Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod in Oarlila nad tlakama). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—13. ure dopoldne. Rokopisi ae ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. , UrednlSkegK telefona iter. 74. <3 v.-a V Ljubljani, v četrtek, 24. novembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, *» polovico leta IS K, sat četrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2K 20h. Vupravništvu prejeman: <«s celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, sa četrt leta 5 K, xa 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je ▼ Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — I * > c r atl ae računajo enostopna petilvrita ^dolžina TI Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah alanc enoalapna garmondvrsta M b. — Pri večkratnem sbjavljenja primeren popust. Uprarniikega telefona iter. 188. s— pastirski list avsfr. škofov. (Konec.) Poziv duhovščini. Krščanska razumne st in zmernost naj posebno še vodi katoliškega dušnega pa-, stirja. V dušnem pastirstvu naj se f žira na jezik, ki ga govore v dotičnem kraju in naj se ravno po določilih sv. tridentinskega zbora. (Saša. 24, csp. 7 de reformatione.) V jezi kovnih prepirih naj po možnosti upoštevp, da je papei Leon XIII. vp°sncu do kardinal nega vikarja z dne 20 maja 1. 1885. označil in določil latinski jezik kot »comes et administer religionis cstholicae Occidente toto«. Pri vsem svojem dejanju in nehanju naj visoko »peštuje pravice diecezanskega škcia; ve naj, da ima ta dolžnost in pravico, dajati navodila in zahtevat-', da se njegova volja, kjerkoli se mu p' trebno zdi, da jo izjavi, upošteva in izpolnjuje. Leon XIII. je to natanko do'o?il v temeljni okrožnici »Sapi-ontise christianae« dne 10. jsn. 1890. Utegne pa se rgoditi, da bo ime? dušni pastir vkljub vsemu dobrohotnemu prizadevanju v jezikovnem oziru težavs pri izvrševanju dušno-psstirakih dolžnosti. Vzame naj si za zgled nebtškega Zveličarja, ki je Samaritanom postavil tako krasen spemsnik v paraboli o usmiljenem Samaritsnu. In vendar ga niso bili sprejeli; njegovi učerci ro hoteli nehvaležno mesto pokončati z ognjem z neba. Nebeški USitelj in Gospod pa jih je grajal zaradi njih nespametne gorečnosti: „Ne veste, čigavega duha Btfc". (Luk. 9, 55.) Če se mu ugovarjr, naj katoliški dušni pastir ostane miren in ponižen, zataji naj se in naj chrani krščansko ravnodušrost. Kdor premaga samega sebe, zmaguje tudi vse drugo, kar se mu stavlja na pot. Oltar in prestol. Prebivalci Avstrije naj torej združijo ljubezen do oltarja in do prestola, do cerkve in do domovine, do papeža in do cesarja, do Pija X, ki svetovno državo, Cerkev, tako slavno in srečno vlada z globokoumnim svojim rekom. Omnia inetaurare in Christo — vse prenoviti v Kristusu, — in do Frarca Jižtfal, čigar blagotvorno žezlo že več ka kor pol itjletja vodi našo ljubo Avstrijo. Vsemrgoini, po katerem v'adajo kralji, vladarji izvršujejo oblast in megečni žive v pravičnosti (Preg. 8, 15), naj nam ohrani našega sv. očeta, naj varuje našega svetnega vladarja in njegovo visoko rodbino, katere grb je dvoglavi orel s križem in mečem, in naj blagoslovi celo cesarstvo in kraljestvo ! Kakor imajo prebivalci na tem svetu fikupno domovino, tako naj vztrajno hrepene po skupni nebeški domovini. Na Dunaju, na praznik sv. Leopolda, dne 15. novembra 1904. Odbor škofov. Za avstrijsko bro-darstvo. Oklic vsem rodoljubom! Dobili smo z Dunaja sledeči dopis. Slavna je zgodovina naše mornarice in njenih vodnikov. Z najskromnejšimi sredstvi je bila oživotvorjena in je izvojevala zgodovinsko znamenite zmage. Toda ti ponosni zgodovinski spomini so za naše ljudstvo le imena. Dočim so vse velevlasti prepričane o potrebi krepke pomorske sile, ker samo ta more dati trgovini in prometu na morju potrebno zaščito, stoji Avstrija na zadnjem mestu. Ne le povzdig domačih trgovinskih in eksportnih razmer kot nujna potreba sedanjosti, temveč tudi ugled države in njeni politiški odnošaji silijo k intenzivnejšemu delovanju na morju in le razvoj krepke pomorske sile more povzdigniti vrednost avstrijskega državljanstva izseljencev in njih položaj v tujini. Rastočim potrebam za pospeševanje domačih maritimnih interesov, za katere v državnem proračunu ni dobaviti sredstev, se mora tudi pri nas, kakor drugod, zadostiti deloma s prostovoljnim sodelovanjem. Zato se obrača pravkar ustanovljeno »Društvo za pospeševanje avstrijskega brodarstva" na vse rodoljubne sloje brez ozira na politično mišljenje in narodnost, na vse, ki smatrajo slavo domovine za najvišjo svetinjo, na vse, ki z materialnega stališča upoštevajo gospodarski razvoj domovine. Vsakdo izmed teh naj pristopi društvu ter donese po možnosti svoj pri-I spevek. Vsakdo naj deluje v svojem krogu, da se bodo široki sloji prebivalstva zanimali za razvoj našega trgovskega brodovja in naše mornarice ter naj se spominja tistih, nad katerimi se vije avstrijska pomorska zastava. Kdor dela za avstrijsko zastavo, dela za cesarja in državo, za svoj in svojih otrok blagor. Tudi na sinjih valovih morja leži kos avstrijske bodočnosti! Redni člani plačajo letni no 25 kron, dosmrtni člani enokratni donesek v znesku 250 kron. Podporni člani so tisti, ki darujejo društvu brez trajnih obveznosti znesek v poljubni visočini. Prijavljenja za vstop ali doneski naj se blagovolč pošiljati: »Društvu za pospeševanje avstrijskega brodarstva" („Verein zut Forderung der osterreichischen Schiffahrt") na Dunaju, I., Habsburgergasse št. 5; potem : „Wiener Bankverein"-u in njegovim podružnicam; „Zivnostenski banki" in njenim filialkam; slednjič potom c. kr. poštnohranilničnega čekovnega konta številka 882.861. Na Dunaju, 1. novembra 1904. Predsednik: Ernsf grof Sylva-Tarouca, c. in kr. tajni svetnik. I. podpredsednik: Poslovni predsednik: dr. Karol Lueger, Josip Graf, župan dunajski. Odborniki: dr. Ivčevič, dr. Ivan Šusferšič, deželnozbor. predsednik. dež. in drž. poslanec. jlnf. Vukovič, vitez Vučidolskl, državni poslanec. pisma iz Srbije. (Narodna skupščina. — Rekonstrukcija kabineta. — Raznoterosti.) B e 1 g r a d, 16. novembra. Danes ob 10. uri se je zbrala narodna skupščina ter izbrala deputacijo, ki je šla po kralja, da otvori zborovanje. Ob 11. uri je šel kralj z dvora proti skupščini, kjer so ga pričakovali predsednik Stanojevič, podpredsednika Nikolic in Prodanovič, tajniki in ministri. V zbornici so ga poslanci pozdravili z živio-klici. Zbrani so bili tudi diplomatje in mnogo občinstva. Ministrski predsednik Gruic izroči kralju prestolni govor, da ga prečita. Prestolni govor se v začetku spominja junaških prednikov, ki so pred 100 leti oprostili Srbijo. Dalje naglaša, da so odnošaji Srbije nasproti vsem državam, osobito nasproti avstro-ogrski državi prijateljski. Simpatije do Rusije so vsled vojske še večje. Sorodniške zveze s Črnogoro so trajne, prijateljstvo z Bolgarijo sta utrdila obiska vladarjev v Nišu in Sofiji. Stanje Srbov v Makedoniji in Stari Srbiji se ni zboljšalo. Srbija želi mir in red ob svoji meji. Državne blagajne so to leto prvič po mnogih letih izvršile vse svoje dolžnosti. Obresti od državnih dolgov so plačane in je še pokritja za prvo polovico bodočega leta. Prihodnje leto se bode spo-polnila srbska armada; vlada pa bode skrbela, da sklene kar najugodnejše trgovinske pogodbe z vnanjimi državami. Končno je kralj želel skupščini najboljši uspeh ter za-klical: „Zivela Srbija, živel narod!" Z besedami „Z Bogom, bračo!" je kralj zapustil skupščino in se vrnil na dvor. Skupščina je izvolila odbor 14 članov, ki sostavi adreso na kralja. V tem odboru so zastopniki vseh političnih strank. Za časa kralja Aleksandra so bile dolge adresne debate, sedaj utegne izpasti debata. Kabinet generala Gruiča se je te dni rekonstruiral. Vojni minister, general Putnik, je vsled bolezni odstopil; minister pravosodja, dr. Poličevic, je odstopil po želji svojih somišljenikov, skrajnih radikalcev. Ta klub hoče namreč stopiti v odločno opozicijo proti vladi. Odstopil je tudi minister za javna dela, Todorovič, ker je imel smolo z zgradbami novih železnic. Finančni minister, dr. Paču, je v Bero-Iinu, da sklene dogovor glede trgovinske zveze z Nemčijo. Obenem pojde minister v Pariz, da ondi dobi posojilo 40 milijonov dinarov. To posojilo se porabi malone za nove brzostrelne topove, ki se naroče na Francoskem. Nedavno so v katoliški cerkvi „srbske sestre" naročile sv. mašo za rano umrlega Antona Fabrisa, urednika lista .Dubrovnika". Cerkev je bila polna vernega ljudstva, ki se je v tihi molitvi spominjalo vodje katoliških Srbov v Dalmaciji. Narodna skupščina se bode bavila tudi z zakonom, ki nekoliko omeji tiskovno svobodo, katero so zlorabljali nekateri listi. Na vrsto pride tudi državni proračun. Skupščina ostane zbrana do novega leta. Pisma iz Bolgarije. Sofija, 16 nov. V narodnem sobranju že nekaj dni traja debata o adresi, s katero naj odgovori knezu LISTEK. Živež iz zraka. Kdo sešteje vse nove načrte, probleme, podmene, vprašanja, iznajdbe, zanke o nanovo odkrit h naravnih močeh — sploh naloge, s katerimi se je pečala znanost samo y zadnjem desetletju?! Brzojst brez žice, izpopolnitve parnih strojev, električne železnice, električne luči, brzojava in telefona. Rontgenovi žarki. Pli-novi motorji. Baloni. »Govoreče" fotografije. Izpopolnitve orožja ter obrambnih priprav, zlasti bojnih ladij. Najnovejše pnev-matičre (zračne) pc šle. Proizvajanje barvil po čisto novih načinih. Nova razstreljiva. Tekoči zrak. Najnovejši razvoj kemije sploh. Vedno se množeči dokazi za nauk, da je vsak drobec zemlje, vsaka pičica na telesih litih bitij polna čudovito majhnih iivalio, od katerih je odvisen rasvoj vsega, kar iivi. Geologija s svojimi vprašanji o tem, kar je ped nami. Vprašanje, kako dalei sega v svetovni proEt'.r ozračje naše zemlje, kako daleč vp!iv njenega magnetizma in njene elektrike — prevažra vprašanja za nauk o treeajib. In slednjič skrivnostni nauk o tresajih sam! Saj na podlagi tega nauka nekateri hočejo doseči celo, da bo človek lahko slišal brez ušes in videl brez oči!! Res neprecenljive pridobitve najnovej šega časa! Trditve, katerim bi se bil pred 15 ali 20 leti vsakdo smejal ter jih imel za beda stoče, se izpremirjajo črez noč v dokazano resnico. Kar se je pred nekaterimi leti zdc-lo vsakomur nemogoče, je morda danes mogoče in samoumevno. Če bo šlo tako dalje, na vse zadnje res ne bomo več vedeli, pri čem smo prav za prav. Pred malo leti bi bili n. pr. imeli za norca tistega, ki bi bil trdil, da je mogoče iz zraka na kakršenkoli način proizvajati živež. Veljalo je splošno, po izkušnji sto- letij potrjeno prepričanje, da od zraka ni mogoče živeti. In danes? Tako daleč sicer še nismo in morda tudi nikdar ne bomo, da bi iz zraka neposredno proizvajali človeški živež. Pač pa se to posredno že godi. ao že tovarne, ki iz zraka dobivajo dušik, kateri se rabi kot hrana rastlinam, to je kot umeten gnoj. Z dušikom (ali z njegovimi spojine m) se neposredno hranijo rastline, posredno pa človek, ki sad dotičnih rastlin uživa. Le eno tovarno te vrste nnj cmenimo, in sicer ob slapu Niagsra zgrajeno tvornfco družbe „Atmospheric Product Companj", v kateri električni tok sam, brez drugih pomoči; ov, iz sraka in vede proizvaja dušikovo pojino (solitarno kislino). Spst po drugih načinih, brez elektrike, izku3ata uporabiti zrak Nemoa profesor W. Oatwald in Adolf Frank. Vendar, če smo zgoraj rekli, da so dušikove rastline hrana rtsllinam, je treba to prav razumeti. Zakaj nobena rastlina na vsrkava sama dušika v s3; marveč na vsaki rastlini živi tisoče in tisoče majbnih živalic (bakterij), katere iz sraka vsrkavajo dušik, ga „izpremenc»" v aoliter in ta soli-ter izreče dotični rastlini kot njen živež. Prav zato je za poljedelstvo prevelike važnosti nauk o bakterijah, živečih na poljskih rastlinah. Čim bolj bo znana narava teh bakterij, tem bolje bo mogoče krmiti rastline z zrakom, to je z dušikom, dobljenim iz zraka. Kdor pa se bo ob takih rastlinah živil, bo po pravici smel reči, da živi od sraka. Izmed novejših znanostnih pridobitev je gotovo najzanimivejša, če ne tudi najvažnejša misel, iskati živeža v zraku. Ali se bo pa dala ta miBel v resnici praktično izvesti? Vederemo! M a f i i. na njegov pre stalni govor. Vsa razprava je jako zanimiva, ker p»i tej priliki opozicija vladi odkriva njen j slabosti in napake. Raz prava je ogledalo vladi za aktiva in pasiva. Med aktivi je na prvem mesta obisk srbskega kralja v Sofiji. Opozicija pa hoče z debato vlado prisiliti, da pojasni prave posledice teh obiskov v Nišu in Scfiji. Vlada pa ja doslej molčala, in sploh ni getovo, ali ustreie želji opoiieije. Vlada je v težkem položaju. Na eni strani hoče obraniti prijateljske odnešaje a Turčijo, na drugi pa utrditi zvezo s Srbijo proti Turčiji, oziroma ia osvo-bojenje BJgarov in Srbov v Makedoniji. Bodočnost obtfc narodov pa je le v sporazumu med obema. Naloga je za oba naroda — pogin. To je jasno za vsakega, ki je proučil politični abecednik. Ta sloga pa je v prvi vrBti mogoča v gospodarskih vprašanjih, ker narodna si več ali manj nasprotujejo. Sobranje je ia odobrilo carinske tarifa za trgovinske pogodbe z ostalimi državami v pivi vrsti s Srbijo. B;lgarsko topničarstvo dobi v kratkem nove brzoatreloe topove, ki ao naročeni na Francoskem, kjer je vlada dobila posojilo 80 milijonov frankov. Rusko - japonsk* vojska. V Mandiuriji. Značaj japonskega napada na Putilov grič v noči na 19 t. mes. še ni popolnoma razjasnjen. O organiaaciji napada je le malo znanega; ve se le, da so ss napada udeleže vali 3-4 bataljoni. Morda se oelo napad ni izvršil z vednostjo glavnega stana, ampak le na inicijativo lokalnega poveljnika. Ni vsak način pa je ta dogodek najvažnejši od bitke pri Sahu. Prvi znak japonskega premikanja je bil signal, ki so ga videli z utrdb na griču. Napad so smatrali za znamenje splošnega japonskega prodiranja; cela armada je bila ta koj pripravljena in taktiške dispozicije so se izvršile vzhodno in zahodno od Putilovega griča. Japonc' so prišli 50 jardov do ruskih jarkov; a so bili vsled uničevalnega ruskega ognja notisnjeci nazaj. Drugi dan so našli Rusi 80 japonskh trupelj; 200 ranjencev ao pa Japonci vzali seboj. Rusi so izgubili le par mož. Rusi vsak dan nadaljujejo obstreljevanje japonskih policij pri Liniipu. Reuterjev urad poroča iz Mukdena: Obe armadi imata tako močno utrjene pozicije, da ni nobena pri volji, preiti k napadu, ako nima tolike premoči, da lahko obide nasprot nika. Japonci imajo najbrže več rabljivih čet ter ae laije, gibčnejše premikajo. Pred kr«t kisa so razvili živahno delovanje v centru in na desnem ruskem krilu. Obe armadi sta dobili skoraj enaka ojačenja. „Daily Telegraph« poroča iz Tjeccha, da je neki neznanec, najbrže Avstrijec, ponudil Japoncem Bkrivae ruske informacije. Bil je aretiran ter bo pregnan, ker ga sma trajo za ogleduha. S a h a r o v poroča od včeraj in pred« včerajšnjim: Naši prostovoljni lovci so zasedli 20. t. mes. ob 4 uri zjutraj gore na obeh straneh prelaza a.chajkin, 4 km. juino od vasi Tunpou. Devet lovcev se j« splazilo k plotovom, ki so bili obdani z bodicami, pred japonskimi nas;pi. Ko so plotove raz-rezali, ao vrgli več kitajskih ročnih granat ter pričeli nato hitro streljati na prihitele Ja ponce, ki so se umaknili z izgubami. Lovci so vzeli puške in strelivo, ki ga je pustil sovražnik. Dne 21. t. m. je bil napaden del onega oddelka, ki se je prejšnji dan udaril s sovražnikom pri vasi U,cinci; a oddelek je napad odbil ter prizadjal sovražniku velike izgube. Ni naii strani je bilo ranjenih 10 častnikov in 30 vojakov; 10 vojakov je bilo pa mrtvib. Dne 22. t. m. so Japonci obstreljevali vaa Sihepu iz obležnih topov. Nič med 22. in 23. je prešla mirno. Boj sa Port Artur. „Daily ExpresBu poroča iz Vajhajvaja, da je dne 16. t m. med hudim viharjem odplul iz portarturske luke rešilni čoln, bogato založen z živili in pc stavil 10 km. od Vajhajvaja na suho ruskega častnika, ki je imel pri sebi duplikats Steseljevih pisem. Rešilni čoln in njegovo rusko moštvo bo pridržali v Vajbajvaju. Iz Čifua poročajo, da se bo meštvo »Raztoropnega« v soglasju z rusko in ja ponako vlado odpeljalo na kitajski križarici »Hajun« v sangaj. „Lokalanzeiger" poroča ii Čifua: Kakor se zagotavlja, je v portarturski luki še pet roških bojnih ladij, dve oklopnici, tri topni-čarke in 11 ruiiloev torpedovk. Bojne ladje prvega razreda so nesposobne za boj. »Ba jan« in ena torpedovka sta našli zavetje zunaj luke. Zimske teiave mandžurske armade. V Mandiuriji je nastala huda zima in obe armadi morata gledati, da se ubranita groznega mraza. Ponoči pada že zdaj toplo mer pod — 20° R. Ruska armada je nasta njena po kitajskih vaseh in po .zemljankah" podzemskih bivališčih, ki so jih vojaki izko pali. Kjer je mnogo vojakov skupaj, so vsled telesne toplote dvigne gorkota na 6 do 8° Premog je silno drag, pud lesa stane 50 kepejk. Mnogo je turščine slame a te ne morejo rabiti za kuriavo, ker se preveč kadi. Ponoči je od take kurjave nevarnost, da se moštvo zaduši. Rusi bodo požgali kmalu vse plotove in ves les, kar ga morejo do biti. Zato se bavijo posebno z vprašanjem, kako priti do boljšega kuriva. Ruski inženir N. P Melnikov je iznašel nov način za kurjavo zemljank z denaturaliziranim špiritom. Melnikov zistem izrablja vso toploto špirita, ne dela plinov in dima ter zraka ne kvari. Poleg tega je poefn', ker Btane kuriava ene zemljanke za noč 5 do 8 kopejk. Melnikov je iznašel tudi barake iz papirja. Ii kartona se postavita dve steni, med katerima zsdržuje široka plast zraka, da ne uhaja toplota. Mirovna akcija ? »Diily Mail« poroča, da so diplomatje Angleške, Fianc:ske in Zedinjenih držav zadnje dni poizkušali delovati v mirovnem smislu pri vodilnih krogih v Pcterburgu in Tokiu; vendar se ni doseglo nič dtfinitiv nega. Na japonski strani so naili brez dvoma želio po miru ; a Japonci sabtevajo, da Rusi store prvi korak. A v Peterburgu nočejo o miru ničesar slišati. Dne 22. t. m. je bila deseta obletnica kapitulacije Port Arturja v japonsko-kitijski vojski. Parniki sa Japonsko „Daily Express" poroča iz S»n Fran-cieca, da ao Japonoi najeli ondi en norveški in en angleški parnik, ki basta prepeljala na Japonsko železniške šine za mandiurijsko železnico. Nadalje so najeli še parnik „Ger manicus«, ki bo prepeljal na Japonsko vozove. Zalagat al j Port Arturja. List »Kijevljamin« poroča, da pravzaprav zalaga Port Artur neki kitajski trgo veo T i f o n t a j, ki ima svoja Bkladišča v vseh večjih mandiurijakih mestih, v Har-binu, Daljnem, Ljaojanu, Port Arturju itd. Navadno stanuje v Harbinu, a sedaj ie nekje skrit, ker je v smrtni nevarnosti Ja ponci so namreč razpisali na njegovo glavo veliko nagrado. Njegova žena je Rusinja, sovraštvo Japonce r proti temu trgovou je umljivo, ker zalaga Ruse z živežem in strelivom. Kako se vagajajo Japonci v hrabrosti? Hrabrost in moč, s katero se v sedanji vojski Japonci bore, si moremo razlagati le iz vzgoje mladega Japonca. Kakor v stari Sparti, tako se vzgaja Japonec v ljubezni do domovine in osebni hrabrosti. Japonski državnik baron Sayem8cu, ki se mudi sedaj v Londonu, izjavil je nekemu anglešk. časni karju: »V naših šolah in vojašnicah Be po vdarja in zsb čuje hrabrost in izpolnitev dolžnosti. Odkar Be je naša dežela odprla evropski kulturi, je cesar v nekem ediktu določil osnovne postave naših moralnih ide aiov, ki se po naSih šolah u5e, in za zgled se navajajo seveda narodni junaki iz naše zgodovine. Vsi sloji naiega narodo umejo čut dolžnosti in požrtvovalnosti. Vsi japon ski vojaki so vefč. braniu in pisanju ib v tem prekašajo Rase. Tudi ne vživa nihče kake prednosti; v baraki spi sin plemičev zraven kulija. Že v šoli se dečki navajajo vojaški dieciplini; v višjih razredih pa se uča z orožjem boriti. V višjih šolah Be celo vežbajo v strelnem oroiju«. Turško brodovje. Ii Carigrada poročajo »Bari. Tagebl.« : Ko je bil pred kratkim imsnovan ravnatelj mornarske akademije admiral Husny-paSa za glavnega nadzornika turškega brodovja, je ta korak turške vlade vzbudil obino po zorne st. Za turško brodovje se doslej ni brigal nihie; Husny paši pa je znan kot najboljši turški pomorski čaBtnik. S j daj pa se glasi, da je prišlo povelje, naj se del brodovja takoj pripravi za odhod ter naj obiiče črnomorske luke. Pri tem pridejo v poštev 3 cklopnice in ena ladja za razna-šanje poročil. Na ruBkem poslaništvu smatrajo to povelje za demonstracijo, za katero se skrivajo angleški vplivi. Erlunian. Japonci trdijo, da so vzeli Erlunšan. To menda še ne bo res. Erlunšan obstoji iz dveh trdnjav: iz vzhodne in zapadne. Vzhodni jarek je vsekan r skalo in je 50 čevljev širok in 45 čevljev globok. Ce pridejo Japonci do tega jarka, so v križnem ognju z dveh utrdb, ki bi jih brez dvoma pobil. Ako bi pa Japonci res dobili v roke Erlunšan, jih sosednje utrdbe bombardirajo od strani. m Poslanec ltiankini o razmerah v »Dalmaciji. Dalmatinski poslanec B i a n k i n i je v včerajšnjem govoru v državnem zboru vladi očital, da za Dalmacijo nima srca. Žito, je dejal govornik, bo habsburška monarhija pri prvi priliki žela one sadove, katere je sejala tekom stoletij po svoji brezvestni politiki. (Vsenomcc Malik: Najboljša bi bila ločitev Dalmacije od Avstrije, kar imamo v svojem programu.) Biankini: To že Se vse pride. Mi upamo, da bodo Istra, Trit in Go* riška sledile zgledu Dalmacije v jezikovnem vprafianju. Tudi v teh deželah mora priti do sprave med Slovenci, Italijani in Hrvat'. (Vsenemee Kaspar: Kak jezik si bo-dete izbrali? — F.rri: Nemškega gotovo ne!) B ankini: Mi na jugu se b.mo iz žalostnih dogodkov na jugu mnogo naučili. (Odobravanje pri Hrvatih.) B ank>ni govori o Htndlovi zadevi in vprašuje, zakaj Korber dalmatinskega deželnega zbora ne raipuBti ali pa H«ndla odpusti. Dalmatinci ne marajo mož«, ki ne pozna navad in šeg dežele in deielni jezik le nezadostno govoii. (Wolf: Zato je pa gotovo izpil par steklenic Dal matinca.) B ankini: Brez znanja ljudskega juiika se danes niti pri Ilirerih ne more vladati. Hindel je dobi' germanisatorično blaznost. V kratkem času je napravil namest ništvo za kolonijo mladih tujih ariatokratov. (Malik: Namestništva so vedno kolonije za mlads ariatokrateI) Biankini: Zi barone in za grofa in za gigsrle vseh mogočih izdaj. (Malik: Tako je! Sami gigerli!) Biankini: Taki ljudje so preplavili dalmatinske politične urade. (Malik: Tako kot na Štajerskem!) Biankini: Ondi govore vsaj deželni jez k. (Vsanemec Pachar : Kaj pa še ! Vedno pravijo Bamo „Eb, eh!" — Veselost. — Gatz: Časih pravijo tudi „1 a«.) Biankini: V upravi Dalmacije je 50 odBtotkov tir'cev, med temi 30 odstotkov Nemcev. (Malik: Toda Spancev še nimate, kakor jih imamo mi!) B.ankini: Ti tuji uradniki se bavijo skoro tari)o s športom. Tudi nočne love na mačke prirejajo. Dalmatinci so pa ponižni ljudje in pretrpeli so tudi zasmehovanje, da je cesarski namestnik preoblečen v kitajskega mandarina z dolgo kito hodil po javnih lokalih. (Wolf: Tako obleko bi morali nositi vsi avstrijski cesarski namestniki.) Biankini: Ne trpimo pa, da bi se namestnik dotikal naše časti in zato imo mu v deželnem zboru pokezali vrata. Po takem odločilnem pojavu bi morala vlada deželai zbor razpustiti ali pa cesarskega namestnika od-poklicati. Končno obravnava govornik odločbo glede izkušenj slušateljev zagrebškega vsa učilišča v tostranski državni polovici ter pravi, da je to le nekaka drobtinica Hrvatom. Govornik peziva vlado, naj bo pravična vsem narodom! Vprašel jeKo beria, če hoče novih škan dalov ker ne odstrani Handla. Z9 sadaj se ne sme Handel nikjer pokazati, ako se noče izpo staviti demonstracijam in niti v gledališče več ne sme. Ce ae v državi ne uveljavi enakopravnost narodov, bo država doživela katastrofo. Položaj v drž. zboru. V nemških krogih vlada vedno večja nejevolja proti Korberju in odsek nemške četvcrice se je menda odločil sploh nič več se pogajati s Ko.berjem ter mu izročiti le sklepe nemških klubov. K 6 r b e r pa ostaja zapet do vratu. Menda ie je odločnosti navadil od T i s z e. Narmi v prvi vrBti zahtevajo od vlade pismeno zagotovilo, da itali iaasko fakulteto v Inomostu takoj zapre. Nemci bodo skoro gotovo združeni postopali. Nemški katoliški centru m posreduje, da bi odsek nemške četvorice imel še eno po svetovanje b Korberjem in laškimi poslanoi. Nemška ljudska Btranka pravi, da se s Kor berjem noče toliko časa pogovarjati, dokler ne zatvori laške pravne fakultete v Ino- moBtn. Žjlja Ku.berjeva, da bi se Nemci tudi s Čehi dogovorili radi dnevnega reds, ostane tako neizpolnjena. Nemški listi poročajo, da Be na desnici dela sa ustanovitev stare desnice. Čehi, Poljaki in čeSko konservativno vele posestvo so v tej zadevi baje ie dogo vorjeni, zato Nemci pravijo, da bodo morali v opozicijo, Če ne bodo mogli storiti koalicije s kako stranko desnise. Po končani de bati o govoru min. predsednika pridejo na vrsto predlogi za pomoč po uimah oškodovanim. Te predloge, ki bodo pred Božičem težko rešene, Nemci menda ne bodo obitru irali. Cehi menda nameravajo vseučilifiko vpva šanje zapostaviti, če jim vlada da kaj kon cosij na korist notranjemu češkemu urad nemu jeziku. »Z:it« poroča, da bosta nemška ljudska stranka in nemška liberalna Btranka skoro gotovo zapustili sedanjo nemško organizacijo, če se nemški isvrševalni odbor izreče za nadalnja pogajanja z vlado. Ako bi nemška ljudska stranka tega na hotela storiti, teda bi radikalno krilo te stranke z dr. E:lerjem na čelu izstopilo iz stranke. Od druge strani pa poročajo, da vlada pri Nemcih glede sta lišfia napram vladi popolno soglasje. V najskrajnejšem slučaju so menda Miadcčehi pripra vljeni opustiti obstrukcijo le od slučaja do slučaja, s tem pa Nemci niso zadovoljni. Obravnave z Mladočehi se nada ljujejo. Nadvojvoda za italijansko vseuči lisce v Trstu. Nadvojvoda Ludvik Salvator se je, ka kor poročajo iz Trsta, odločno izjavil, naj se ustanovi v Trstu italijansko vseučilišče. Čudil se je, da vlada nasprotuje ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu. Imunetetni odsek državnega zbora e sklenil sestaviti zupisoik vseh re.faratov, (i so zastali in pozvati referente naj v prihodnji seji te referate predlože. Iuomoški dogodki v Italiji. »Beri. Tageblatt« poroča: V Nmpeljnu so priredili katoličani protestni ahod zaradi inomoških dogodkov. Na shod so pozvali »toliško misleče italijansko dijaštvo, naj vstopi v »Dantejevo društvo«. — „Stampa« piše, da italijanska vlada zaradi inomoških dogodkov ni storila nikakih diplomatičnih lor&kov na Dunaju. A storila je zaupne in prijateljske korake pri avstrijski vladi zaradi inomoških dogodkov. Nemiri v Varšavi. Za prihodnjo nedeljo so nan^vedani novi nemiri. Dslavoi imajo baie 6000 revolverjev. Policija zapira sumljive osebe. Nemške šole v Pragi. „Naredni Listy" zahtevajo, naj se v ragi in v praški okolici odpravijo nemške šole. List opravičeno vpraša, zakaj se Pra-žani silije vzdržavati nemške šole in sklepa: Zakaj bi ne imeli Pražani takih pravic glede šol, kakršne si prisvajata Dunaj in lnomost? Caj b > li glede tega vprašanja storila Ljub-jana ? Zaprti italijanski dijaki v Inomostu. Iz zapora so izpustili še 31 italijanskih dijakov. Sedaj jih je zaprtih še 46 kakor tudi „PiccolovM glavni urednik dr. Battisti. Odpuščeni dijaki so brzojavno protestirali, ter so njihovi tovariši že toliko časa v pre • iskovalnem zaporu. Kako se dela za protestantizein. Na Moravakem imajo pastorja Bibyons, (i spada med glavne razširjevalc* čistega evangelija na Moravskem. A zadnji čai je orecej omeji svoje delovanje. Da bi dobil iim več odpadnikov, je nagovarjal prote-stanške mladeniče, naj se poroče h katoličankami. Po poroki je skrbel, da je nevesta lostala lutiaranka in pregovorila tudi svojo rodbino k odpadu. A pri nekem premožnem mladeniču je naletel sUbo, ko mu ie prigovarjal, naj se poroči s katoličanko. Mladenič e imel že izbrano protessanško nevesto, katere ni hotel zapustiti. S pastorjem sta se zaradi tega tako sprla, da ja imelo a zadevo opraviti tudi sodišče. Mladenič se je hotel poročiti s svojo protestanško nevesto in pastor Babylon naj bi izuSii poroko. Ko sta prišla ieniu in nevesta v cerkev, ju je nagovoril kratko in surovo: „Torej vi dva se hočeta poročiti Tožila sta s« že s svojim pastorjem. Jaz sem z vama gotov« in šil je iz cerkve. To je bilo mlademu možu preveč in je toiil pastorja. Pri razpravi je bil pastor obsojen na 600 kron. llazmere na Ogrskem. S zeli je grofu Tiszi brzojavno naznanil, da odloži s/tj državnozborski mandat. V odprtem pismu na svoje volivce bo le kratko omenjal pooBtritev pošlovnikovo. Opozicija Szellovega odstopa ne b; mogla porabiti v svoje namene. Oibor viaokošolcev je pozval tovariše, naj ne povzročajo pouličnih demonstracij. Vsvcjih krogih bodo pa visoko-Solci nadaljevali agitacijo zaradi poostritve poslovnika. Vsi ogrski visokošolci nameravajo vložiti predsedništvu ogrske zbornice adreso, katero bodo v velikem sprevodu vročili zborničnemu predsedništvu. Grof Julij Andrassy je vče.aj objavil obiirno izjavo na svoje volivce, v kateri pojasnjuje svoje stališča. 11 liberalne stranke je izstopil, ker ne odobruje poostritve poslovnika. Razmere na Odrskem niso take, kakor so na Angleškem, in zato mora biti večina tudi odvisna od manjšine. A dasi je izstopil iz liberalne stranke, se ne bo pridružil opoziciji. Opozicija napada vladarja, kar je nevarno in škcdljivo. V budimpeštanskem msatnem svetu je bila včeraj burna seja. Voditelji državno-sborske obstrukcije so vložili sedam interpelacij, ker je bil župan Htlmoa na shodu proti obstrukciji. Ko je hotel Halmcs odgovoriti prvemu interpelantu PolonyjU, je is-javilo ostalih šest, da hočejo govoriti prej, kakor Halmos. Nadžupan Markus je prekinil sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, je opozicija pričela razbijati in klicati .le," in .abzug" Tiszi in vladi. Nadiupan je končno zaključil sejo. Odstop francoskega finančnega ministra. Francoski fnančni minister Rouvier naj bi prihodnji ponedeljek v zbornici zastopal predlogo o dohodninskem doivku. A Rouvier ae ne strinja s to predlogo, ker bi novi davek državi ne prinesel toliko dohodkov, kolikor sa prinašali davki, ki odpadejo, če zbornica sprejme novi zakonski načrt. Dohodninski davek zahtevajo radikalci in so-ciaiiati. Rouvier je poizkušal na vse načina preprečiti razpravo o tej 2adevi. Pred enim mesecem je obolel, a na njegovo bolezen ni nihče verjel. Poleg tega je pa ie obljubil radikaloem, da bo novi davek vpeljan že za leto 1905. Kakor ae glasi najnovejša brzojavka, namerava Rcuvier predlagati v pone deljak, naj se sakcnski načrt o dchodnin skem davku ne spreime. Ker sta Combes in njegova večina zavzeta za novi davek, bo Rouvier moral najbrže odstopiti. Državni uradniki pri ministrih. Pii KBrberju in pri finančnem ministru dr. Koselu je bilo predvčera)finjim zastopni štvo „Društia državnih uradnikov«. Mni stroma so iaročili prošnjo, v kateri prosijo n najmanj 20% draginjsko doklado in pa za zvišanje aktivitetne doklade, ki naj se uredi tako, da se od časa do časa določi po dejanskih esnsb stanovanj in drugih potreb fičin. Dr. Kttrber je priznal opravičenost za htBve uradnikov z osirom na sedanjo draginjo in obljubil, da Be bo o zadevi posve toval s finančnim ministrom. Dr. Kosel je pa v daljšem nagovoru izjavil, da vsled državnih financ ni mogcče iz polniti vseh želj državnih uradnikov in kon čno rekel, da bo pospešil rešitev peticije. Francoska zbornica je odobrila s 351 glasovi proti 36 proračun sko postavko o tajnih zakladih v visočini enega milijona. Srbska skupščina. V raspravi o adresi je srbski minister za zunanje stvari, Pašič, rekel, da je načelo sedanje srbske politike, kakor tudi večine evropskih držav: »Balkan balkanskim naro dom 1" Vprašanje o Bosni in Hercegovini je mednarodno, ksterega bodo rešile velevlast'. Srbija se v to vprašanje ne bo vtikala. — Obiski med srbskim kraljem in bolgarikim knezom so imeli namen združiti obe državi. Vstaja Hererov. V nemško južno- aahodno Afriko so Neoooi zopet odposlali 20 č«stoikov in 858 mož. Mirovne pogodbe. Mirovna pogodba med Švico in Italijo bo podpisana te dni. Med Nemčijo in Za dinjenimi državami je podpisana pogodba o plovbi ladij. Ameriški državni tajnik H»y je obveščen, da se II. mirovnega shoda v H»agu udeleže poleg že priglašenih držav tudi Švedska in Norveška, Mehika in Kitajska. Zahteve Albancev. Kakor je razvidno iz dopisa Ahmed Rifaat bega listu „N. Fr. Pr.", tzahtevajo Albanci od turške vlade Bledeče: 1) Na mesto nepoštenih in nesposobnih uradnikov naj se nastavijo izobraženi in sposobni urad. niki; 2) ustanavljajo naj se šole tudi v va • seh in pomnože naj se v mestih ; 3) vse štiri albanske pokrajine naj ss zdiužijo v eno upravno telo, kateremu na čelu naj bo turški guverner; 4) popolnoma se mora raspustiti mednarodno orožništvo. Shod zemstev na Ruskem. Poročila o shodu zemstev si še vedno nasprotujejo. Nekatera poročila trdijo, da se je shod pričel v soboto ter se je zborovalo pri zaprth durib, »Pest« pa poroča, da je bilo zborovanje zemstsv cdgcdeno. »Vir vv&rta« poroča, da je bil shod otvorjen dne 19 t. m. Na shodu so izdelali načrt za ustavo. Načrt je precej radikalen. Car in državna uprava vodita v prvi vrsti državne posle Dovoljena je svoboda mišljenja in shodov, zsjamči ae osebna prostost. Presto lonasiedništvo ostane neiapremenjenc. Cjr jeve osebe se ne sms nikdo dotaknit. Ministri so odgovorni za carjeve zapovedi. Za konodajna zbornica naj bi imela zbornico zemstev in pa sbornico ljudskih zastopni kov. Volitve naj se vrše po načelih splošne, enake in tajne volivne pravice. Voli in iz voljen za zastopnika je lahko vsak polno letni ruski državljan moškega spola. Zakone odobrita obe zbornici in car jih potrdi. Eue kutivno moč ima državni kancelar, kateri imenuje tndi ministre. Proti španskim anarhistom. Španski kralj je odobril zakonski načrt proti anarhistom. Zbornici bo načrt pteilo-ien danes. Odprava smrtne kazni v Švici. Veliki švicarski svet je s 156 glasovi proti 1 sklenil, da bs odpravi snoitna kazen sa detomorilke. Smrtna kazen se izpremeni v dosmrtni zapor. Velike politične atrankev Švici so se zedinile, da predlože velikemu svetu predlog o odpravi smrtne kazni Proti nizozemskim naselbinam. V nizozemski zbornici je 23. t. m. socialist van Kol pri proračunski postavki o naselbinah predlagal, naj Nizozemska proda svoje naselbine in naj ne razširja z vojaško silo svojih naselbin. Govornik trdi, da bi prodane nizozemske naselbine bolje vodili Francozi in Angleži. Dva ministra za Comba. V Epernayu sta Combu kadila dva mi niatrs na ljudskem banketu. Francoski trgo- vinski minister Trouillot je rekel, da je v vseh 34 letih, ker obstoji III. francoska lju dovlada, največji čin razpust kongregaeij Minister za mornsrico, Pellet-tn, je hvali Corobovo delovanje in rekel, da so Lombo'.: prijatelji tudi prijatelji ljudovlade, in njegovi sovražniki so sovražniki demokricije. Hinav sko je r*kel, da želi odkritim katoličanom popolno svobodo, menda takrat, kadar ne bo na Francoskem nobenega katoličana več Splošna politična stavka na Švedskem. Nedavno je bil » Stokholmu na Sved skem shod strokovne zveze železničarjev. Poročala sta švedski državni poslanec Bran ting in pa starosta šredskih socialnodemo kraških agitatorjev Avguštin Palm. Branting je govoril proti splošni stavki leta 1905 ; Palm je pa bil zanjo. Sh>d jo končno skle nil resolucijo, v kateri iziavlja, da bodo z drugimi delavci stavkali tudi železničarji, če ne bo izpremenjen volivni red. Dogodki na Balkanu. Makedonski odbor je izdal knjigo pod naslovom »Le Macedoine et le vilajet d'Adria nople« (1893—1903) Pisatelji opisujejo po loiaj v Makedoniji v zadnjih desetih letih, turške nasilnosti in opustošenja v pašalikih Monastir, Skoplje, bolun in Elrin. L. 1908, so Turki vpe.elili 198 krščanskih vasij z 12.211 hišami, posilili so 3098 krščanskih žena in deklet, 170 žena in mladih deklio so odvedli, 70 000 oseb jo bilo valed turških zlodeistev brez stanovanja. Izgnali ao iz de žele 30 000 oseb in 1500 oseb so zsprli Notranjo vstaško organizacijo je povzročila turška vlada in turška krvoločnost ter nasil-stvo. Organizacija ima namen, da vstaja reši kišSansko l.ud^tvo turškega nasilstva. Le kadar bo prebivalstvo rešano tnrškega jarma, bo tudi rešeno makedonsko vprašanje. Zgo dovina je bila Makedoncem najboljša učite Ijica. Vse slovesno napovedane preosnove cd parišktge do berolinskega shoda so ostale mrtva črka in se niso izvršile. Grška, Srbija, Rumunija in Bolgarija so postale svobodne le po posredovanju oborožene sile. Tudi Kreta je dobila samoupravo po orožju. Zgodovina dokazuje, da ni slučaja, v katerem bi turški mogotci prostovoljno ali po posredovanju tuje diplomacije izboljšali položaj kr ščanskemu prebivalstvu. Naloga makedonske vstaške organizacije je pripraviti prebival Btvo na vstajo, postopati nasilno proti na aprotcikom in uničiti vse izdajavca. V veta ški organizaciji ni razločka med veroizpove danjem in narodnostjo. Žal, da so ravno na rodnostni prepiri početkoma preprečevali uspešno delovanje vstaške organizacije. Sedaj je premirje, a če se voditelji prepričajo o neuspehu tujih častnikov, bo zopet iz bruhnila vstaja. Vstsši zabtevajo imenovanje krščanskega generalnega guvarnerja, ki ni bil nikdar v turški službi in je neodvisen od turške vlade. Njegovo delovanje naj pa nadzoruje stalna mednarodna komisija. Trozveza. Laški listi poročajo iz R ma, da so dogodki v Inomostu oživeli po vsej Italiji gi banje proti zvezi z Avstrijo. Toliko avstrij ska, kolikor italijsnska vlada da sta radi tega v velikih skrbeh Štajerske novice, š Nestrpnost protestaniklh pastorjev. V lasinški šoli na Zgornjem Sta ierskem sta tudi dva protestanška učenca. V verouku ju poučuje protestanški vikar Karol Schiefermaier. Prvič, ko je vikar pri šel v šolo, je bil jako razburjen. Na steni visi namreč papeževa podoba. Vložil je nad vse oster ugovor na kraj ni šolski svet za radi te podobe, češ, da ne sme biti v brez venki šoli, ker žali čut protestanškib učen cev in dd znak, da je šola katoliška. Zaradi dveh protestanških učencev, naj bi se toraj iz šolske sobe odstranila. če se tej zahtevi ugodi, bodo zahtevali lahko judovski ra-binci, naj se iz šol odstranijo križi, če sta slučajno le dva judovska učenca v šoli. š Mladeniški shod v Šmartnem pri SI Gradcu Dodatno k včerajšnjemu poročilu se nam še poroča: Ob pol 11 uri se je vršilo v cerkvi Matere B ižje na Homcu slovesno cerkveno opravilo. Cerkveni govor je imel preč. g. Korošec iz Maribora, ki je v lepem govoru opominjal mladeniče, naj bodo zvestega, močnega in značajnega srca. Prostorna cerkev je bila natlačeno polna Po cerkvenem opravilu se je vil ddg sprevod s Homca proti Kacovi gottilni. Na čelu so korakali dobrnški fantje s svojo zastavo. Prejšnji večer in v nedeljo pred in med službo boijo ter po slulbi božji so veselo pokali topiči v znamenje, da je za slovenje-graške fante to slovesen dan. Mraz je ponehal, megla se razpršila in bil je lep, gorak, solnčen dan. Da, gotovo, gorko in solnčno je bilo tudi v mladenišlih srcih ta dan. Da bi so ta srca le ne ohladila, ampak vedno bolj vnemala in gorela za svoje s je inje l š Celjsko porotno sodiiie Radi prekoračenja silobrana je bil obsojen uboja obtoieni 251etni kmeški fant Mihael Bi ne i iz Šufje vsaj na 13 mesecev ječe — Na eno leto ttžke ječe je bila obsojena 211etna dekla Neža Strukl, ki je v K niicah po kradla natalarici Avguštini Seitz 750 kron. š Umrl je v Mariboru bogoslovec prvega letnika g. Anton Goričan. š 40 000 kron brezobrestnega posojila je doslej razdala „Siidmark" po Spodnjem Štajerskem. š Imenovan je za župnika v Zavodnje č. g. Ivan Rožman, kaplan v Mozirju, za žspnika v Polje pa č. g. Anton D r o-f e n i k, kaplan pri Mali Nedelji. Koroške novice. k Izredni občni zbor »Slov. kršč -socialaega delavskega društva za Celovec in okolico« se je vršil zadnjo nedeljo ob obilni udeležbi delavskega stanu in drugih gostov. Spopolnil se je odbor, ker so trije odbor niki odstopili. Najvažnejša točka jo1 bila pre memba pravil. Ime je ostalo, dasi so bili nekateri za krajšo ime. Poleg drugih pre-memb so najpomenljivejša sledeče: Sklenilo se je, da imajo v bodoče tudi podporni in častni udje volivno pravico, aktivno in pasivno, in da dobijo enega zastopnika v odbor; to je popolnoma pravično, če društvo podpirajo, naj imajo tudi pravice. Društve nega konzulenta odslej ne bo več imenoval predsednik »Družbe sv. Mohorja«, temveč volil ga bo občni zbor in omenjeni predsednik potrdil. Jako umestno je bilo, da smo določili tudi društveni praznik, in sicer praz nik slovanskih apostolov sv. C rila in Metoda. Društvo šteje dosedaj 75 udov, med temi 21 podpornih, drugi so redni. Za ta kratek obstanek in celovške razmere gotovo vesel in zadovoljiv pojav. Kmalu se bo društvo še bolj razvilo, ker bodo po novih pra vilih smelo pristopiti tudi Blovenske delavke, katerih je v Celovcu zelo veliko, tako da bomo imeli v društvu moški ia ženski oddelek. k Blagoslovljenje mestne iarne oerkve se ie dne 20 t. m. vršilo nad v»g slovesno. Na novo popravljeno cerkev, ki je sedaj kras celega mesta, je blagoslovil ob obilni udeležbi občinstva mil. knez in škof, imel je tudi primeren nagovor in opra vil slovesno sveto mašo. Cerkvenemu ob redu je prisostvoval tudi celovški župan in oba ključarja. Da je bilo mogoče cerkev tako okusno popraviti, so pripomogli do brotniki b svojimi doneski. Prisrčna zahvala I Toda vkljub temu je treba Se precej po kriti. k riv Vliarje. Če bode količkaj ugodno vreme, so bode dne 27. novembra t. I., to je na prvo adventno nedeljo, brala sveta maša ob 9. uri na sv. Viširjih. Ker ie bilo dosedaj tako krasno in toplo vreme, je bilo tukaj ie več obiskovalcev iz soaadoih far. Posebno dobro došli so nam slovenski tu risti. Dobile se bodo tudi tople jedi is dosti pokrepčila. k Koroški Nemci. Zastopniki nem ške ljudske stranke, Vaenemoev in „Bauern-bunda" na Koroškem so imeli 19. t. mes. v Beljaku shod, na katerem so sklenili skupno postopanje v boju proti naraščajočemu kle< rikalizmu, slovenskemu in socialriodenokra škemu gibanju k Poneverjenje na celovškem magistratu Pri občinski nakladi tia pivo v Calovcu je poneveril občinski uslužbenec Fritssh okoli 600 kron. k Umrl je * Ro^eku trgovec Ferdinand Kerschbaum. V Ljubljani, 24. novembra Nemška nestrpnost. V mariborskem občinskem svetu je bil včeraj predložen nujni predlog, naj se prepovedo vsi izveski s slovonskimi na-pisiindasežeobstoječi taki napisi morajo takoj odstrani t i. To je pač najskrajnejša nemška predrznost. Nemški listi, ki kriče o »isatiranju« Nemcev na Kranjskem, o tem poročajo c očividnim zadovoljstvom. Povemo jim pa : Če bo ta predlog sprejet, potam morajo take predloge sprejeti proti nemškim napisom vsi Blovenski občinski zastopi, v prvi vrsti ljubljanski. Sadaj naj pa gospodje Btore, kar hočejo. Posledioe naj si Bamim sebi pripišejo 1 Slovenci niso narod druge vrete, ampak hočajo braniti svojo enakopravnost! Glasilo slovensko - nemške liberalne zveze, po krivici imenovano .Slov. ^arod", ee zopet norčuje iz »solzarjev«, ka teri žele na Slovenskem sprave in miru. Ako bi nehal na Slovenskem prepir, bi bila to politična smrt za »Narodove« pisače, in ne zamerimo jim, ako se branijo smrti. Samo sredstva, s katerimi delujejo, so grda. Na naslov »Slovenca« piše ta družba: »Tepcem okrog škofovega glasila smo, mislimo, že dovolj mnogokrat povedali, da ne priznavamo nobene škofovske avtoritete in da se borimo * prvi vrsti proti temu, da si laste popje, na čelu jim škofje, odločilno beseio tudi »in politicis«. Temeljni nauk klerikalcev pa je, da se je treba tudi v političnih stvareh pokoriti škofom, torej je popolnoma jasno, da bi naši klerikalci morali svojo politiko uravnati po škofovskih naukih. Tu ne pomaga noben izgovori Klerikalci sami očitno greše proti škofovskim dole čbam, kako morejo potem zahtavati, da se škofom pokore ljudje, ki ne priznavajo nobene ško fovske avtoritete?!« Liberalni služabniki vsenemške ideje si seveda nič ne store iz tega, da falsifloirajo po potrebi tudi izjave škofov. V pastirskem listu škofje vendar sami odločno pra vijo, kaj da hočejo: „ V e r s k e in svetne stvari se naj ne zamenjavajo! Katoličani naj bodo v zadevi vere, morale in cerkvene disoipline edini s svojim škofom, v čisto svetnih stvareh naj vlada svoboda; vodilo in ravnilo vsemu pa naj bo ljubezeni« Ta nauk seveda odpadnikom ni všeč, kajti njih vodilo je sovraštvo; Bvobode ne posnajo, ampak Bamo terorizem, v verskih in moralnih stvareh stoje pa izven krščanstva v materialističnem poganstvu. Radovedni smo, doklej se bodo dali .sobarji" še voditi od takih ljudi! Po manifestaoijskem shodu v Trstu. Iz Trsta se nam piše: Poročal sem, da nameravajo Lahi prirediti zvečer proti-demonstracijo, a izkazalo se je, da ta slutnja ni bila opravičena, ker Lahi se niso upali nič storiti. Umevno je, da sem šel zvsčer v prostore »Narodnega doma«, da bi bil navzoč v slučaju kake provokacije. Vsi prostori bo bili natlačeni naših veselih ljudij, katerim so bili na razpolago tndi prostori v prvem nadstropju. Bilo jih je torej zadosti, da bi bili mogli odločno nastopiti ob kaki pro-vokaciji od nasprotne Btrani. Polioija je imela sinoči »Bereitschaft« za ta slučaj. V nedeljo opoldne svirala jo na glavnem trgu vojaška godba. Iredentovci so tu dali oduška svoji peneči jezi — daleč od slovenskih pestij — s tem, da so kričali: „Živela Italija!", kateri vzklik je sedaj v Trstu dovoljen, strogo prepovedan je pa vzklik: »Živela Avstrija!« Po licaji namreč polove na ukaz od zgorej vsakega, ki vsklika „Živeia Avstrija!" a varujejo one, ki vzklikajo: „2ivela Italija!« Dozdevalo se bo vsakomur, da kaj takega vendar ni pri nas mogoče in vendar je tako. Sam svak dvornega svetnika, policijskega ravnatelja Bussicha — gospod Pimpach — posegel je v ta boj in se grozno hudoval nad onimi, ki so vzklikali .Živela Avstrija!" — Kakor se mi zatrja od verodostojne strani, dobili so podrejeni organi od dvornega Bvetnika Bussicha strog ukaz, naj nihče ne nadleguje iredentovcev, in tako smo videli na laški demonstraciji, da jih je policija lepo varovala, da se jim ni nič žalega pripetilo. Kako je razpoloženje med našim ljudstvom, dokazuje naj ta dogodek, ki se mi je pripetil daneB : Priprosta kmetica iz gorenje okolice mi reče: »Prav lepo reč ste napravili včeraj! Toliko vas je bilo in ne iti na glavni trg, kjer bi bili otresli Lahom nekoliko hla-čice. Le čakajte! Prihodnjič pripeljemo pa me okolišanks iz vse okolice naše moie doli, pa bo nekoliko drugače vse izpadlo. Če že smejo sedaj Lahi v Trsta vse počenjati, naučimo jih že mi" — in s tem krčevito stisnila pest. Nasmehnil sem se priprosti, a odločni slovenski okoličanki kmetici, a pii tem si mislil: Uničiti nas hočejo Lahi, uničiti naB hočejo Nemci, prvim in dragim pomaga c. kr. vlada, a ves njih trud se mora zlomiti nad tako narodno zavestjo, kakršno je pokazala ta slovenska, priprosta iena. Vsakomur, ki ne pozna naše okoličaake, zdelo se mu bo skoro nemogoče, da bi mogla ženska igrati kako vlogo — recimo na — ulici, a »črni petek« bo za Lahe, kadar pride tudi okoličanka na tržaško ulico. »Zakaj nI sprejel knez Hohen-lohe slov. depntaoije ? Zakaj je pobegnil na razstavo male mduitrije?« — To vprašanje gre sedaj v Trstu od ust do ust Nekateii zatrjujejo, da je menda tako za hteval od njega žid Felice Venezisn, da bi namestnik ne bil videl na tisoče brojefiih tržaških slovenskih očetov, ki sahtevajo v Trstu slovensko šolo. Če je že padel knes Hohenlohe v mreže, ki mu jih je nastavil žid Venezisn in če posluša nasvete „k a - m o r i s t a Bussicha" — kakor ga v Trstu sedaj vse nazivlje, no — potem pa smemo v Trstu biti pripravljeni na to, da bomo Slovenoi morali še dolgo čakati, predno pridemo do slovenskih šol. S'cer se pa prav te dni vzdržuje govorica, dn je Bussich odigral in da pojde. Da v resnici: Kakor se je ie v Trstu igralo q patrijo liflno idejo na zadnjih laških demonstracijah, to je le hujše, nego Škandal, pa naj bosta temu kriva Bussieh, Venezian ali ja — Hohenlohe! Ii jugoslovanske sooialnodemo-kraike organizacije. Strankino poročilo trdi med drugim: »Vršilo se je mnogo agitacijskih in cr-ganizatoričnih shodov, kar je imelo za posledico ustanovitev raznih novih organizacij, med njimi v Mirnuo, v Mavhinjah, v Komnu, v akriljah pri S/. Kriiu, v Ajdovščini, v Skcfji Loki itd. Slasti pomembno je bilo živahnejše gibanje pekovskih delavcev v Tr stu, Pnlja, Gorici in Ljubljani, ki so si ustanovili podrainice zveze pekovskih delavcev v Avstriji Boj se vodi v prvi vrsti za na domestni počitek, in sicer ujpašno « Svoje somišljenike opozarjamo na to or ganizacijo. — Gltda Idrijo čitamo v poro čilu: »Kar se tiča notranjo organizacije, je treba omeniti kor fl kt izvrševalnega odbora s okrajno organ zaci|o v Idriji, ki je nast&l glavno vsled rovenja eno v Urijo prišle osebe. Proti strenkarsiim dcločbam ao tam ustanovili list „Naprej", in vso prizadevanje izvrševalnega odbora, da bi prišlo do epo razuma, je bilo zastonj, ker v Idriji niso ho teli izvršiti sklepov, za katere ao v Trtu sami glasovali. Vsled tega je moral izvrša-valni odbor odpcslati s;druga Kopača, da razpusti okrajno organizacij} vllriji, kar ee je tudi zgodilo« — „Obiorašl" se odkrivajo. Piše se nam: G. dr. A. B a u e r, profesor bogoslovja, je izstopil iz ravnateljstva zagrebške „Dioničke tiskare". V soboto je namreč „Hrvatstvo" priobčilo, da je urednik „Ob-zora* izjavil v seji ravnateljstva .Dieničke tiskare", da bodo politiki njegove vrste tudi preko duhovščine dosegli svoje cilje. Predsednik ravnateljstva, dr. Š. Mazzura, je napadel v „Obzoru" dr. Baura, da je on to povedal „Hrvatstvu\ Bauer je izjavil, da on tega ni storil, a radi neopravičenih napadov je izstopil iz ravnateljstva. Čudno je, da se izvestni ljudje na Hrvaškem boje zastopati v javnosti ono, kar izjavljajo za kulisami. Dr. Bauer je popolnoma prav storil, da je pokazal hrbet takim ljudem, s katerimi ga tudi ne more družiti dejstvo, da on nikdar ni pri svojem delovanju iskal — sebe. Najmanj pevoda je torej imel napadati g. dr. Baura dr. Mazzura! — Dopolnilne volitve v hrvaški sabor. V okraju Biškupec kandidira Star čenčava stranka prava v sabor župnika Ju rija Tomca, „Obzorovi« »raprednjaki" pa odvetnika dr. Pera Magdiča. — Neirefia na Jesenicah Danes po poldne se je vršil pogrtb mrtvih žrtev. Ljubljanska slov. kršč soc. delavska organi zacija je odposlala k pogrebu svojo sa-stopstvo. — Poročit se je v Novem mestu gosp. Slavko K 1 e p e c , c. kr. poštni asistent v St. Petru na Krasu, z gdč. Marijo Grom. — Kam gre denar slovenskih tržaških davkoplačevalcev? Knez Hohenlohe je potrdil sklep tržaške mestne delegacije, ki je volila 1500 kron za aretirane italijanske visokošolce v Inomestu in 2500 kron za sprejem in pogoščenje italijanskih poslancev in županov v Trstu. — Cestne sadove. Iz Škofje Loke se nam piše: Do letos nismo bili vajeni, da bi se v poletju ali pa v pozni jeseni naša že itak ozka cesta še bolj zoževala s kupi gramoza ter nepotrebno posipala. Upravičeno dvomimo, da bi imel cestni odbor tolike denarja na razpolage, ki bi ga tako nepotrebno proč metal. Nismo bili sicer še tako srečni, da bi videli cestni račun za 1. 1903, zato pa tudi za sedaj še ne vemo, koliko je primankljaja, sklepamo pa na podlagi prošnje za povišanje cestne naklade, da ni ravno majhen. Radovedni smo, kdo nadzoruje dela pri cesti? Če se vse to gospodarstvo vrši na račun podjetnikov bohinjske železnice, potem bsmo tiho, ako pa ne, bomo pa od našega poslanca najodločneje zahtevali, da v prihodnjem deželnem zboru ne poboža z rokavicami, ampak pograbi s svojo trdo pestjo, ki vzbuja rešpekt pri baronih, cestno gospodarstvo. Davkoplačevalci. — Očma ubil. Tone Gradišar, posestnik v Križu, je bil zakonski mož Lorenc Sparovčeve nezakonske matere. Na vseh svetnikov dan sta Gradišar in Sparevec skupaj pepivala, vendar nista bila do neza-vestnosti pijana. V mraku je Sparovec na domu obiskal svojega očma; čez nekaj časa pa je prišla Sparovčeva mati, oziroma Gra- dišarjeva žena iz cerkve domov. Mož jo je jel oštevati, kje da je bila tako dolgo. Sparovec je pa miril očma in ga pri tem prijateljsko objel. Gradišar je nato potegnil nož ter ž njim Sparovca pe glavi udaril, ta mu je poizkušal nož odvzeti, kar se mu pa ni posrečilo, zato je pobegnil iz hiše. Gradišar ga je z odprtim nožem podil, dvakrat sta tekla okolu dverišča, končno je pa Sparovec bežal preti hiši kjer stanuje. Tu je z vso silo butnil v vežne vrata, da so se odprla. Pri tem je pa padla prislonjena krevlja na tla. S to krevlje je udaril Šparevec Gra-dišarja, ki mu je bil z odprtim nožem že za petami, tako močno po glavi, da se je takoj nezavesten z nožem v roki zgrudil in četrti dan zjutraj po tem dogodku vsled otrpnenja možgan umrl, ne da bi se mu bila vrnila zavest. Ta žalostni slučaj so skoraj enakomerno potrdile vse zaslišane priče. Sodni dvor je Lorenca Šparovca, ker je prekoračil meje silobranstva, obsodil na tri mesece ostrega zapora. — Odbor „Dol. pevskega društva v Novem mestu" naznanja vsem izvršu-jočim članom, da se prične v petek, dne 25. t m. ob 8. uri zvečer prva redna pevska vaja. Vse one p. t. dame pevke in gospodje pevci, kateri so glasom okrežnice vabljeni, naj izvolijo ta dan sigurno priti, da se zamore po mnenju vseh določiti na-daljni redni obisk vaj in pa obenem se določi tudi prihodnji pevski koncert. Odbor. — Zglaševanje novincev za redni vojaški nabor leta 1905. traja do konca tega meseca. Vsi oni mladeniči, ki so rejeni v letih 1884., 1883. in 1882. in se dosedaj morda še niso prijavili pri županstvu svojega bivališča, naj to nemudoma store. Kdor se pravočasno ne oglasi, bo kasneje kaznovan. Kdor namerava prositi kake ugodnosti v smislu vojaškega zakona, naj to ob priliki zglasitve stori, ker s tem oblastim prihrani mnogo dela, sam sebi pa troške za morebitna nepotrebna poznejša pota. Posebno opozarjamo dijake, ki se nahajajo v predzadnjem razredu dotičnih šol in so morda že podvrženi vojaštvu, naj se o vojaških predpisih nemudoma pouče. Pojasnila dobe pri vseh političnih in pa vojaških uradih. Priporočati bi bilo vsakemu takemu dijaku, naj se oglasi k izpitu za enoletnega prostovoljca; tak izpit pa mora prestati najkasneje do 1. marca. — Nagle smrti umrl jo ož*njeni bajiar Pa* «1 Justin, p. d. Auzovr, iz Gjrenjive. Nočil je v domači vasi pri vžit karju Biažu Mlekarju, izpil pri njemu tri csmicke igatsja tar ai privcfiCil prekajenega fipeha, kruha 111 mleka. Dne 21. t. m. zjutraj, ko se je prebudil, izpil je zopot četrt žganja, nakar je zopet legel in zstpal. Prebudil se ni več. Umrl je v spanju. Truplo ie bilo na hrbtu črne, tndi deaaa noga je bila otekla. Mogoče, da je umrli zaviil kake strupene tvarino. — Ii policijskega nadzorstva pobegnil je 18:etai postopat,11 Janez Meglic s Kočevskega. — Zabodel je v Lazih kovaški pomočnik Franc Pencelj oženjenega hlapca Jdkoba Podbovška, ki jo akero nato umrl. — Lovskega psa ukradel je nekdo posestniku Alojziju Sktficu v St. Vidu pri Domžtlah. Pes sliši na ime Flcck ter je vre den 200 K. — Za italijanske dijake ki so bili zaprti v Inomostu, nabral je do sedaj tržaški „11 Piccolo 60 lir in 4827 07 kron. — 10 OOO goldinarjev. Po Trttu so govori, da je sts,lu lrsdentarje zadnja desnem-etrtc' a celib deset tisoč goldinarjev. — Vojaški begunci. V Ti-stu so že sope! zbirajo židje ia Rusije, ki so se od tegnili vojaški dolžnosti. Te-dui odpluje iz R- ke parnik »Slavonia« z 2000 tukih begun cev v Ameriko. — Stavke V Tistu stavka 2000 de lavo»v ondotnega arzsnala. — Na Dunaju stavkajo delavci pri dajalcev premoga. — Profesorski ispit iz matematike in fizike je napravil v soboto na dunajskem vseučilišču g Julij N a r d i n. — Laški dijaki proti nemškim napisom. V Milanu eo je te dni ra; širil po mestu oklic, pod katerim je bil podpisan odbor milanskih tlakov (oomitato dei študenti milaneBi). V njem se zahteva od raznih trgovskih tvidk, zlasti pivaroarjev, ki imajo nemško n«pise, naj jih vsuj dre 22. t. m, odstranijo in nndoraeste z laškimi, sicer se prične boj proti njim : pobijejo jiai obna in še kaj hujžega se jira zgodi. — Liberalni tržaški magistrat. V nedeljo so civilno obiečoni magistralni policaji opazovali elovenske mariifestanto z nalogo, naj prijavijo vsakega udeležnika — slovenskega delvca, ki je odvisen od magi stratn, da se ga, potem koj odpusti od deia Da terorizira na uečuven naiiin ta ireder-tovaki magi»!cral našo slovenske delavce, to je stara stvar, ksteri se no čudimo, kaker s« ne čudimo, ako c kr. vlada mirno do pufča, da imajo vee protiavstrijsko-ireden tovske domonsfa arijo prav no tem magistratu svoje torišče. Na magistratu tiskajo razne prcklamacijo, magistralni uradniki, plaiani tudi s slovenskim denarjem, vodijo vse proti avstrijsko gibanje 1 — Nagrade vojakom Na ukaz Nj. Veličanstva izplača se nekaterim vojakom 17. pušpolaa » priznanje zaslug in kot plačilo za posebni trud pri požaru v Stni horju še izvanredne nagrada v zneskih po 40, 30 in 20 krcn v zlatu. Poveljstvo 3 voja izreklo je vsem častnikom in ^semu moštva, ki je sodelovalo pri omenjene) ka tiutrcfi — pohvalno priznanje. — Istotako itr upili. Mi imamo dovolj predsednika, n<» potrtbu-jemo dtu^e kuratele 1" Velik vriši. D.Hoin-sky tudi protestira Perneretoif r vpije na Eoenchoha. S.ernberg pravi, d« ja res, kar je dejal o nezakonskih otrokih nadvojvode Ernsta, ki so bili tudi v Ljub iani, s tem pa ni razžalilhabs dinastije. Mad Volklom in predsednikom se vrši bu ren prizor. Koncem seje socialni demokratje radi iojalitetne izjave divjajo, Jjgodovani so aa lojalitetni izjavi pridružili. Socialni demokratje mečejo z galerije rdeče listke z beBediiom: »Proč s klerikalci, proč b patentiranimi p a 11 i j o t i ! » Soc. demokratje na galeriji psujejo Luegerja. Vihar traja 10 minut. Kršč. ssc. poslanci soc. demokratom ironično ploskajo. Več socialnih demokratov aretiranih. Prihodnja seja v torek. Društvo tiskarjev na Kranjskem naznanja, da je njegov dolgoletni član, gospod Viktor Rogel črkostavec v pokoju v sredo, dne 23. novembra, v starosti 62. let nenadoma umrl Pogreli bo jutri, v petek, dne 25. t. m ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 11. Ljubljana, dne 24. nov. Krajna skupina »Ljubljana" splošn. avstr. farm. društva naznanja svojim članom in prijateljem pretužno vest, da je njen večletni član in tajnik gospod Oskar Herzig mag. farm. po dolgotrajni bolezni danes zjutraj preminul. Pogreb pokojnika vrši se jutri dne 25. t. m., ob polu 4. uri popoldne iz deželne bolnice, h kateremu se tem potom p. n. gg tovariši najuljudneje vabijo. Dobro ohranjen, rabljiv parni stroj 4—6 konjskih moči se kupi. Reininghaus-Ljubljana Šiška. 1S5S 2-1 Najboljše Čistilno sredstvo e svetovno znani Globus čistilni Izvleček za vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta za zrcala in okna. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. b24 6 12—9 1973 (1-1) t Grenili kranlsklh lekarnarjev V Llubljanl naznanja svojim p. n g. tovarišem žalostno vest, da je gospod maj. f.rm. Oskar Herzig po dolgotrajni bolezni danes zjutraj preminul. Pog-eb pokojnika vrši se jutri, dne_ 25. t. m., ob poiu 4 pop iz deželne bolnice, h katerem se tem potom p n. gg tovariši najuljudnejs vabijo. Ljubljana, 24, nov. 19U4 Naznanim slavnemu občinstvu uljudno, da sem otvoril z današnjim dnem MODNO TRGOVINO ZH GOSPODE, ter prosim za obilni obisk. 1964 1—1 Velespoštovanjem Engelbert Skušek Pred Škofijo št. 19. m m tm mm mm m »-it-;« l-Vtl-tt •/■'.S V.V-CVV •v:- m ■mm w.\/> '/-".s> .v.>.v> 7-1» .v.>.v. ,\/>>.\/> v^-.s/.v. .v>.v. v>.s^.v.✓.v« v--.\ v<.\ >.v.✓.v. .\/> .v>> V .< v- /> •/-!■> .\/> .\V> »A-.v. 1 /^ '' .\>/> V-^.s S/> ' \/> .\/> ....... . sA /■ -• .v. -- -V/> ■/—> Vedno najnovejši =— w gramofoni kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemšk? akcijske družbe ja gramofone % « , 1059 100-46 Rudolfu uueber, urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne ,.Evropa'1, v hiši gospoda Hribarja. Prodaja se na obroke. — Stars plošie se zamenjajo. Naznanilo. 1893 3—3 Naznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedanjem prostoru vsakovrstno domače in inozemsko usnje ter druge v to stroko spadajoče potrebščine, kakor črevljarsko orodje, mazila in črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo. — Vsem svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi ostalemu p. n. občinstvu se priporočam za nadaljno naklonjenost. Ivan Marchotti trgovec z usnjem v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 30. ^^ I^fvteiit Hatselieli Skrilj-fiternit ^^^ & .jSik* (zakonito zajamčeno oznamenilo za asbestni cementni šlcrilj.) 1268 26-18 'SSJEEfff Eternit tovarne LUDW!G HATSCHEK vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu . poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. ix/i, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko. zahtevajte vzorce in praspekla. Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa VODJE v Trstu, via Geppa 2. po ugodni ceni sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana } Špitalskc ulice štev. 5. s GRIČ A^ & JVIEJAČ Prešernove ul. 9, Ljubljana, Prešernove ul. 9 priporočata svojo z najnovejšimi predmeti popolnjeno zalogo v konfekciji za dame kakor tudi obleke za gospode in dečke, zagotavljajoča točne in solidne postrežbe po čudovito nizkih cenali. Ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine pfosto. > Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo velijo zalogo 1 3 zlatnine, srebrnine, -v ^ briljantov, diamantov ^ in drugih v mojo široko spadajočih stvari po najnižjih cenah. e 2a mnogcbrcjen obisk se najuljudneje priporoča S Spoštovanjem 1643 27—16 Jfarol tfošak, slatar Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, J jalojnik c. kr- avstrijskih državnih uradnikov. iVl Velika Miklavževa prodaja blaga se prične v ponedeljek, 21. novembra v zalogi blaga fi. Primožič, Ljubljana Mestni trg 25. Stalna razstava blaga vsako nedeljo do Božiča tudi zvečer pri razsvetljavi! Od pričetka Miklavževe dobe do Božiča so cene kar največ možno znižane in pri mnogih predmetih naravnost čudovito niske, o čemer se vsak lahko prepriča, ako si ogleda salogo, ne da bi moral kaj kupiti. Prodajalo se bode: vmerjena obleka v kartonu, perilo za gospode in dame, kožuhovina, preproge, konfekcija za dame; kot paletoti, plašči, bluze in krila, poslednje lastnega izdelka, predpasniki, svileno blago ca 5000 metrov in številni drugi predmeti l0i062—26 1918 5-5 Preselitev krojaške obrti. Podpisani uljudno namanja p. n. občinstvu, da je preselil svojo krojaško obrt z Brega st. 14 na Dvorni trg št. 3 (pod ,.Narodno kavarno"). Zahvaljuje se za dosedaj izkazano mu naklonjenost, upa, da mu p, n. občinstvo isto i nadalje obrani, ter zagotavlja, da bo s toOno postrežbo, najboljšim blagom in zmernimi cenami vedno izkuSal zadovoljiti cenjene naročnike. Z odličnim spoštovanjem civilni in vojaški uniformski krojač, izprašan in izobražen na c. k. tehnol. obrt. muz. na Dunaju. Ljubljana, Dvorni trg 3. —————— Alojzij Bari c, OiJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO g Naznanilo otvoritve. § Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam najuljudneje naznaniti, da sem X otvoril svojo novo 1892 5-4 v? o trgovino s klobuki in perilom © O v Ljubljani, Stari trg 4 © O nasproti Seunig-ovi trgovini z usnjem O _ O ter jo oskrbel z največjo in najmodernejšo izbero. OOOOOOOOOOOOOOO O© . Priporočujoč se v najobilnejši poset, zagotavljam vsakomur najtočnejšo postrežbo"po O najnižjih cenah ter beležim r ■* ^ z velespoštovanjem a O G- Cadež. q qqqqqqooqooqooqoqqqqooqoqoqqqqqqo Naše nizke cene vzbujajo pozornost! Trpežni moški čevlji iz usnja z obšivkom,par gld. 2-80. *E * >ii u > N C? •4 m 01 o Izvrstni moški čevlji za zavezovati par gld. 8*—. mmmmm mma^mmm mmmmKm $ Močni moški čižmi (štifleti) par gld. 2-80. Trpežni ženski čevlji za vsakdanjo rabo, par gld. 2-50. $ m Zelo močni Ženski i čevlji g za zavezovati par gld. 2-80. Izvrstni ženski čevlji z gumbi par gld. 3* —. i mtmzmmm mmm&mm s •H 0 o a 0 m > t u o fc Elegantni barvani moški za zavezovati, par gld. 4.—. Priročni moški čevlji iz jadrovine, par gld. 1-—. mmmm&im mmmmrrn mmmmmmM m & ~ ■ - * % Barvani C t! t P ® ® 3 mt V 0 [inj usnjati sandali par ! gl.2.50 do 3.-! Priročni v n ■ ženski čevlji za na ulico, par gld. 1 30. Elegantni ženski g salonski ® čevlji par gld. 1-50 $ Ženski čevlji z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par gld. 2'-. m m Mmmmm* mm^mmmm mmmmm Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala. Alfr. frankel kom. družba 502 23-20 preje: = fllodlitiška tovarna za čevlje — v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. zzzzzrr Zastopnica: Josipina pl. Herisch eva. zzz^z: 13 Ul o (D * s Ji ■H t to* 0 0 Higieniško razpraševanje stanovanj, tovarniških lo 1962 12 kalitet i. t. d. mVacuum Cleaneri^ Peter Matelič zavod za snaženjc stanovanj Škofje ulice št. 1. Preproge, pohištvo se sprejema za snaženje in shranjevanje.