LJUDSKI TABOR V SOVODNJAH Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. Danes 6 strani TRST, nedelja 24. septembra 1950 ska delegacija s tem povzela svoj lanski predlog petim velikim državam, naj bi sklenile med seboj tako imenovani pakt za utrditev miiu. v katerem naj bi se med drugim obvezale, da ne bodo uporabljale atomskega orožja in drugih sred-stev za množično uničevanje. Ni potrebno, da ponovno poudarimo, da je ta sovjetski predlog v ostrem nasprotju z njenimi dejanji. Ponovno se V glavni skupščini kažejo nasprotja med besedemai in dejanji tako Sovjetske zveze kakor ZDA. Tako ameriški kakor sovjetski predstavnik sta v svojih govorih govorila o miru in o neodvisnosti narodov. Toda že skupni nastop proti vpisu deklaracije o pravicah in dolžnostih držav na dnevni red jig pokazal očitno tendenco, da bi OZN še nadalje izrabljali kot govorniški oder za svojo propagando, kakor je to poudaril že na lanskem zasedanju glavne skupščine jugoslovanski minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj, ki je tudi glede klaraciji, da so celo odločno protj temu, da bi to vprašanje sprejeli na dnevni red. Splošni odbor je sklenil predlagati glavni skuipiščini, naj se ta deklaracija ne sprejme na dnevni redi skupščine. Znano je, da je na lanskem zasedanju glavne skupščine OZN jugoslovanska delegacija predložila skupščini svoj osnutek deklaracije o pravicah in dolžnosti držav, ki vsebuje 25 točk, in ki ga danes objavljamo na drugem mestu. Seveda so velesile v Prvi vrsti zavrnile jugoslovanski osnutek in so nato v odboru za pravna vprašanja sprejeli nov osnutek, iz katerega so odstranili vse konkretne odredbe, ne da bi v njem upoštevali pritisk imperialističnih sil na neodvisne države. To je dokaz, da se velike države izogibajo natančni opredelitvi odnosov med državami. Jugoslavija pa je s svojim osnutkom dala aktiven in važen doprinos k naporom malih držav in malih narodov, da si zagotovijo svojo neodvisnost ter da preprečijo poizkuse dru- sovjetskega predloga za sklenitev pakta med petimi velesilami poudaril, da zavzema jugoslovanska delegacija kakor do vsakega predloga, ki ima namen utrditi mir. tudi do tega predloga v bistvu pozitivno stališče. Tona poudarja, da bo predlagani pakt lahko v resnici resen prispevek za stvar miru samo, če bo pristopen Za vse tiste države, ki bedo to želele, kajti do vprašanja miru je vsem državam, tako velikim kakor tudi majhnim. Daleč smo od tega — je ob tej priliki izjavil Kardelj — da ne bi računali z dejansko vlogo, ki jo imajo danes velesile v življenju človeštva in prav gotovo v vprašanju zagotovitve miru. Toda mi imamo enakopravno sodelovanje manjših držav pri vseh naporih za utrditev miru za nujni pogoj, da mir ne bo samo mir za velike države, temveč mir enakopravnih narodov, mir za vse, ne pa samo za tiste, ki imajo v svojih rokah največ sile. gih držav, v prvi vrsti velikih držav, da bi sg vmešavale v njihove notranje zadeve. O-snovni namen jugoslovanskega osnutka je urediti z mednarodnim aktom in na demokratičen način odnose med državami. Jugoslavija je a tem osnutkom ponovno dokazala, da je dosledna v svoji politiki obrambe neodvisnosti in drugih demokratičnih pravic narodov in držav. Zelo značilno je tudi, da na prvi seji glavnega odbora sovjetska delegacija ni nasprotovala sprejemu ameriškega predloga o razširitvi pooblastil glavni skupščin; in da ameriška delegacija ni nasprotovala postavitvi na dnevni red sovjetskega predloga deklaracije o odstranjevanju nevarnosti nove vojne, in oba predloga sta bila sprejeta brez glasovanja. Glede sovjetskega predloga deklaracije o preprečevanju nevarnosti nove vojne, krepitvi miru in varnosti med narodi, je treba omeniti, da je sovjet- SPORED: OTROŠKI BALET V NARODNIH NOŠAH. Izvajajo otroci iz Podgore. PEVSKI KONCERT. Sodelujejo pevski zbori iz Goriške (Stan drež, Podgora, Oslavje, Vrh, Peč in Steverjan), iz Koroške (Bilčovs) in iz Trsta (Barkovlje in Prosek-Kontovel). STEHVANJE IN VISOCI REJ. Izvajajo Korošci iz Brnce. REZIJANSKI PLES. Izvaja skupina iz Sv. Jurija v Reziji. icSTU LEDI«. Izvaja folklorna skupina iz Trsta. Sledi ljudsko rajanje do 24. ure. Bogata fotografska razstava bo prikazovala prosvetno delovanje naših društev m zanimivosti naših vasi. Med odmori bo igrala godba na pihala iz Barkovelj (30 godcev) Vstop na koncert, k folklornim plesom, na razstavo in k ljudskemu rajanju samo z značko. STOCKHOLM, 23. — Letalo neke zasebne družbe, ki je prevažalo 8 potnikov in pilota, je danes strmoglavilo blizu Karlstadta. Vsi potniki so ubiti. Letalo, ki je danes popoldne padlo v Karlstadtu, je bilo angleške konstrukcije. Nesreča se je zgodila takoj potem, ko je letalo vzletelo. Letalu so se namreč odlomila krila. ZAGREBŠKI VELESEJEM PRIKAZ USPEHOV in razvoja jugoslovanskega gospodarstva temveč se v vsem svojem načinu dela oddaljuje od tiste smeri, ki pomeni borbo, in sicer pogosto zelo hudo in ostro borbo, ki pa 'je vendar edino pravilna smer, ki vodi k osvoboditvi delovnih ljudi. Danes pa uidi KPl ((velike uspehe«, ako se jo nabralo med ljudmi nekaj dč-narja za «Unita« in ako se je zbralo precej ljudi na posameznih «feste delVUnita«. Taka pomeščanjena, trhla in gnila partija, kot je italijanska — in to po krivdi njenih voditeljev, ki nočejo gledati z lastni mi očmi na stanje p. svoji državi in na potrebe lastnega delovnega ljudstva, temveč čakajo, kaj jim bodo ukazali gospodje iz Moskve, — seveda ne more predstavljati nikakega resnega činitelja v svetovnem demokratičnem pihanju in prav tako ne more biti ni kaka ovira na pohodu raznim vojnim hujskačem. Nasprotno, s tem, da se postavlja v brezpogojno službo moskovskih imperialistov v njih umazani borbi z zapadniml imperialisti, je le eksponent na zapadu vojnih hujskačev, X Vzhoda. «zapadno civilizacijo». In na provokatorsko vprašanje demo. kiistjanskega ministra in tajni-ka demokristjanske stranke Go nelle, če so komunisti pripravljeni braniti domovino tudi v prihodnosti pred vsakomur, ki bi ogrožal njeno celotnost in svobodo, odgovarja, Togliatti ponižno odgovarja: Ne samo «smo pripravljeni», temveč je to naša obveza in točna dolžnost, za katere izpolnjevanje se že danes trudimo. Ko Togliatti poudarja, da brani domovino («zapadne demokracije» pa ne), pa daje njegov najbližji sodelavec Lui. gi Longo zelo dobro tolmačenje, kaj razumejo ljudje pri KPI kot domovino. Medtem ko Longo le z gnevom in težav.o prenaša da je «eno italijansko mesto danes zasedeno po tujih četah» in da «visi ne le nad italijanstvom Trsta temveč nad teritorijem nevarnost«, ki jo predstavlja Jugoslavija, navaja še druge boleče točke italijanskega imperializma, ki so danes boleče tudi za KPJ, Luigi Longo navaja Brigo in Tendo, ki sta bili odvzeti italijanski suverenosti, s čimer seveda ustvarja med italijanskimi partijskimi množicami prepričanje o veliki krivici, ki se je dogodila domovini — Italiji, ker sta Briga in Tenda pripadli Franciji po mirovni pogodbi. (Sicer se to prepričanje ne ustvarja šele danes, temveč se italijanski komunistični voditelj t kakor glede Trsta tako tudi glede Brige in Tende niso nikoli potrudili, da bi svojim ljudem podali jasen pogled na to vprašanje), hongo nadalje govori o italijanskih kolonijah na način, da mu lahko vsak italijanski imperialist stisne roko. Govoriti o < pojmih in pa v. delovanju kakor v KPI. Danes se nam italijanska KP kaže le še kot povsem povprečna malomeščanska stranka, ki ne le ne dosega nikakih uspehov, ki lil dajali italijanskemu delovnemu ljudstvu upanje in garancijo za skorajšnjo dosego tistih pridobitev, brez katerih ne more 'biti svobode za delovno ljudstvo, NEW YORK, 23. — Danes popoldne je bil zadnji sestanek ministrov za zunanje zadeve -n ministrov za obrambo ZDA, Francije in Velike Britanije. Na koncu sestanka so izdali poročilo, ki pravi, da so proučili predloge, ki jih je prejšnji teden pripravil atlantski svet. Predlogi obravnavajo najprimernejša sredstva za dosego skupnega namena: ustanovitev v Evropi dobre oborožene sile z dobro opremo. Ta izmenjava misij z ministri za obrambo bo pripomogla ministrom za zunanje zadeve pri Do včeraj bandit in izdajalec, danes najzanes-Ijivejši informator Potem ko se je nedavno nekje Vidali dodobra razkričal o senzacionalni «izjavi bivšega tajnega Člana CK KPS Rudija Uršiča o titovskih pogajanphz Angloamerikanci glede tropie uprave Trsta«, in ko je o tej «izjavi« na široko pisal «11 Lovor ator e«, je sedaj še nje gos) sloven&ki prevod uDelo« objavil to «izjavo«. Ce je celotna ali ne, tega ne moremo reči, ker tega bi ne mogli niti pri «Delu» povedati; ni namreč nobenega dvoma, da se lahko ta ^izjava*) poljubno zdaljša oli skrajša, kakor se pač tukajšnjim gospodom kominformu stom zdi potrebno. Za tak fal-zifikat je namreč postranskega pomena, ali je nekoliko krajši ali daljši. Vsekakor pa je Vidali že zelo v zagati z viri svojih sdoku* mentov«, ko se mora posluževati «izjav« nekega Rudija Uršiča, človeka, ki je bil zanj la bandit, izdajalec in kar »i je mogoče misliti podobnih epitelov. Danes pa mu ni nerodno javno čitati njegove izmišljotine. (Nazadnje se Uršič še lahko smeje, češ ravno pravega kljukca sem našel, da mu lahko tvezem budalosti. ki jih ta sjrre-jenia in naprej prodaja za čisto zlato). Seveda pa mora tudi Uršič nekaj žrtvovati za svojo puhli. citeta; v zahvalo, da vsi o njem pišejo («ll Lavoratore«, «l’U-nita« in '«Del o»), mora P ustiti, da ga nekoliko nespoštljivo imenujejo «gerarca titista«. Mogoče zato, ker je morda Uršič sedaj tajni član CK Vidali j e ve frakcionaške partije kot je bil «tajni član CK KPS«. Bratca Vidali in Uršič sta pač drug drugega vredna... države, dokler Zrušeni narodi ne izdajo ukrepov za umik zavojevalca z ozemlja napadene države. 20. Vsaka država je dolina priznati narodu, ki ga je okupiral napadalec in je začel vstajo Za svojo neodvisnost po načelu samoodločbe narodov pravico bojujoče se stranke brž ko organizira državno oblast in vojsko. 21. Države nimajo pravice povečati svojega ozemlja s vojno ali grožnjo uporabe sile ali s pritiskom na druge države. 22. Vsaka država je dolžna vzdržati se neposrednega ali posrednega priznanja vsake o-zemeljske prisvojitve kake druge države, dosežene v nasprotju s predpisi te deklaracije. 23. Vsaka država ima pravico sklepati mednarodne pogodbe z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami in sprejemati mednarodne obveznosti. 24. Država, ki bi bila v takem položaju, da bi prevzela pogodbeno obveznost, vsiljeno u nasprotju z načeli Ustanovne listine Združenih narodov in določbami te deklaracije, ima pravico na miroljuben način zahtevat» razveljavitev izsiljene obveznosti. 25. Vsaka držam je dolžna vestno izpolnjev-ti svoje mednarodne obveznosti, ki izvirajo iz pogodb in drugih izvonpv mednarodnega prava in nima pravice sklicevati se na predpise svoje ustave ali zakonodaje kot vzrok za. neizpolnjevanje rednih obveznosti. Deklaracija o pravicah in dolžnostih držav Združenih narodov o omejitvi oboroževanja. 16. Vsaka država je dolžna vzdržali se ustanavljanja napa-dalnih blokov držav ali pristopa k takim blokom. 17. Vsaka, država je dolžna vzdržati se grožnje ali uporabe sile. gospodarskega ali političnega pritiska proti suverenosti, ozemeljski nedotakljivosti ali politični gospodarski neodvisnosti drugih držav ter vsakega drugega ukrepa ki nasprotuje redu, določenem v Ustanovni listini Združenih narodov ali mednarodnem pravu. 18. Vsafca država je dolžna vzdržati se dajanja vsake vojaške, politične, gospodarske, finančne in prometne pomoči sleherni državi, ki bi delala v nasprotju s predpisi te deklaracije, ki se nanašajo na prepoved uporabe vojne, groženj ali uporabe sile proti drugim državam. Prav tako je vsaka država dolžna ravnati na isti način proti državi, zoper katero so Združeni narodi izdali preventivne ali prisilne ukrepe zaradi kršitve mednarodnega miru in varnosti. 19. Vsaka država ima pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe proti vsakemu začetemu napadu druge ozemlju organiziranje delavnosti za izzivanje, organiziranje, vzpodbujanje ali podpiranje državljanskih vojn, neredov in terorističnih akcij v drugih državah. 12. Vsaka država je dolžna reševati spore z drugimi državami z miroljubnimi sredstvi, tako da ne bodo ogroženi niti mednarodni mir in varnost niti pravičnost. 13. Napadalna vojna je prepovedana in pomeni zločin proti miru. Države so dolžne vzdržati se tako napadalne vojne kakor tudi vsake druge uporabe oborožene sile kot sredstva svoje nacionalne politike, razen v primerih samoobrambe. 14. Vsaka država je dolžna na svojem ozemlju preprečiti in kaznovati vsako delovanje ali propagando, ki bj bila u-smerjena na podreditev drugih držav, kršitev njihove suverenosti in neodvisnosti, ali pa na vmešavanj t V. notranje stvari drugih držav oziroma k drugim oblikam vojnega hujskanja proti njim 15. Vsaka država je dolžna vzdržati se oboroževanja, katerega obseg ali oblike bi lahko predstavljale grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, in je dolžna izpolniti odločbe co po diplomatski poti zmerno in vljudno posredovati pri drugi državi v korist svoj:h državljanov Toda, za svoje državljane ne more zahtevati večjih pravic in drugačno ravnanje, kakor je določeno v zakonih domače države, in tudi ne more zahtevati, dg bi jih izvzeli od teritorialnega sodstva. Ce je diplomatski korak os tal brez uspeha, se mora nezadovoljna država vzdržati vsake grožnje in pritiska in se lahko posluži samo miroljubnih sredstev za rešitev spora. 9. Vsaka država, je dolžna Zagotoviti uživanje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin, zajamčiti prauico do zaposlitve in socialnega zavarovanja vsem ljudem na svojem ozemlju ne glede na raso, spol, jezik ali veroizpoved. 10. Vsaka država je dolžna bdeti nad tem, dg stanje na njenem ozemlju ne ogroža mednarodnega miru in varnosti. 11. Vsaka država je dolžna vzdržati se izzivanja, organiziranja, vzpodbujanja ali P dpi-ranja državljanskih vojn, neredov in terorističnih akcij na ozemlju druge države. Prav ta-kg mora preprečiti na svojem RIM, 23. — Zjutraj je bila seja vlade. Predsedoval je De Gaspe-ri. Se pred sejo je De Gasperl predsedoval sestanku katerega so se udeležili ministri Pella, Pac-ciardi in Scelba. Na seji vlade so po daljšem proučevanju poročila ministra Pacelardija odobrili o-snutek zakona o povišanju vojaških izdatkov za 50 milijard lir. Kar se tiče notranje varnosti. Je vlada poslušala poročilo ministra Scelbe. Razpravo o tem pa bo zaključila na prihodnji seji, ki bo v torek. Potem ko je vlada odobrila dodatni kredit 50 milijard Ur za vojsko v okviru letošnjega proračuna, je vzela na znanje poročilo ministra za obrambo, ki Je izjavil, da bo za naprej treba Se novih dodatnih kreditov za 100 milijard lir, katere bodo uporabili za Izpopolnitev in reorganL zacljo italijanske oborožene sile. Vlada Je odobrila načrt za povečanje sile varnostnih organov, V\»* Kun? V2dolž «“te, ki Veslala v Songju. Ta v odpor Se-vZh ela ,na katereSa Je f'en?dno oda«?le5ka brigada io ribreEU Niu?, na vzhod' h« da so „ tonE!a. Poroča 5ke £?>hotom»ri5ka letala da' br bosto)an.a naPadla angle- da e ?rl Sond'u ter ČuE^ltih bil° Ubitih 60 feba tL°?kov- ^ izklju .0 že večje žrtve. M jk Sone-ke104ete so oanes hiju °haiwa,12 milj severno ThŽ?vern^ ? Tosondong 5 »4-n Kleje **%) SEULU. (An- — Nocoj so Arne- 24. septembra 1959 Tržaškim Slovencem zagotovljena popolna klasična gimnazija Precejšnje razburjenje je povzročila med našimi ljudmi, zlasti med prizadetimi dijaki in njihovimi starši svoj čas vest, da šolska oblast naslednje leto ne namerava odpreti tretjega razreda klasične gimnazije, t. j. 1, letnika liceja. Na ta način bi bilo onemogočeno nadaljevanje klasičnega študija onim, ki oo se že pred dvema letoma odločili za to pot. Zlonamernost in krivičnost taaega sklepa je bila na dlani in je zopet nov dokaz, kako veliko je sovraštvo «uče- Spominska razstava slovenske knjige v Skednju Meseca septembra 1550 je Primož Trubar dal v tisk prog slovensko knjigo. V proslavo 400-letnice tega važnega kulturnega dog:dka priredi Prosvetno društvo v Skednju u šk:denjski kim dvorani spominsko razstavo, ki bo odprta občinstvu od estri ki 28 t. m. do petka 6. oktobra t. I. Ves čas razstave bo več pre. davanj o slovenskem slovstvu. Slovesna otvoritev razstave b0 v. sredo 27. t. m. zvečer ob navzočnosti predstavnikov SH PZ in drugih delegatov ter članov domačega prosvetnega društva. Za ostalo občinstvo bo kakor rečeno, razstava odprta naslednje dni. nih« italijanskih profesorjev, ki imajo usodo slovenske šole v svojih rokah, da so v tem slepem sovraštvu sposobni tudi takega nesmisla. Proti tako žaljivemu in krivičnemu odloku je seveda odločno nastopilo vse. kar čuti slovensko. Obveščeni smo, da je zahrbtna mahinacija šovinističnih oblastnikov padla v vodo in da nam je zagotovljen prvi razred liceja (3. razred klasične gimnazije) in seveda naslednja leta postopoma še ostali do popolne klasične gimnazije. To je zopet nov dokaz za našo tezo, da v šolstvu ne bo reda in normalnega razvoja, dokler ne bo okupacijska vojaška uprava končno spoznala, da imamo Slovenci pravico upravljati in voditi slovensko šolstvo sami. Zato je nujno, da se pristopi k reševanju tega perečega problem, ki je v zvezi z uzakonitvijo našega šolstva in za uvedbo stalnosti za naše učitelje in profesorje. Ze neštetokrat smo poudarili, da bomo to zahtevali dosledno in uporno, dokler si te resnične enakopravnosti ne bomo tudi v resnici priborili. Naj ne mislijo gospodje, da nas bodo utrudili. Mi vemo, kam nas vodi pot. Včeraj smo poročali o ugodni rešitvi vp>rašanja prostorov osnovne šole u Ulici sv. Frančiška, danes beležimo nov. uspeh: zagotovitev po- polnega klasičnega študija. Tako bomo šli od uspeha do u-speha, dokler si ne bomo priborili vseh onih pravic, ki nam pripadajo. Zato nam jamči naše zavedno in v borbi neutrudljivo ljudstvo. Ti uspehi naše borbe pa mora jo vliti nekaj odločnosti in samozavesti tudi v. srce tistih staršev, ki so zakolebali in klonili pred sovražno kampanjo in, se ne morejo odločiti, da bi vpisali svoje otroke v slovensko šolo. Ne bodimo slabiči! S slabiči bodo vedno pometali in kljub upogljivim hrbtenicam bodo vedno zapostavljeni. Značajni samozavestni in ponosni si bomo prej in bolj zanesljivo priborili vse pravice, ki pritičejo nam in našim otrokom. V času, ko ste se odločali o svojem nadaljnjem študiju, ste zvedeli o namerah šolske oblasti, da ne odpre 1. razreda liceja in s tem tudi onemogoči dokončanje klasičnega študija v Trsdb. Gotovo je nekatere od vas to zmedlo in ste se pomišljali ali bi se vpisali na klasično gimnazijo, četudi ste bili prej naklonjeni tej misli. Na drugem mestu objavljamo vest, da je sedaj zagotovljen slovenskim dijakom v Trstu popoln klasičen študij, zato odpade vsako pomišljanje. Vse one male maturante, ki jih je neugodna vest odvrnila od vpisa v klasično gimnazijo pozivamo, da se takoj odločijo in si izberejo klasični študij. Vsem je znano, da je klasična gimnazija srednja šola, ki odpira dijakom najširše možnosti za visokošolski študij, medtem, ko so možnosti z ostalih šol več ali manj omejene le na nekatere fakultete. Vpisovanje v slovensne Sele v Trsta Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu bo do 30. septembra. Vpisovanje je dnevno od 9. do 12. ure za vse razrede. Otroci, ki se vpišejo v I. raz red, morajo prinesti rojstni ust, potrdilo o cepljenju proti kozam in potrdilo, da imajo zdrave oči. Obe potrdili dobite na zdravstvenem uradu (Utticio Igiene), I. Cavana 18, I. nadstropje. Vpisovanje bo: a) za šolo pri Sv. Jakobu v Ul. oelle Scuole Nuove štev. 12-1.; b) za šolo v Ul. C. Donadoni na šoli v Ul. Donadoni; c) za šolo v Ul. sv. Frančiška na novi šoli v Ul. sv. Frančiška, štev. 42, in ne na prejšnji šoli v Ul. sv. Frančiška štev. 25. BARKOVLJE IN ROJAN Obveščamo starše slovenskih šoloobveznih otrok, da se je začelo 20. t. m. vpisovanje otrok v slovensko ljudsko šolo v Barkovljab (Ul. Ceretto) ter v Rojanu (Ul. NEVARNO MRTVILO v tržaških ladjedelnicah Uradno poročilo Trgovinske zbornice ugotavlja poleg tega precejšen zastoj v trgovini in podražitev jestvin Montorsino 8), ki bo trajalo do 3». t. m. DRZ. SLOVENSKA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SC-LA-TRST vpisovanje za L, u. in m. razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra t. I. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vključno 30. septembra t. 1. Podrobni pogoji za vpis so razvidni na šolski oglasni deski oziroma v tajništvu (Rojan . Ulica Montorsino 8-IIL). KOLEDAR Nedelja 24. septembra Marija, Radivoj Sonce vzide ob 5.53, zatone o*1 18.00. Dolžina dneva 12.07. Lun« vzide ob 17.27. zatone ob 3.44. Jutri ponedeljek 25. septembra Firmin, Uroš PROSVETNO DRUŠTVO « I. CANKAR*. Pevke bodo imele pevsko vajo v četrtek 28. t. m-, ob 20,15 in ne v torek kot domenjeno. URADNE OBJAVE MESTNA OBČINA obvešča vse zainteresirane, dg bo na vpogled od 24. t. m. dalje za 15 dni na občinski oglasni deski prošnja stavbnih zadrug z Grete s ponudbo cen za razla. ščena zemljišča, kjer bod0 zidali ljudske hiše Priložen je tudi načrt. Slovenske srednje šole in tečaji Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je za-šelo vpisovanje dne 1. septembra in se zaključi dne 25. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpisujejo do konca meseca. Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole. Moralne propalice ali omejenci nikdar ne bodo razumeli veličine narodnoosvobodilne vojne V zadnji številki ((Demokracije« beremo naslednji ganljiv dvogovor med neko italijansko učiteljico, ki je pred osmim septembrom 1943 — kot se razvidi iz dvogovora — poučevala «nekje po.f Snežnikom« in vršila z večjo ali manjšo vnemo svojo raznarodovalno službo pod fašizmom, in med piscem, za katerega pa tudi ne vemo natančneje, kdo je. Takole sta se menila ta naša junaka: jim tlačiteljem, potujčevalcem in mučiteljem. Ta gospod bi namreč rad videl, da bi se to ne bilo nikoli zgodilo, da bi lahko ostale na svojih mestih vse tiste fašistične učiteljice, ki so našo mladino «lepo vzgajale«. In pri tem je to človeče še tako podlo, da govoriči nekako tako, kot da so fašistični potuj, čevalci naučili našo mladino, kaj ima storiti po osmem septembru. Neka italijanska učiteljica j Naša mladina je dobro verni je po zadnji vojni tožila nad | dela, kaj mora storiti s fašistič- slovensko mladino, češ da je hinavska, razbojniška, podivjana. Dokaz: »Prav tisti fantiči«, je rekla, «ki sem jih jaz vzgajala v kraju X (nekje pod Snežnikom je bilo) in so bili tako dobri, pa so po osmem septembru pograbili puške in nas Ita-lijane preganjali in svojim last. nim rojakom prizadevali gorje... Vidite, gospod, taka je vaša mladina.» Jaz pa jo — ne bodi len — brž zavrnem: uTa-ki so tisti fantje, kakor ste jih vi vzgajali!« «Kaj? Jaz sem jih vzgajala lepo.« Zopet jaz: «Šaj ni res. gospa! Vsak dan ste jih učili lagati.« — Učiteljica pa Telefonski številki uredništva 938IIB in .'M IKIH Poštni predal 502 pokonci: »Kaj, jaz učila lagati?« — Brž sem ji dokazal: »Se-veda ste jih vi učili lagati in vi ste jih pokvarili. Vsak dan jim zabijali v šoli italijanščino v glavo, vsak dan ste jih z vso svojo razlago, z vsem scojitn ravnanjem navajali na to, da morajo postati Italijani, da se morajo odpovedati svoji narodnosti, da morajo zatajiti tisto. kar je najsvetejša dediščina njihovih staršev ~~ materin jezik. Zato so ti otroci postali ne dobri Italijani in ne dobri Slovenci, ampak razboj-niki, ki jim ni sploh nič več sveto. Ko je nanesla prilika, so se navdušili le še Za puške in ubogali le tistega, ki jim je obljubljal, da bodo dobili v roke oblast, čim bolj bodo divji. Tako ste delali vsi italijanski učitelji in vsi Italijani sploh s Slo-nenci in se zato nikar ne čudite sadovom, če vidite, da je slovenska mladina podivjana nc samo proti mm. ampak sploh Proti vsakomur.« Po teh bese- dah se je razgovor prekinil. kajti italijanska učiteljica se ni upala več niti golsniti. Po teh besedah bi bilo težko reči, komu naj gre naš večji prezir in stud. Tista učiteljica je bila fašistka (in je mo. goče še sedaj), je Italijanka n, kila torej’«nekje pod Snež nikom« popolna tujka. Vse, kar ona govori in misli, je le reia. lvnega pomena; je sicer lahko mnenje določene skupine, toda prav zato, ker je tujka, nas to-: . ne zani'M, ko imamo takoj zraven primer govorjenja in mišljenja človeka, ki se izda. ja za Slovenca. Ta ((Slovenec« se vpričo ita-lijanske učiteljice ne sramuje imenovati slovensko mladino za razbojnike, zato ker so po osmem septembru zgrabili za puške in jih obrnili proti svo- no golaznijo prav zaradi tega, ker fašistične potujčevalnice niso uspele v njej zamoriti narodnostne zavesti. Naj so to našo mladino fašistični učitelji in učiteljice še tako «lepo vzgajali«, naša mladina ni niti za hip pozabila, kaj jim je dolžna. In ko je torej nanesla prilika, jim ni bilo treba ubogati le tistega, ki jim je obljubljal, da bodo dobili v roke oblast, čim bolj bodo divji«. Ne gospod silno se motite. Mladina je vedela, da bo naše ljudstvo dobilo oblast v svoje roke. čim bo z naše zemlje pregnan tujec — in zato je bilo treba biti včasih tudi «divji», ker je pač težko biti s puško v roki po sebno mil in krotek. Za to svojo vzgojo, da je namreč zgrabila za puške, se mora naša mladina zahvaliti vsem tistim staršem in vsem tistim našim ljudem, ki so ji pomagali, da je ostala zvesta svojemu rodu in da je niso pokvarili pogubni vplivi fašističnih šol. Gospod, ki je napisal zgoraj navedene besede v ((Demokraciji«, seveda ni bil tak. on ni bil ((razbojnik«. Bil pa je gotovo prijatelj fašističnih hie-rarhov, človek, ki se mu je pod fašizmom dobro godilo jn ki -se mu kolca po tistih ((zlatih« časih Samo kaj takega si lahko mislimo o človeku, ki se drzne imenovati najboljšo mladino, kar jo pozna slovenska zgodovina, z «razbojniki». Toda ti »razbojniki« so lahKo po-nosni pred vsem svetom in pred zgodovino, za vse to, kar so storili za svoj narod, oni «moralizato» pa se lahko pred vsakim poštenim človekom skrije; njegova najboljša družba so pač le bivše (ali sedanje) fašistke, s katerimi obuja skupne lepe spomine. Iz zadnjega uradnega poročila o gospodarskem položaju našega mesta za mesec junij1, ki ga je izdala tržaška Trgovinska zbornica, smo posneli naslednje podatke: Od tržaške veleindustrije je bila popolnoma zaposlena le čistilnica nafte «Aquila» v Zav-ljah, ki je v juniju proizvedla 6 odst. več nego znaša njena običajna zjnogijivost, in sicer 44.383 ton rafiniranih izdelkov. — Ako pomislimo, da živimo v uradno razglašeni dobi »vojne nevarnosti» in da brez bencina moderna vojna sploh ni mogoča, potem nam ne bo tež' ko razumeti lega pojava. Proizvodnja Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA), tega glavnega tržaškega industrijskega podjetja, je znašala le 30 odst. zmogljivosti. Dovr-ševanje žq y morje spuščene ladje ((Avstralija« v juniju ni nadaljevalo. Vzroki za to niso bili objavljeni. Delo za novo veliko ladjo «Remo» se ni še začelo. Tudi v tem primeru ne vemo, zakaj. Dve na lastni račun zgrajeni motorni ladji po 1200 ton še nista bili prodani. Tržaška ladjedelnica (Arse-nale Triestino), ki zaposluje 1000 delavcev, nj imela naročji. Delavci so že osmi mesec delali le po tri dni na teden. Drugo znamenito industrijsko podjetje, plavži «llva», je proizvedlo v juniju naslednje odstotke svoje zmogljivosti: koksa 54,8 odst (7461 ton), katrana 44.4 odst. (200 ton), sulfata 47.6 odst. (93 ton), svetilnega plina 58.6 odst. (nad 2 in pol milijona kub. m), litega železa 61.8 odst. (4637 ton), jekla 90.2 odst. (3156 ton) in železnih plošč 53.6 odst. (965 ton). Znatna je bila torej le Proizvodnja jekla. Proizvodnja jekla v maju jg znašala le 2601 ton (74.3 odst. nasproti 90.2 odst. zmogljivosti v juniju). Električni mlin »Variola« novi luki je zmlel 12.387 stotov žita (skoraj 62 odst. zmogljivosti). «Modiano« je izdelal 295 stotov papirnatih izdelkov: ci gardnih papirčkov, igralnih kart itd., kar znaša komaj 32.77 odst. zmogljivosti. Manjše mehanične delavnice so bile zaposlene le s 25 do 40 odst Tovarne barv, lakov in tem podobnih izdelkov so izdelale 125 ton tega blaga (30 odst. zmogljivosti), Ako ne upoštevamo proizvodnje bencina in jekla, vidimo, da je v juniju počivalo 65 odst., medtem ko je delalo le 35 odst. tržaške industrije. Najvažnejše pri tem je dejstvo, da so bili zavodi CRDA, t. j. temeljna industrija našega mesta (ladjedelnice, velika Tovarna strojev pri Sv, Andreju itd.) zaposlen; samo 30 odst. Kdor pozna številke, ne potrebuje tu besednega komentarja. // Jeden za našega dijaka od 1. do 8. oktobra 1950 Dijaška Matica obvešča svoje krajevne odbore, poverjenike, članstvo in vso slovensko javnost, da priredi kot običajno vsako leto »TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKA«, ki bo trajal od 1. do 8. oktobra t. I. _ Dijaška Matica se v tem tednu, ki je neposredno pred začetkom šolskega leta na srednjih šolah, obrača na ose zavedne rojake, da ji pomagajo zbirati sredstva, ki so ji potrebna za podpiranje revnih dijakov med nastopajočim šolskim letom. Sporočamo krajevnim odborom in poverjeništvom, da bodo v teku tega tedna prejeli podrobna navodila in kar je potrebno za izvedbo nabiralne akcije. Od vestnosti in požrtvovalnosti krajevnih odborov in poverjeništev je odvisen uspeh tega tedna. Vse zavedne Slovence pa prosimo. da podprejo z vsemi silami plemenito delo Dijaške Matice. Kdor podpira slovenskega dijaka, fcTad’i bodočnost svojega ljudstva' dijaška matica —' . t __________ OBRT PROPADA Oglejmo si sedaj položaj naših obrtnikov, katerih je bilo junija meseca v mestu samem 4412, v vsej. coni A Pa 4893. Sem niso všetj mesarji, krčmarji in podobni, ki so pravzaprav bolj trgovci nego obrtniki, tem več le pravi obrtniki, kakor stareznani mizarji, kovači ter moderni električarji, radioteh-niki. zobotehniki j;d. Mesečno poročilo meni, da jih je preveč za mesto s 300.000 prebivalci cone A. Preveč jih je zaradi tega, ker so izgubili po vojni skoraj ves svoi razpečevalni prostor na deželi. Preveč jih je, pravi dalje poročilo, zaradi opisanega bednega položaja naše industrije, ob robu katere živi velika množina tržaških obrtnikov; ti trpijo tudi zaradi previsokih stroškov (davkov, najemnine itd.) in zaradi ostre konkurence furlanskih obrtnikov (predvsem mizarjev, o katerih smo že pisali), ki delajo z mnogo manjšimi upravnimi stroški nego tržaški. Posledica vsega tega je gospodarsko propadanje tržaških obrtnikov, kar nam praktično potrjuje skoraj absolutno pomanjkanje obrtniških vajencev. ZASTOJ V TRGOVINI Glede trgovine govori uradno poročilo o «zelo omejenem razpečavanju v vseh trgovinskih panogah, kar je seveda naravna posledica pravkar opisane proizvajalne krize v industriji in obrti. Poročilo navaja kot vzrok trgovske krize tudi pomanjkanje tekočega denarja. Po domače povedano, pomenijo te »težave«, da zasluži produktivno prebivalstvo trgovina z obuvalom, ki je pro. dala do 30 odst. manj kot v istem mesecu lanskega 'leta. Težko gre tudi trgovesm s tka-ninami in obleko. Ne le mnogi kupci na obroke, ampak tuai mnogi trgovci niso mogli izpolniti svojih plačilnih obvez. To je v kratkih potezah :lika našega gospodarskega položaja. Kljub rastoči bedi p * ugotavlja uradno perečilo splošno podražitev jestvin. Novi ((Center Za gospodarski razvoj Trsta«, katerega ustanovitev je naznanil šef finančne.' ga in gosp. ravnateljstva ZVU. ima tudi namen propagirati ustanovitev novih industrij. — Cemu na-j bi delali propagando za ustanovitev novih industrij, ko je naša stara in svetovno znana industrija komaj 30 odst. zaposlena, vsa druga in tukaj globoko ukoreninjena industrija Pa komaj 35_pdst.? Stoodstotna zaposlitev že obstoječih preizkušenih ped-jetij bi popol. noma odpravila tržaško brezposelnost in tržaško gospodarsko krizo sploh. Tega pa ne bo mogoče doseči, dokler bo naše gospodarstvo zvezano s pasivnim gospodarstvom Italijanske republike in naša indu-strija z italijansko industrijo, ki ni sposobna za konkurenco na svetovnem trgu. Ko bi se tržaška industrija osvobodila vezi z Italijo, italijanskega birokra. tizma in italijanskega davčnega sistema, bi s svojimi izdelki prav gotovo lahko konkurirala na svetovnem trgu. Morda je ta misel zapopade. na tudi v tistem delu Harold-sonovega govora, kjer obljublja, da bo skrbel za to, da zagotovi naši coni možnost go- premalo denarja, da bi ga mo-1 spodarske neodvisnosti, v ko- glo v večji meri nositi v trgo- j Ukor mogoče bližnji bodoč- Vine za nakup svojih življenj-, nosti? — od — skih potrebščin Najbolj trpil (»Gospodarstvo«) Slovenski otroški vrtec v Rocolu Roditeljski svet v Rocolu obvešča starše, da se vrši vpisovanje v slovenski otroški vrtec v Rocolu pri Lovcu do konca meseca septembra, dnevno od 9. do 12. ure. Zahvala odbora za proslavo bazoviških junakov Kot ostanek nabiralne akcije za nakup vencev, ki sa bili položeni na grobu ali kraju ustrelitve bazoviških junakov, so odstopili Odboru za proslavo bazoviških junakov VII. okraj L 664; V. okraj 5.806;. III. okraj 5.264; I. okraj 23.684. V znesku, ki ga je izročil I. okraj odboru za proslavo bazoviških junakov je tudi 9.850 lir, ki so jih nabrali uslužbenci STAR. Ponovna iskrena hvalal DIJAŠKA MATICA vrši veliko kulturno, narodno in socialno poslanstvo. Mi vsi smo ji dolžni pri tem njenem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za sklad Dijaške Matice. SLAVA PADLEMU BORCU! Tm. Hajko }uhtm SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje DANES 24. t. m. ob 19. uri GOSTOVANJE V PLAVJAH (NA PROSTEM) z Goldonijevo komedijo »primorske rnn&m" Opozarjamo, da je ta predstava namenjena tudi bližnjim vasem, kakor Škofije, Badiha, Pri Orehu, Jelarji, Sv. Barbara in Božiči. — Za prebivalce jugoslovanske cone prodaja vstopnic na bloku v Škofijah. Cena je 10 in 20 din. Vpisovanje za oktobrsko potovanje na zagrebški velesejem je za III. okraj v Ulici Molino a vent» 158 (gostilna Gregorio), in sicer od 18. do 20. ure. Izlet bo 7., 8. in 9. oktobra in bo stal 3100 lir. Lutkovna predstava ia otroke Grele, Rojana in Škorklje Vabimo vse otroke z Grete, Skorklje in iz Rojana na lut kovno predstavo, ki bo danes, v nedeljo 24. i. m. ob 10.30 v Ul. R. Manma 29. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8100-8150, pa pirnati šteriiing 1580-1680. dolar 670-674, dolar (telegrafski 631-683, švicarifci frank 154.5-155.5 100 francoskih frankov 172-176 avstrijski šiling 22.75-23.25. m titaite (Plimol&ki dnevnik! Tovariš Rajko se je rodil 30. julija 1925 v Trstu. Dopolnil je komaj 18. leto, ko je vstopil 8 avgusta 1943 med partizane, kjer so ga vključili v. Gubčevo brigado. Svoje mlado življenje je daroval za svobodo domovine. Padel je 25. septembra 1944 na Preski v boju proti zatiralcem svobodoljubnih narodov. Slava njegovemu spominu! SPORED proslave petletnice društvenega obstoja Prosvetnega društva „Slavho Škamperle” ki bo danes 24. t. m. na STADIONU „PRVI MAJ« 1. Pevski nastop društvenega pevskega zbora v narodnih nošah. 2. Razvitje zastave in nagovori delegacij. 3. Pevski nastop društvenega pevskega zbora. 4. Recitacija. 5. Izvajanja svetoivanske pionirske dramske družine. 6. Pevski nastop zbora »Ivan Cankar«. 7. Recitacija. *. Izvajanja narodnih plesov svetoivanske folklorne skupine. 9. Zaključni nastop društvenega pevskega zbora. Po končanem kulturnem sporedu bo prosta zabava. Med proslavo in po njej igra godba na pihala Prosvetnega društva iz Plavij. Na slavje Svetoivančanov vabljeni vsi! PROSLAVA BO OB VSAKEM VREMENU IN SE PRIČNE TOČNO OB 15. URI. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. septembra 1950 se je v Trstu rodilo 23 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 15. Civilna poroke: težak Mario Steffilong0 in knjigovezka Au-relia Balbi, strugar Marto Am-broset in gospodinja Jolanda Stropnič, mehanik Licinio Pi-go in_ gospodinja Isolina Bro-vedani, dijak Mario Sinico in gospodinja Luciana Grubissi, pevec Vladimiro Lozzi in pevka Caterina Eellegrini, narednik ameriške vojske Rether-ford Murre’1 D. in gospodinja Romanita Colomban, krojač Silvi; Cuk in gospodinja Lavra Marija Cuk, kotlar Marin0 Piz. zamus in gospodinja Angela Giustina Vatta, kamnosek Romano Femetič in gospodinja Libera Klobac, mehanik Dario Delpiccolo in prodajalka Marija Ghersini, kemijski asistent Adriano Senesi in prodajalka Elda Bonifacio, radiotehnik Egidio Carini in gospodinja Maria Violetta Busdon, elek-tromehanik Ferruccio Pilenga in gospodinja Silvia Hieke, upokojenec Giovann; Rabič in babica Marija Marzari. uradnik Angelo Gino in frizerka Ernesta Fabretto. Umrli so: 57-Ietni Viktor Cernic, 57-letna Karolina Stopar, vd. Lagoi, 54-letni Gio-vanni Goglia, 51-letna Hilde Schutzbier por. Morelli. 70-let-na Lucija Vizhovec vd. Savi, 90-1 etna Ana Romanello vd. Stančič, 854etna Marija Gruber vd. Bertolini, 84-letna Marija Ronco vd. Sella. KINO Rossetii. 14.30: »Peščena vrv«. Escelsior. 16.00: «Molčeči SmitMi Alan Ladd. j Fenice. 16.00: »Romantični PM10* lovec«, Gregory Peck. j Filodrammatico. 14.30: «Klic tobra«, Glenn Ford, T. Moot ■ Alabarda. 14.00: »Nepremagljivi" Araonia. 14.30: »Tretji človekJi A Valli, O. VVelles. Garibaldi. 14.30: ((Tragedija Ha« lema«. Ideale. 14,30: «Karmen», R't3 vvorth. Impero. 14,30: «Brezupno tvoja' Bette Davis. Italia. 14,30: »Velika ljubezen > Bette Davis. Ob morju. 16.00: «Nedelja v av‘ gustu« Vera Carnvi. Savona. 14.00: »Moč usode«, Gobbi. m Viale. 16.0: «2ena na begu«, Lupino. . Vittorio Veneto. 14.00; »Teror če po žici«, B. Stanwyck. = s. Azzurro. 14.00: «Morje trave«. Tit« Tracy. IiarntO’ Belvedere. 14.00: »Večna, "fiuni. nija», M. Oberon, Paul " Marconi. 14.30: «Koralni H. Bogart. . nj Massimo. 14.00: «Možje 12 dečkov«, Spencer Tracy. Odeon. 14.00: «Volk j* s'„o. Amedeo Nazzari. S, Radio. 14.00; «Mornar Sim* Venezia. »imam rajši kr Danny Kaye. Vittoria, 16.00: «Tako sem gal v vojni«. 16.00; Železničarski (Sv. Vid). »Krasotice v kopališču«. ^ Ljudski vrt na prostem-«Naprej.., Red«. „„ -pora*** Letni kino Rojan. 19.30: zvezdj). 20.& Letni kino Broccnettm »Zena s 5 obrazi«. I,„r-ihsKil1 Sv. Just. 18.30: «V Kara‘u morjih«. OGLA?! MALI 1 nrpa" :hi B.U. za vezenje, obšivanje !ukeIjL_,f jo* nje, -------------- __ gumbov, čipke, cikcakaste ,r!. Ta dela se izvršujejo f>reZ.° $1' Pouk za vezenje, brezpiac^^i VALN! STROJI na 'nd“’ tok za čevljarje in krojač ■ ^ da ja r.adomestn'1; delov - pri aparati najboljših znaI™o tvrdki TULLIO NATALb , ,2l broke. = Trst, Ul. C. Battis tel. 65-33, Tržič na Korzu. ^ De*«' PREKLICUJEM vse žaljiv' de, izrečene proti gospoou cu Lossariniju z op£ln'n icAH ERNESTA KHJU Mi proces proli policistom obtoženim tihotapstva s cigaretami Pred okrožnim sodiščem \ Trstu bo jutri razprava proti več članom civilne policije ter njihovim sokrivcem, obtoženim tihotapstva s cigaretami Otvoritev prenovljeneqa bara »Vermouth di Torino" Gruča ljudi je stala včeraj proti večeru na Korzu pred barom »Al Vermouth di Torino« in skoraj ovirala promet po cestnem pločniku. Radovedneži so namreč imeli kaj videti: popolnoma prenovljen bar je bil sicer za navadne obisko. valce še zaprt, a s ceste se je vendar vse videlo, kajti nov bar deli od zunanjosti zgolj steklena stena. Tudi vrata so iz samega stekla. Notranjost bara je napravljena po zelo originalni zamisli in je treba reči, da je lepa. Včeraj zvečer je bil sicer bar že natlačeno poln ljudi, a to so bili — zastonjkarji, lastnik je namreč včeraj priredil otvoritev samo za povabljene in za predstavnike tiska. Za vse je bil pripravljen prigrizek in vsakovrst. ne pijače so se točile kar zastonj. Od danes naprej, ko bo bar odprt za javnost, pa bo seveda drugače. Vrsta vlomov in ženarsi ahcii Prejšnjo noč so neznani nočni gostjg obiskali gostilno Leopolda Laurinija v Ul. Sv- Marka 20. V gostilno so prišli s pomočjo ponarejenih ključev, s katerimi so odprli vhodna vrata, nato pa vse prebrskali. V svojo nenasitno malho so poba-sali za okoli 50.000 lir raznih likerjev, šunke in perila. * * • Salvatore Pontelli iz Ul. del-le Monache 2 je včeraj prijavil na policijski postaji v Miljah, da mu je neznanec, med tem ko je delal, ukradel 14.000 , lir vreden prstan, katerega je imel y žepu suknjiča, obešenega v slačilnici podjetja «Trip-kovich«. * * * V enem izmed tramvajskih voz linije št. 1 je včeraj nežna ni dolgoprstnež segel v žep Josipa Radina iz Novega grada ter mu izmaknil denarnico, v kateri je imel 5000 lir in osebne dokumente. * # * Končno je črnrf kronika zabeležila če vlom v stanovanje Antona Pahorja z Lonjerske ceste 20, kamor so se neznani vlomilci vtihotapili s pomočjo ponarejenih ključev. S svojega obiska so odnesli aktovko, v kateri je bilo 6 zastavnih listkov tukajšnje zastavljalnice, I par nogavic ter osebni dokumenti. Skupna škoda, ki jo je utrpet Anton Pahor, znaša okoli 21.000 lir. Nesreča v ladjedelnici Sv. Marha Včeraj ob 10.30 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico, 36-letne-ga Giordana Bossija iz Milj, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Bossi se je malo prej ponesrečil y ladjedelnici Sv. Marka, kjer mu jg pri delu padel na nogo težak kos železa. Zaradi hude rane na levi nogi, se bo moral zdraviti okoli 25 dni, a * * Petnajst minut za njim pa so uslužbenci Rdečega križa s svojim avtomobilom pripeljali na II. kirurški oddelek 13-letno Silvo Balde z Lonjerske ceste 168, katero je s tacami popraskal neki pes po obrazu in čelu. Deklica bo v nekaj dneh zopet zdrava. Severo 19. Mladenič, ki se bo moral zaradi poškodb po nogah in rokah zdraviti okoli 10 dnh se ni ničesar spominjal. Tričetrt ure za njim pa je prišel v bolnišnico 13-letni Lucio Bubini iz Ul. G. Vasari 4, katerega poškodbe so manjše ter bo ozdravel že v 4 dneh. Neki član civilne policije je povedal, da sta se oba mladeniča ponesrečila v Ul. Pascoli, kjer se je Benito Dainese s svojo ((Vespo«, na katere zadnjem sedežu se je peljal tudi neki ameriški vojak, zaletel v avtomobil TS 6315, ki ga je šofiral 29-letni Marij Gighi iz Bolgna. Po trčenju je »Vespa« oplazila tudi 13-letnega Lucia Bubini-ja, ranjen pa je bil tudi ameriški vojak, katerega so odpeljali v vojaško bolnišnico. Grozdje s Irt so poMi Na policijsko postajo v Bar-kovljah je včeraj prišla Marija Bole iz Ul. dei Molini 681 in službujočemu osebju prijavila tatvino, katero so v njenem vinogradu izvršili neznani tatje. V zaščiti temne noči so s trt pokradli veliko količino grozdja. Policija je uvedla preiskavo, da bi izsledila svojevrstne ljubitelje tujega grozdja. REPENTABOR Vespa v kamion Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 14.25 pripeljali na II. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice 24-letne-ga Benita Daineseja iz Ul. F. SEDAJ, KO JE VROČINA ODJENJALA, BODO ZOPET PRIJETNI NEDELJSKI IZLETI NA VABLJIVI VRH REPENTABOR 91:1 RADIO IS J060SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA, 24. 9. 1950 7.00: Jutranja glasba; 7.15: Po-5°»«. wv objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov. m objava sporeda; 7.45: Jutranja glasba; 8.00: Operetna glasba: 8.30: Kmetijska ura (slov.); 9.00: Skrjabin: Poeme d’e-stase; Ravel: Dafnis in Kloe; 9.30: Kmetijska ura (ital,); 10.00: Fol-£lorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Iz Chopinovih in Lisztovih del; 11.45: Na-s™ ženam; Volitve v odbore ASIZZ - Vzgojna vsebina mladinskega pesništva; 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov in objava sporeda; 13.15: Pojo mladinski zbori; 13.30: Pionirska ura: Ub začetku šolskega leta (slov.). Glasba po željah (ital.); L.00: Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju; Josip Jurčič: Domen: Reportaža: Pred razstavo; 18.30: Veseli zvoki: 18.45: poročila v hrvaščini; 19.00: Kai smo vam pripravili (ital.); 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved ča-sa - Poročila v slov.; 19.45: Re-f,er.’,.,Havel, Strauss, Wagner; 20.45: Politični pregled (ita.); 21.00- Iz opernega sveta; 22.00: Športni Pregled (ital.); 22.10: Zabavna in plesna glasba; 23.00: Zadnia poročila v ital.: 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnev-njl-a sporeda: 23,15: Nokturni; 23.30: Zaključek. PONEDELJEK 25. 9. 1950 6,30: Jutr. glasba; 6.45: Poročila az, ln o.bjava sporeda: 7.00: 7.00: Napoved časa - poročila v ' .5' Jutranja glasba. j2.00;, Ruska orkestralna dela; dlesne popevke; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; ,on0: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Vedre in resne sklad, be velikih mojstrov; 14.00: Koncert violinista Alberta Dermelja in sopranistke Vande Gerlovič; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Športni pregled (slov.); 17.43: 2ivahni ritmi; 18.00: Iz znanstvenega sveta (ital.); 18.15: Arije iz svetovnih oper; 18,45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena' medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.: 19.45: Veseli napevi iz domače zakladnice; 20,00: Jo-hannes Brahms: Klavirski koncert v d - molu; 20.45: Iz Tržaškega ozemlja: Ob začetku šolskega leta (slov.); 21.00: Vesela ura (ital.); 21.45: Vedre melodije; 22.00: Večerno branje: lz del Miška Kranjca (slov.); 22.15: Baletna glasba; 22.35: Plesna glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital • 23.05: Zadnja poročila v slov; 23.10: Objava dnevnega sporeda; 23.15: Serenade; 23.30: Zaključek. Sklicanje občnega zi Vabimo člane - PRODAJNE ZADRUGE, 0. z. s sedežejn na OP ^-oC. da se udeležijo rednega j.; g-a zbora omenjene 28 h 20-^ bo 2. OKTOBRA 1950 °° fts na sedežu kulturnega ^[jca* na OPČINAH v prvem nju in ob isti uri in na kraju naslednjega dne v gein sklicanju. DNEVNI RED: ndb°l 1. Poročilo upravnega dbora. 2. Poročilo nadzornega 3. Razpravljanje m ° , j949-bilance za poslovno le 4. Razno. r Upravni ^ ADEX 15. oktobra 1.1. izleti v POSTOJNO PAZIN ROVINJ Prijave pri vseh poi°v31 uradih do 2. oktobra in»b tl- ADEX izleti izlet 7., 8. in 9. oktobra vlakom ZAGREB lnib Prijave pri vseh pot°'a uradih do 30. t-10, / DELOVNE m «*!*** ofoleU** izdelujem po zmernih Naslov na Nove slovenske knjise Gruden: NA KRASU, polplatno . • • • Zupančič: PESMI, platno (miniatura) . . ■ Kozak: MASKE, platno.......................1 Napret: KOVINARSKI PRIROČNIK, platno • Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in 150. 140. 560/ 650,- „ gorici- lit » » » gtiMORSKr dnevnik 24. septembra Ueiuoft, itn //iiffcfiem t ut 0*111 v *Jo vodni tih Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico I/II. nadst. - Telefon 11-32 današnji ljudski tabor v Sovodnjah naj bo odgovor vsem sovražnikom z leve in desne, ki kot iz pošastnih ^bruhajo na nas in našo borbo grmade laži in klevet, da je naša pot neomajna ter edino pravilna! ZAMEJSKI SLOVENCI SO NEDELJIVI DEL SLOVENSKEGA NARODA i. mm,o naju M! , 5,°cenci v S*.. " ~ Italiji ne prebivali r°r> S°^ in p Benečiji. t) Rezin bi „— %«ariL - ^ ki tpadd mea rini!6 ^ovenske kraje, «iCi a dobe»‘ del našega »i "SODO , 1 ^vezana K^darskimi izredno slabi- razmerami. ^došč« tv2ruc^a zdaleč ne ;»p?trebam prebivalstva. l!5« Pa- ter Prav zaradi ki 1 Sili '* turam se hU?llno Prebivalstvo, , kr,ii °d neknnin1: nr,- '• Sonm ° ?re'lašali tuji ja-nPhovi neverjetni Korošcem • iorišhi nozilrav u9i bratje! ■ 'k j* !*tr Maliji zbrani na svo- ieKtv0Co, Sit« 'H TU. 4apomoli *> ta kulturni dogo-e uspel. C ^Ijediro vemo- do se % tarice razmere bi-'tLzlikujejo od na-i*'1 iii L ? režejo kruh ,.%i J * St,°ie nenaklo- \,(:a-tit^bS *** ne mo' vVm ega. kakršnega **»•.”* ^venskemu na-mati domovina. Prav 6 %10 % Znanc razmere, ;tt SlUite) L^b'0 znana tudi pra- prav tako pa anc 'a to. w d° t«;>L Z'1Kl. Je od prvih dni ,tpodovinm »i Pooo^,',-—le sam° sl°-1 U V°v°rici svo- m' SlOf»»r: .. samo taod0 S»' J41- \]^no pomoč. sne lahko človeka, ki vašo pravično obljubljamo Z9iheij.° skuPno borbo, % vodimo % svoa, “"“‘"‘o zo pri-- Političnih, na- 'č,fultUrnih L UI •h )■„ --Pravic, pa h.°b°z rok poveljnika taborišča prejela kot najboljša med vsemi tudi prehodno zastavico. Seveda so brigadniki takoj svečano obljubili, da bodo delal; na vse pretege, samo da bo ostala za-, stavica še naprej v njihovih rokah in da jo bodo prinesli s seboj domov, kakor so se obvezali že ob svojem prihodu. I-stočasno so pozvalj vse ostale brigade na tekmovanje. Ponosni smo na naše mlade junake dela, ki s§ bodo vrnili iz Novega Beograda prav gotovo kot zmagovalci med brigadami. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 SKLEPI DELEGATOV OKRAJNE SKUPŠČINE ZADRUŽNE POSLOVNE ZVEZE Za dvig in pospešitev razvoja zadrug vseh vrst v Istrskem okrožju Nedavno ie bil v Kopru I-redni občni žbor okrajne Zadružne poslovne zveze. Po poročilih članov odbora in na podlagi diskusije so delegati zadrug vseh vrst v namenu, da se dvigne in pospeši nadaljnji razvoji zadružništva v našem okraju, sprejeli važne sklepe. Uvodoma ugotavljajo, da je kmetijska zadtruga koit gespo-darsko-politiena in kulturna občeljudska ustanova najprimernejša oblika zadružne organizacije. V nadaljnjem se delegati v svojih sklepih zavzemajo za to, naj kmetijske zadruge ustanavljajo in razvijejo obrtniške delavnice vseh vrst, ki so potrebne za člane zadruge. Kmetijske zadruge naj dajejo svojim Stanom vsestransko pomoč tudi na ta način, da jim posojajo orodje, živiino, da jim dajejo posojila, skratka, da jim nudijo vso pomoč potrebno za dvig kmetijske proizvodnje in preobrazbe našega kmetijstva. Kmetijske zadruge morajo razvijati čim več vej gospodarstva za potrebe svojih članov, ki jih posamezniki ne morejo gojiti. Dolžnost kmetijskih zadrug je nadalje, d.a ustanovijo svoje zadružne ekonomije. Te naj bodlo sestavljene iz kompleksov zemlje, ki jih zadružniki odstopajo zadrugi, kakor tudi iz zemlje odsotnih oseb, agrarnega fonda ter iz vse neobdelane alt slabo obdelane zemlje na območju domačega krajevnega LO. Zadružne ekonomije naj se ustanavljajo in razvijajo po načelih kmečkih delovnih zadrug. Ekonomije naj s pomočjo zadružnikov in članov Ljudske fronte postanejo vzor naprednega kmetijstva. Delegatj pozivajo v svojih sklepih upravne odbore kmetijskih zadrug, naj si prizadevajo, da bodo čimprej zgrajeni v njihovih krajih zadružni domovi in da naj izkoristijo vse možnosti za finančna in materialna sredstva in krajevnih virov. Skrbeti morajo pri tem,' da se bo v teh domovih čimbolj razvijalo kulturno - prosvetno delo a pospeševanjem prireditev, predavanj, ustanavljanjem knjižnic, rdečih kotičkov, bralnih krožkov, otroških jasli in vrtcev, kimopredstav, strokovnih predavanj itd. Trgatev v Istri je v polnem teku DVE ZADRU2NICI KDZ V BERTOKIH — SLOVENKA IN ITALIJANKA - TRGATA GROZDJE. ZADRU2NIKI IZ BERTOKOV PRI TRGATVI. Glede na velik pomen kmečkih delovnih zadrug, naj se te ustanavljajo po vseh tistih vaseh našega okraja, kjer so podani gospodarski in politični pogoji. Upravni odbor in člani kmečkih delovnih zadrug naj zato čimbolj razvijajo notranjo organizacijo dela, uvajajo brigad-no-grupni sistem, dalje norme pri vseh vrstah dela, kakor tudi to, da razdelijo dela po sposobnosti in težavi, gojijo načelo socialističnega nagrajevanja, izvajajo proizvodno - finančno planiranje, ažurno knjigovodstvo. — Pravtako je njihova dolžnost, da skrbijo za orodje, stroje in zadružno premoženje na splošno, kakor tudi za strokovni dvig zadružnikov in kadrov, kulturaopresvetno delo in podobno. Enako so obrtniške in ribiške zadruge dolžne, da uvajajo novo organizacijo zadružnega dela, da se trudijo za povečanje zadružnega premoženja, za čim popolnejšo tehnično opremo delavnic itd. Prizadevati si je treba, da pride do združitve čim več večjega števila raznih obrtnikov, v ta namen naj se ustanavljajo nove obrtniške in ribiške zadruge po načelih produktivnih zadrug. Zadružni delegati sc> nadalje sprejeli sklep, dg je treba izboljša,ti tudi trgovsko poslovanje kmetijskih, konzumnih in ostalih zadrug z boljšim sortiranjem blaga, z razstavljanjem izbranega blaga, s kulturno in vljudno postrežbo in podobno. Za dosego čim večje demokratizacije našega zadružništva je treba storiti vse. Upravni odbori morajo biti izvršilni organ občnega zbora, v praksi izvrševalci nalog, ki jih dajejo zadružniki, in podrejeni vselej organom OZPZ. Upravni odbori naj s,e sestajajo vsaj enkrat mesečno in najmanj enkrat vsake tri mesece naj skličejo zbor zadružnikov ter podajo poročilo o svojem delu. Pravtako naj upravni odbor okrajne Zadružne poslovne zveze skliče bolj pogosto zbor OZPZ, konference predsednikov, tajnikov, poslovodij in knjigovodij. Na teh konferencah je treba obravnavati potek in razvoj dela V smislu pravkar navedenih sklepov in prenestj izkustva cb dobrem delu na organe OZPZ in na druge zadruge fer jih seznaniti s kvarnimi posledicami slabega dela. Pri tem občnem zboru OZPZ so delegati končno ugotovili, da so se izkazale naloge, ki jih je postavil II. redni občni zbor ZPZ za Istrsko okrožje za pravilne in da so bile izpolnjene v korist našega delovnega načrta. Uspehi dosedanjega dela naših zadrug so vsekakor razkrinkali vse laži in klevete reakcije in kominformistov. ki so jih in še uporabljajo proti ljudski oblasti in njenim organom ter ustanovam v našem okrožju. S tem v zvezi pozivajo delegati ySe zadružnike našega okraja, da ped izkušenim vodstvom naše KP še odločneje stopajo naprej za pravilni razvoj in utrditev zadružništva v koprskem okraju. Izgubljena osebna izkaznica TRETJA GOSPODARSKA RAZSTAVA Mina i udeležba iz Butečine Tov. Pecchiari Sergio je izgubil pri kopanju v Kopru svojo osebno izkaznico. S tem jo proglaša za neveljavno. Šahovski brzoturnir v Kopru Jutri v ponedeljek 25. t. m. zvečer bo na verandi restavracije <(Pri stadionu« obči brzo-potezni turnir Šahovskega društva Koper za prvenstvo v mesecu septembru. Pričetek bo tečno ob 2Q, uri. Prijave se sprejemajo od 19 do 19.45 v istem lokalu. Vabimo vse ša-histe, tudi nečlane. Cas za potezo je določen na a sekund!. Po preteku 6 minut se nekončane partije prekinejo in ocenijo. Razpisane so 4 nagrade. V primeru številne ude-ležbe se bQ igralo po skupinah. Dobrega gospodarstva na vasi in tudi v mestu si ni mogoče misliti brez tako potrebnih rokodelcev. Vsak človek ima potrebo, da se pogostoma zateče do čevljarja, krojača, kovača, mehanika, kolarja, krovca itd. Vemo, da je bila po ((zaslugi« fašizma marsikatera vas brez rokodelcev, ker mu ni bilo na tem, da bi vasi same lahko zadostile svojim potrebam. Danes delujejo po vaseh v okviru kmečkih zadrug različni rokodelski odseki, ki se izpopolnjujejo in tako pomagajo Pri dviganju gospodarstva na splošno. To so razne čevljarske, krojaške, kovaške in druge Pa' noge rokodelstva. Na letošnji III. gospodarski razstavi bodo, kot smo že poročali številno zastopani rokodelci. Iz koprskega okraja bo razstavljalo kar 44 rokodelcev. Prav te dni se priglašajo številni rokodelci tudi iz bujskega okraja. Tako bodo Basilij Bo netti. Viktor Bonetti, Guido Villatore, Jakob Bonetti, Silvij Bonetti, Ivan Manzin, Alojz Cragnaz, Guerrino Vascotto, Berto in Ivan, ki so vsi iz Buj, razstavljali nizke delovne čevlje, turistične čevlje, moške, ženske in otroške čevlje. Ti bodo razstavljali tudi razne vzorce sandal. Marij Radin in Marij Monticolo iz Umaga bosta razstavljala čevlje in zadnji tudi ortopedično obuvalo. Obleke bodo razstavljali tov. Just Curto iz Brtonigle, Feliks Neoro iz Umaga in krojačnica mestnega podjetja iz Buj, Pohištvo bodo razstavljali mizarska zadruga iz Savudrije in tvrdka «Naprej» iz Buj ter mizarja Smilovič in Zakinja iz Umaga. Podjetje kamnoloma bo razstavljalo zanimive izdelke rde- čega marmorja, kamna iz Ka-negre in Marušičev ter razne druge izdelke iz Kamna. Tovariš Scoranella iz Umaga bo razstavljal lep okras iz kamna, brata Motika iz Brtonigle pa bosta razstavljala umetno izdelano kamenito vazo za cvetlice. Tov. Zaddea Jakob kolar iz Brtonigle bo razstavljal kolo za tovorni voz in vprežni jarem za par volov. Podobna dela bodo razstavljali tudi Buz-zletta Anton iz Umaga, Ealman Marij iz Brtonigle, Punis U-bald in Matassi Albert iz Buj, Kozlovič Anton in Feletti Humbert iz Umaga ter Amič Nikolaj in Radin Viktor iz Krašice. Podjetje Cattunar iz Brtonigle bo razstavljalo več vrst testenin. Obvestilo kmetovalcem Obveščamo vse kmetovalce, «a bosta mlina v Kopru in Rižarn mlela od 28. do 30. t. m., mlin v Izoli pa od 1. do 5. oktobra samo za privatna gospodarstva. Ti mlini ne bodo mleli za kmetijske delovne zadruge, ki se Bodo morale posluževati mlina Sečjole - Krog. me v baletno šolo Vpisovanje v baletno šolo bo vsak torek, četrtek in soboto od 15. do 17. ure v prostorih gledališča v Kopru. V poštev pridejo otroci od 7. leta dalje. Interesenti naj prinesejo s seboj telovadno obleko ln copate za preizkušnjo. MALI OGLASI Uprava ((Taverne« y Kopru išče dve kuharici ali dva kuharja. Nastop službe takoj. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiin:Miiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||i|l|||||llll|||,lli||||||Miil|iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiui>iiiii! 3 l3a gor k tn.' had g0r k bo. K*?111 »miZ°IOvlno Da \v dajs,, Pr6j alt da N 3e v JS utlti-Use- W lea 2°bet J11 m°*el. ^šoi 1 le nrt n dol. all se tW1 °kl'° ln ne bližajo stražniki. Naposled je zopet sedel k mizi. Okoli enajste ure ga zbudi ropot in glasno govorjenje pred gradom. Bill so vojaki s svojim Jetnikom-Poljak stopi ven v temno vezo in ko mu poveljnik sergeant na kratko dopove nocojšnje dogodke, ukaže oskrbnik jetnika odvesti v pisarno, da ga bo takoj izpraševal. Vojakom je ukazal, naj stražijo v veži. Do sedaj si oskrbnik ni upal jetnika pogledati-Nande je stal z zvezanima rokama sredi sobe, ko je vstopil Stefan ter zaprl vrata za seboj. Vojaki so ostali vsi zunaj ln sergeant je postavil dva na stražo, druge pa poslal v nasprotno sobo, ki je bila prirejena za stražnico. Ko se je oskrbnik obrnil od vrat in bledoličen in skoro tresoč se pogledal svojega jetnika, se je obrnil tudi ta proti njemu, tako da mu je vsa svetloba, ki jo je dajala svetilmi-ca na mizi, segla preko lica. « Ferdinand! » vzklikne zamolklo oskrbnik. «Da, jaz sem!» reče mirno oni. Stala sta tri korake narazen, nema in tiha; a rokovnjaški glavar je gledal srepo in na videz mirno mlajšega svojega brata, ki je stal pred njim upalega lica in tresoč se; bilo je, kakor bi bil oni sodnik in ta hudodelec- «Odveži mi roki!« reče Nande, «potem pa poslušaj, če hočeš!« Poljak je trenutek premišljal; potem pa je stopil k bratu in mu potegnil ve zi raz roki Oni se je s prosto desnico popravil in otipal krvavi rqbec, ki so mu ga bili ovili okrog ranjenega čela, potem pa reče hlastno: «Malo vode mi daj, Stefan!« Izpil je velik kozarec na dušek. «Kaj boš storil z menoj, Stefan?« vpraša potem naglo. Oskrbnik se je bil naslonil z desnico ob mizo in gledal onega, a črhnil ni besedice. «Ce pustiš, da me odpeljejo oni vojaki jutri proč v Ljubljano, me bodo obesili tamkaj, preden bo zopet polna luna na nebu«, nadaljuje oni hladnokrvno. «Ali ne veruješ, Stefan, da me bodo obesili?« «Kaj hočeš?« izusti hripavo oskrbnik- «Izpusti me!« deje oni skoro zapoveduje in stopi malo bliže; «izpusti me, pravim; nikdo ne ve, kdo sem jaz, nikdo razen tebe: edini, ki je še vedel to, tudi on bo molčal; nocoj so ga zabodli gori tvoji vojaki; izpusti me, Stefan, —- nikdar, nikdar v tem življenju se najini poti ne bosta srečali več!« Poljak je zakril z obema rokama obraz; ljubil je nekdaj svojega brata z vso bratovsko ljubeznijo, a črtil ga je tem bolj potem, ko je čul o njegovih hudodelstvih v Celju, ker je lahkomiselno veroval, da je vse resnica, kar so mu pripovedovali. Sedaj pa, ko je stal pred njim kot mnogo večji hudodelec kakor prej in ko Je govoril tako mirno, tako — recimo oblastno zapovedujoče, ni mu bilo moči pro-tiviti se čutu, da ga oni nadvladuje — še vedno, kakor nekdaj v mladih letih, in zdelo se mu je, kakor bi vse to, kar očitajo Ferdinandu, ne bilo resnično, kakor bi vse to le bilo nesrečno naključje — nesrečna usoda. Poleg tega pa sta se oglašala v njem čut in bridka misel, da on tukaj ni brat, nego mož pravice. Nande je spoznal ta boj v bratovih prsih. «Poslušaj me, Stefan!« reče potihoma in mehko, «dosti časa nimava, — pozno je že, — in v kratkem ti bom povedal, kar veš tl Ie od drugih. Znano ti je, da so me v Celju zaprli zaradi tatvine! Glej, jaz tedaj nisem bil tat! Imel sem nevesto, 'hčer onega Rakovca, kl so ga nocoj zabodli tvoji vojaki; za njo je hodil tudi neki oficir, Brnjač-Stanovala sva s tem lopovom v eni hiši, v sosednjih sobah- In ta me je obdolžil, da sem mu ukral pet sto kron; našli so jih v moji omari; a ta lopov si jih je v ta namen izposodil da jih je v mojo omaro del in mene potem ugonobil. Obsodili me niso, vojakov so potrebovali; mene so vtaknili bodisi nalašč ali po naključ- ju pod poveljstvo Brnjače-vo. Ta je bil, ko sem bil jaz v zaporu, zapeljal mojo nevesto, — umrla je z otrokom vred ob porodu, — in potem je mene trpinčil, kakor je mogel. Ušel sem, in hoteč se vrniti preko Gorenjskega domov, sem zašel med te ljudi, ki jih ti pre ganjaš, med rokovnjače. Bili so tu, preden sem prišel jaz, in bodo tudi ostali za menoj, — a jaz, gnan in po-jan kakor volk, sem jih našel in ostal med njimi- Nocoj pa sem se napotil, da jih zapustim; — vedi Stefan, oni Vernazz, katerega smo obesili gori v Črnem grabnu, to je tisti Brnjač, ki je kriv, da sem danes jaz to — kar sem. Stefan, izpusti me! Ce pa nečeš, — če Pa nečeš — vraga, jaz sem dovolj izkusil, da tudi to ne bo najhujše — da me brat izroča vešalom!« Nadaljevanje sledi ~r Program kulturi v okviru Tedna io športnih prireditev irske razstave Nedelja, 1. oktobra ob 9 Ob 10 Ob 20 Torek 3. oktobra ob 15 Ob 20 Sreda, 4. oktobra ob 15 Ob 20 Četrtek, 5. oktobra ob 15 Ob 20 Petek, 6. oktobra ob 18 Ob 20 Sobota, 7. oktobra ob 15 Ob 20 Nedelja, 8. oktobra ob J - Ob i - Ob 15 — Ob 20 — Pomorska regata v koprskem zalivu s sodelovanjem vseh objektov. Troboj s čolni (canotaggio) med Pulo, Reko in Izolo. Slovensko narodno gledališče: »Primorske zdrahe«. Finale v odbojki. Pevski zbor radia iz Zagreba. Finale nogometnih tekem — Šahovski turnir. »Veseli teater« iz Ljubljane. Finale nogometnih tekem. »Veseli teater« iz Ljubljane. Finale v balincanju. Koncert komornega pevskega zbora in tržaškega orkestra. Krožna kolesarska dirka Ko-per-Semedela-Postaja za po-kai »Gospodarske razstaven. Machiavelli: «Mandragolau (Teatro del Popolo-Reka). Start kolesarske dirke za pokal »La Nostra Lotta«. Troboj v lahki atletiki Dom-žale-Istra-Trst. Krožne motorne dirke Koper, Semedela-Postaja-Koper. Liljan Helman: »Piccole Vol-pi» (Teatro del Popolo, Reka). k. Tebi, slovenska mati, 0 in tebi, italijanska antifašistka Pričetek šolskega leta in z njim vred borba za našo šolo za pravico do življenja na svoji zemlji do izražanja v materinem jeziku in do kulturnega vzpona. Nič nam ni ta borba nova. Poznajo jo-naše matere iz svojih detinskih let in njihove matere so jo poznale, kajti tudi tedaj za njihove mladosti so v srcu samega Trsta hoteli Slovence prisiliti, da bi pošiljali svoje otroke v tuje šole. De te je vzdrževala država, le te so tvorile postavko v njenih proračunih. Naše ljustvo pa se ni dalo ukaniti za svoj jezik in svojo kulturo. Mali ljudje, dninarji v tržaškem pristanišču, luški delavci, vozači, trgovski pomočniki, ribiči po kraških brežinah, bajtarji in kmetje, tja po Vipavskem, Goriškem in Tolminskem so začeli zbirati darove za zidavo slovenske šole Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Cernu? Kaj jih je k temu snalo? Bila je to prebujajoča se zavest, da smo dali dovolj ljudi v tuje učilnice, kjer so se odtujili rodu in jeziku ter ostali izgubljeni za vedno. Mati in oče sita še znala govoriti po naše, njihovi otroci so se sramovali svojega slovenskega rodu, vnuki so trdili, da jim babica in ded nista bila Slovenca In duša jim je bila do vrha zvrhana sovraštva do vsega, kar nosi to ime. Ta povest o pretap-ijanju slovenske narodnosti v tujo narodnost ni izmišljena niti časovno odmaknjena. Lastna je stotinam in tisočem tržaških družin. Krepostne so bile one, ki so znale odvrniti njeno usodo daleč stran od svojih otrok, jih ubranit! pred njo ter jih tako ohraniti svojemu narodu. Iz Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu, njene podružnice n? Akvedotu in iz šol v predmestjih je rasel rod tržaških Slovencev, ki mu je šola razširila obzorje. Rasli so ljudje, ki si niso svojega kruha služili le s krampom in lopato, s širino svojih pleč, ki niso bili več samo hlapci in sluge italijanskega meščanstva, temveč so, izpod-bujajoč svoje rojake, napovedali boj proti krivicam, ki Jih trpe slovenski narod in vsi mali ljudje, pa naj je katera kol njihova materina govorica. Takrat se nase matere niso mnogo spraševale, ali naj pošljejo svoje otroke v slovensko, Italijansko ali nemško šolo. Resnica, kako Je s to stvarjo, jim Je postala otipljivo Jasna. V italijanski in nemški šoli sc njihove otroke stiskali in natezali, samo da bi se ne povzpel kam naprej. V duševni rasti naj bi ne presegli otrok iz italijanski^ meščanskih družin in njihova življenjska pot je bila že vnaprej določena. Ostanejo naj na klinu družbene lestvice tam, kjer so njihovi starši, naj. več za nekaj stopinj se smejo povzpeti više. Redki, preredki so bili tisti, ki so one milostno dovoljene stopinje prekoračili. Samo izredna umska sposobnost in težko prihranjeni denar sta jih rešila, da jih niso poprej ustavili v njihovem umskem razvoju. Zato je naše ljudstvo zbiralo s tako vnemo darove za slovensko šolo pri Sv. Jakobu in si odtrgovalo od ust. Zato se Je pod staro Avstrijo borilo zt njeno priznanje in bilo na tem, da izvojuje zmago. Zato Je tudi mi bilo v letih, ki so tem sledila, večje žalosti od tiste, ko je fašistična pohlepnost po vrhov-nosti nad drugimi ln lastnim narodom segla po naši slovenski šoli. Matere so zaječale v divji, brezupni boli. Vedele so: za naše otroke ne bo kruha od onega grenkega, težaškega v pristanišču, od onega v kamnolomih, od služiteljskega v tovarnah in pri bogati mestni gospodi. Naši otroci ne bodo nikoli imeli drugega kot garaškega dela od zore do noči. Z desetimi ključi so se zanje zaprla vrata srednjih in višjih šo Odpiral jih je le denar, fašistična izkaznica in zatajitev samega sebe. Denarja ni b' rodu in jezika, vendar ni mogoče prodati, kot prodaja kramar na stojnici svoje blago. To je stvar srca in duše, s katero se ne da barantati, ne da bi se umazali z grehom, ki ga nič več ne Izbriše, nobena voda več ne izmije. In trepetale so za svoje otroke, da bi se s t grehom ne umazale. Učile so jih same, tako kot so vedele in znale, pisane slovenske besede ter jih vzgajale za borbo proti fašizmu in zlu, ki ga Je prinesel. Menda ni v Primorju v osvobodilni borbi tako iz ner magljivega hrepenenja vzklila nobena stvar, kot Je vzklila slovenska šola, čim so se kolone premagane italijanske vojsk počele pomikati proti Italiji. Ljudska volja je bila neučaka- na. Kjer ni bilo učitelja, so izbrali najizobraženejšo aktivistko v vasi in jo določili za učiteljico, samo da je bila šola. Samo da Je bila šola. slovenska šola, naša šola, v kateri se bodo otroci učili Citati in pisati po naše, ki jim bo dala temelje da bodo v življenju lahko napredovali. uSolo imamo, na Katinari imamo že slovensko šolo«, mi je s široko razprtimi očmi pripovedovala Zora Grmekova na pločniku v Ul. Carducci. «V Rojanu in pri Sv. Ivanu sta že tečaja. Dobre, stare učitelje imamo*. Mimo naju so hodili nemški oficirji v svetlo polo-ščenih škornjih in vsakovrstni vohuni. Cim Je zaslutila koga je stišaia svoj glas in zakrila svojo radost nad tem, da se porajajo v Tistu zametki slovenskega šolstva, plodu osvobodilne borbe m neiztrošenega hrepenenja. Tako Je tudi bilo. Niti povečan teror nad mestom Naši otroci so naša pri-hodnost. Zanjo odgovarjamo tudi me matere. Ali naj jim jo kalimo z nepravilnim razumevanjem naše dolžnosti? In ta je: slovenski otrok v slovensko solo. in podeželjem, ki je polnil ječe, v njih moril ljudi im jih pehal v mučilnice Nemčije, ni mogel zavreti nastankov slovenske šole in priprave za njen razvoj. Osvoboditev ga je našla v polnem razmahu. Takrat ni bilo takih prišepe-tovalcev, ki bi prigovarjali našim materam: «Ne pošiljajte otrok v slovenske šole! Ne bodo dobili službe!n Potuhnili so se in potajlli. Da smo odkriti in pravični, moramo povedati, da jim je pogum šele prav zrastel s pomočjo, ki jo daje komin-formistični oportunizem, popustljivost in izdajstvo nad vrednotami osvobodilnega bojr silam najizrazitejše italijanske reakcije. Za osvetlitev te trditve nam je dovolj samo en primer, ko so hoteli brez sraimu in gneva potisniti o počitnicah naše otroke v varstvo Lege nazionale. Ti prišepetovalci se zdaj čutijo sproščeni. Na delu so. Oglašajo se po naših domovih. Računajo z naivnostjo mater in s tem, kako jih bodo v njihovi naivnosti prelisičili. Toda mati, ta največja zakladnica i neusahljiv studenec ljubezni do lastnih otrok, se bo nehote In se tudi mora vprašati: «AIi bo res usoda njenega otroka tako kruta, če bo hodil v slovensko šolo?« Preletela bo v duhu zgodovino desetletij in v njej našla ravno nasproten odgovor. Ce pa je sama ne bo poznala, pojde k sosedi, k najbližjemu človeku, ki mu zaupa in ki ve več kot ona, da ji to pove in objasni. Naši mladini je prav slovenska šola odpirala vrata do boljših mest, ker povsem naravno je, da povsod cenijo bolj človeka z znanjem dveh, treh jezikov kot z znanjem ene. ga samega. V slovenski šoli pa so se naši otroci vedno naučili dva jezika: materinskega in italijanskega (v prejšnjih časih tudi nemškega) in to v Povsem zadostni in ustrezni meri. Nevarnosti torej, da bi naš! otroci, ko zapustijo slovensko šolo, ne dobili kruha, ni, je ni koli ni bilo in je nikoli ne bo. To je tudi tistim prišepeto-valcem prav dobro znano, pa vendar govorijo drugače in lažejo tako spretno, da bi hoteli prepričati celo svojo lastno zavest. Nič drugega niso od mere v rekah nasUstva, ki nam je v vseh obrisih poznano iz dobe fašizma, ki hoče prisiliti na kolena naše slovensko ljudstvo v Trstu, srebati kri vsem delovnim ljudem, zavladati nad malimi narodi in njihovimi deželami. Sovraštvo in zloba, ki rasteta iz sle po nadvladi in zatiranju. Naše matere bodo vse take tajinstvene prišepetovalce zavrnile ne samo zaradi neresnice, ki jo raznašajo, tudi ne zaradi sebe, temveč samo zaradi otrok, zaradi tiste velike odgovornosti, ki jo imajo kot matere pred njihovo bodočnostjo. Od te pa je odvisna njihova osebna, v veliki meri tudi usoda naroda, tudi usoda človeštva. Drugo z drugim se prepleta in kaže pota slovenskim materam ter vsem poštenim in doslednim borcem za demokracijo, ki jim je stvar demokracije in napredka človeštva prirasla k srcu. Ali bodo vsi ti ljudje molčali na tako prišepetavanje, pa naj to njihovih otrok neposredno ne zadeva, ker so italijanskega jezika in rodu? S svojim molkom bi samo pleti bič za svoja lastna pleča. To so velike stvari, nujne za premislek in poglobitev, ki morajo dojmiti vse demokratične žene, vse odkrite antifašistke in resnicoljubne ljudi. Na videz tako majhne se zgrinjajo v plaz vojn in grozot, pod katerimi Ječijo celi rodovi. MARA SAMSA ■ ♦ ■ ' -V • tv '' m ■■■>< > v • vedi in izjav. Važno je sedaj ničemer drugem tako vroče ne le eno: da so vodstva nacionalnih sekcij, katere so te delegatke predstavljale, te njihove izpovedi in izjave zdaj že zdavnaj prikrile z mrakom ko minformističnih laži in potvorb. Tako je storilo tudi vod. stvo MDF2 samo. Izključilo je celo večmilijonsko organizacijo jugoslovanskih antifašistk, ki je bila soustanoviteljica MDFZ Pokrajinski odbor Antifašistične fronte žena za Koroško je na svoji konferenci naslovil ženam, povezanim v ASIžZ v Trstu, pozdravno pismo. V njem pravi, da si koroške antifašistke želijo dopisovanja s tržaškimi antifašistkami. Ob koncu kličejo k vzajemnosti slovanskoitalijanskih žena. Toplo se jim zahvaljujemo ter pozdravljamo njihovo borbo z isto željo po medsebojnem zbližanju. PONOSNO IN SMELO V BOLJŠO BODOČNOST Nedvomno je, da bo tretji kongres AF2 Jugoslavije, ki bo približno čez mesec dni v Zagrebu, velik dogodek, po svoji obsežnosti in pomenu daleč presegajoč okvir jugoslovanskih meja. To dejstvo kot tudi drugo, ki zadeva organizacijo samo, mu daje obeležje in očrtu-je njegovo perspektivo. Pa se pobliže seznanimo z obema tudi me antifašistke Tržaškega ozemlja! Za nas je to nujnos in dolžnost. Vse, kar imamo, kar smo z napornim delom zgradile v ngs samih in izven nas, je odsev velike in nesebične pomoči jugoslovanskih žena naši borbi za utelešenje demokracije in narodnih in socialnih pravic. Drugi kongres AF2 Jugoslavije je bil pozimi 1948 leta v Beogradu. Takr.at torej, ko se je v glavah kominformističnih mogotcev Sovjetske zveze že predla tista zloglasna resolucija, s katero so hoteli postaviti Jugoslavijo na zatožno klop in jo potem oropati težko pribor- Šahovski turnir na Bledu Danes se prične na Bledu naj-večjl mednarodni mojstrski turnir, kar jih je bilo po osvoboditvi v Jugoslaviji. Izmed inozemskih velemojstrov ln mojstrov so doslej dokončno pristali na udeležbo Najdorf, Gulmard in Ptlntk (Argentina), dr. Tartakovver ( Franclja ) , Stolz ( Švedska ) , 0'Kelly (Belgija), Pfeiffer in Rellstab (Zahodna Nemčija). Izmed Jugoslovanov se bodo zanes, Ijivo udeležili Pirc, Rabar, inž. Vidmar ml., Puc, Matanovič, Iv-kov, Fuderer, Kostlč in Milič. Žrebanje bo danes 24. t. m. ob 17, prvo kolo pa .bodo Igrali v ponedeljek popoldne. Igralni čas bo dnevno od 15.30 do 20.30. Za prekinjene partije so določeni dnevi po vsakem tretjem kolu. Turnir bo v hotelu »Jezero*. Francoski mojster RossoUmo je igral 20. t. m. proti 40 nasprotnikom v Celju. Dobil je 29 partij, l! pa remiziral. Mojster Rosolimo je igral v Domu JA v Ljubljani simultanko proti 36 nasprotnikom. Dobil je 23 partij, 9 remiziral in 4 izgubil. Nemški mojster Rellstab Je v simultanki v Osijeku s 35 nasprotniki dobil 23 partij, izgubil 6 in remiziral 6, v Križevcih pa je s 25 igralci dobil 17 partij in 8 remiziral. Šahovski prvak ZDA Herman Steiner Je v Subotici igral simultanko proti 37 nasprotnikom, 26 partij Je dobil, 7 remiziral in 4 izgubil. Simultanka belgijskega šahovskega mojstra 0’Kellyja v Zagrebu proti 25 mladincem se je končala tako, da je 0’Kelly 14 partij dobil, 5 remiziral in 6 izgubil. Na mednarodnem turnirju na Tretje kolo italijanskega nogometnega prvenstva Triestina s Homa; Bologna -Napoli;- Como - Fiorentina; Ge-noa - Atalanta; Lazio - Pro Pa-tria; Lucchese - Juventus; Milan * Novara; Padova - In ter; Palermo • Udinese; Torino -Sampdoria. Dunaju so odigrali tretje kolo. Nedeljkovič je premagal Schicha, remi pa so se končale partije Hoffman - Gruenfeld, Van Oster-vik - Kovatsch, Mueller - Monti-celli in Kopeck’y . Stoekl. Iz drugega kola prekinjena partija Guenfeld ^ Kopecky se je kon. čala remi. Po tretjem kolu vodi Nedeljkovič z 2 in pol točke pred Avstrijci Kopeckym, Kowatschem in Muellerjem z 2 točkama. Rim določil reprezentanco za dvoboj v boksu z Beogradom V četrtek 28. t. m. bo v gledališču «Italia» v Rimu boksarski dvoboj med Beogradom in Rimom. Beograjsko reprezentanco smo že objavili pred dnevi, medtem ko je Rim šele sedaj objavil imena boksarjev, ki bodo nastopili, in sicer: Ferilli, Lepore M, Visintin, Padovani, Dal Paz, Giorgis, Alfonsetti in Pellegrini. Preiskava italijanske boksarske zveze glede spora Mitri-Turiello Zaradi Mitrijevih izjav tisku o grdih dejanjih bivšega menažerja v Ameriki Savella Turiella je sklenila Italijanska boksarska zveza uvesti strogo preiskavo, ki naj bi dognala resnico. Pariški organizator boksarskih srečanj Gilbert Benaim upa, da bo lahko Mitri nastopil v Parizu proti boksarju Rit-terju, s katerim je Mitri sklenil pogodbo še pred svojim odhodom v ZDA. Brazilska nogometna zveza je povabila na gostovanje moskovski Dinamo, ki naj bi odigral nekaj tekem z vodilnimi brazilskimi klubi. 17 milijonov za nastop proti Dauthillu ponujajo La Motti? Francoski organizator boksarskih srečanj Raoul Godbout je ponudil La Motti za nastop v Parizu proti Dauthillu 17 milijonov frankov. Srečanje bi bilo veljavno za naslov svetovnega prvaka. Ni še znano, če bo La Motta ponudbo sprejel. Joe Louis prenehal za 24 ur s treningom Kakor smo že poročali, bo prihodnji teden boksarsko srečanje za svetovno prvenstvo med Joe Louisom in Ezzardom Charlesom, Joe Louis se je te dni prehladil in je bil zato prisiljen prekiniti trening ter se Je podvrgel serijam injekcij s penicilinom. Kakor poročajo, Je Louis precej trd In neokreten in težko, da bo kmalu prišel v formo, ter da f>l resno nastopal proti Ezzardu, Zmagovalec tega srečanja pa se bo moral še pred božičem boriti v Londonu proti Lee Savoldu. La Motta-Ray Robinson za našlo v svetovnega prvaka Kakor poročajo se bo La Motta srečal za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije z zna-, nim črncem Ray Robinsonom 14. februarja v Chicagu. V nedeljo lahkoatletski trening na stadionu „Prvi ma|M V nedeljo bo na stadionu «Prvi maj* redni lahkoatletski trening, na katerega so vabljeni vsi lah-koatletl ln ljubitelji te panoge športa. Jugoslavija povabljena na nogometni festival v Angliji Jugoslovanska nogometna zveza je prejela povabilo Angleške nogometne zveze za sodelovanje na britanskem nogometnem festivalu, ki bo maja prihodnjega leta v Angliji. Jugoslavifa se bo udeležila festivala s svojimi najboljšimi moštvi. jene svobode in pravice, da gradi socializem po njenim razmeram in okoliščinam najbolj ustreznem načinu. Prišle so tuje delegatke iz Francije, Italije, iz dežel na vzhodu, kjer se zdaj šopirita na oblasti zlaganost in hinavščina Informbi-roja. Pina Palumbo, član glavnega odbora UDI, je odkrito občudovala napore, ki jih vlagajo jugoslovanske žene za izgradnjo domovine, ter mislila samo na to, kako bi njihove izkušnje prenesla v svojo deželo. Ustavljala se je ob tem, da ni italijansko ljudstvo pravni gospodar svoje zemlje, ker je oblast v rokah De Gasperija in ameriških imperialistov. Po filmski predstavi «To ljudstvo bo živelo* je imela oči vse vlažne od solz in vzdihnila: »Tudi mi smo se borili to imeli žrtve, ne toliko, toda kakih 20 tisoč partizanov je padlo in vendar so nam vzeli vse*. Predstavnica MDF2 in članica delegacije francoskih žena je v svojem govoru rekla, da je ganjena nad silo, močjo in dinamizmom, ki ga občuti v kongresni dvorani, in da o-gromno število delegatk govori- o energiji in stvariteljski volji jugoslovanskih žena, 2ene, ki so se. borile za zmago nad nacifašizmom, poznajo ceno priborjene svobode in se danes za isto ceno borijo za izgradnjo dežele, za učvrstitev demokracije in miru, je rekla. Necire Hodža (žena Enver Hodže) je naglasila, da v Albaniji pozdravljajo z radostjo vsak napredek Jugoslavije, vsako novo tovarno in progo, ker vedo, da to učvrstuje Jugoslavijo, ki je steber miru na Balkanu. Pa naj bo dovolj naštevanja teh njihovih odkritosrčnih izpo- 2ENE POMAGAJO SVOJIM MOŠKIM TOVARIŠEM PRI GRADITVI SOCIALIZMA k ustvaritvi ciljev mi-demokracije največ prispevala ter tudi zdaj največ prispeva. Ono ni dalo stvari na tehtnico in pretehtalo, na čigavi strani je pravica. Prisodilo jo je močnejšemu, ki lahko pravico v imenu svoje moči tepta to gazi. Jugoslovanske žene pravice niso mogle zatajiti. Ves osvobodilni boj jugoslovanskih narodov je bil z njo prepleten. Žrtve, ki so padle v njem, so padle tudi za zmago pravice v svetu. Kako naj bi jugoslovanske žene pozabile na vse te žrtve? Kako naj bi zatajile osvobodilni boj Jugoslavije, ki mu prav borba za pravico daje veličino. Ne, tega one niso mogle storiti, pa ne le zaradi svoje domovine in njene svobode, temveč tudi zar.adi vsega trpečega dela človeštva, ki po hlepi kot po pravici in svobodi. V borbi za pravico in svobodo se zdaj dviguje lik jugoslovanske žene nepremostljivo visoko. V njem vidimo radost in bolečino osvobodilnega boja, nešteto tihih odpovedi to pri-trgovanj za zgraditev socializma. Vidimo razumevanje temeljite borbe, ki je v bistvu le nadaljevanje osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in borba z dediščino zaostalosti in za napredek človeštva. Z občudovanjem moramo strmeti v ta svetli lik jugoslovanske žene in ugotavljamo, da je na svetu vedno več naprednih žena, ki mislijo o jugoslovanskih ženah tako, kot mislimo me tržaške antifašistke, in vidijo v njih najdoslednejše borke za demokracijo in mir v svetu. Krog teh naprednih žena pa se širi v razmerju, kot se širi spoznanje, da ni svobode, prinesene na bajonetih tuje vojske. V tem je tista širina III. kongresa žena Jugoslavije. Daje mu svetovni pomen v borbi vseh naprednih žena za resnični mir, v katerem naj se človeštvo oddahne in gradi lepšo prihodnost. Kongres bo proučil tudi organizacijski problem ustroja AF2. Ta bo ostal v glavnem isti. Zaradi poglabljanja demokracije pa bo dal osnovnim organizacijam večje možnosti povezave z Ljudsko fronto. Tako bodo tudi posamezne ženske organizacije v svojem delokrogu laže pristopale h konkretnim ženskim problemom, kot sta n. pr. vzgoja otrok to dvig nivoja splošne ženske kulture. K temu delu pa bodo strokovno usposobljene žene, katero število se stalno dviga, lahko ogromno prispevale iz svojega delovnega področja. 2enam Jugoslavije želimo mnogo uspeha pri vseh pripravah za III. kongres. SLOVO BENEČANSKIH OTROK IZ TRSTA ..FozMie lise iz Trsta m m muli. A Mlini umi'' Začudeni so bili oni, ki so v ned/tljo bili priča za Čedad ne. navadnemu dogodku. Skupina 71 benečanskih otrok se je prepevajoč partizansko «Hej brigade» pripeljala z avtobu. som iz Trsta, Vrnili so se domov k svojim mamicam, ki so jih pred 12 dnevi zapustili in so ta čas bili gostje množičnih organizacij v Trstu. Tudi te male Benečane je Jugoslavija kakor naše otroke povabila v prelepo Slovenijo na počitnice, da bi se tam okrepili in se seznanili s svojimi sovrstniki. Toda italijanske oblasti so kakor vedno tudi tokrat poka. zale svoje preziranje do tega revnega zapostavljenega slo. venskega ljudstva s tem, da tem otrokom niso hotele dati dovoljenja za odhod t! Jugo. slavijo. Da se ta krivica vsaj delno popravi, so jih naše množične organizacije povabile v Trst. Tu so razne pionirske družine in marljive žene kar tekmovale med seboj, kako bi malim gostom pripravili čim prijetnejše bivanje med nami. Vzgojitelji so jim razkazali zanimivosti Trsta, razne muzeje in celo v Sv, Nikolaj so jih peljali, kjer so se ves dan zabavali in igrali. Večina otrok se je ta dan prvič v svojem življenju kopala v morju. Pio. nirske družine iz Barkovelj, Brega in Skorklje so jim v Di. jaškem domu predvajale razne igrice, deklamacije, pesmice, vse, kar je njihova mlada duša željno vsrkala vase. Zene pa so jih obdarovale z oblek-cami, čevlji in lepimi knjigami, najmlajše so pa razveselili Z igračkami. Prisrčno kakor »tari prijatelji so kramljali z našimi pionirji in veselo je bi. lo gledati ta mladi živžav. Lič. ka so jim kar gorela, ko so skupno prepevali razne pesmice, ki so se jih naučili za časa bivanja v Trstu. Najprisrčnej-ie pa je bilo t) soboto popol. dne, ko so jim pionirji iz Bre. ga za slovo izvajali pester program. Mali gostje so zatrjevali, da se zopet vrnejo med nas, vendar sl želijo k svojim ma. micam, da jim povedo, kako lepo je bilo med brati tam v Trstu in da jih je tam mnogo, ki govore isti jezijc kakor oni. V nedeljo popoldne so se od. peljali proti domu. Veselo je bilo v avtobusu, saj veste, 71 twt|?c je neprestano žvrgolelo. Prva skupina Jz izstopila v Čedadu. Preden smo nadaljevali vožnjo proti Vidmu, ni bilo ne konca ne kraja poslavljanja in stiskanja rok in vsi so hiteli še povedati: «Pozdravite vse v Trstu in jim povejte, da pridemo zopet)). Neka mati, ki je prišla svojima dvema naproti do Čedada, je precej časa stala z ostalimi gledalci na na. sprotnem vogalu in se je šele čez čas približala tej veseli skupini. Objemala je svojo ma. lo hčerkico in na moje vpra. šanje, zakaj se nam ni že prej približala, mi je v svojem narečju odgovorila: «Eh, nišam jih poznala, sej imajo vsi nove vestiten. Ko je druga skupina prispela v Videm, so na trgu še en. krat zapeli «Moj očka ima ko. njička dva» in se potem s svojimi vodiči razšli vsak na svoj dom. Ko sem se vračala proti Trstu, se mi je še dolgo zdelo, da čujem njihove zadnje pozdrave in pa «Pridemo zopet k vam». Pozdravljeni, dragi mali tr. peči sobratje, in na svidenje! LpJZKA Krojaška delavnica TRST — Ul. Valdirivo 35 Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cenah. IZDELUJE PO N A J -NIŽJIH CENAH IN NAJSOLIDNEJE MIZARSKA DELAVNICA Pupis Krnil TRST UL. TORRICELLI, it. 6. : : Tudi na obroke : : PUTINA izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1. Spalnice, kuhinje ter drugo pohištvo domačega proizvoda dobite v Ulici Vasari št. 6 CENE UGODNE Mizarji i * kove, mac* podjetniki snove intrig kmetovalci!**; vezane W šče, furnir, parkete i« && nudi najugodneje TRGOVINA Ulica Vasari 10 Ogle/le si zalogo hsgiie mm «11 od 23. septembra do 8. okfobr* •v 2elmmShi popuMi. l\fi{$imaci\e pil (jobpodeti delegaciji Trgovinski o Ul. Cicerone uiUMUUfflUUj* MEHANIČNA DELAVNICA 99 trst ULICA DELLA TESA 5 izdeluje strešne žlebove, cevi ter instalira vodo SPHEJEMA VSAKOVRSTNA GHADBENA DELA' OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SP« T-. NAcS TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN CENE UGODNE 1 Naslov na upravi lista, Ul. sv. Fran čiška' Ur. It. II 0 ZOBB/iDItAVKHt kavč*’ V izdeluje proteze v jeklu, zlatu, in plastiki. - največja garanc«!*^ ^ Sprejema od 10 do 12 in (Govori slovenski) 15 do TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Car dflC«1 IVAN DOt®S SEDLAR torbice Izdeluje konjsko opremo, aktovke, sprejme tudi popravila v tej s Trst, Ul G. G*'1/',] UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št 6 III. nad. — Telefon štev. 03-801 In 84-638. — Poštni predal 582. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA Št. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel, 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlSlne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-’ upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Ddg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Poaruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco t-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 30ia-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založutšt*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, T.vrševa 34 • tel 49 63, tekoči raču** pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega • izvod 4.50. rn"5 možem* tiska O