d «Ljudska samopomoč v Marlbo- ro, reg. pom. blagajna, je imela v nedeljo 17. t. m. svoj izredni občni zbor, na katerem so bila sprejeta no- va pravila, na podlagi katerih se bo- do sprejemali novi člani. Samo pre- hodno določbe glede starih članov ni- so bile sprejete, ker ni prišlo do spo- razuma. Izmed navzočih članov je bila izvoljena tričlanska deputacija, ki bo predložila kr. banski upravi po- sebno zadevno prožnjo. Stran 2. »Nova Doba« 22. IX. 1933. Štev. 77. Celje in okolica c Svečana proslava 25-letnic© sep- tembrskih dogodkov 1. 1908., ki jo bo priredilo Sokolsko društvo v Celju, bo v nedeljo 24. t. m. ob pol 11. dopol- dne v veliki dvorani Narodnega do- ma. Na sporedu so govori, petje Celj- skega pevskega društva in deklama- cije. Proslave naj se udeleži vsa na- rodna javnost iz Celja in okolice, da ob 25-letnici septembrskih dogodkov v Ljubljani, Ptuju, Celju in Maribo- ru manifestira svojo nacionalno za- vost. Vso narodno Celje z okolico naj se udeleži prireditve, ki naj priča, da nismo pozabili žrtev našega naroda v pretekli dobi niti besncga sovrašt- va naSih tlačiteljev do nas. Dokaže pa naj tudi, da smo budno na straži in ne bomo nikoli dopustili povratka v stari krivični čas, ko so nas na na- ši lastni zemlji žalili in bili naši na- rodni nasprotniki. Naj nihče ne po- zabi z udeležbo na tej svečanosti iz- pričati svojo nacionalno zavest. Spo- min na leto 1908. naj nam ostane svet! c Manifestacija n^cionalne ml^dl- ne. Ob 25-letnici septembrskih do- godkov jo priredila celjska nacional- na mladina v sredo 20. t. m. zvečer zborovanje v veliki dvorani Narod- nega doraa, na katerem sta govorila o pomenu septembrskih dogodkov le- ta 1908. akadomika gg. Tugomer Pre- koršek in R. Miklič. Ob 20. je prire- dila številna nacionalna mladina z državno zastavo na čelu manifesta- cijski obhod po mestu, ki je trajal dobre pol ure. Številno občinstvo jc prisrčno pozdravljalo manifestante, ki so peli nacionalne pesmi ter vihar- no vzklikali kralju, domovini in sep- tembrskim žrtvam ter ogorčeno de- monstrirali proti renegatom. Veliko predrznost smo opazovali pri neka- terih neresnih Nemcih in renegatih, ki so so zbirali na ulicah in so po- smehovali manifestantom. Nacional- na mladina jo šla ponosno preko tega In je izvedla lepo manifestacijo vso- skozi dostojno. c Mas» zadušnica za septembrsk; žrtvi Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra, ki sta, zadeta od krogel nemške soldateske, položila svoji mladi življenji na oltar domo- vino, se je brala v sredo 20. t. m. zju- traj v župni cerkvi v Celju ob prisot- nosti zastopnikov oblastev, uradov, korporacij in narodnih društev ter večjega štev.ila občinstva iz Celja in okolice. Pevski zbor »Oljke« in or- glarsko Solo pod vodstvoni g. Karla Bervarja je pel Premrlov »Requiem« in Bervarjevo »Slovo«. Manufakfuvno blago se kupujc, vkljuh najboljši kakovosti, po izrednonizki ceni pri tv. Anton Brumec, Celje, Kr. Petra c. 13 c Celjski občinski svet bo imel pr- vo redno sejo v počitnicah predvido- ma v petek 29. t m. ob 18. c Reklamacijski rok za volilne imenike v obfini Celje-okolvca je po- daljšan do srede 27. t. m. c Iz poštne službe. Gosp. Anton Boc, upravnik pošte v Celju, je na- predoval v 5. položajno skupino. Pošt- no-telegrafska uradnica Marija Biz- jakova v Celju je napredovala v 6., postno-telegral'ska uradnica ga. Ma- rija Faganelijeva pa v 7. poloŽajno skupino. Maturant g. Mi ran Flere je imenovan za dnevnifarja. pri pošti v Celju. c Izpit za rezervnega pehotnega podporoČnika sta napravila prod iz- pitno komisijo 7. pehotnega polka v Novem Sadu gg. Vekoslav Kukovec in Anton Zorko iz Celja. c Celjska obrtna nadaijeyalna so- la. Obrtnim krogom na znanje! V ne- deljo 1. oktobra bo zopet pričetek se- dommesečnoga pouka na tukajšnji obrtni nadaljevalni soli. Gospodje mojstri in gospe mojstrice se vljud- no prosijo, da bi bili prvi šol ski dan bre-zpogojno navzoCi vsi šoloobvezni vajenci in vajenko in pa tudi tisti po- moČniki ter pomocniee, ki v tern šol- skem letu, t j. do konca aprila 1934. še no bodo dopolnili 18. leta starosti; to namreč predpisuje novi zakon o obrtih v § 298. — Že prvo nedeljo se bodo uredili vsi razredi na soli, in je zato neobhodno potrebno, da ne bo manjkalo nobenega, zlasti ne onih, ki nanovo vstopijo v solo. Morebitne želje nekaterih so bodo — če le mo- goče — upoštevale sanio 1. oktobra, zamudnikom se ne bo moglo v tern oziru niC več ustreči. Ves šoloobvez- ni obrtni naraščaj naj se torej zbere v nedeljo 1. oktobra točno ob 8. zju- traj v poslopju mestne narodne sole. Novinci in novinke morajo prinesti ö seboj svoje zadnjo šolsko izpriče- valo; če imajo ti višjo šolsko na- obrazbo, se lahko tudi takoj pridelijo v višji razred. — Uprava obrtne- na- daljevalne sole v Celju. c Vode naraščajo. Deževje, ki se je pričelo v sredo, je povzročilo, da je začela Savin ja s pritoki v petek 22. t. m. dopoldne nevarno naraščati. Popoldne je na nekaterih mestih že prestopila bregove, Sušnica pa se je blizu izliva v Savinjo razlila po trav- nikih. Vode še naraščajo. Ker dežuje dalje, se je bati velike povodnji. Tudi Vi poskusite pravo RAVNIKARJEVO KAVO posebno pražene mešanice so izvrstne poslastice c Šahovsko Solo za dame začetnice bo ustanovil Celjski šahovski klub. Prijave sprejema, odbor. Prvi sesta- nek bo 4. oktobra ob 20.30 v klubovi sobi hotela »Evrope«. c Klub pravoslavnih Slovencev v Celja nam sporoča: »V odgovor na pogubne punktacije, ki ogrožajo ob- stoj našo države, in v znak protesta proti vatikanski politiki napram na- Si manjšini v Primorju so prestopili iz rimsko-katoliške v pravoslavno ve- ro gg. zasebnika Ivan Krajnc in Ivan Krapež, rudarji Dragotin Golob, Du- šan Poženel in Martin Rome, pismo- noša Anton .Švagan, ključavničar Drago Preskar, učiteljica gdč. Tatja- na Poljančova in zasebnica gdč. An- tonija Bastardijeva. Nadaljne priob- čitve sledijo.« c Plesne vaje priredi kakor lani družabni odsek Društva jugosl. obrt- nikov s pričetkom 12. oktobra ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Kdor se želi vpisati, naj se javi pri g. Jakobu Kovaču, kroj. moj. v Celju, Razlagova ulica 6, ki daje tudi vse informacije. c V porečju bistre Savinje. Znani planinski pisatelj g. prof. dr. Fran Mišič je naj)isal zanlmivo knjigo »V porečju Savinje«, katere prvi del bo izšel te dni v založbi avtorja in tisku Zvezno tiskarne v Celju. Knjiga bo obsegala okrog 90 strani velikega formata in 30 ilustracij ter bo stala približno 25 Din. NaroCila sprejema g. prof. dr. Fr. MiSiC v Mozirju. Vse- bina prvega dela je naslednja: Lo- garska, Nazarje, Kokarje, Od Vrhovca do Gornjega grada, Gornji grad, Sa- vinjski polhi in polharji, Štrucljevo gradišČe, Mozirje, Mozirska planina, Sv. Križ nad Belimi vodami, Hmelj, Tolsti vrh pri Celju, Laško, LaSki Šmohor, Marijagradec, S savinjski- mi splavarji. c Grozna nesreča na celjskem ko- lodvoru. V sredo 20. t. m. ob 16.08 so bili potniki, ki so čakali na peronu celjskega kolodvora na osebni vlak iz Ljubljane očividci strašnega pri- zora, ko je vlak razmesaril 79-letne- ga, na Dona ski gori rojenega želez- niškega nosača in hišnega posostni- ka Martina Jernejška jz Lisc pri Ce- lju. Pred prihodom vlaka je izroP.ila Marija Grinekova, žena železniškega delavca iz Krčevino pri Ptuju, ki je bila v celjski bolnici operirana. na slepiču in se je vraCala z možem in otroki iz Celja domov, Jernejgku plo- teno koSaro, da jo poneso na vlak. JernejSek je stopil s košaro na tretji tir, misleč, da bo privozil vlak po Ce- trtem tiru. StarCek, ki jo bil naglu- gen, je najbrž prepozno cul vlak, ki je vozil na postajo na tretjem tiru. Strojevodja ni mogel veC pfavoCasno ustaviti vlaka. Jernejšek je protres- Ijivozakričal, nato pa so kolesi vlaka zdrdrala preko njega. Vlak se je kma- lu ustavil. Na progi je ležalo stralio- vito razmesarjeno Jernejškovo tru- plo. Lokomotiva je nesrečnežu odti-- gala glavo, odrezala obe nogi in des- no roko ter razbila košaro, v kateri je bila obleka, perilo in kuhinjska posoda. Glava in roka sta ležali dva metra od trupla. Razmesarjeno tiii- plo so pustili na progi do prihoda sodne komisije, nato pa so ga prepe- Ijali v mrtvašnico na okoliško poko- jiališče. Okrvavljeno progo so takoj po prevozu trupla očistili. Jernejšek je opravljal službo železniškega no- sača 44 let in je bil zaradi svoje do- bi'odusnosti zelo priljubljen med svo- jimi znanci. Zapušca vdovo, sina in dve odrasli hčerki. c Tragična smrt občinskega reve- ža. V ponedeljek 18. t m. je padel občinski revež Jože Cilenšek jz Bras- iovč z nekega skednja štiri metre glo- boko in si zlomil tilnik. Cilenžka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v Cetrtek 21. t. m. podlegei poSkodbi. c Umrl je 18. t. m. v celjski bolnici 48-letni zidar Karol Herman s Pri- stave pri Dobrni. N. p. v m.! c Kronika nesreč. V sredo popol- dne se je peljal 32-1 etni dninar Franc Ambrož iz Žič s kolesom po cesti na Frankolovem. Srečal je vola, ki se je nenadoma zagnal vanj in ga vrgel s kolesa. Ambrož je padel pred avto- mobil, ki je v tem hipu privozil po cesti. Avtomobil je Ambroža povozil ter ga občutno poškodoval po glavi in obeh nogah. — Štiriletnega delav- čevega sinCka Ivana Reka z Malega vrha pri smärtnem ob Paki je zgra- bil sti'oj za l'ezanje krme za desnico in mu zmečkal sredinec. Ponesrečen- ca se zdravita v celjski bolnici. c Poöresa se zidarski polir Franc Brc/nik, rojen 25. novembra 1872. na Zg. Hudiriji pri Celju. Do 20. maja 1931. je stanoval na Zg. Hudinji, po- tem pa je odšel neznanokam in se ni več vrnil. Oblečen je bil v svetlosivo sportno obleko, imel je črn klobuk in nizke črne Cevljo. Je temne polti in ima sivkaste brke. Ker so doslej ni niC javil, ni izključeno, da se mu ja kaj pi'ipotilo. Osebe, ki bi kaj vedele 0 njem, naj to javijo K. Brežniku na Zg. Hudinji 49 ali pa orožniški po- staji v Celju. c Delovnl trg. Pri ekspozituri jav- ne borze dela v Celju se je od 10. do 20. t. m. na novo prijavilo 89 brezpo- selnih (66 moških in 23 žensk), posre- dovanj pa je bilo 32 (za 14 moških in 18 žensk). Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 338 brezposelnih (318 moš- kih in 20 žensk) napram 286 (270 mo§- kim in 16 ženskam) dne 10. t. m. De- lo dobijo: 2 kamnoseka, 2 čevljarja, 1 steklar, 2 natakarici, 2 gostilniSki služkinji, 2 privatni sobarici, 2 va- ruhinji, 2 kuharici, 2 služknji, 1 po- strežnica, 1 pletilja in 1 kmečka de- kla. c Francoski krožek v Celju bo imol svoj redni letni obeni zbor z običaj- nim sporedom v petek 22. t. m. ob 17.30 v krožkovem lokalu v Narod- nem domu. Za slučaj nesklepčnosti se vrši pol uro pozneje, ob 18., drugi občni zbor istotam z istim sporedorn, ki bo sklepčen pri vsakem številu udeležencev. Ker se bo na občnem zboru sklepalo tudi o delovanju dru- štva v bodočcm poslovnem letu, pro- s'i odbor za številno udeležbo. c Ugotovitev. V predzadnji številki »Novo Dobe« smo ponatisnili notico »Narodnega lista« iz 1. 1908., v kateri je navedeno, da je pri septembrskih dogodkih v Celju sodoloval tudi po- kojni g. Fric Skoberne. Naknadno smo se prepričali, da ta vest »Narod- nega lista« ne odgovarja resnici. Za- to lojalno ugotavljamo, da se pok. g. Fric Skoberne ni udoležil omenjenih dogodkov, in radi popravljamo kri^- vico, storjeno v dobri veri ,s ponati- som iz »Narodnega lista«. c Psiček, ki Cuje na ime »Špicelj«, se je izgubil 18. t. m. popoldne v Ce- lju. Najditelj naj ga odda g. Jerali, upravitcljn hiralnice v Vojniku. c Kanarček so jo zatekel 19. t. m. v stanovanje g. Vilka Ramšaka v Go- sposkt ulici 13. KanarCek, ki ima na nožici srebrn obrocek, je zaCasno pri g. Rainšaku. c Pisarna sreskega združenja tr- govcev v Celju bo v soboto 23. t. m. Sestavljanje važnega pis- ma povzroča često nepri- jetne trenutke. V takeni primeru pa pomagajo od- lični &L bonboni, ki mirijo živce in osvežu)e- jo dulia Kdor je Kdor je M && SG počuti bolje ta ie dobrc volje čudo osvežuje, prija, se prilcže Proizvod: Union, Zagreb in v ponedeljek 25. t. m. zaprta zara- di zidarskih popravil in čiščenja. c Nočno lekarniško službo jma od sobote 23. t. m. do vštetega petka 29. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilno in reševaino društvo v Celju. Gasilno službo ima od nedelje 24. t. m. do vštete sobote 30. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka, reševalno .službo pa I. skupina. In- spekcijsko službo ima v septembru načelnik g. I. Jellenz. Glasovi iz ohčimtva Cesta na Bregu Na dopis, ki smo ga pod gornjim naslovom objavili v »Novi Dobi« dne 18. t. m., smo prejeli od sreskega cest- nega odbora v Celju naslednje zani- mivo pojasnilo: Na inicijativo kr. bansko uprave se je izvršila v letu 1931. moderniza- cija (tlakovanje) cestišča banovinske cesto I. reda, štev. 32 na Bregu. fc stroškom za modernizacijo so prispe- vali banska uprava, cestni1 okraj (sreski cestni odbor Celje) in občina Celje-okolica, kakor to določa § 28. zakona o nedržavnih cestah. Obfcina Celje-okolica dejansko ni prispevala niti pare, temveč je kril sreski cest- ni odbor prispevek, ki bi ga morala plačati občina Celje-okolica v obliki njcj dane podpore. § 28. citiranega zakona določa dalje, da obremenju- jejo vsi stroški za vzdržcvanje mo- derniziranega dela banovinske ceste občino, po katere teritoriju vodi ta del ceste. Opirajoč se na to določilo je kra- ljevska banska uprava s svojim od- lokom V. No. 581/8 z dne 9. oktobra 1931. določila, da gredo vsi vzdrže- valni stroški moderniziranega dela ceste v izkljuCno breme občine Celje- okollca. Kljub jasnemu odloku kr. banske uprave pa občina do danes ge ni ni Cesar v tem pogledu ukreni- la. Zaradi neprestanih pritožb z raz- ličnih strani je sreski cestni odbor v prošli zimi svojevoljno odrcdil en- kratno čiščenje vseh kanalov ter ob- enem določil enega cestai^ja, katere- mu jo poveril CišCenje cestišča. O tem je b;ila obveščcna tudi kr. banska uprava. Na zadevno vlogo sreskega cestnega odbora je banska uprava s svojim odlokom V. No. 117/12 z dne 16. januarja 1933. opctova.no pozvala obCino Celje-okolica, da nemudoma ukreno potrobno, da se bo moderni- zirani del banovinske ceste v redu vzdrževal. Ker ni občina tudi na ta odlok ničcsar ukrenila, je sreski cestni odbor obdržal še nadalje svo- jega cestarja zaradi čiščenja tlako- vanega cestišča. Kakor je iz gornjih izvajanj raz- vidno, sreski cestni odbor ni dolžan vzdrževati moderniziranega dela ba- novinske ceste na Bregu, vsled Cesar bo tudi zabranil svoj emu costarju nadaljno čigčenj© cestišča in cestišče prepustil svoji usodi, dokler se ga pač no iismili tisti, ki mora zanj skrboti! Toliko v pojasnilo vsem tistim, ki se Cutijo prizadete. Gg. »Brežanom« pa se posebej priporoÖa, da se v bo- dočo v tej zadevi blagovolijo obra- čati na svojo obCino, ki je edina me- rodajna in poklicatta za to, da ustrežo njihovim željam. Sreski cestni odbor Celje. Načolnik: dr. GorlSan Alojz. Štev. 77. ».N:ova. Poba«.L2, IX. 1933. Stran 3. Sport Tri nogometne tekme SK Atletik : ISSK Maribor 6 : 2 (1 :D Po visoki zmagi, ki jo je izvojeval ISSK Maribor pred kratkim v Celju nad domačim klubom SK Jugoslavijo, so hoteli tudi Atletiki pomeriti z njim svoje moci in so povabjli Mari- borčane na prijateljsko tekmo, ki je bila odigrana v nedeljo 17. t. m. do- poldne na igrišču pri »Skalni kleti«. Namesto zmage tudi 17. t. m., pa so doživeli. gostjo katastrofalen po- raz, ki za prvaka LNP ni ravno pre- več razveseljiv, zlasti ne sedaj pred novim tekmovanjem v podsavezni li- gi. Morda je razmerje s 6 : 2 nekoliko previsoko in no kaže toCno razmerja moči obeh nasprotnikov, vendar pa moramo, upoštevajoč gola dejstva, priznati Atletikom lahno nadmoC v igri in zasluženo zmago. Igra gostov nl bila niti senca one proti SK Jugoslav:ji. Moštvo »Mari- bora« jo pokazalo v nedeljo tudi svo- je slabe strani. Vse preveč je bilo kombiniranja in neodločnosti pred vrati, dočim so Atletiki pridno izko- ristili vsako priliko. Jako slab je bil vratar gostov, ki ima na visokem po- razu precejšen delež. Zadovoljila sta v splošnem le branilca ter srednji in levi krilec, ostali pa so Igrali slabo; zlasti je popustilo moštvo v drugem polčasu. Atletiki so igrali 17. t. m. mnogo bolje nego proti ljubljanski »Iliriji«. Pokazali so razmeroma zadovoljivo kombinacijsko igro in tudi precejšno odločnost pred vratL Od prejetih go- lov je bil drugi ubranljiv. Goli so padli za Atletike v 11. mi- nuti prvega ter 8., 21., 31., 37. in 43. minuti drugega polčasa, za Maribor pa v 22. minuti prvega in 30. minuti drugega polčasa. Koti 5 : 6 za Atleti- ke. Tekmo je sodil g. Oberlindner iz Laškega precej nesigumo. Gledalcev je bilo okrog 300. SK Jugosiavija : SK Šoštanj 3 : 0 (1 : 0) ^ S tekmo med SK Jugoslavijo in SK Šoštanjem se je pričelo v nedeljo 17. t. m. popoldne na igrišču pri »Skalni Stavbna papcela ogalna na »Otoku«, Trubarjeva ulica, se proda. Naslov v upravi lista. Lokal za klobasičarstvo paniern v najem na prometni cesti v Celju. 1 °nudbe na upravo »Nove Dobe« pod šifro »Delikatesa«. Novo dospelo! N*grcbni vend v veliki izbiri, venčn tsaki s tiskom (v 5 minutah izgotovljen tisk) ter vsi žalni predmcti. — Mrtvaške krste v vseh velikostih v veliki zalogi. Okraski za krste v manufakturni trgovini Fa*. Kaa*bcuiz — Celj& Kralja fetra cesta 3 kleti« jesensko prvenstveno tekmo- vanje. Tekma je nudila primitiven nogomet. Obe strani sta pokazali jako malo nogometnega znanja. Igra je bila vseskozi nezanimiva, povecini odprta, tu pa tarn se je pokazala vid- neje nadmoč SK Jugoslavije. V dru- gi polovici. je izključil sodnik po ene- ga igralca obeh klubov in skoro ves drugi polčas sta odigrali moštvi z desetimi možmi. Za Jugoslavijo so padli goli v 13. minuti prvega polčasa ter v 13. in zadnji minuti drugega polčasa. Sod- nik g. Oberlindner je sodil boljise ne- go dopoldansko tekmo med Atletiki in ISSK Mariborom. V predtekmi je porazila rezerva Atletikov rezervo Olimpa z rezulta- tom 3 : 2 (2 : 1). K. D. SK Celje : SK Elan 5 : 5 (3 : 3) V nedeljo 17. t. m. popoldne je moštvo SK Celja v Novem mestu igralo z novomeškim SK Elanom kva- lifikacijsko nogometno tekmo za vstop v podsavezno ligo. Celjani, ki so nastopili v nekoliko oslabljeni po- stavi, so bili zlasti v prvein polca.su v lahni premoei. Bili so tehnično bolj- ši nego Elan, toda Elan jo bil pred golom odločnejši. Elan je beležil v prvem polcasu tri zaporedne gole v svojo korist, nato pa so Celjani s tro- mi goli izenačili. Drugi in tretji gol za Elan sta bila lastna gola SK Celja! V drugem polcasu je najprej Elan za- bil eetrti gol, kmalu nato so Celjani izenacili, sledil je peti gol za Elan in pet minut pred koncem so Celjani zopet izenačili. Tekmo je sodil dobro g. Cimperman iz Ljubljane. t SK Elstn (Novo mesto) : SK Celje. V nedeljo 24. t. m. ob 15.30 so bo pri- Cela na Glaziji v Celju druga odločil- na kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v podsavezno ligo. Ker je pr- va tekma ostala neodločena, se obeta v nedeljo zanimiva igra. Enajstorica SK Elana predvaja povezano igro in je pred golom odločna. Posebno stä se odlikovali v nedeljo obe krili in vratar, ki je ubranil marsikatero ne- j varno žogo. Moštvo SK Celja bo na- ' stopilo v najmočnejSi postavi ter si bo skušalo pridobiti. zmago, da bo po- tem lahko častno zastopalo celjski nogomet v podsavezni lisri. Tekmo bo sodil g. Pevalek iz Ljul>'