Potek IV. banovinske skupšiine JUU sekdie za dravsko banovino v Liubljani (Nadaljevanje.) SKLEPI ODSEKA ZA GOSPODARSKE IN SOCIALNE USTANOVE. 1. »Ueiteljska tiskarna«: a) Ugotavljamo, da je občni zbor »Učit. tiskarne« v maju 1934. upošteval dolgoletne želje učiteljske orgainizacije ter izbral upravni in nadzorni odbor po njenih željah. b) »Učiteljska itiskarna« je visoko aktivno podjetje. Z lastnim obratnim kapitalom bi bile vse ovire odstranjene. Zato poziva odsek vse učiteljstvo k pristopu, ker je sedanje stanje 200 zadružnikov v primeri s 4000 člani nesorazmerno. Delež znaša Din 250.— in vpisnina Din 10.— plačljivo v teku enega leta v obrokih, ki se pa obrestujejo po 6%. Prosimo zlasti sedanje zadružnike in ostale člane udruženja po srezih, da nabirajo nove priglašence. Ugled in napredek organizacije zadnjih 30 let je in bo tesno spojen z »Učiteljsko tiskarno«. 2. Naši domovi: a) Učiteljski dom v Mariboru: V razmeroma kratkem času je vresničil zamisel in prišel do lastnega krova. V teku dvoletnega smotrenega poslovanja penzionata si je pridobil tudi v izvenučiteljskih krogih dober sloves. Ker je dom danes za dijake že pretesen, poleg tega bo treba pristopiti tudi k rešitvi vprašanja takega doma za učiteljske hčere, ki so zaščite še bolj potrebne. priporočamo pristop k zadrugi in nakup blaga iz založbe Učiteljskega doma v Mariboru. b) Učiteljski dom v Ljubljami: Ugotavljamo. da so si upravni odbori društva za z/giradbo Učiteljskega konvikta, kakor tudi sedanjega Učiteljskega doma prizadevali realizirati namen, ki ga je postavil ustanovni občni zbor že pred 40. leti t. j. zgraditi za učiteljske otroke primeren dom v Ljubljani. Tega smotra odbori niso mogli kljub svojemu prizadevanju doseči, ker je bil denar naložen v drugih naših podjetjih, ki bi sicer prišla v težak gospodarski položaj. Upravni odbor se resno pogaja za nakup poslopja, ki ga smatra primernim za ta mamen. c) Obmorski učiteljski dom v Omišlju: Za oddih in poletao okirepčilo bo nudilo novo društvo učiteljstvu dravske banovine prijetno bivanje v Omišlju. S članskimi prispevki v znesku Din 2500.— plačljivo v 25 mesečnih obrokih, bo učiteljstvo v doglednem času zgradilo z lastnim denarjem obmorski dom v Omišlju. Deleži se bodo obrestovali. d) Učiteljski dom v Rogaški Slatini: Bolnim članom, kakor tudi nečlanom mudi vso oskrbo Učiteljski dom v Rogaški Slatini. e) Dom učiteljic v Ljubljani: Namen doma je nuditi upokojenim učiteljicam stalno, ostalim pa za čas bivanja v Ljubljani začasno bivališče. Odsek priporoča in poziva članstvo sekcije dravske banovine, da se v čim večjem številu vpiše med članstvo gornjih ustanov ter porabi vsako priliko za materijalno podpiranje. 3. Učitcljska gospodarska poslovalnica je bila ustanovljena z namenom: a) da zbira vsa naročila učiteljstva in šol in jih oddaja tvrdkam v izvršitev proti gotovi proviziji. Ta dohodek pride v prid učiteljskim domovom in organizaciji. Zaradi razvoja gospodarskih in trgovskih prilik v zadnjih par letih pa je njeno poslovanje zelo omejeno. Učiteljstvu priporočamo, da se je še nadalje poslužuje, ker je njen obstoj za naše ustanove izredne važnosti. 4. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani in Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju sta edina učiteljska denarna zavoda in nudita učiteljstvu po svoji možnosti pomoč. 5. Učiteljska samopomoč v Ljubljani je splošno znana učiteljska zadruga, ki ima 2570 članov. Zadruga zbira podporni sklad, iz katerega se od 1. julija 1934. podelujejo bolnim in v denarni zadregi nahajajočim se članom denarne podpore kot brezobrestna posojila. Zadruga je ustanovila starostni podporni sklad, ki se bodo iz njega krili članski prispevki za najstarejše zadružne člane. Svojci prejmejo ob smrti članovi posmrtnino, ki znaša danes okroglo Din 12.700.—. Učiteljska samopomoč je izplačala do danes na posmrtninah okroglo Din 2,700.000.—. Novi priglašenci se oglašajte pri zadružnih poverjenikih po srezih, ali pa nairavnost pri Učiteljski samopomoči v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. 6. Učiteljska samopomoč za učiteljske otroke zasleduje iste cilje, kakor Učiteljska samopomoč in zavaruje otroke v starosti od 3. do 10. leta. V primeru smrti ali polnoletnosti izplača desetkratni znesek, kolikor ima tisti čas članov. Sedaj ima 250 članov. 7. Bolniško zavajrovanje: Bolezen kaj pogosto nastopa v učiteljskih družinah. Učiteljstvo dravske bamovine pa nima do sedaj nikake ustanov. ali podporne zadruge, ki bi mu po možnosti olajšala težko stanje. Zadruga Učit. samopomoč ima podporni sklad z manjšim kapitalom, iz katerega podeluje bolnim članom denarne podpore kot brez- obrestna posojila. Vse to je premalo, prcncznatno za 3600 organiziranega učiteljstva in za 2- do trikratno tako števik) družinskih članov. Bolniško zavarovanje za učiteljstvo naše banovine je nujno potrebmo. Izvesti se da le na ta način, če se prijavi za vstop obvezno vse učiteljstvo naše banovine, ki bi solidarno s svojimi rednimi mesečnimi prispevki krilo vse potrebne izdatke za zdravniško oskrbo bolnih elanov in njih družin. Odsek za gospodarske in socialne ustanove nujno prosi, da vsa sreska društva že na jesenskih zborovanjih pretresajo načrt tovariša Slokana o 'bolniškem zavarovanju (priobčen v »Učit. tov.« štev. 44 od 21. jun. 1934.), se izrečejo za obvezno zavarovanje vseh članov in to pismcno sporoče sekciji JUU v Ljubljani. Stalni odsek, ki se s tern vprašanjem bavi, bo na podlagi izjav sreskih društev napravil podroben načrt za članske prispevke in ga objavil v »Učit. tovarišu«. Ta odsek bo iskal tudi zvezo z ministrom za socialno politiko. 8. Učiteljski gospodarski dan. Iz podanega poročila je razvidno, da ima naše učiteljstvo razmeroma mnogo gospodarskih in socialnih ustanov, ki se pa po večini ne razvijajo tako, kakor bi bilo to patrebno. Za glavni vzrok smatramo premajhno stanovsko zavest o pomenu in važnosti teh ustanov, na drugi strani pa premajhno medsebojno povezanost teh ustanov. Zato predlagamo skupščini. da izvede po vseh sreskih učit. društvih v januarju ali februarju učiteljski stanovski gospodarski dan, da bo članstvo temeljito poučeno o njihovem pomenu in važnosti. Sekcijo pozivamo, da zopet oživi gospodarski svet, ki naj pripravlja pot, da bodo postale vse naše gospodarske in socialne ustanove splošne in organizačne pod skupnim vodstvom organizacije. 9. Odsek je odstopil predlog laškega društva glede vpliva brezposelnosti na mladino in predlog mariborskega učit. društva o ustanovitvi fonda, iz katerega bi črpali upokojeni učitelji, dokler se jim ine nakažc pokojnina, odseku za resolucije. SKLEPI ODSEKA ZA UČNE NAČRTE. Reforma naše šole. (Smernice za izdelavo učnih načrtov za osnovno in višjo narodno šok>.) I. 1. Poleg temeljite znanstvene in metodične učiteljske izobrazbe, poleg izdatnega pospeševanja vseh stremljenj učiteljstva po nadaljnji izobrazbi in poleg sodobne opreme šol z učili in učnimi pripomočki je učni načrt bistveno sestavni del in važen predpogoj za razvoj našega narodnega šolstva. 2. Kakor so šoli potrebni zakoni, tako se mora ves šolski pouk organizirati po določnih načelih in zato je treba učnih načrtov. Če je umestno, da šolski zakoni predpisujejo le to, kar je za zdrav razvoj šolstva potrebno, sme temu primerno učni načrt predpisati samo to, kar je neobhodno potrebno. Zato mora biti le okvir v velikih obrisih in v čimbolj zgoščcni obliki fiksira uene smotre. učne naloge in splošna vzgojna in učna načela za posamezne šolske kategorije. Učni načrt ne sme učitelja utesnjevati ali celo ovirati v samostojnem mišljenju, iakanju in udejstvovanju, ampak mora to celo od njega zahtevati in pri njem predpostavljati. Učni načrt mora zajamčiti svobodo kretanja učiteljske osebmosti v mejah zakona. 3. Današnja doba zahteva kategorično, da se pouk podredi vzgoji. 4. Težišče uenega načrta ne sme biti samo v snovi upoštevati je treba namreč tudi telesno in duševno zrelost otroka. Vzbujati žive sile in dragoccne zmožnosti, ki se najlažje razvijajo, krepijo ln pospešujejo z delom, je več vredrvo nego samo kopičenje znanja. Sola mora vzbujati v otroku veselje do dela ter uriti v njem produktivine sile. Nuditi mora vsestransko možnost in mnogo prilike, da se notranje otroško življenje preliva v udejstvovanja, izražanje in oblikovanje, da se s tem oploja in obogati. II. Koliko je učiteljstvu dana možnost, poglobiti se v najn«vejši projekt učnega naorta, je treba ugotoviti slcdeče: 1. Novi učni načrt še ne zadošča v pokri meri zahtevam sodobne pedagogike in didaktike in tudi ne zakonu o narodnih šolah. Vzgojna naloga ni v pravem razmerju do učncga smotra. Ideja delovnc šole še ni v njem dovolj trdno zasidrana. Zahtevati se morajo čim tesnejši stiki med šolo in življenjem, da se s tem zadosti načelu življenjske bližine pri pouku. Tako še učni načrt ne pomeni uresničenja pedagoških nazorov, ki jih zastopa učiteljstvo dravske banovine. Treba je, da učni načrt upošteva vsa sodobna stremljenja in upravičene zahteve moderne pedagogike in da poleg didaktičnih nalog jasno izraža tudi vzgojno nalogo narodne šole. Učiteljstvo tudi želi, da mu sploani del učnega načtta zajamči potrcbno svobodo za njega izvajanje v šolski praksi. 2. Ako pa se naj dobre ideje, ki naj jih vsebuje novi učni načrt, tudi popolnoma uresničijo, so za to potrcbne predpostavke, ki še danes manjkajo naši šoli. Zahtevati se mora, da se reformira učiteljska izobrazba: da se učinkovito pospešujejo vsa stremljenja učiteljstva po nadaljnji izobrazbi; da se učiteljstvu popolnoma osigura njegov materijalni položaj; da se zniža štcvilo učencev na največ 40 v razredu; da se primerno izgradijo niže organizirane šole; da se ustanavljajo poizkusni razredi in poizkusne šole in da se uvede princip »odprtih vrat«; da se povsod preskrbijo času primerni š-oLski prostori, telovadnice in igrisča; da se šole primcrno opremijo z učili in učnimi pripomočki; da se posveti primerna pozornost zdravstveni in socialni zaščiti učencev. III. Pri končni stilizaciji novega učnega načrta naj bi se upoštevale naslednje splošne želje in zahteve učiteljstva: 1. V splošinem delu učitelju dana svoboda za njegovo delovanje se ne sme z nikakimi birokratičnimi ukrepi katerekoli vrste okrniti. 2. Enako svobodo bi m_'ral učni načrt zajamčiti učitelju tudi v snovnem pogledu. 3. Vsako ozkogrudno izvajanje učnega načrta se mora že glede na često pomanjkljive predpostavke smatrati kot nemogoče. 4. Sinovni učni načrt naj vsebuje le v bistvu vse ono, kar bi bilo glcde na krajevne razmere upoštevati in dalje izgraditi. 5. Event. protislovja med splošnim delom našega učnega naorta in med snovnim načrtom je treba odpraviti. 6. V snovnem načrtu ne sme biti izmera glede obravnave posameznih učnih predmetov preveč neenakomerna. Vsem predmetom naj se posveča potrebna pozornost. 7. Za posamezne učne predmete previsoko postavljene smotre je treba primerno izpremeniti. 8. Zahtevati se mora daleč .segajoča prožnost in gibljivost urnika v nasprotju z njegovo dosedanjo otrplo obliko. 9. Priložnostni pouk jc truba bolj poudariti, da pouk lahko zadošča načelu življenjske bližine. 10. V interesu pouka prevzame učiteljstvo odgovornost za učnc izprehode in telovadne izlete, ki jih predvideva učni načrt. Zahteva pa tudi, da se mu pri njih izvajanju zagotovi potrebna zakonita zaščita. Prcdpostavka pa je tudi tukaj, da se primerno zniža število učencev. 11. Pri koinčni redakciji učnih načrtov naj se upoštevajo rezultati dvolctne preizkušnje za posamezne predmete in se njih besedilo temu primerno prestilizira. IV. Velika večina našega naroda gre skozi niže organizirano šolo. Ze samo iz tega dejstva sledi njen velik pomen. Ta šola je često edina pot, ki našega človeka približa sodobni kulturi. Ali prav niže organizirani šoli nedostaja večinoma predpogojev za njen razvoj v duhu novodobnih pedagoških zahtev*. Iz tega razloga se mora zahtevati, da se tej šoli dajo v zvišani meri potrebna sredstva na razpolago. Izmera učne snovi za niže organizirano šolo ne sme biti previsoka. Pogrešno bi bilo, ako bi se učna snov za više organizirane šole kratkomalo prenesla na niže organizirane šole, za te vrste šol je treba temveč posebnih učnih načrtov. Preobilica učne snovi ne dopušča prave poglobitve in ne daje prostora za tako potrebne formalne vaje, kar pa je bistvano, da si učenci pridobe tudi neko mero pozitivnega ali eksaktnega znanja. Zato je potrebno, da se učna snov primerno izbere in omeji. V svrtio lažjega individualiziranja mora biti dopustno, da se pouk na teh stopnjah lahko tako uredi, da se učenci porazdele oziroma združijo razen po starosti tudi po enakem zainimanju in enakih sposobnostih v skupine. Dalje mora biti dana možnost, da se posamezni do sedaj •premalo gibljivi oddelki lahko združijo, kadarkoli sc to zdi učitelju potrebno. Priporočljivo bi bilo. da se vrši pouk elementarnih učencev v nerazdeljeni enorazrednici v prvih treh mesecih poldnevno. Da bo pouk v oddelkih v splošnem bolj plodovit, so potrebne primerne delovne knjige za stvarni pouk, kakor tudi zemljevidi in drugi učni pripomočki. V enorazrednici ne sme biti število učencev večje nego 30. Načelno se mora zahtevati, da sc vseoarodne šole organizirajo tako, da se bodo učenci 1. šolskega leta vedno lahko poučevali nepcsredno. V. Naše. zastopnike v Glavnem prosvetnem svetu, ki uživajo popolno zaupanje vsega organiziranega učiteljstva v dravski banovini, naprošamo. da na primeren način tolmačijo te naše želje, da se primerno zavzemajo za naše upravičene zahteve in da skušajo doseči, da se te zahteve, ako ne v polmem obsegu, vsaj po možnosti uveljavijo. Obenem se jim zahvaljujemo za njih vrieto dosedanje sodelovanje pri pretresanju projekta novih učnih načrtov. ki je ne samo zelo naporno, ampak tudi zelo odgovorno delo.