St. 338, Trst, v nedeljo 7. decembre 1813. Tečaj te IZHAJA VSAK DAN efe ncasijen ia praznikih £2 5-, .li por.sdelj&ift •> %. zjutraj. • »raaeične itev. ae prodajajo po 3 nv6. (6 btot.j v mnogih ofeakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, s'^eiojni, Selani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu. Ajdov-^f&i, DomberjE^i itd. Zuntarel* fiteT. po 5 avć. (10 Ptot.) .3«t.ASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 2«k st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka kaline, vrsta K 2. Hali oglasi po 4 stot. beseda, naj-^ pa 40 etofc. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprav. ,-isJinoali". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". PlaJljivo In toZIJivo v Trstu. ■aa— B tmmsmm Glasilo političnega drvistv« ^Kdinoit" n Primorsko. „F *&*»sti mti P NAROČNINA ZNAŠA ca eelo let« K, pol leta 12 K, 3 mesec. O K ; aa .* ročb. brez doposlane naročnin., a« aprvTt ne «liv ■ ar.talna aa ae.eljeke Istanje „tTUfOB ri" *t»»« i ms, eele let. Krem 5'9S, ca .al let* Krem t 19. Tli ioplsi naj se pošiljajo » uredništvo lista. Ifefraak^- vaaa pisma «« a« Aprejemaje I. r«kap!«l II ■« vraAaf«, Naročnino. oglaM In reklamacij.j. poiiljati ma upravo Ifato, UREDNIŠTVO i uiloa Giirgie G^ttti 2t (Maršal IidsjaUlj in odgovorni urodnik &TKFAN &ODINA. I.>frtfc koaa.rcij lista .Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edtmrt*. vačsana zadruga a omej-saha poroStvona v Trti«, mtttc. Oiorgio Oalattl frtev. 20. P.ltn.-hri.tlnlfnt ra?un Rev. 841-652. TtlEFOn It 1 tJft. Jugoslovanski narodni program. Na zborovanju političnega društva »Edinost* minoiega leta je predsednik tega cruštva, dr. Wi fan, stavil predlog, naj po-1'Mčno drušivo da inicijativo, da bi se v Trstu sestal kongres za-iopnikov Jugoslovanov, ki naj bi sestavil že skrajno potrebe i skupen Jugoslovanski narodni program. T'd predlog fe bi! tu JI sprejet enoglasno in z velikim odobravanjem. Politično društvo „Edinost" je tuci točno izved'o ta sklep s r m, da se je obrnilo do vpil«, n h pclitikov - ;i da povemo še določneje : v stran kar s se m in cstb tem egoizmu. A'i tudi brez ozira na s rankarski egoizem «n osebne ambicije si ?kjro ne moiemo prav misliti forrtule, ki bi rej prirrdla n. pr. toliko dr. ŠasteršlČ in Gi.sa Jcf-anovic. Pozneje je gosp. Rasto Pustoslem?ek predagal v .Slosetiskcr Narodu*, caj bi se oo izgiedu zveze med SLS in stranko prava osnovala zveza jugoslovanskih naprednih strank. Razlika med obema pied»cgoma je b.ia tore) ta, da je bil Wiifanov štiši, ker je oblegal vse Jugoslovan;ke stranke, Pusto-Momlkov pa cž i, ker je hotel združil! ie stranke iste politične smeri. J dro organizacije po PustolomSkovera pred ogu bi imela tvoriti hrvatsko-?rbska kcalicija. Ta pa je ii Gpcrlunlsilčaih razlogov odkionila poslednje iratnofaco fet.opeiacijo. Postopa-.ie hrahko-srbske koalicije se zdi morda v prvi nekoliko čudno, ali raiumij.o. Hrvatska straifra prava more usč politično ^operirati s strarife-ami Izven Binovine, ker .žfincipijelao odkianja nagodbo z Ogrsk3, in s tem duallzem, *iled čes^r ni navezana :a nlkake obzire, dočim hrvatsko sjbs^a koalicija priznava oagodbo in je v n e pro i:-srnu, da v ckvirju te nagodbe pride do moči in pride s tem do mcsacsti. da z b o 1 j š a nagodbo, czlroma, d i pti;i!i, da se bo ta točua izvajala in ne tno*tran o le Madjarom v prilog, kakor je biio to *i >šie{. Njeno st ernljenie je torej na podiat i oinačenega programa raoialo iti ;a trm, da postane guvernćmeatćl-a strarka. Zato se j ; morala tudi izogibati vumu, kar bt mogio d<-itl povoda ali pretveze za očitanje ne-š k enosti. In ravno to bi se bilo gotovo T^cdilo, ko bi se bila postavila na čelo akcije za izvedbo Pustoslonšsovegs pred loga. Zato tudi ne smemo ničesar očl'at! koalfcijl, ker je neizogibno p t ebu, ds na rod pcleg stremljenja za vig^ai končnimi ciijJ, 3krbi tudi za vsakdanje praktične po-treoe svojega življenja. Kraj vsega lega pa potreba širše s^uD^e organizacije, nego je zvcia med SLS In stranko prava, ostala in je afctua na, ne gicde na vprašanj?, aii je poslednje imenovana z^eza sploh vsposobljena, da bi do PODLISTEK, Rdeči mlin, Roman. Spisal Xavier de Montćpin. Po očetovi smrti se je Rolsnd slepo vda! vsem razuzdanostim in ie vrgei v vse Nar: e luže pregreh. Ne le, da ni niti najmanje mislil na tj, da bi kro-il svoje stra s«!, j h Je le Še pospeševal; postal je stalen tovariš vseh pariških razuzdaticev. Njegovi nevl in njegove noči so bile nepretrgana vr ta bakanaij. ki so se le izmenjavale t *vjboji, ugrabitvami žensk in nasilnostmi. Vi* t-jjgove zabave, če j h je hotel resnično uživati ?o se mcriiie dotikati meja hududei-V vsem je posnemal svoj vzor, svo-(ega pr;jatetja, vojvodo de Fronsac, sina savaega vojvode de R chelieu. O tem na|-^eijem samopašniku osemnsj.tega stoletja |e znano, da se neke noči ni niti najma ije al, zanetiti po?a", da bi tako pospeševano pcžarju iztrgai m< teri nesrečno deklico, :; se rcu je "upirala, k! pa |o ie hotel ua čiti. Ob takem življenju se ni čuditi, da je baron de Lsscars že v nekaterih letih za vedia do kakega resničnega praktičnega uspeha v smislu narodnega jedinstva. Ta potreba izhaja že iz dejstva, da z?eza med SLS in stranko prava izključuje Srbe — da, jih niti ne priznava, da-si tvorijo približno tritjlno iugcslovanskega prebivalstva v monarhiji, ia da-si so energični in impulzivni, kar jih dela važnim fiktoijem, s katerim se mora računati, ako hočemo res priti do narodnega e d i a -s t v a. Nev^peh s predlogoma dr. Wilfana lil Rasto Pustosloffiš'ia nas torej ne sme plašiti in odvračati, da ne bi strsmili po uresničenju ideje, ki je sama ca zib': ne le opravičena, ampak tudi utemeljena v žhi narodni potrebi. Saj m sel Je že v nas vieh, le form^ na moremo dobiti, ki bi da!a podJrgo z^ skupno dt!o v n'e ureiničenie. A^i, kakor pravi Ktitfifč v zadnji .Vedi", da imamo pač ?e teorro svojega nscijona-lizma, ne oa prtk e. I2 izjavlja izrecno: „V smis.u jugoslovanske ideje je, d a p r l č e -niarno misliti na enotno nacijo-na Ino In demokratično jugoslo vansko stranko." Jugoslovanskim politikom, k ? j(m je res do tega, da pridemo do narodnega e d i n s t v a, bodi torej vziic dosedanjim neuspehom naloga tudi nadalje, da iščejo formule za skupno jugoslovansko organizacijo v do-s? go jugoslovanske — home-r u i e ! _ Bolgarska na razpotju. Voliha boiba na Bolgnrskem Je končani in danes se vrše znamenite volitve za sotnm e, katerih rezu tat prič-^uje zlasti tlo van sk! svet z veliko nestrpnostjo. Kmalu po sklepu Bukare^kega miru, ki je cjorda za ved-o u ičii i^ejo veiike Bolgarske ia je prava katestrcfa za bolgarski ntrod, Je kialj Ferdmaad K )burisi pcdsl-l ministrskemu ptedstdniku R.;do:lavcvu poisomoč za raz-yu titev prejSnjega sobranja, v katerem je b;la t. zv. rusofiiska vtčiaa in nato popoi-noriia neopažeuo zapustil Scf jo. Vol Ija borba Je se%edi tfiko] po od hodu kralja Izbruhnila z vso silo na dan in ruordti na Bolgarskem še ni biio tako srdi tega \o!iLega boja, kakor je bil sedanji, kar je soctčoo pr poiucma razumljivo. Ves volilni bcj se Je vršfi v znamenju velikih hi t^ričnih d g dkov na Ba.kam, pri katerih je igra a B Ig^r^ka g»a?no ia korečno oberum tudi najžalostneršo vlogo. Boj se 00 izvo.eval med d ve Ta glavnima strankama: stranko rusof iov, ki vili srečo Bolgarske v najožji zvezi s slovansko Rodijo ia pa f. zv. stranka a/shof lov, ki pričakuje uiesnlčenja bolgarskih idealov s pomočjo Avstrije. Prvi načelujeta trezni Oešov ia razboriti Dine?, drugi pa sedanji minis-rski pred sedn-k R^doslavov in sedanji zunanfi minister O.nadlev, moža, ki nimata p-ei seboj ravno nailepše preteklosti, a je hotela usoda, da ?e nahajata sedaj zopet na krmilu bolgarske vfade. Predmet volilnega boja ?e tvorbo edino vprašanje, kdo js povzročil veliko nesrečo Bjlgarske. To je ceo tajanstveno vpraSanje, ki se je moralo re5lti in jopolnoma poja?niti. Senzacija za sen:£cijo je pnhsjsln ns din, p liiična strast se je razvnela d) skrajnosti ia razburjenje se go- tovo ne pomiri tako kma-u niti po odlo čilnl bitki. Eno je gotovo: Kljub temu, da sta Giaćidljev in Radoslavov skušala zvaliti ns vsak način vso krivdo na Rus?Jo oziroma na prejšnja voditelja rtede, — s?J Je to tudi njju naloga, — se jima načrt ni posrečil ia se jima tudi nikdar ne bo. Narod je danes trdno prepričan, da Je zakrivil sramoto ob Bregslaici in izgubo s toliko krvjo pridobljenega D inopolja, n hče drugi nego kralj Ferdinand in o tem ga [e še t}olj uveril kraljev beg v tujino. Nikakor se ne sme domnevati, da je zavzel bolgarski narod napram temu vprašanju popolnoma indiferentno stališče. Vsa znamenja kažejo, da Je postal prepad med narodem in dinastijo nepremostljiv in da se Imajo pov2ročite!Ji bolgarskega narcdiega gor a zahvaliti edfnole treznosti in hladcokrr-r0*ti naroda, če so ostali še danes nekaznovani. Voliina borba fe seda! torej končana ia danes se cdicči bitka. N?hče ne dvomi, da izideta kljub vsem razkritjem iz beja kot zm3g">7p!ca Rador>Ia707 in Genadijev in da reši Gešovcva stranka k večjemu par mandatov. Na Bolgarskem so razmere pač take, da dobi tudi n3jbclj obscvražena vlada, H nima faktično nobene prave zasiorabe med I udstvom, naravnost z lahkoto večino pri volitvah. In to se zgodi čisto gotovo tudi sedaj. Seveda z zrasgo pri volitvah sedan;a slada n'kakor še ne dobi dtfinf-i^rie bitke. Tteba bo še poprej tzbri a:i skd^ve nesreč* ne vojne. Bolgarska mora preboleti vse težke in nevarne posiedice, ki se pojavijo po v«a*i izgubljer-i vojni oziroma b!-kf, predao se zsmorejo notrsnle-poiitičae raimćre vsaj de'oraa konsolidirati. Proces, ki se navad :o vrši v poraženi držaji po vojni, je običsjno veliko cp razžaljeno od vojaške oblasti; p'ed vs^tj! pa bru*a!ni pretimtavn! govor vcjaega it, bistra, je dokazal Še enkrat, kak prepad loči A'za-cijo Lotaringifo od ostale nem5^e države. Do^azule cam; k^ko je prebivalstvo teh dveh diže', vzetih Franciji, po 40 letih ostrlo tako, kakršno je bilo pre;: alzac J'ko in ae nemško; in Atzač^n p meni Franccz. Res, državni zbor ntmšk', Je ž:va; no ia brez razlike stranke protestiral prott besedam Betiuoam-HoTvega In še več proti onim vojnega itlni«tra; !n to je il ril ns aeoa 'adao energičen lačio, h ka'erega ti se lahko sklepata, da Je Nemčija bolj liberalna nego si mislfmo, če ne b! vedc*!f, da ie na N^mlkem dtiov^^je parhrnenta mnogo bel j cme-eno, nego p»i n*is, in ima mnogo maaj vpliva na pete* avnega živlteGia, da več velja beseda kakega r ruskega narednika aego OLe vseh poslancev skuprj. Videli smo tud!, da se le protestom nemškega državnega zbora In nerškega [a7negi ;nne-.jn, pr družlo tu Jl javno ntmšto mnen!e v Avstriji; res je pa tudi, da ml avstrijski Slovani prav dobro vimo, da ogorčenje, ki ga kažejo nemški av trijskl časopisi za dogodke v S:7ernu, ni nič drugega k t ravldezoo n da so solze, ki jih toč jo za A'zacijo, h navske i : r.eumestae, ker avstrijski Nemci postopajo z nami na še sldbšl nač^a nego to delajo Ne ci na Nemškem proti Aiiačanom. Ahadjal Kakor tvorijo jugcslrvrns e de??le raL-rano na avstro-ogrskem državnem telesu, — tako Ima Nemčija svolo r?k raro v A z; Cljl- Lotaring j'. V d Igi dohi 40 let Ne:nti;a r:i bila v stanu „a*imiHrati" A-z=cije ^n Lotarinjjije: skušala *je cekollko zlepa, nekol ko z ^cidi, ted t za*-an so bi i njeni nspori. T^ko mo?an in veiik r.arcd, kakršen je nemšs', ki šteje 60 mili onov duš ni mogei upognltl dreh m!!ij:no/ A'z čare L; tarinžane. Je to osamljen slučaj v zgodo- khka st?ar. Izxčetka sr je om^je1.al na to, da Je svoji besni ?e:i d j^-1 duška v sn.mo tilnih ipi^ib, sirovih pesmih in zbadlj ih pamfletlh, ki jih je brez podpisa d?.jal tiskat' oa N zozermkem. Pouku nekega ^^rofesorja ze!enrga Jezika" (tatu In učitelja slenarskih ige-) se je imel zahvaliti, da se je kma?u mogei preživljati s sleparjenjem pri ig I. Končno pa ne mu le ponudila tudi prilika za imecitno osveto in s c»r v žeuitvi dau jhmovo z avstrijsko nadvojvodinlo Marijo Antoin^ito. Zgodovim zat'juje, in mi le ponavljamo, kar sporoča sgodovina, da se je mečna stranka, ki 'e steia sozarotnike med pariisi-mi mestnim* ZhStooniki, upirala tsj zv^zi z Avstrijo in je sklenila, da s krv|o oveko/eč' spomin vesel.c, ki so se prirejale v čast bedočemu vladarju. Brezčastni plemiči, ki so misli', da imajo oravfco pritoževati se zoper dvor, so prevzeli nalogo, da uprizore to strahovito katastrofo, In le Lascars je bil pozvan, da vedi vso stvar kot vrhovni glavar. V ta namen so mu dali na razpolago znatne svote, da je mogel ž rjšmi podkupiti potrebne zlikovce. Samoo^seb? je umevco, da je precejšen del tega dena-ja i giml v nie-go em žepu, vendar pa je tudi z vso vnemo ia velikim trudom skušal i»vr* 5"o'o n» f-T-i k-..v'> storM *mo z-4 vil. 1». Pa!ača v rue St. L^u-s je bila rjegova le še po ln:e-.u. Ko je odšel Iz Cyd3l'sfne ?gra?r.icet fe kren:! proti svoji palač1. Toda v led pravkar re odi^ravše^a strahovitega prizora se je naenkrat začutii na teleiu in du?-u tako oslabljen, da nI mogel več stati na nogah. Pcluneiavesten se je vsedel na ^amenito klop pred neko h šo in šele po preteku cele ure, ki jo je presedel t mkaj v sezsvesti, Je mogel zopet misliti. Za de-o seveda ni bil. Pokl-cal le nato pra7.en voz, ki je povozit mrmo, objjbil kočjažu dobro napitnino in se dal odpeljati do svojega stanovanja. Roland de Lascars je b'l strog gospodar svojemu služ^bnilivu. Vsi nlegovi slu-žabnkt morali b!ti pripravljeni na vsak nalmanjši migljaj. Vratar ga je moral ob v^akl uti ponoči sore^eti na hišnem p*agu v polni vratarski ooreml, ^ eni roki helebsrdo, v d ugi pa gorečo bakljo, ter ga spremiti potem čez drcriJče do g'^vnega poslopja, kfer ga |e pričak^^al njegjv komorni ctrežaj, da iz?rš! nfego'-e ukaze. Prav tako se ie vse zgodilo tuii ono no?f da travno je vrata-, ki je videl, lesko |e njegov gospodar, potrtega obraza, *^vavi!i oči Ia tresočih «e kolen rto^il iz V"!ta. bil trino da rrfh^ja do-n 7 p'jan od t» o o,T Q Stran II. EDINOST" št. 338. V Trstu, dne 7. decembra 19Id. vini, ta borba med malo Akacijo in veliko Germanijo. Slučaj |e osamljen, ker tu ne gre za dva tu|a si uarod2, temveč pravzaprav za en narod: za Nemce proti Nemcem, ktr Alzačani so Nemci, Čbte nemške krvi, p j imenu in po iegah; saj so potomci starih Alemanov. In na prvi poged bi se zdel ta antagonizem In to sovraštvo, ki jih deli od ostalih Nemcev, nerazumljivo, če ne bi bila vmes zgodovina z vsemi svojimi tradicijam ia vtisi. Bilo Je leti 1681., ko si je Ludovik XIV. prilastil Alzacijo, do tedaj cemšso Kneževino, kakor sto drugih. Od tedaj je ostala Akacija pri Fra cel j i, ia jej je pridružil po smili „kralja-solnea", Ludovik XV. še Loiaringi,o. Skozi 189 let fe delila Atzacija dobre in slabe doživljaje Francije, in dasi je ostala po jeziku in po legah nemška, se |e vendar tekom časa popoinoma naturalizirala v francoskem smislu, bodisi radi razmer, bodhi ker si je znai Francoz, po naravi prijazen, dober, vljuden, plemenit, d užaben in veliko dušen, pridobiti ljubezen novih podiožnikov, ia končno morda tudi, ker so se Alzačani, videč žalostni politični položaj tedanje Nem čije, zasmehovane od vseh, oropane vsaktga ugleda v evropskem koncertu, čutili ponosni in srečni, da pripadajo velikemu močnemu !n slavnemu francoskemu narodu. In dalje, Alzačani in Lotarinžani imajo eno stvar skupno s Francozi, dogodek, ki je pusti globoke, neizbrisljive sledove v njih srcu: velika revolucija leta 1789. Alzačani so trpeli pod koruptco vlado Ludovika XV. in njegovih dverjank ravno tako kakor so trpeli Francozi, tudi alzacij-ski kmet je bil — ravnotako kakor francoski — v pravem pomena suženj fevdal nega plemstva in duhovntStva, absolutnih gospodarjev življenja in lastnine nižjega ljudstva, prav tako pa so tudi A^Zbčani kakor Francozi pobrali in uživali dobrodelne sadove, ki (im »ih Je prinesla velika revolu cija. Mihoma so bili svobodni in enaki pred zakonom, gospodarji svojih zemljišč nho bili več prisiljeni defati za plemstvo brez plačila in vrhu tega še odstopiti njemu velik del svojih pridelkov; niso več plačevali desetin duhovništvu ; oni so videli, da se udejstvujejo človeške pravice, proglašene od narodne skupčlne, dočim so njihovi so plemenjaki na Nemškem še vedno tičali v suženjstvu, v temi in v najčrne|iem absoiu tizmu. In v resnici izvira od dneva vtlike revolucije, hrepenenje in ljubezen Alzačaaov do Francije. Alzačanska kri se je najtesneje mešsla s francosko krejo in je bila posvečena na fcojiih poljih za brambo najsvetejših člo veških pravic, ko Je vsa Evropa ia v prvi vrsti Nemčija skušala vračati Francijo fevdalnemu plemst/u in lo potlačili zepet v su ženjstvo in temo. Kako morejo Prusi go*o-siti o asimilacij', (če |e to sploh asimilbCija), če je bil slavni Kleber, eden najboljših generalov francoske republikanske vojske, Al-začan iz Str2ssburga, kjer se še dandanes lahko vidi, njegov spomenik ! Ce sta bila maršal Keliermann, ki ga je velik! Napoleon imenoval vojvodo Valmjrskega kakor tudi n'egnv sin, mladi Keliermann, tudi Napo leonov general, Alzačan I Če Je bil Alzačan tudi geaeral Westermann, velik prijatelj D?ntonov, s katerim Je našel skupno smrt pod giljotino; če je bil tudi veliki in neumrljivi maršal Ney, „knez Moskovski", „le brave des braves*, Alzačan Lotarlogijec iz Saarlouisa! In tiste slavne prostovoljske čete, sestavljene iz „drvosekov* iz Saverna h Pn^lsbourga, ki so pognale v beg Pr-macijo. Nastopil je proti religiozni aristokraciji, češ. da ne morete biti dve nravnosti, ena viš a, duhovna, in druga nižja, navadnega človeka. O avna misel Husova je ta, da |e cerkev občina kristjanov ne samo po imenu, temveč resničnih. H js je oznanjeva! cerk eno svobodo vesti in religije. Razlag «ti si sv. pismo s svoj m razumom in samo k *v. pisma črpati zase pouk; to so principi Hu-sovega življenja in delovanja. On ni nastopil n:ti proti enemu članku vere, pač pa (e trdil, da človek moleč k Bogu ne potrebuje nikakega posredovalca. Ker |e ljubil svoj narod, ker |e sam nravstveno živel, se mu {e studilo k dna dule ono Hcimerstvo in velita nenravnost, ki je takrat vsepovsod gospodovala. 01 je vse slabo bičal ostro, kajti vedel Je, da si samo pravičen in nravno močan narod more priboriti svobodo in resnico. Ta IJubeten Hjsova k narodu Je tako nesebična, da fo orimava vsak Še tako zaslepljen nasprotnik Hjsov. Trije pojmi so, ki označu|ejo njega ia n|egov nastop : vera, sv. pismo In svoboda vesti. V Husu vidimo torej moža, ki le vodil kulturno in versko preroJen|e ljudstva, naiodnega duha, ki Je vodil nazaj svoj narod do samostalnosti in samozavesti, moža, ki nam podaja zgled trdnega dela, neomajane volje in velike sile. Ker (e nastopal proti cerkveni avtoriteti v svojih javnih pridigah pred IJudttvom, si Je seveda nakopal sovraštvo cerkve, ki ga je proklela kot krivoverca, ga preganjala in navzlic temu, da mu ni mjgla niče ar slabega dokazati, ga končno na cerkvenem zboru v Kostnicah obsodila na smrt. Bil je živ sežgan na grmadi. Res |e, da so umorili moža, aH duše nteo zamogll. Pričeli so se oni strašni hu-sitski boji, ki jih le rodila češka rtf Tmaclja. Ona Je vzbudila nacljonalizem, postavila narodni jezik na mesto latinskega, vodila Je narod k dem kratlzmu in nosila v sebi pravo idejo splošnega bratskega življen a na podlagi medsebojne ljubezni. V teh bojin «e Je posebno odlikoval slavni vojskovodja J^n Žižka, ki se po pravcl Imenuje pravi češki Napoleon. Preobširno bi bilo na tem mestu o tem slavnem Junaku oziroma husitskih bojih in reformaciji sploh razpravljati. Kdor se je potrudil slišati to predavanje, |e brezdomno zadovoljen odhajal iz dvorane, kajti gospod predavatelj se Je v celo snov predavanja tako globoko zatopil, da le tež«o, da bi jo mogel kdo bol|še podati. Prekrasen in zelo učinkujoč Je bil zlasti konec predavanja, ko |e gospod predavatelj apeliral na nas Slovence: češ: tudi nam le zmaga zagotovljena, potrebujemo pa notranje rt farmacije vsakega posameznika, refjrmaci|e celote, — moralne In nravne — na podlagi humanltete in v smislu Hjiove mol'tve k Resnici: išči resnico, poslušal resnico, uči se resnice, ifubi resnico, govori resnico, drži se resnice in brani resnico noter do smrti. Predavanju gospoda predavatelja |e seveda sledila živahna pohvala, katero Je v resnici tu d' zaslužil. Krasne so bile tudi skloptične slike, kakih 90 po številu, ki so predavanje pojasnjevale. Isto predavan e se je ponovilo pri Sv. Ivanu In pri Sv. Jakobu, obakrat s častnim številom občinstva, tako da Je to krasno predavanje poslušalo skupno čez 600 ljudi. Gotovo lep uspeh! Slovanski Čitalnici moramo na tasih uspehih le čestitati, posebno pa še g. predsedniku, ki se je z vso ljubeznijo in vnemo zavzel za prirejanje oreda?anj. Le tako naprej po začrtani poti I! Za ljuisko prosveto. „Slov. akad. f^r. društvo Balkan" priredi dne 4 apri'a p. I. veliki koncert v piiJ snujoči se „O^ednji ljudski knjižnici* v Trstu. S tem opozarj imo že danes na dobrodelno pr redltev, p i Mterl sode!u|e|o na|b )l|le ;ug:>s!o j. umetn Š*e mo5l. USTREDNf BANKA ČESK^CH 8P0RSTELEN PODRUŽNICA v T»fc r vla del Ponteroaao i. — — vla Nuova 16 Vloge na knjižice 474-^% 1 P° odpoved-Premijne vloge 5 J/o i nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem računi. ::: po dogovoru najugodnejše. 7ABIJF, ii KAVCIJE ■ SEKJiLS!C4 Uradna ure od 9. -12.7, dop ln 2.1,! 6. pot, . V Trstu, dne 7. decembra 1913. „EDINOST" št. 338. ^tr»n HI. Tržaka šolska mizerija se je pokazala v z-d ji seji občinskega »veta v res Imenitni luči. Kakor znano je Šlo v tej se|i za razna prekoračenja proračuna pri različnih šolskih stavbah in ob tej priliki sta socijalnoderao-kratska občinska svetovalca Dcff Sotta in N colao brezobzirno razkrivala razmetavanje občinskega imetja za šolske stavbe, ki so pač opremljene zelo luksuri|ozno, ki pa nikakor ne odgovarjajo resničnim šolskim potrebam Tako Je Doff-Sotta trdil, da je Šola v ulici Rnggero Manna zgrajena menda le zato, da jo kažejo ljudem iz drugih krajev in pa časnikarjem, ki naj bi potem peli čast in hvalo „mučenikom narodne ob rambe". Šola v ulici Raggero Manna je stala nad en milijon kron in Je prostora v njej za 1100 otrok. Toda vzlfc velikanskim stavbnim stroškom je bila šola že takoj te daj, ko se Je otvorila premajhna. Izmetalo se je pač tu, kakor tudi pri šolah v ul Pavlo Veronese, Parinl, Istrski cesti, jako veliko za razne okraske in luksus in to toliko, da bi bilo mogoče zgraditi s tem denarjem par šol, sicer skromnejših, a prav tako cdgovarja|očim svojemu namenu. In vse te šole, komaj zgrajene, že niso zadostovale za vse šolske otroke dotičnih šolskih okolišev. Tako so v šoli v ul. Ruggero Manna, je bila otvor jena meseca septembra leta 1910. že takoj ob otvoritvi morali uporabiti sobo, namenjeno učiteljskim konferencam, za šoIsko sobo. In sedaj že tudi to ne zadostuje več. Poleg nove šole v ul. Paolo Veronese morajo uporabljati zopet stare, popolnoma nepripravne šolske prostore, zaradi katerih se Je ravno zgradila nova šola. Šola na Istrski cesti se zida nekako na obroke In dasiravno je maniša nego oni dve v ul. Veronese in Parini, Je primeroma stala mnogo več. Med okoličanskimi šolami Je edino le ona na Opčinah vredna imena šole, a tudi tu so morali začeti letos s poldnev-nlra poukom, dasiravno se je šola otvorila šele lani. Umljlvo je, da take odkrite besede niso mogle biti všeč gospodom laškoliberalne večine, in bilo Je hrupa ter krika in vika, s čimer pa vendar nikakor ne moielo zbrisati resnice, ki io Je izpregovoril v tižašklh šolah človek, ki razmere gotcvo dobro pozna, ko Je vendar sam u&tclj: In potem, če je že v mestu taka miierija, potem se pač ni čuditi, da fe naša okolica prava pastorka v šolskem pogledu. Ce Je v samem mestu za one otroke, ki obiskujejo italijanske ljudske šole, nič manj nego 70 šolskih sob premalo, kakor je trdil drugi socijalnodemo-demokratski govornik Nicolao, ki je tudi učitelj, potem je popolnoma umljivo, da nima laškoliberalna večina denarja za slovenske šole v okolici, kaj šele, da bi dala šol našim slovenskim otrokom v mestu. In kako tudi, ko smo tako dobro preskrbljeni s šolami, da je cnorevole Cernlutz celo preziral Idškollberalno večino, naj se gre k nam učit, kako Je treba skrbeti za šole. Laški liberalci so začeli kričati na vse glasi, ko Jim je svet. Nicolao nasvetoval, naj store tako, kakor dela naša CMD, ki najema za šole prostore v zasebnih hišah. Se bolj pa so zaturili, ko jim |e povedal, da si je ogledal šolo CMD pri Sv. Jakobu, ki o d g o v ari a v sem m o derni m zahtevam in je stala samo 18 000 K za šolsko sobo, dočim je stala šolska soba v občinski Šoli v ul. Ruggero Manna ceiih 43 000 K. Če so drugikrat naši zastopniki v mestnem občinskem sveiu kazali na brezprimerno zapravljanje občinskega imetja pri šolskih stavbah, je slišala liberalna veČina sedaj šsia očiianja tudi z druge strani. Da bi pa kaj pomagalo to, pač nI verjetno, in ostane pri starem, dokler bo imela kamora v mestnem svetu tudi samo en glas večine, in to tem gotove{e, ker Jim |e tudi pri šolskem vprašanju le za šartatanstvo, ker jim je tudi tu le zunanji blesk, ne pa za notranjo vrednost. Je pač in tudi ostane resnica, da tudi Šole grade, ne zato, da bi se v njih vzgo-jevala mladina, temveč le zato, da se bahajo ž njimi pred svetom in mu kažejo, koliko store za .brarabo Italijanska Trsta" vkljub vsemu zatiranju odzgoraj, Šarlatani 1 Dobava strojnih oprav. Pri c. kr. ravnateljstvu drž. žcžeznice v Trstu se oddn dobava strojnih oprav za delavnice. Podrobne določbe se izvedo iz časopisov: „Liefe-rungsanzeiger", „\Viener Zeitung\ „Verord-nungsblatt fiir Eisecbahnen und Schiffahrt", „Laibacher Zeitung", „Osservatore Triestino" m „Avisatore Daimato" ali pri c. fer. ravnateljstvu državne železnice v Trstu, v sobi št. 206. Malo več snage 1 Mestna občina je potrošila celi kup tisočakov za nabavo av-tomobilnih in drugih ptipiav za pometanje in pran|e ulic. Že del] Časa pa se Je opustili; pometanje z železnimi krtačami, a o pranju ulic ni duha ne sluha. Ul. Carduccl je ena glavnih tižaških ulic In niti te ulice se ne pere, ko |e polna onega blata, ko se, osobito v bližini Chiozza dr-*, da ni mogoče naprej. Sedaj so nabrežja polna blata. Iz-j gleda kakor da o i bili prali, kar pa ni po-j magano, ker puščajo blato na Ifcu mesta in vozovi, k&kor tudi ljudje, raznašajo zopet ca prejšnja mežt3 1 Milo več snage ne bi škodovalo ! Splošni napadna „knedelne". Prejeli src : Dne 28 m-nuSega meseca sem šel slučajno ob Basevl]evem zemljišču. Opozoril sem tam tolpo 8 do 12!etnih otročajev, ki so igrali resne može s tem, da so se vež-bali v boksanju, metanju kamen|a itd. Radoveden, čemu se je tu zbrala tak? »srmado*, sem stopil k enemu paglavce? in ga vprašal, kaj da pomenja ta shod. Malček se Je postavil pred me po vojaško ter iri rekel z izredno odločnostjo: ,A?peterao i Gacchi" (Čakamo cmoke) — kar pomenjfe med Lahi Nemce. Fantallnl so čakali d jake Iz nemške gimnazije — da jih nasekajo! To je menda tudi znak prijateljstva med Lahi in „GnochiM I!! Kak Je bil konec bitk — ako je splch bila — ne vem! Predstavo jza otroke v Rejami priredi Slovanska Čitalnica in sicer v torek ob petih popoldne v dvorani Konsumnega dru štva. Spored predstave sestoji iz različnih pravljic, kakor Rdeča kapica, Trnulčica, Maček v škornjih, LJudožrc Palček itd. Te pri povedke bodo pojasnjevale velike, krasne izdelane podobe. Podobe so tako izdelane, da si jih tudi odrastli lahko cgledajo. Vstopnina za osebo po 10 stotink. Literarna praktika. Naši današnji številki (celi izdaji) {e prilcžen pro spekt založne tvrdke Ig. pl. Kleinmavr & Fed Bamberg v Ljubljani, katerega naiim cenj. čitateljem v prijazen pregled priporočamo. Ta znana zaležaa tvrdka naznanja tu ksj zopet odlično novost, katera zago tavija postati posebne epohalne važnosti. Tržaški občinski svet bo imel v sredo, dne 10. t. m., ob 7 30 sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Predlog finančnega odseka in mestnega magistrata na pohditev dodatnih kre ditov v raznih poglavjih in naslovih v pro računu za I. 1913. in odgovarjajočih finančnih ukrepov. Za veljavno sklepanje o točki 4. pri drugI točki dnevnega reda Je treba kval.ficirane večine. Služba sodnega kancelista je razpisana pri deželnem sodišču v Trsu. Zahteva se znanje deželnih jezikov. Prošnje do 10 januarja 1914. predsedništvu dežekega sodišča. CM Soli pri Sv. Jakobu praznujete prihodnjo nedeljo 25!etmco obstanka na posebno slovesen način. V to svrho se poši Ijajo posebna vabila. Kdor tega vabila ni prejel, a se zanima za to slavlje, naj blagovoli sporočiti svoj naslov vedstvu deške ail dekliške šole. O početku in razvoju prinese naš list tekom tedna kratek pregled. * Sokolov" Miklavžev večer, ki se je vršil včeral v „Narodnem domu", je bil jako animiran. Radi pozne ure priobčimo natančnejše poročilo jutri. Veliki Slovanski ples v Trstu se bo vršil v soboto, dne 17. januarja 1914. Ta veliki reprezentančni ples se bo vršil v Narodnem domu in ga prirede skupno sledeča društva: Češka Beseda. Dalmatinski Skup, Slovanska Čitalnica, Srpska Č taonlca in brv. društvo „Strossmavr". Poizvedbo je prevzel skupni odbor sesto|eč iz 30 članov, ki mu stoji cb strani eksekutlva 15 Članov. V?ie se na(cbšfrneje priprave, da u?pe ta velika družabna manifestacija SIovanoy na Tiža-škem na najbolj si;ajen način. Pravočasno se razpošljejo posebna vabila in je reklamacije vlagati pri odboru kakega izmed gorej navedenih peterih bratskih društev. — Predsedstvo ta to prireditev je poverjeno Slovanski Č(0 O v *■» O ■o o 3 O" o < > f :t - i * -, ' i - -'V r •* , afes«, M C N< P »-•• O 5° < » 3 S9 CD< Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biskotov, posebno za Eaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaščiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem. _ Najboljši CeuelJ Trst Piazza Carlo Golđoni Ste«. 1 u m IfJtfl „II Pkcolo". ......... Hajuečla zalosa Ijev v Irstu OfflKI DAN NOVI DOHODI. Gostilna N. D. O. na vogalu ul. Carradori-Ghega je pod novim vodstvom f. JOSIPA ŽlGONA po-polnoma preurejena in preskrbljen* s pijačo najrazličnejših vrst ter ■ tzboroo kuhinjo za tople in mrzle jedi. Sprejema abonement na hrano ir preskrbuje prenočišča. — Tazemski in Inozemski časniki na razpolago. Za cenjeni obisk se na/topleje priporoča JOSIP ŽitiON, poslovodja Kontoristinjo Slovenko, z lepo pisavo sprejme takoj tovarna v Pragi. Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske šole (ne originale, ker se za nje ne garantira) brez poštne znamke, vendar s priloženo sliko. Slednjič se prosi za izrecno dovoljenje starišev, da se sme služba sprejeti. Mesečna plača K 90-—. Vožnja do Prage se povrne. Tozadevne prošnje pod šifro „D a II-bor 18" restante, poštni nrad Praga 22. Podpisani priporočam cenj. občinstvi; svojo novo GOSTILNO i „Ai Gacciafori" TRST, — ulica Chiozza štev. 5. Toči se domače prvovrstno vino, Črno ii belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi ic mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporočž Mihael Zobec, lastnik, j--!-- Zaloga n- !■ iaaztn. via Špirita llktrja? Ek razprodaja aa drabao Ia dabtic JAKOB PERHAUC Trat, Via deli« Acqua it. 6, Trat (Nasproti Oafft Central«) TtUk lzber fr&ncotkega Šampanjca, penečih ■tb italijanskih In avstro - ogrskih fin. Bordcaoi Bnrfuuder, renskih Tin, Mesells in Oh Usti. Buk konjak, arnana igauja ter posebni pristni feropinovee llivovee In brinjevee. Izdelki L vrsta, dolli iz ličnih krajev. Vsaka aaro£ba se takoj is vrli. Ras pa tUja se po povzetja. Oenild na sabtevo li buk! Razprodala od pol litra oapro|. mi za gospode, dečke in otroke Enrico Rehak Trsr, ulica Carductf 89 (nova feiša). Blsgo fino in navadno. Izbera sukna za obleke, Hlače in jopiči za delavce. Ve lika izbera paletots, ranglana itd, itd« Velika zaloga beneških otrobov, sena, ovsa, žica in moke lastnik Carlo Gr Trst, uliea Raffineria štv. 7 (bivše skladišče Barucli & Co) >Mizke cene. Najboljša kakovost. BHBraRHBBBBRS1 :: MESNICA :: TOMAŽ ZADNIK TRST == TELEFON Stv. 16-08 = trg Sv. Ivana Štv. 6. - Prodaja meso iz laatne klavnice na debelo in drebno Na drobno goveje: sprednji deli po K 1 44 in 1 60. Zadnji deli po K 176 in 1*92 Na debelo po dogovoru. = Mesnica je vedno dobro preskrbljena s teletino prve vrste, kakor tndi perutnino Za mnogobrojen obisk so uljudno priporoča Tomaž Zadnik. Lovre llulie priporoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' Istria 't. 16 (v bliži ni cerkva ev. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz OmiŠa, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija*, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo Stev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih edil. 4tii^ijcaiiaiitaf % zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Sette Fontane 12. «> L. ZEftZOH Najfineje namizno olje, priporočljivo za one, ki trpe na ^r^ želodcu. - Steklenica pol litra kron 1-60. rTivfiž* # MIHJMMIiePMtiMiif Mfttfti if tjdPEJljiPtiiftitPMMiPtiticPM % I _JESENSKA SEZONA! TVRDKA Vittorio Piscur. Tr opozaria vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pošil atev narejenih oblek za moške in dečke v najnovejših barvah in da jih bo oddajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih ša ni bilo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča «e. da trgovin0 ne zamenjate z rlruepmi. kar bi bilo v vašo $kodo. —o a i rzr. CD P»- t=s c=a M cu —* 44 Slavij a vzs]. zcueipou. banka o Pr«gi Rezervni fondt K 63.432.10! 92. Izplačane odškodnine in kapitaiije Kron 129,965.304-25. Dividend se Je doslej izpl. 2,899 795*26. Po velikosti druga vzajemna zavarov. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako !ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšaj očimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Doioijiiie iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu il. CE5M1, ulita Caierma 12, TFLEPOM St. 2147. iirardBra' t " * VELIKA ZALOGA Trst, ul. 6. Carducci 26 iz litega železa in iz blehovine (Spariierd) vseh oblik in velikosti I v veliki izberi ■ - v. > i iz litega železa v vseh velikostih V Trstu, dne 7. decembra 1913; ..EDTNORT" St. 338. 8lrttn V. GospodcrsM romen posredounlta u žitni kupčiji. Od raznih strani se trdi, da je trgo-vec-posredovaleč v žitni kupčiji pravi iz kcriščevalec kmeta in konsumenta in zategadelj se mora ta posredovalec izločiti. Celo poljedelsko ministrstvo se je povzpelo do trditve, da je delovanje posredovalca med proizvajalcem in použitnikom neracijonaino in nepošteno. Toda vsakdanje življenje nas uči, da temu ni tako in da je trgovec v žitni trgovini naravnost potreben. Vrhutega je rgovec najboljši davkoplačevalec in zato bi morale ravno c. kr. oblasti, kot je poljedelsko ministrstvo, biti v svojih trditvah bolj previdne in bi ne snule žaliti cele panoge trgovskega stanu. Nihče ne more odrekati ravno žitni trgovini največje zasluge, da ravno visoko razvita žitna trgovina uničuje vpliv slabe letine v posameznih krajih in deželah. V prejšnjih č;;sih, ko ni bila žitna trgovina 1ako razvita, ko je bil mednarodni promet ne samo vsled slabih prometnih sredstev neznaten, ampak so ga razne oblasti in države s svojimi raznimi na-redbami, odredbami in z drugo tako ropotijo skoz celi srednji vek noter do 19. stoletja naravnost obirale, je prebivalstvo raznih krajev in dežel trpelo velikansko lak- to, če je letina slabo uspela ali so b;Je druge nesreče v deželi. Pred približno sto leti je vladalo v kraju, odkoder je pisec tega članka doma, veliko pomanjkanje. Kakšna stiska je bila za kruh, se lahko razvidi iz tega, da je piščev pra-ded za kolač (hleb) črnega kruha prodal sosedn-mlinarju 400 kvadratnih metrov vrta. Bil je svoboden, ni bil odvisen od gosposke, kmetv in zato je svojo zemljo iahko prodai. Še danes dobiš pri vsaki kmečki hiši pri nas tak hleb zastonj, ako prosiš. Take lakote in stiske so danes v civiliziranih deželah nemogoče, ker je mednarodni promet ne samo jako razvit, ampak je tudi žitna trgovina na izredno visoki stopnji in omogoćuje brzo in poceni preskrbovanje konsuina z zrnjem od drugod. Resnica je, da morata delovati v pre-skrbovanju dežele z zrnjem produkcija in trgovina složno, ali večjo uiogo igra trgovina, ker ona prihaja z zahtevami kun-suma k produkciji in njo večkrat in navadno vedno izpodbua k živahnejšemu delovanju. Trgo\ina pa budi izpodbuja konsum, ker ponuja temu tržljive in poceni sirovine. Delovanje žitne kupčije tedaj ne škoduje ne produkciji ne konsumu. Marsikje bi obležalo blrgo, marsikje bi nastopilo pomanjkanje, ako bi ne delovala žitna kupčija v taki meri kot deluje danes. Producentje prodajajo svoje proizvode r.a podlagi tržnih poročil in poročil, ki jih lahko čita vsak, saj je dandanes časni-štvo tako razvito, da je mogoče preskrbeti čtivo vsakemu, tudi najrevnejšemu človeku. Ako slovensko časopisje premalo ali sploh nič ne goji gospodarskega dela in ne prinaša tržnih vesti, je krivo občinstvo samo, ker ne zahteva takih stvari. Zahtevajte od naših časopisov tržna in druga gospodarska poročila, pa bodete videii, kako prilezej j na dan s takimi stvarmi. Imeli bodete od tega več koristi, kakor pa od poročil o farovških pregrehah in liberalnih zmotah, kakršnih je polno mnogo slovenskih listov. Tržne cene torej niso skrivnosti posameznih oseb ali posameznih panog trgovine, ampak so dandanes dostopne vsakomur, ki se za to zanima. Zato pa je kupčiji nemogoče izkoriščati producenta, kar se je morda godilo v prejšnjih časih. Nasprotno pa tudi konsum lahko kupuje na isti podlagi brez posebnih tro-škov in brez zamude časa. Mlinar ali pek natančno ve vsak dan, kakšen je tržni položaj in kakšno so cene. Zanimati se pač mora, kaj se godi po svetu. Kadar cene porastejo, se kupi vedno cen« j š e pri trgovca kot pa pri producentu, pa naj bodo deželni pridelki ali iudustrijski in obrtni izdelki. Ako pa padejo cene, mora iti tudi trgovec s cenami dol, ker ga prisili v to konkurenca. Kot trgovec pač lahko trdim, da deia trgovec v normalnih razmerah, ako ni nastopilo posebno močno povišanje ali posebno velik padec cen, s tako neznatnim dobičkom, da ni v nobenem razmerju s trudom, potrebno glavnico in prometom, kakor tudi ne z nevarnostjo izgube. In vendar c, kr, birokratje in razni grofovski in magnatski kmetje, ki pa ni-Koli niso imeli motike v roki, niso držali pluga v brazdi, trgovcu očitajo izkoriščanje in odiranje, poskušajo škodovati trgovskemu stanu, kjer le morejo. To so tisti agrarci, ki nočejo priznati zgodovinske upravičenosti žitne trgovine in zadnjih 12 let poizkušajo izločiti trgovca - posredovalca med producentom in konsumentom. da bi si ta dva delila dobiček, ki g£* baje požre trgovec. V tem početju jih podpira tudi vlada, kar je popolnoma umljivo, Ker plemenitaška vlada pač ne bo nasprotovala istotako ple- menitaškim kmetom. Revno, v resnici kmetsko ljudstvo itak ne prihaja v poštev. Na kak način se hoče uresničiti to prizadevanje, naj navedemo v nastopnem. Istotako hočemo navesti v nastopnem, s kakim uspehom se to vrši. Za primer pa vzemimo češko kronovino, ker v tej je med vsemi deželami naše monarhije poljedelstvo na najvišji stopnji in mora biti zato tudi vpliv zadrug najbolj izrazit. Spomočjo države in dežele se ustanavljajo poljedelske zadruge z omejeno zavezo, ki prevzemajo od kmetov zrnje v komisijsko prodajo, in v to svrho se ustanavljajo tudi javna skladišča. Pa že z javnim skladiščem so se oddaljili od svojega smotra. Kakor znano, delajo vsa ta javna skladišča kupčije na svooiA»nr trakov i* natisi. Sliko na poroeianast h ploščan za grobna spomenika. HnJnlzJ s koaknr«none oarte. * UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov vsake bolečine m -M, 3K tir. L Cermdk iusciisr sobozdravnik kouces. sobm IRST U io* Oftflt ** r.adg § £1 zabeflna družba za I parni mifRs (£S) zjjsg ^sjvtCj« mlinsko podjetje v avstro odrski mon&rhijs. Pro-^ đukctj'ifca zmožnost: 22 mil. i g n&icto, 55 vagonov daa coo ¥ Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica del ia Guardia 24. Podružnica VojaSkt trg (Piazza deila Caserma) 4 Srnh večkrat na dan svež, rasliSaa moke, vse vrsti biskotov ter prodaja raznih via iikerjev v stekienioab. r,, —....—...». .»> ^ I * Pret&jslnica ur In dragecensstl neher (oz drug D rago kina Vekjeta) Trst CSK9 Jt 36. Bopatt ixb«r ci&tAniao. arehralit«, dngoca ia iop^Sb 5? Kepo}« in neoja «irn hi ted* £rshro s «o*i«Bl pr«dm«tL — \^rsj«¥t* unik fak popra rlja TBako-mte« arvlumiM, tlita »tn^, kako? kodi ftepM m. OSLO SOLIDNO. CENE ZMERNE. J T* m ?? & i0 r.*iz:r'.c*. H, '.i r» f \ ■ . "V; - • O i <■■■ '->v -- ' - > ■ . " v-.--- ; C. U&TTECH erar In kr o icmatrl&t Trst, al^a Nuo^a St. 84. Ob priliki odpretia uove urarr.e in zlatarni: e pri-p< romani stoJ>> b< gt&to zali g » TssikoTr-staih z!ai.lh srt'brnih in JokJen'h ur. Spet lja Itetu : Natanč » nra uujbu j^tb toraren tz G^aeve. Pt-prave se iz-TrSiijejo po Jako zmernih ceuan in z juii.st.voui. Ermin a Warbiriek manufakturna trgovina, Trst, ul. Giuiia št. 14. Nastezniki, srajce, tpodeja hlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnja krila, spodnje srajce za ženske, moške in otroke v veliki izberi. Bluze bele ia barvaste, opremljene, bati it, cefir, perkal, volumni in bombažasti voali, pepita blago, novosti po K 1 20, križasto po K —*70, platno, kotonina. šifon, brisače, pokri ala, zagrinjala, predpo-steljniki, trojnik in volna za žimnice. S.ileaine in predmeti za opremo. Cmft4> Snov« iT? !lf (NOVA KAVARNA) Trst. ?iazza 3aj ^«ra Settafontans Pr?a ndobnost. B -i-ata izbera časnikov. Prvovr-tne pijače, rllailiia vseh vrst. BiljRrd. Soitert. Telefon 19-81. Poleg kavaroi so ca>?aja tadi izvrsten BUFFET, kjer se predajajo mrzla jodila, vino In Dreherjevo ^ivo. Sprejemajo naročila na dom. Pri oroča =te udani FRAa^iJO ABKAM, lastnik. Fr. Paili SV. KRiŽ pri TRSTU priporoča »lavnemu občinstvu svojo zalogo obuval za moške,ž jnska tn otroke. Delo solidno, najprimernejše cene. Naročila po meri. Postrežba na dom. Potrebščine ia čevljarje in zaloga usnja. Ii im m Mehanična kleparska deiavnica za kov.n8fee izde!ke G usto Fslotti fu Gtus. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pe^catori 3iev. 14 Specilaliteta : Jadijake svet ljko Po-Bodu ia 6k&tli& is bele iu toarvne ploče^imi. Žlebovi, c&^i \k ziđeis iz vHake snovi v kosih po 2». (brez 2.vtzavev.. fil m i i u •■=53 V R O K A eseo B llalKorlstnčJfe bsž čna tfariis le UsiaiRl stroj SiiilER! Pravi šivalni stroji S I NT G E R se prodajajo samo f D3;ili laviii prodajalni-cah, ki se spoznajo dr ""i y č5 * .. S £ TRST — ustane vijena ie ia 1878 - je preložiša svojo trgovino šivanih strojev t>iclkl|e# in pridevfeov z uieha^ičeto aeka^ steo vred iz ulice Pontercsso §te/. < v uiioo CampanNe štev. IS po tej znamki. Pazite na ponaredbe. Prospekti in uzorci del brezplačno. Poprave točno in po zmernih cenah. Plačila na obroke SINGER Ko- TRST - CORSO št. 20 - TRST UL.1CA CflRLO CHEGA št. 13. U L«! CA GIUSEPPE CflPRlN ŠT. 5 MILIH CER£<3RT0 i Veffta zalogi ta fevateffc ftrifvi. jr*u»»Vo<», B^t^l-a, «M«m it. s ** e. > v \ r",-v \\ \ljr 7k r-m v ' < n: : - 'V # iN p i i i # 3 SL ******* TttST €aDupt> ban i. j^riporoća csrij. obč.nstvu ti^vine pis^r^isfch in šolskih peireiSchu ^re4a|K razgieauic ia igr*f neb Predajajo se tudi molitvenik! v slov Jezika Novi zobozdravnišHi ambuiatorif m m m i li m&immm umuz^ssst ilL S. Fraaeesee d'A^isi % L FeitM brM.iet^f 74.679 - »G-04. Podpiean& c^nj* aa;naniti ofačlaj^vis« < ^ - ' ) V/Z !i oddft^B sira^ vi»m v brez^Is-.- : vlajiee luiasi |"urr, lm SLAVNO ZASTOPSTVO I ulica ^liramar štev, 2I< ooo v Žito in otrobi na debelo. Vtftks drarini; ktitur iaai vcik j*«sss:<»Ik laltk« icbl teki ^fcrfojJss, ki srisćrnc s* ^"rfinl^Mj* *u SkHSjšS® ^S di;Ž)& itd pOdphsfU snfr^gi. Trgov, ^sra, sprejema luzniina ifg^kcgaj. tcrtl ^e iii Cisa It ob'^^-' po M., J.t.dlfcg* ?'*0Q»' D^zeLnim odpl&rilozz. c)>»df. fla«*! artdr.l®!! «»• (lopulr^t« I ¥ £ i ul. Rossinl $t. 12 (togal ul. delle Poste) Laboratorij za moderno dentistiho. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe i materijalom najb'*!jSe kakovosti po K 2 Izdiranje zob ?>i\;-z po Ž E, OrdiriKcijske ure: cd S dopoL du x pop. ia od f do T ar«/«;. Ob nedeljah in g do ra KAREL Dt LAMI po visokem c kr. nam^stništva KOftCESIJONiRANi ŽOSOTEHNiK Tr^t, ulic« Belvedere §t 4. III. nad?t;. ORDINACIJA od 9 do i in od 3 do 4 Jer^itscheve žinne ograje %\ vile (d ore©"*, to^arae. dv.^rlilČ*, proitoio za temo itd P d nŽ-i-s* to.-arue v O aloa Ooitl -g Mu:; podmlnloa to;a~aa na D> najc P 29, teioion it 41 .Ž.čna indua rij a-pskih dežel** Fe d. Jetgltsc-"a Sonce. S a^ nfart ?j^Htopmx v Tntu: HENRIK WAtžM£Rf via dei Bo« hetto S. Tel. 2286 i!u3'rovan csn k '04 brezplačno. i U ssm SBZ* V Trsta, dne 7. decembra 1913. „EDINOST" St. 333. Stran VUl Ne omagajmo V premislek vsein ljudem, ki so dobre volje.*) Že večkrat smo omenili in žal, da se moramo zopet dotekniti žalostnega dejstva, da, kadarkoli dobi naša Družba sv. C. in M. kak večji dar ali volilo, začno pojemati drobne zbirke. Da, izvedeli smo celo — imen in oseb nočemo navesti — da gredo zbiratelji za druga društva in narodne namene v svoji sicer hvalni go rečnosti tako daleč, da pravijo : „Za Družbo CM ni treba zbirati! Ta ima sedaj dosti... prejela je od Polaka, Kotnika, Fabjančiča, iiabiča" itd. Pomniti treba, da teh denarjev, ki jih Družba sv. C. in M. podeduje, ne smemo rabiti za pokritje tekočih potreb : te za-duščine so zaloga za slabe čase, ki prihajajo vsako leto od spomladi do jeseni. Vrh tega je večina volil z izrecno željo namenjena temeljni, t. j. nedotakljivi imovini (tako n. pr. Polakova glavnica) in poslednja volja darovalca mora biti izpolnjena. Ta naredba je gotovo pametna in potrebna! Družba CM je sprejela z ustanovitvijo šol glede na učečo se mladino in njene starše, kakor tudi glede na uči-teljstvo tako velike in odgovorne dolžnosti, da ne more in ne sme gospodariti od danes do jutri, nego mora računati s celo vrsto let, da recimo naravnost na večne čase. Ako bi se porabljali in porabili do hodki iz volil in pod. — prispevki pokroviteljev pripadajo temeljni imovini — bi se utegnilo zgoditi, da, ko bi se pojavila kako leto ali dve leti splošna slaba letina in izza nje pomanjkanje, ali kaka druga nezgoda, bi zašla Družba v stisko tako, da bi ne bila kos svojim dolžnostim. Ne moremo si niti misliti, kakšna nesreča bi to bila za stotine in stotine rodbin in za ves narod, kako bi bil uničen sad dolgoletnega dela in zadejana dosedanja požrtvovalnost našega naroda. Tej nevarnosti se Družba ne more in ne sme izpostaviti! Zato naj se nihče ne izgovarja na velike darove in volila, ki jih je Družba prejela in jih prejema, narobe — v njih naj vidi to, kar morajo izza plemenitih namenov darovalcev v resnici biti, namreč krasen zgled in spod-budek k požrtvovalnosti vsem članom našega naroda. Lep in zanimiv pojav je gotovo to, da se množe veliki oporočni darovi za Družbo, ker to je dokaz, da se širi zavednost in požrtvovalnost tudi med tako zvanimi višjimi desettisoči; toda ta posmrtni narodni davek sam bi ne zadostoval. Treba naložiti si in vztrajno zbirati in odvajati prostovoljni narodni davek iz dohodkov, iz dobička, iz posestva, skratka — ne smemo čakati, da bi delali oporoko, nego se moramo vedno po svoji moči in imovitosti spominjati Družbe sv. C, in M., naše najvažnejše naprave. Ivajpada vemo, da je v paslednjih letih jako hudo za denar in da je d )lžnih davkov, namreč tistih, ki jih včasih celo eksekutorji iztirjavajo, dosti preveč, a saj so prostovoljni narodni davki pravzaprav tudi del dolžnosti, ki jih imamo do na roda, do naše dece in sami do sebe. Ia kar se odvaja v njihovem okraju za na-1 rodne namene, in naj bi zbujala mlačneže in prehude stiskače. Saj bi večkrat zadostovala sama opo-zoritev, sam opomin; ako pa se zanemari, mine prilika, ki se ne vrne več in je za] Družbo izgubljena. Danes bi mogli navesti slovenske kraje, ki niso ubogi, in odkoder Družba sv. C. in M. ne dobiva nobenega prispevka, brez dvoma le zato, ker se nihče v pravem trenutku na njo ne spomni. Prav tako bi mogli navesti uspevajoče slovenske denarne zavode, tovarne in druga podjetja, ki iz čistega dobička ne dajajo CM Družbi niti vinarja, ali pa jej le) zaradi lepšega odrinejo kak smešno maj-! hen dar. Toda najli vedno pravimo : Mogli bi j navesti? Ali ni že čas, da bi — tako kakor navajamo požrtvovalne posameznike! in društva zaradi povzbuje drugih — da' bi imenovali enkrat tudi tiste, ki nič ne \ dajo, za strašilen zgled'? No, za danes I pustimo to vprašanje nerešeno. Morda od-j govori namesto nas naše narodno časo*|^ pisje, ki spada k najvnetejšim delavcem * družbenim. Njemu, kakor tudi vsem slovenskim ljudem, ki so dobre volje, ide naša prošnja, da bi v sedanji resni dobi, ko po-nemčevalna sila s podvojeno močjo vsestransko pritiska na nas, delovali na to, da se tej nevarnosti s skrajnim naporom postavimo v bran. Vemo, da ta boj dolgo traja in da s časom od posameznikov zahteva znatnih žrtev, toda pomnimo, da gre tu za brambo najdražjih dobrin naroda — ako bi v takem boju omagali ali malodušno metali od sebe orožje, bi storili narodni samomor. Ne omagajmo ! III Strojna tovarna Konigsfeld - Brno tovarna strojev in železniških vozov d. d v Simmeringu prei H D. Sclimid Konigsfeld pri %vnu Stroji za leda Izdelovanje n hlada po zistemci LINDE (z amonijakom) (čez 8400 naprau) in zisfem z ogij- Kislino Zfl MALI IN UELIKI OBRAT Parni stroji, parni kotli, sesalke.motorji-cesfni valjarji in stroji za obdelovanje lesa Zahtevajte prospekt km. 7. E Dr. 8ng*viia I URAD Ino Dompierija TRST - ULICA glERCATO VECCHIO I - Tel. 440. GraBbasa, kuliurnotesmčna ter zemljemerska pisarna 3ng. 1. Skoberni S 3ng. 2). gustinčič CMD. Družbi 3v. Cirila in Metoda so po- poslale 5 K učenke VI. razreda družbine šole pri Sv. Jakobu v Trstu namesto rož umrli sošolki Ivani Skokovi. V trnovski župni cerkvi v Ljubljani je bila 22. XI. narodna svatba, družbi je naklonila dar 5 K. — Tvrdka lv. Perdan v Ljubljani je izročila družbi 20 kuponov od tolstovrške slatine, ki so vredni 4 K. Znano nam je, da je radi izborne kakovosti tolstovrška slatina zelo priljubljena in ima mnogo odjemalcev. Iver pa je priložena vsakemu zaboju en kupon, vprašamo, kdo nabira pri gostilničarjih in trgovcih te kupone, I ker jih družba dobiva tako malo ? ! Pozor j podružnice! Omizje pri .Belem volku" v Ljub \ Ijanl je obhajalo pretekli teden petletnico, j odkar ima na mizi nabiralnik Ciril Me-j todove družbe, na ta način, da je dopol-1 nilo 24. stotak in si pridobilo dvanajsto j diplomo. Naj bi bil ta višek požrtvoval-' nosti sijajen zgled vsem narodnim gostilnam. Vrlemu gospodarju te rodoljubne gostilne in vsemu požrtvovalnemu omizju krepek „Nazdar !" Darila za Miklavževo in Božič. — Mala Svetka Papeževa (zadnjič je bilo pomotoma zapisano Slavica) je dobila nekaj ■ prav dobrih posnemovalk in posnemovalcev,' Iri on /4op,woli lunin irrp-i r> in ru7no(Tfl ' Irsi ulica jNovo štev. 32 l rst sdajalna kemičnih j J nogovTc samaV-2 K! nf^rlm^t l^ Iti čiri j V svrho reklame zamore dobiti vsakdo Ut uUlfifC$li? ^ lis OHJ glasom našega prospekta in odtisa, brei- ■ plačno 1 par Čevljev. Ako naročite p« Trst, Ulica Hos&hg-lfo 2 povzetju 2 para ženskih čevljev z moč- , , v nimi podplati in 2 para nogovic samo K ft-—. (nasproti kasarne Olimpo) ^ __* x °__m I Heinrlch Weisz | 9 Tovarna čevljev: Nagysallo (Ogrsko), t Lastnica: Ermlnia ul Ho$e. Skladišče in obiastve.no dovoljena delavnica za izdelovanje majoličmh peči in štedilnikov BFERZA - ulica Moiino piccoio št 13, (vogal ulica Caserma) - » t 1 K v^ vv .. , -v^^ ristijo. I ljamo imena teh dobrotnikov: mala Jelka In saj ta prostovoljni davek, ki ga^Močnikova iz Kamnika, Pranja Snojeva, jI dajemo Družbi, ni tako velik! Oj ko bi'trg. v Ljubljani, Gabrijela Stembergar, j se mu pač nihče ne umikal! Oj da bi vse! Zabiče pri il. Histrici, Tomo Knez in: naše korporacije, ki jih veže dolžnost' Dušan Iludnik. plačevati ta davek, to svojo dolžnost) Prispevck od bavine pr|,nes\ Ko-j redno izvrševale! Se danes se nahajajo ^43^ je izročUa družbi sv. Ci-občme popolnoma slovenske m bogate,, Metoda od prodane cikorije letos i tf1?. drugi tisočak. iLžujte, častiti Velika izbera majoličnih peči v modernih barvah, oblikah in risbah in iz trpežnega materijala. Lastna izdelovalnica štedilnikov vsakovrstnih oblik in velikosti. Bogata zaloga majoličnih plošč za kubinje, kopel i, stranišča itd. Zaloga keramičnih in cementnih plošč za pode. Sprejemajo se poprave in napeljave. Že sestavljene peči se pošiljajoča deželo. Vsa dela izvršujejo vešči delavci. Prodajalna modnih predmetov za gospe in gospode in j roJo-; mazincem da bi se v njegovem krogu ^ znameniti prispevek in ob nakupo- j ^^ieft^^ ^ Prednost iz™tni kavini' kov. lNanajajo se se aanes siovensKi Kiaji,, primesi Kolinske tovarne rm 1 tla di Parigi", (Romano Laz^arlch) kjer ni nobene CM podružnice in kjer so torej zbirke za njo popolnoma slučajne, j Da, nekaj podružnic imamo, ki se! nahajajo le na papirju, prispevkov pa no-| benih ne pošiljajo ali le malo in tudi sicer j nič ne delajo. Ali naj navedemo imena teh občin,] podružnic in drugih korporacij ? Mar bi ne bilo to sramotno za ves narod naš, ki je dal že tolikokrat krasno dokaze po-; žrtvovalnosti ? I Žal, da nosijo še danes ogromni del bremena, ki ga nalaga naš narodni davek, i ravno ti, ki ga najteže utrpi?, namreč tisti,! ki nimajo prebitka. Imoviti in najboga-l tej si sloji plačujejo razmeroma mnogo manj, nego bi jim pristajalo, ako se celo narodnega davka ne otresejo. Tu se seveda za" zboljšanje ne more delovati iz Ljubljane, namreč iz vodstva naše Družbe; za to se morajo pobr.niti krajevni činitelji, namreč zastopi, podružnice in dr. društva, ki naj bi imela v razpregiedu to, Članek, ki ga posnemamo po „Sbv. Braniku", je izšel lani v čeSkem jeziku v „Vč^taiku Č. TJ. M. Š." Preveden je skoro dob-g'dno, nadomeščena je samo češka Osrednja Matica šolska z Družbo sv C. in M. Stvar, ki se tu razpravlja, ee ne tič° Baiio Češkega, nego tudi slovenskega občinstva. Ž-?limo, da bi bil opomin, kakor je umesten, ako tudi uspeiaa, tJr. ! tik lekarna Rov's Corsa 47 tik lekarne Rovla. Novi dohed! ovratnic, srJc, nogov«c, blu?, torbic za gospe Itd. itd. Stgđki refoškj šstnpan] te V ' V. [f/^Jk zajamčeni peneči in po unemih cenah za društva in preprodajalce. Izborna in pristna namizna vina za družine, na dom, toliko v sod-ikih kolikor v otekleaicah od 15 Ltrov naprej. Pristno viško epolo, be'1 in fde£«. Istrsko, furlansko i i tei&n. Zalega deserta::h vin v steklenicah, rožoli>, lik;rji in grenčice, kakor tudi izberen mali-nov sirup po K i'70 1 prodaja E.Jurceu,Tfst,uI.fitque-dolto 9. Telefon Z36 R. 8. as umdl je dosegla v tekočem letu evljarska zadruga v Mirnu pri Gorici Država sama j je vsled dobrega blaga in Izdelovanjii pomnožila liatoč la za armada Zad Je edina, ki rere konkurirati v renah z drugimitvrd-kami, ker se nahaja Izven dragega središč t mesta na obširnih in lepih prostorih. mrts l't.' vr.? lilo za s!dro-Pain-Expelier, CfjJciliia 0':.jl:u)0te maiilo r.a prnbla.jonje, reomatlroni trganje pu udih. itil. stckl^nica k -.80. 1.«). ^ '- ^liiii :;£ia!-ž3ie2i!a-tibkldra Zft ma!okrvno«t ln bledico. Steklenica K 1.<0. rt »bi te e^oro v vsaki aj-oteki a!i pa direktno v i< tsisurec^rss^i ostanka* PoSiljatve samo do 31. decembra, potem iele v meafcu maju: 40 metrov iz tor > ih ostankov za obleke . . K 20-— 30 metrov ostankov za m d'me kostime . . 18-— 23 metrov (1 kos) j^ko iiae tkanine xa perib , 12-— 10 nomadov flanelastih rut.......... „ 5*— 1 ducat brisač....... ........... 480 5 jako Širokih rjuh ............^ n 10*— Adolf Zucfcor, Pizen 513, Češko Največja tkalnica zapadn-i Če5*e 1 PoSiljatve po p-ivs tju. Kar ue ugaj«, se lahko vrne. Uzorcev re ne pošilja. Ti ostanki bo večji kogi na i moderne šega blaga. Francesco Buda, zlatar Trst, ulica Ecai'ra'a It. 1. ^e^- ^'JS1; Predaja srebrnih in J o\iaat-tih ur, od j-fe.^ i 4 kron dalje, uht ni, prstani, vtrižics iz 5 . f.meriktnekega double zlata kkljuČoo ** Cs po piiložnoftnih cenah. Prodaja, ku * v. 4 % joje in mtnjuje z atOj srebro ia drago- cenosti. Tvrd k a BUDA m re prod jati po ne7erjatno nizkih cenah, ker ne izdaja velikanskih svot za ufcaurijozne prostere, razsvetljavo itd iti, k r mora koačao vie plačevati kupovalec. ■ -Trti i", ft Pri velikem kašlj u ter pri bronkiti in emtisah in tlru^ili bolezn h dihalnih orgnnov, zdravniki že leta in leta vedno bolj uporabljajo ukuaoo THYMO¥EL SCHILLAE iz lekarne B Fragnerja. Večin« lekaren ga ima vedno v za?ogi. Bo~edna znamka zavarovana. Ublažuje ka3 Ij. ga manjSa, od-tranjuje ka:ar, pospešuje spuščanje glena ter po- težb v n j-tli r - f? sstiMc« (saf«s) ti 1tščmu vosi Si-ti. v katerih se iaote sUranijo vred- raO»t_»:" fr.-vkrjf lieiiao, art^uJJi iti. (Va?BOi;. ■> ceiice as more uibče dvugi odpr«»' tnkur iUJ^ike vrajcaino z b&uko. Upravu in shramba vrednosti v lastnik ceicah na r;izp..*l3£0. Ji- Kre^i*-t^a zuvi/da »prejeica Uf ^ knjiži®*? uj jii obrestuje do nadfdjnegs obvestila pt^ S h /o Enrr: davek plnča direstoo zavod, fiu.v;- »o ^udl v ciato^^iaii počil, to: ... r t';faft |_ TItbT, ULICA SAN GIOVANM 16, 1. NADSTROPJE _j ' zraven ,Buft ti /utomatico". Tel. 251, R. II. — POZ-iR! Skladišče se nshaja v I. n. 1 - ul c\ ded a Te a 22 Telefon 615. Bukova In hrastova drva (razklana). Ofi!ja ».briketts „Boulos* v velikih jajčjla oblikah za odprto ognjišče, štediiniko ___in sobne peči vsakega zistenu. — - , Hafla K'.'ka, najnovejše in najboljid gorivo jummh«-: ; mpctft of?lia ! lil m I Iti izboljšajte promet v svoji nfic^ilrii z Izvrstnim ccnim yjdllllll plzenskirn pivom ix Češke delniSke pivovarna v Čoš sih Hudjejevioah. K a; ve6ja pl?or;um&. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosl, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhctelu „Bal-kan4', Trst, vojaški trg in v slovanskem hčteiu „Lacroma" v Graciežu. Ztloge v Ljubljani, Zeurebn, Puli, Zadrn itd. mesto oglja. AnthrrZit (singleški) v obliki orehov, rn Šicotik5 p?eniuB za peči. Drva, mehka, za netenje. Zanetnik za drva in ogije. N Odlikoviaiii čevljarski raoiatcr cikorijo! Austro-Američana — brza zvsia z Ameriko« = BLIŽU J J ODHOOi IZ TRSTA: 11. decembra „Aiice* do Neapelja-Barcelone, Almeria-Buenos-Ayres. 20. decembra ^Belvedere-* do Patrasa, Palerma, Alžir in New-York. 25. decembra „ColumbJa" do Patrasa, Almeria, Buenos-Ayres in pristanišča. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevodnih listkov I., II. in razreda toliko za Ameriko, kolikor za Patras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulica Mehi piccoio *t 2, za tovor in blaSo pa pri G. Taraboohia & C.o, Trst, ulioa Ponteresso St. J, l. Jfaia^atelj e. kr. :: oroŽ4L>6k«ffa v< teljttra :: I jsrlpcrcč* »vojo razno- ^ E-?, vratnega obuv»;a za fjospe, go-*apede bekor tudi za otroke, Prodsja najbGl]3cgc voščili Fredfn, Glo-t:n, csvr.licr In Cir. Metodovo mazilo. list, Beioeđers 32 1 Brsfs (koos) Iz oflllkcosus sl8ognski tesorse tfrož, S9 tfasetle Sosadsl sisuojsod ssIžssUSl slovst Majaai Borotojtc kI Inuta tnOL U m ® ttprpM apjl Priporočam JPJtfM1 j. j susan, m i n V TfSta ine 7. decembra 19ii? c- ooooooooooooecoooooooo 3OOOCOOOOOOOOOCOOOOOOO5 ^ooooooooocoooooooooooc ?_______v ________...____g „EDINOST" št- 338 «Li;raa IX 1 PRIPOROČLJIUE TURDKE [ r- o o . o 2 I i o \ looooooooocooooooooooooo 7000000000000000000000 i mt A^hiFhP 11? — — Brivnice: ihf lič^ in nfjl PSa Ia8nljtrska dela ee iz sT dJUUsjOa vr&ujejo * frizerskemu oal obisk. — SVOJ? K SVOJIM 2660 7r.ncšjfl l«e-S IzčeSljane ia rezane, fcupuiec ■LSjlibltC ICiba no d »ori caai. A. ii ebet po vla4nltcr, Trst, via Carda."ci 1C85 Buffet: C-Q cenjenemu občinstvu Buffet rr*|jOrtFCd SO v ulici GLega Stev. b. čijo se prvovrstna vina in j-ivo. To-1804 Čevljerii: r:|jn Pi^ip TKST, ulica Molino a vento II f i1 tip priporoča svojo delavnico ii nrodajalnico čevljev, izdeluje po meri in prodair .lofeDe čevlje, vao po najnižjih cejah. nisvoi- k -^ojim ! 2GG8 ALBERT RAUBAR na Pro :: eitu d bi vsakovrstne Ročno V čevljsrnfci Jevlje avstrijskih in nemških t jvareo <1 e 1 o Sprejemajo se popr vila. • Izdeluje sa r.aro- iene čevlje po meri. Će n-? uiaja 86 lahkj zamenja ali pusti Cene Btii!n9 in zmerne. 2502 Odlikovana čevljarnica z zlato kolajna v Genovi. Lattna delavnica, ^pre--,eo.a cr; Čila po men in pcpravl;a. Csne ztn±rue jo i a Maca r>l, ulica Conti §tv '-»K 1S64 Ssvljarnica „Alla SartoreHa" T> Cf u!ica Arcata stv- 5 — Velika izbera obu-s M obuvala za gospe iu gospode. Sprejemaj;, se naročila ter poprave. Osne zmerne. 1447 Fotografi: iE5l!'ricl spomini bo artistične fotoirr&fils re f^ojlJUUol kristrlu, porcelana itd. za priva^z. nagrobne kamne in olično. — Zastopnik velike.-podjetja za reprodukcijo artističnih fotogrjirij j GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trst, ulica Nuo Bt ( -alača Salem >. " rtftrt^^fa Amona Jerksča naslov: Trst, ul l iUU^ «&Ecs delie Poste 10; Gorica. Gospo k* ilica 7 44-4 4 Glasovlrji: ^V^« ul'ca FornaC0 13- T°7araa ; 5 C.BS OCtVcEUCfc in trgov.na gU.aov.rje? in 3iaa inov. Razpošilja na vsa kraje. Iz^rSuje vsako--r-tna popravljanja Delo zsjsmčeno. Cene zmerne £voji k svojim! Gorlvo. iiS^n IWm \i (Qasle,la- R'barić) priporoča ivd1« UOIIII"jl\ zalogi vsakovrstnega oglja, -5 i ptJtrUu^lII stilno-buffet. Točim prvovrstno Drebeijtvo pivo na pipo, brez aparata i j vsakovr-st ^o *ino. — TrBt, C»m o San Giacomo 19 nasproti c.ieu obisk. DomaČa kuhinja Vsakovrstna vina in Dre-atrjevo pivo prve vrste. Lastnik Matej M e 8 c hj k. Ante Lisica, Trst SSkrU*.^ ;'oga v na s pridruženo gosti no. — Vino iz Visa iz prt |jicA prve vrbte. Gostilna v ulici Ca-imir.j Dona ti> ni Stv. 2 in v u icl Campo S. GJacouio št. .5, v t ateri se prodaja tudi ua matiuski tro^inovec li ker i ter vera.out in maršal na drobno. V vseo go iti:: ah se prodaj razuovrstna gor£a in mri a jedila ier prvo••! stno pivo. C^ne tmerne. - Priporoča se za oboen obiss. Klep^rj . Lozer Ivan, klepar delavnico s prtduju vsat^vrstnih kleparskih izde;-£0 izvršuje vaato naročilo in popravo v delavnici sli izven p> zmtrn h ce^ah. Utit »ette Fontane št 34. — Svoji k svojim ! 2440 Knjigoveznice 1/rnnn ^fni o ANTON REPENSEK je ABljiuU'bZIlIta ed.na slovenska Knjigoveznica v 1 ratu, ulica Ceciba 6t i». — Izdeiuje vsa n i 'o-e5aa preprosta in tina dela točno in po koa lu:e~MČnih cenah. 1760 Kožuhovme : * ■ đtsu«,-.*' zavod za izdelovanje in AšstOfllO MSOBrli barvanje kožahovine v-Trstu, ulica Ponz.ana 131 Telefon 23-56. Zaloga in Dogati izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na-rocbe in vsako popravljale. Gisu m pere vsa50_- vrstao kož uhovmo. Krojači: IVAN GORCTČAV, Tret oiic» iVrujClUlI^a Pasqnale Revoltellm »li Cbiadicc in Monte 8t. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinetv;. »a vsakovrstna dels. Solidna postrežba, velika izbe; naino^Rigih angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskeir kroju _ ___72 3 Mesarji : Riccsrda Baldassi, ^umnega drafisva^) priporoča ■ivtio -n 9 s i i c o_ " "" Mizarji : Rudo!f Kompara roča crnjenem'i občin^:vu Bvejo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to strogo spada.oča dela in popravljanja. Nsčrti in prospekti na raspo!ago. Po želji prihaja tudi ni do.n. 2532 mi^ar v ulici Torquato Tasso (vogal Belvedere) 5t 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe ia drugo pohištvo. 2005 Q"frfiS£ - mizarski mojster, Trst, ulici O tU« Ii® JBelvcd:-re It. 10. — Izvr5cjt vsakovrstna mizarska dela. §9'^ I Anfnil Tll«*L ediaB slovenska Žg .aiama i* MIIIUII I Urn, Miogg likerjev, v kateri ir : dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bliž ni ! rodnega doma* v Trstu. ul. Carlo Ghega 10, vogs1 ul Ceci ia. Edina zalega dalmatinskega tropiaov* Rasp Silja tudi na deželo. 1152 Žganjarna i Pijače prve vrste. L"igia Po^orsU Trat ulic* G ulia 507, bo priporoča za ooilen ooi^k. 1832 i Razni Franc Zgajnar podov ^sake vrste uiica Trst. avtoriz^vani podjetnik za postavljanie parketov ia delia Tesa št. 3 a, nad 11., 1871 Pvćiftaift ali T najem se >lajo razne gostiln*, ri»--UclJtl kasarne, mlekarne in drugi obrti i obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kularšič. ke-varna Corso od 9—11, 3—6, telefon St. 825 4? 7 Stalni krajevni agenti Josip Mlekarne: SSjolffl zniamčeno pristno, čajno maslo I. ^r^te, «?lIc!\U (Jjeni graSki kruh, dnevni dohodi v m'e-kurni L\A?, ulica delle Post 9. — FlijalTa ,Monte Maggiore^ uiica Giuiia 5. — Sprejemajo se naročila za „ tiombir" (mr^la Bmetana) garniran in navaden. Oije, k!sf milo. rn DIASSigJi Trst- aIiea l3tria 23* l IB. Prodaja olja, kisa, mila i', drugo. 3 3 Papir Velika zaloga papirja E%pT;?atih vreč c, prodaj i p zmernih ceaah na drobno in debelo t rdka GASTONE D >LLIVAR, Via dei GeUi štev 16 ex Marang ni". Telefon št 27-81. 1818 Pekarne: SflQ£P fi^šAfkhSfJ Zgornja Greta štev. 271 JUOir II priporoča svojo pekarel . Nntffl ul'Qda,) Prporoča sUva. J občia^vu A ad r ej S o-vak Tr-«t, sv. M. M. zgor'.ja 33 hiši vreie^ič — Na finejša moka - S jreienriti tee vo 2S26 Pohištso: ^^hiofiffk in tapetarije po Ž3 mano ai« r'-JiliaiVU L.ib csuah, knte*e ss ne dobi dragjo* Spalne .i .be iz vmkovratae^a /eaa, rez& od 380 kron naprej. Jedilne gobe od 440 kron naprej. .Vo'^ 2 log* S. PR >D, al. Squero nnovo 7, L na istr. na stran pošt oalače. Po dogovora claj&anio plačiranfa. _______ ________14HS Prodsjaine jestvin : ifs? Mfi čislal TrBti Piđzza Ponterossc VU. Trgovina jestvin in koi .. uijaljae^a blaga, speciiab.teta: pristno čajno mu kranjske klobase in ilirske testenine. — Z* ob'1* obisk se pri ior«<3a v-laai Ivan Bid -vec vodni d nejša restavracija za potnike in za meščane, ker je ^ bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uži*a po leti na obširnem prostoru pod net>oa svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrue. Izborno briško vino Furlansko in istrsko za dom po 96 Btot. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. 1125 Šivilje. A BsfcTs^C^? Trst, Via Barriera v. 33, vrat 13. Damska krojačcica. Izdelal vsakovrstne obleke po angleškem in irancoaket; srojn, plesne obleke, obleka za poroke, biuze gledališče itd Cene zrcerrse. zinnžai aea> ščiae, se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodaj: v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe poc Merkur", Brno, Neu^asae 4t. 20. 32*i Potoval ca in agenta ^„'»r.VblTbV. ! skovali pri vat ilke, Išče to arna tkanin. Tutt one : OHfbe, ki imajo dobro znanatvo, opravljajo lahko to delo kot postransko. — Ponudbe pođ poHnt prvdal 11 v Mnihovo - Hradište (MUjeheugrii z) Čefiko. 2-26H Ifieln 9oi a PrTt? vrate> K 4SJJ 100 I\I9!U AC!;C kil. K 10 — hiasto^ci, pe/eroni, luk itd. pošija po povzetju Anton L.IXE£, Zi im> ; (Z airu) Češko. 2353 NajbJljša kranjska kioaisa :: komad po 20 do 40 vinarjev razpošilja n po po/zJtju ; od 10 K mprej Pri večjeaa aaroČila nas-ij popmti. Josip Princ, gntilničar in izielovabc klobAJ — I Selo šle.. 23 pri L ubijani. 263$ D ivrin&iiim najfiaejša ukasne kraunt« ^lo ' na£pObl*]^lll baie; vel ka jo 40 v n. Hoch prima kg M MODIU, Šiški pri Lj ibljani. 219J trgovina z nsnjrm In čevljarskimi prediscti 's prlklopljeno lidaloT&lnioo zgornjth dali -v !n preAlvalnloo t«r satogo napetnlkov ^ff v ulici Belvedere itev. 4>0. IVAN SIMONJČ. Solieidler zobotehulk = livSI: prvi .obo tehnik ifi Trgovina jestvin *n kolonijalnega blaga 3van Znidarcic Trst, ulica priporoča Belvedere Stev ss cenjene-nu občinstvu O za obilen cblsk. Postrežba tudi na C3 ITI com In so razpod, sre»r-nlb, kakor te a i etaa-aklh ar veake vr*ta UstiB*vti»ae tal* lasa \i-'* o venci in Slovani Kadar kupujeft pri ivrdkah katar« oglašajo v „Edinosti") sklicujte it vedno na o$las $ nagem listu, Uer feko boćs znal« detRne Ivrdko, da prt° naiajo osl^al, ki jin uvrščajo t Edinosti, in radi bodo uvr££al« svoje Oglase tu^« V bodo?« v naSciTi listu. Za to bod«te bolj« posireianl, zravci iega pa pomagata s tem m*« : : tcrljaina listu „Edinost** : • I „ ODLIKOVANA tržfiš^a čev'jarna Trst, ulica G osuć Carduccl 21. Izbera obuvala vsaka vrste, najboljših tu in inoremskih tcaren po najzmer-nejših cenah. Blago ^rve vrste. Moderne oblike. Delo so'idno in perfektno 13, Prodajalca srn ina uao!^ Prodaja a? aveže in vsako^ramo preirajen^ me-io kakor tuli vsakivritae klobase, a;r in talaui. Prij i-ro5a se za obilen obisk Kari PuSpa n^__ NajboljSi Ceifci Tir. Zeleznine: Medena obešala fa Potrebščine zmah; rane in iz alnmin ja, leseni predmeti in železnine sa domaČo uporab po ceoah, da se ni bati konkurence _ Obrnite se 8i»mo do Umberto Ceaca, ulias Oasermn 5tv. 14. 16a2 ai/.^ železo, atare kutine : Anton Oarnei a j^UpUjam IMt, ulica Olmj it. H 1865 Žganjarne: Stara grška žganjarna . odlikovana s zlato kolajno t Trate, Via Oav&na Xu se doui -ogat? oer likerjev ; apewjait*ii€ : gr3ki is franeuti icsjc^ sranjsci brinjevr.-«, SraSsi abvovec in briski tropine •eo in ram. Oeae J oiii e. Izber grenČie. SlaSfie^ il BBpečenoi GtSas, uiaauti It &ja. Se p«porn> Vadrej Aatonopaio. l>t> postelje] po eeni. | \ 1 kg »lv*ga, dobrega p*r|a * 2 K ; bolj le Trsta i £ -tO; j p-lma na col oel«ga K 1 b- Iega 4 K ; belega dlaka- j C T>--- k ^ ' ' Jlsteea 5 E tU; l tg r.elo fl- | S. Berusch snetnob,lega per.a ^ j JS-40, K s-; 1 t, drob neg* ^ « ^^ j fia-rga 10 K, naifinej oga ^ 111 * i *> kg frank«- Ž^ nanoliijan^ pBPftic^: ii debelega, rdečega, m-dregi, bek'ga M j 1 takeut 180 cm .ioig, *Mi ttO cm * rok r M »Mg*. tt*J. t,aka M cm -lolga, okoli 60 cm S,r..k». "P«'11^" ■ 1 DOTim, BlTim ie!o tr^inim, dla asiim per^m S. 16 - , « eredulim periem K SO- ; r drobnim t ii — 2 h.aU 10 K, It K, U K, IS K i bl«iue a K. K ^ ~ Tuhenii 200 cm dolgi, UO cm široki K. 13 -, K li .U, 17 80, K 21-— ; bi a in* 90 coi d^lge, 70 cm iiroke K. 4 SO, K 5-iO, S 5-70: Podtuhe ti iz trlneg«, pi-ant-ga platna ISO cm dolgi, 116 cm ilroii K 1- 80, S 14 *) Puii!^e proU poTtetju od K IS — naprej fran«o. Menjava je jovojeaa; sa to, kar ne u g tja, se vraa deaar. S mm, De?en!ce765, C2SK1. Bogato ilustrovanl oenilt gratl« in franko I te l 2AHTMUT1 « V2D£C£lMPQOfP«CT® Olavno za^t«ip=»tv . In zaloga V. JANACH in drug TKST, Piazia Poste &U 4. m fe Opoldne in zvečer abonement. Zelo ugodno. Iz&orng ku^ hinfa in Bodjejevl-fko ph o (brez glavobola). Zmerne cena. RES?AVR&PJ4 -HOIEL BALKAN CS^j Stran X. EjDINOST" St. 333. V Trstu, dne 7. decembra 1913. vsak sam, ali in koli me tj e za svoj vlo- IzraČuna si naj sedaj liko obresti so dobili ženi denar. Omeniti pa moramo, da kmet ni prodal čisto nič dražje svojega pridelka, a konsument pa tudi ni kupil niti vinar prav umetniško dovršenih predstav. Ali je kaj čudnega, če igralcem upada pogum in mineva veselje ? Res je, za dramo mora biti občinstvo že bolj razsodno, da se poglobi v delo in sledi mislim pisateljevim. Ali imamo res ljubljanska ksteditssa banka podružnica v Trata cenejše od zadrug. Turej ta dva činitelja takega razsodnega, inteligentnega občin-nista imela nobenega dobička od vsega stva tako malo ? Ali si naše takozvano podjetja, a država pa je izgubila stotisoče inteligentno občinstvo domišlja, da je in ubijala vrhutega svojega davkoplačevalca trgovca, ki ga z davki prav pošteno obklada. Tako postopanje, tako razmetavanje davčnega denarja je neracijonalno, da porabimo izraz poljedelskega ministrstva. Odločno pa se mora zavračati vsaka trditev, da trgovec dela v škodo kmetovo. Z nobenim drugim stanom ni vzvišeno nad našim gledališčem ter ga prezira, ker misli, da je vse to premalo dobro ter polni in podpira tuja gledališča ? Žalostno je, naj si bo že tako ali tako; kajti če se je naštelo ob ljudskem štetju v Trstu okoli 60 000 Slovencev, potem je prazno gledališče najslabše spričevalo za kulturno stopnjo Slovencev. Ii baš veliko število Slovencev ovrgava že trgovec tako tesno zvezan k a- samo ob sebi drug izgovor, češ : drago je, kor ravno s kmetskim stanom, ne more se. Prvi ne more biti brez kmetskega konsu- Ko bi imeli več za gledališče izobra-menta, a ta pa tudi rabi vedno trgovca. Sto- žene publike, potem bi ne bilo treba, da tisoče imajo samo slovenski trgovci med zahajajo vanje vedno eni in isti; če se ljudstvom. Ako kmetovalec nujno potie- vsakokrat ne more, se prihr.ja enkrat, buje denarja, gre k trgovcu, ako mu treba dvakrat na mesec in od tolikih tisočev krmil in živil pa nima denarja, gre k tr- bilo bi gledališče vedno dobro obiskano. go*cu in to razmerje je vladalo, vlada, in Nad vse sramotno in žalostno bi bilo, še bo vladalo in le zlobnost more kaliti to ko bi toliko tisoč Siovanov, reci : S 1 o -vzajemnost. v a n o v, ne moglo vzdržati že ustanovlje- Trgovec nikoli ne bo proti nega gUdališča, ki ima vršiti tako visoko koristim kmetskega stanu, ker ku-turno nalogo. s tem bi sam sebi najbolj ško- Vsak korak, ki bi ga sedaj storili d o v a 1. Slabe letine in druge nezgode, ki nazaj, bil bi sramoten pečat za našo kul-zadenejo kmetsko ljudstvo, čuti istotako turo in najboljši povod našim narodnim trgovec in tako ni samo pri nas, ampak nasprotnikom, da bi zasmehovaje kazali povsod. Če vlada podpira razna početja in podjetja, ki bi naj prihranila dobiček in in zaslužek trgovca konsumu in producentu, s tem škoduje le trgovcu in svojim blagajnam, ne koristi pa čisto nič majhnemu kmetu. In ti so v velikanski večini. V alpskih deželah je 72% takih kmetij, ki ne obsegajo 10 oralov, katere ne proizvajajo zrnja dovolj niti za lastno potrebo, še manj pa za prodajo. Velikih posestnikov pa je komaj 5%. to so večinoma posestva grofovskih Centrala: Ljubljana. Podruinlce : Split, Celovec, Sarajevo, Gorica In Celje. Sprejema : Denarne vloge na 01 knjižice ter jih obrestuje po H |4 [0 na tekoči in žiro račun po dogovoru. Eskomptuje : Menice in nakaznice na vsa tu- in inozemska mesta. Dovoljuje : Predujme na vrednostne papirje, fakture, karate parnikov itd.; stavbne kredite. Odpira: Rembours-kredite. Kupuje in prod* j s : vrednostne papirje, srečke, devize, valute itd. Vnovčuje: Menice in nakaznice na vsa mesta, kupone, izžrebane vrednostne papirje. Delniška glavnica: K 8.000.000 — Rezervni zak adl : K I.OOO OOO - ulica Čase ma H. relefon t 5 18. Blagajna je odrti ođ 9-12 '/2 in 2 '/2-5 Izdaja: Čeke in nakaznice na vsa mesta, promese k vsakemu žrebanju, kreditna pisma itd. Izvršuje : Borzna naročila za vse tu- in inozemske borze. Prodaj« : Srečke na obroke itd. Zavaruje: Srečke in druge vrednostne papirje proti kurzni izgubi pri izžrebanju. Prepušča : Vojaške poročne in druge kavcije ter vadije. Sprejema : Vrednostne papirje v shranjevanje ter oskrbovanje. SGSCO. -fiST--i.-Sotf ' na to našo mizerijo. Ker je ta indolenca našega občin tva dosegla že skoro vrhunec, se mora izpre-govoriti in razkriti velikanska hiba našega občinstva. Morebiti se še o pravem ča-u zave in popravi vsaj za naprej z obilnim obiskom, kar je zamudilo do sedaj. Propad n?>šfga gledališča ali korak nazaj bil bi največji narodni greh, narodna nesreča, ki smo jo zakrivili sami bodisi z nezavednostjo, nevednostjo, ma-in lomarnostjo ali blaziranostjo. in Priobčujemo ta spis, ki ga je gotovo drugih takih rok. Će hočete videti, kakšni narekovala ljubezen do našega gledališča, so ti kmetje, ki zahtevajo od vlade obramba Kakor smo g i prejeli. Marsikaj resničnega in podpore, potrudite se na budimpešlan- je v njem in le priporočali bi našemu ob-sko ali dunajsko borzo. Če nočete žrtvo- činstvu, da bi se z večjo ljubeznijo oklevati krone za vstopnino na parket, pa palo našega gledališča, kakor se ga je dc-pojdite na galerijo brezplačno. Videli bo- slej. 0 delovanju gledališkega vodstva smo, rlpte. lcmete v cilindrih, kako vpijejo in žal, v zadnjem času morali precej revidirati svoje dobro mnenje, a prav to naj bi bilo povod, da bi si mš narod v Trstu, če bi bilo treba, tudi vkljub posameznikom in preko njih vzdržal svoje gledališče. Sicer pa to še ni zadnja beseda, >.A jo mislimo izpregovoriti o našem gledal šču, temveč bomo odslej zasledovali vse pojave v našem gledališču z vso pozornostjo in natančnostjo. V znani manufakturni trgovini TU; rm^ UL*. SITO V A 3« se dobiva vsake vrste blaga, posebno volnenega blaga za ženske obleke in tudi evetliee ter peresa za klobuke, vse po nizki ceni brez konkurenee. Točna postrežba. Prlporočujoć se spoštovanjem A. ZAFRELD. r-^3KSfc V trgovini pohištva v ulici San Giovanni štev. 5 se nadaljuje prodaja spalnih !n jedilnih sob po jako zmernih cenah ter s popolnoma zadovoljivo in najboljšo postrežbo. i j dete kmete v cilindrih, kako razsajajo skupno z raznimi židovskimi in drugimi mešetarji in trgovci. Taki kmetje pač ne potrebujejo varstva vlade in podpor, kakor je ne potrebujejo razni industrijski vitezi. Ako vkljub temu eni kot drugi žive na troške konsuma, smo si pač sami krivi. Podlaga, na kateri sloni žitna kupčija in trgovina, je zdrava in ne samo zgodovinska, ter upravičena po dejanski in resnični potrebi človeštva. : Nasprotno pa je pod'aga zadrug iz resničnega položaja stvari nenaravna, a Junaštvo iti zvestoba. Spomini čast-narodnemu gospodarstvu škodljiva in ne- nika švicarske garde Ludvika XVI. V založbi ^Kat. tisk. društva" v Gorici je izšel Književnost in umetnost zdrava prikazen. Fr. Zeienik. Beseda o našem Najrazličnejše gledališču. misli zgodovinski roman s tem naslo-.om. Avtor je znameniti nemški romanopisec Josip Spilimann, Slovencem znan že po mnogih poslovenjenih spisih. Kakor druga dela istega avtorja, bo gotovo tudi pičujoče vsebini so mi rojile po glavi, ko so mi med nedeljsko dramsko našlo mnog./ prijateljev, zakaj po predstavo od vseh strani naše gledališke in izpeljavi je čez vse zanimivo, dvorane zijali nasproti prazni prostori. Roman razpleta zasebno zgodbo m'a- I razni sedeži prazna galerija, malone dega švicarskega oficirja Damiana Muosa, prazno stojisce ! Y živela sem se med de- a v ck?jrju natančno risanih dogodkov iz janji v ono idilično dobo, v dobo prepo- početka francoske revolucije v letih 1789 roda tržaških Slovencev, ko smo imeli po do 1792. Damian je pešten, globokoveren, NajbolJSi obstoječi metorji na sirovo oije bo oni 8 Štirimi ad&rci proizvod poznane Draždanske tovarne plinskih mo-torjov v Draži nih. Glavna prednost naših motorjev je majhna uporaba goriva, neodrekljivo in mirno funkcijonir:inje, ni-kaka prememba ob času kretnje in nikako zaraa/ inje ventila. — Jamčimo za sigurnost dela. Veliko SteTl'o aafllb, ▼ uporabi se nahajajočlh motorjev Je najboljši dokaz njihove kakovosti. Razven strojev na nafto, imamo v zalogi tudi motorje na benzin, svetilni plin a motorje za čolne. Vsa pojasnila daje tvrdka EMflMCJEL IM OSKflR KRfiUS TBST, ulica S. Nlcolo U. 2. Specijelna tvrdka za napravo mlinov, gospodarskih uprav, opekaien, mizareo, kovafaic, mehaničnih delavnic in električne napeljave. — Ponudbe, načrti Ia opisi rastonj In franka. HHHBBBH Veliko skladišče moških in deških oblek eno ah dve predstavi v letu, zdaj tu, zdaj tam, parkrat celo v tržaških gledališčih. Igrale so se tedaj večinoma burke, zdaj boljše, zdaj slabše, kakršni so pač bili diletantje, a slišati je bilo že tedaj več- lišče, da bi mu le oder in da bi toda malo izkušen sin mesteca Žuga v Švici; tak pride v P«riz, ki je že ves prepojen z idejami revolucije. Vrtoglavi svobodomiselni nauki zamamijo tudi njegovo , , x , , . , - , . srce in ga spravijo v nasprotje s starim krat: nase ljudstvo ima smisla za gleda- Telikim %odpAkom Kevserjem, ki je glavni mu le mogli postaviti stalen in D8jstroŽji zastopnik konservativnih na- mu mogli nuditi pogostih zorov. v tem je utemeljen tudi konflikt predstav srca Zakaj doma v Zugu si je Damian In koLko lepih drznih sanj se je sa- obetal Z7estobo z Veroniko, edino hčerjo njalo, ko se je zidal nas .Narodni dom« ! Keyserjevo. Dogodki revolucije se pa tako •oHko n^em 0ZirU 56 Je 0 VanJ t0* 0d»rE0 odigravajo, voditelji kažejo toliko tonuo naa. nagrše sebičnosti in podlosti, da se mladi «t«J? cn IT °df^-J?red- oficir kmalu strežne in po s.ojih osebnih stave so se vršile cesče; gledališkega __ r J občinstva je bilo čedalje več in začutila — se je potreba po pravih igralcih, ki bi nastopali vsaj v glavnih ulogah. Dobili smo tudi te, izprva le kot goste, in ob takih prilikah je bila naša dvorana več-j krat premajhna. Storil se je še korak daije in z veli-' kimi žrtvami smo obdržali nekatere teh; gostov pri nas ; toda glej ; čim je prej ' Krasna pozlačena preci-rna ura na sidro toliko slavljen igralec ali igralka postal! z Yrižico- D*tančno idoča s triJotEim jamstvom . , „ x 1 ° , modema svilena kravata za ffopptde, 3 V~m. nail sunen, zaceie so se o njem Kritike, ob-j žepnih robcev, 1 kras. gosp. pr&tar. s pon<.r, t.ui-činstvo se je ohlajalo in ohlajalo; igralci , nom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška ne-so se menjavali in menjavali, ono občin-ivost* 1 Par doilbie zKtih mansemih gumbov stvo, ki je nekdaj kazalo, da ima smisla' ?atentlrano-2aP°no'1 toesno toalftno zrcal°' za gledališče, se je od Trst ulica Scor-zeria ši 4 vogal isHse Arcata Bogata izber paletot in ranglana v modernih barvah od K 25 naprej. Moške in deske obleke modernega kroja in nove risbe od K 18*— naprej. — Otroške oblečice iz sukna, vseh oblik od K 6*— naprej. — Moške lilaČe od K 5-— naprej, NB. Prodajalna ni luksarijozna in radi tega prodaja po zelo zmernih cenah. VeliKo iznenađenje! Nikdtr v življenju tika priiika i 6 njega oddaljevalo, ! šeče toaletno milo, 1 najfJn. užigalo. 1 krasen ali bnm z najlepšimi >iiJtami sveta, H šaljivi predi^ti, velika \es.elost za stare in mla^e, 20 touja t--.v korespondem*uih predir;etri (Stritar). — Da me iju&Jš. d;sie lepo (Dmperojan). — Da-k ica cvetoča. — Na te ssomfn m s siii bridko da vzdihujem (Pavlina Pa|k). — | Solze utri si s tožn ga očesa (Pavlina j — Kedar žieijenia truden (Qi$!rln) j — Odihne iice trptk mi usmev. (G^strin) ! — Ne upiraj v me pogleda, tuje lemlje1 fep3 hči (Oestrirt) — Bog te žl?i, ljubi brai (Stritar). — L'ubezni ci em nikdar ti razkril. (G ostrin). — Na vročem vzglavji, vroča glava (Stritar). — Eiktat samo ns| ti še zrem v očesa temnega globino (Geslr n) — Vzvlhrale so burje čez širco rav*n (GiSt'ij)- — Bratje v kcio se vstopimo (G egorčič). — Če treba lulrl mi oliti je (Gestrfn). — Ecce dclcr J (Gestrin). — Počivaj sladko v zemlji hladni (Gestrin) — Mene poijubuj ljubi,enka (Fiegarič). — Taj beli obrazek, te temne oči! — Ko te za gledalo oko, zadet sem suženj zgrud i se pred tabo. — B-atje zdaj je zgoden čas. I d i se veselimo (F:eg-rič) — O daj, o dat | se mi vbjeii I — Gl i j, kozarci so na liti 1 S^ava vinu! — BjčI, šumi va! sovraštva (Fiegarič), — Oio ti črno piameneče (Zupančič). — Najnovejša v^tasba je: Plavo-la^kil Poslovenjene besede Hjraceve, sta-j rori;nskeq;a dvornega ne*ri?a A vgu šteje ve J dobe (65 do 8 pred fer. r.) in sicer: 0 noričica kdo ve ti Za bodočnosti temo ? Zvezdostavec sve pove ti, Kdaj se ure izteko. Zvesto v 'aj se v potrpljenje, Nosi, k- r ti da n' bo ; Pa nuj dolgo je življenje, Ali kratek dan samo, Trg-aj rože ko si v cvetju, P Ido Čašo vina daj ! 1 jub va se v raladoletju, Le sedanjost je tvoj maj ! S. epa upanje nas vodi, Srtča kar čez noč zbeži, Le sladak treaotek bodi: Prava svrha naših dni! Vaupotič slavi na Dunaju tudi med pr?Im! u netnki aa citrah; od'ikivan Je po i cesa.iu F. J. Z3 nidvojvodinji Mariji Valeriji posrečeni) skladbo z dragocenim brilantnimj piistinom. ■ Slučaino ce slo: st.: vsedijaška počitniška akcija; 370 K 35 st.: dobiček dne 12. novembra 1913. na Dunaju prirejenega koncerta ; 130 K : dobiček novomeške akad. veselice; 100 K: neimenovan dunajski dobrotnik društva ; 35 K: Mestno županstvo v Novem-mestu; po 20 K: Th. dr. Jos. A. Ujčič, c. in kr. dvorni kaplan na Dunaju, in okrajna posojilnica v Ljutomeru; po 10 K: dr. Kari Podgornik, odv. in dež. posl. v Gorici, dr. Kari Šavnik, c. kr. višji f Corso, Capo Piazza štev. 2, . JLlSb (palača Modello). Sprejemajo se vsaka popravila preprog in stara preproge se zamenjavajo. še dortavimo Vaupotlče?o Po konci glavo Pa čisto vest; V veselji sem struman Ia v žalosti zvest — Podpornemu društvu za slov. vi-eokošolce na Dunaju so v času od 1. okt. do 28. novembra t. 1. vposlali: 2414 K 36 KABARET MAX!M Ravnatelj-lastnik K. MAUR1CE Pri glasovirju F. LEOPOLDI. Režiser BARKAV SPORED OD I. DO 15. DECEMBRA 1913. Betiy Brandt Bubreta. Cocco M-gnon plesalka Lade IVerza internacij ona lna pevka. Thea Blaadbe subretna pevka. Anitta Gftater subreta. Kudoil' Biiiolli komik. Erna Helrn op?retnp pevka Karel Stnger buirj. K«lly de Se^-ltto a breta. Gior^Ina CaTr italijanska pevka. Esmeraldrt Kab'nl italijanska zvezda Mitzl Slatka I PRIĆETEK TOČNO OB 9 URI ZVEČER. — KONS C ? ? KAJ JE PRALNA VESELICA? imiiiuiimmiiiimiiiffliimiinim To jc tisti veseli dan, kadar se snaži perilo s Schichlovim milom, znamka "Jelen". Perilo postaja očividno čisto. V kratkem času, med prepevanjem in smehom, je izvršeno vse delo. V vsakem kosu Sdiichtovega mila je skrii palček, ki skrbi za to, da perici ni treba toliko drgati. Perilo ostane vsled tega dolgo časa kot novo in se ne raztrga tako hitro, kakor če se pere Z navadnim milom, katerega pralna moč se mora nadomestiti • silnejšim obdelovanjem perila« Stran XII. „EDINOST11 5t. 238 V Trstu, dne 7. decembra 1913 PEKI! Kupujte kvas M. GODINA izdelan iz pristnega žitnega špirita. - Telefon št. 99, Trst - Piazza Giambatista Vico Štev, 7 - Trst Tržaška mala kronika. Trat, 6. decembra. inrenćanca, da se j u t r i, v poncdeijeK, oo 3'30 popoldne ponovi opereta „CIGAN BARONK Tatvina na ladji. Aretiran Je bil mor- z Oržehkim v naslovni ulog?. Tako bo nar parnika Avstro-Araerikane „Atfce", neki moglo tudi popoldansko obč-astro čuii cd Kristijan Glevnens, ker |e ca parniku ukra- Učnega tenorista Orže'skfga. del busolo ia še razne druge stvar?. i Jutri zvečer, ob 8.15 pn se uprizori Neznani tatovi, so vdrli v stanovanfe krepka drama slavnega italijanskega pisatelja rodbine Thallerjeve, ki stanuje v ulici Ra-Traverse faela Zovenzonlja št. 1, ko ni bilo nikogar »SVATBENO POTO VANJE", doma, in so pokradli raznega perila v vred- j Traversa 5pada v ,„,0 onjh lt:!f,an5kih nosti nad » o kron. Tatvino |e oškodovanec pIsateIJev. kaferih ime {e zaslovelo tudi *z naznanil policiji. ven me a n|egove domovine. V tej drami Blaznik na ladji. Na pamlk Avstro- razpravlja aktualno vprašanje o čisfcsii za-Araerikaoe, „Lavra", ki |e zasidran v stan fc0na. S svojo sijajno tehniko In močnimi prosti lukl, Je prišel včeraj popoldne neki dramskimi akcent! Opravi ta drama gotovo človek z nožem v roki, ki je na vsak nsčin enega najza^lmivelših večerov v našem glc-hotei napasti zdaj tega zdaj onega izmed dališču. Ijudf, ki so se nahajali na ladji. Le z naj-, * večjo težavo so «asiiniku ta*« nož iz rok ! vstopnice in sedeži*io v razprodaji pri I oa 'so ^a^^mal^iz^o'nali da ere z^blaz- *Jnevn® S^dališki blagajni v .Naroinem pa so prav Kmaiu izpoznau, aa gre za oiaz- (glavni vhod). Društvene vesti. cika, in so poklicali Trevess, ki ga je cd peljal v opazovalnico. Javna nasiistva. Danes dopoldne {e! 24letni Ivan Terzon, ki sianuje v ulici Evan- j Miklavžev večer, ki ga priredi vese gelista Torrlcellija, kakor divji razsajal po odsek Trgov. Izobr. društva v pende-ullci. Ko ga je itražsik opominjal, ni vie |jefe dne 8. t. m., bo kakor vsako leto tudi izdalo nič, a ko mu je napovedal aretacijo, letos animirana družinska prfndtev. se mu |e tako ustavljal, da je stražnik mo- j ZaČ£tek ob ? z?ečer Darove koIkovace ral potegnili sabljo iz nožnic V tem pa, ko?, aarcdn,ra koikom> spre|ema shlga v dru-se je Terzon ruval a stražnikom, e prišel $tvenih p?05t0rlbt ulfca S. Ffsncesco št. 2 zraven tudi neki Rudolf Turkovlč, ki [e j nad r - * skušal svo|ega prijatelja Terzona iztrgati ' . .. .. , ,t stražniku iz rok = Seie ko je prišel n Zadruga opravičenih posestnikov v stražniku na pomoč njegov tovariš, se jima Bazovici ima dne 8. i. m. v prostorih je posrečilo/ oba razgrajača spraviti v! .Koa.umotga društva- svoj reani občni zaDor zbor. Začetek popcldne iakej po bsgoslo7U. — Anton Zornada, star 31 let, de- Na obiSo "de!ežbo vabi pedsedstvo. lavec, stanujoč pri S*. Ivanu, je bil včera|! Mi k lav Te v večer Slo anske Čitalnica, aretiran v stari prosti lukl, ker |e v prepiru ki se danes, v nedeljo popoldne v vseh grozil mornarju MIlanu Gostlču, da ga društvenih prostorih, je |ako »ferbeo rireiea u5jie Namenjen je v prvi vrsti seveda n&ši d. ci — Na ovadbo IzvošČka Avgusta Bar- in v tem zmislu Je sestavljen tudi program, tolomeija je bil aretiran nlegov uslužbenec Proizvajalo se bo marljonetno gledališče, re-Ludovik Mosangin*, star 27 let, rodom iz citirale se bodo lepe pravljice, ki Jih bodo Vidma, ker mu je grozil s smrtjo, ko »ta se nazorno dcpoln|tvale velike skiopt:čne po sprla pri delu. dibe po originalih krasnih pravl.tčnih si kah — Ivan Avbelj, star 27 let, rodom iz francoskega mojstra Doreja, ki slo j z&rad» LJubljane, stanujoč v ul. Rbcrgo št. 3, se te svo]e umetnosti po ctlem sveli*. Kocčlo je danes ponoči v ul. Sv. Filipa spri z ne nastopi še Miklavž v velikem spremstvu, kim Stankom Kvetovičem, mornarjtm, ro i tato se bo vršilo obdarovanje otrLk. Darovi djm iz Dalmacije, in mu je grozil, da ga naj se pt ine sejo kolikor mogoče kratiu v zakolje. Ranil ga je tudi na licu, da je Kve- društvo, debro zaviti In opremljeni z na*-lo-tovič moral iskati pomoči na rešilni po- vom ter se iiroče tam slugi. D* bo desti zabave tudi za odrastle, je urcljl o. — Ta Krsto Ollvari, star 20 iet, rodom ?z otrcšža prireditev pri ne ob 3 popoldne. Solusa, mornar na parniku „Atlanta", je Rž prispevek znaša za odrastle po 1 bil snoči aretiran ker je nekega Ivana Lo krono, za rodbino trez ozira na število čie-vinka udaril po glavi in ga precej tež*o nov po 3 K. _ Loterijske Številke, izžrebaae dne e.! %r. delavska organizacija decembra: Dunaj 60 8 52 44 43 Slovensko gledališče v Trstu. Podružnica NDO v Voloskem Opatiji priti di v torek, 9 t. ni ob 9 zvečer >e.i* zaupnišai shod v „Narodnem donu*, na kaieregi so pozlati tsi člariin s^iriš'jeoikii podružn ce. Govoril bo strokovni tajaikj Mre k it Trsta. | Opoiarjamo vnovič naše občinstvo, da Godci NDO so povabljeni za danes, se današnja popoldanska kronska predstava, y nede )ot ob 11 d poldne v piostore NDO klasična Shakespeare,eva drama ui. sv. Frančiška št. 2, kjer se vrši zeio „OTELLO* Važao posvetovanje, začne točno ob 3 30 popoldne. V tej trzge- Sestanek za služkinje priredi ženska dijl, ki je bila ena najbol;ših v našem gt< krt.gi, st so prej Dasi je to gostovanje zvezano z zrat- pr^dajcll zrn:e ; prazcJmi tokom*, so iače.> nimi stroški, vendar *e cene n'so povišale, gledal za blagom In kupu a«i. To je p >vlo , G.spe d Orželski |e opetovalo in z velikim za povišanje cea. S teai pa še ni lečeco, Uipehtm pel v L!ubl|ani „Cigana bćrora*. da se ta pov^nja ne bodo držola, aH dc Sicer pa je naš slavni go« "»T»Jsolldn. wfllla Citta di Lioneu# Trst, Piazza della Borsa 3. 5000 met. japonske svilenine v najlep-ili barvali, visoke 60 cent po in 9S vinarjev meter. >Ta stotine svilenih in baržunastlh odrezkov po nizkih cenah. vadlu v Pragi |e pel „Lotien^-ina" z velik m uspehom, htotako „Tantii ame ja", wDall bor|a", .Fausta" in druge velike operne partije. BI |e Član zag>ebike opere, varšavske in ljubljanske Srbski kralj |e odlikoval Oržeiskega z redom; Sv. Save. Daoes stcjl on na višku Svcie umetnosti in bo gotovo nudil nažkrou ob-j činst u izrednega umetniškega užlika. Začetek ob 8 15. Predstava je v abonementu. _ D j tudi popoldanskemu občinstvu, ki ne m *e obiskovati večernih predstav, kakor tudf našim oblskova'cem Iz ok 1 ce, ponu dimo ta iztfdni umetništci u5Itek. |e od'f tCh HIN KOSIČ naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl v Trstu, v ul. Carradori štev. 15 (pod svojim hotelom) GOSTILNO-BUFFET 1 kjer toči raznovrstno vino belo in črno ter Dreherjevo pivo prve vrste. Kuhinja preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem času. Priporoča se za obilen obisk LAS I NI k. d=b več Dlt g t na t g. se toao kurzl gotovu d žb i v Is ko. S 1 take razmere ser o že do-ži eli, tore; to ni Bova pifiiazen Pač pa [e t eba c meniti da se v koktm primac|kt vanju 1 na pač ne bo rao^lu govorit, ker cenitve ŠTAJERSKO SLIVO¥KO tropinovec, brinjev©c, vse vrsto likerjev ter MEDICINALNA ŽGANJA in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje* žganje iz šipicovih jagod priporoča ]■ £ I E113 1 ežina žganjarna v Celju lastnik Kober! DichI Celjc MARTIN DOVGAw Trst, uilea ^iniia 86. trgovino iestvin in kolo- fr^^^p^j^^^o^v^^rr Priporoča cenj. občinsivu svojo n^ ^ nii-alnon < h^oniJ vr8te- - ^rodajs Yr a ca fl-obr , . novo prevzeto in že £0 let obstoječo Usdua, V Trstu, dne 7. cUcembra 1913 .EDINOST" St. 338 Stran XHI celo v te take- BRZOJAVNE VESTI. Ožja volitev v Ljubljani. LJUBLJANA 6. (liv.) Dane s se je vršila ožja deželnozbor&ka volitev za ljubljanski mandat splošne ku rije Oddanih /e bilo 4759 veljavnih glasov; od teh jih je tiobil kandi* dat narodne-napredne stranke Josip Tnrk 3079, kandidat S. L. S. Ivan Kregar pa 1860 glasov. Izvoljen je torej Josip Tnrk. Setlae vendar niso bile tako neugodne, ara- vorov nekaterih učiteljev o Sovendh In Slo-r as so se glasile p ecej dobro. vaoih in zasraeh tega „blndtšarskega \ud Pšenica. Za dobro, promptno blago 8tva", ne ve za tajie takozvane „Smdenten mlini radi plačalo z htevane cene. Srednja verbindunge", pri katerih *e popilo ce,I in slaba pšenic« se siCir tudi d žiti cene, sodi oba na čast Oermaniji in se s&blja * a kemum lahke pšenice re mara in zato bi proslavo Biga voj.ke. Da, Še \eč, se prč l^hko dobila kak vinar ceneje. člani učiteljskega osobja so vp!efeci Rž ima Jako malo kupcev. zadeve k tem, da molče pripuščajo O vas, ogrski, je zopet dražji od če- življenje di|akov. Ni čuda potem, da Je ce Šfcega Proda se pa jako težko, posebno pa losško učiteljišče na tako slabem ghsu! siabse kakovosti. Teh je dovolj na trgu. Smoter je le vcepl|e*ao!e nemškega miSijen|a Koruza. Skrega blaga ni več v za- Kdor je dosti napthijen tega duha — ta bc logah in če se še naUsJa kje kak ostanek, pravi učitelj ljud t'?. Gor;e pn pridnemu, se zahtevajo zanl vifcje cene. Novo blago mirnemu slovenskemu di^kul On je potuh gre vs'ed v'išjlh etn, pa tudi zaradi ntž in hiravte, na katerega treba strogo vlažnega vremena. Novo koruzo bi b la mo- paziti. Trikrat go^e pa tistemu, ki bi st ^oče brez nevarnosti nakladati, ako bi bilo drznil priti, ka*or njego/ scšolec Nemec, vrerre suho in razb, ali vsaj suho. Ku ic\ s trakom ali znakom v Šol ko sobo. Takoj stlre sk'epe za argentinsko koruto stomirajo. prihaja fcartn. Torej d7cjca mera. Kar fe Muka. Mil u v tera tednu nbo zvišali pri Nemcu hvalevredno — Je pri Slovercu Cin, pač pa trdno drže cene prejšnjega tedna prestopek. Tedaj imsjo hitro pri rokah tako za Dele vrste. Temna račka pa ne gre iz rok imenovani „statui". ia m ini bo tudi cene znižali. R zmere na celovškem učiteljišču so Otrobi. Za itmanie za ta predmet se SD*ch take, da bo treba še večkrat baviti se je 'zgubilo, vendar so ostale cene rei:pre- žajiiti Za daješ dovolj, menjene. Konsura [e v spleš lem manjši kot je bit diu^a leta, zato je danes Jako težko j prodati otrobe. Kava Razna porcčiia pravilo, da argentinski vladi zopet sk^če po glavi misel valorizacije. B^Jt je na;eia ali se še p: gaja za p>scj«lo prtcej miiipnov za le svthe. Nastopila bi pa s svojo akcijo s prihodnjo letin \ katera je glasom poročil trpela v oreteklih mesecih V preiš ilem tednu so znašali braziiijsfci davozi 383 000 bal, a lanjsko leto pa v tistem času 245 000 bal OJ začetka *ez'!e pa do danes ae ie dovozilo 3 980 000 bal, a lanjsko leto 7 690 000 bal. Tržaški trg nam je sicer preskrotl te- Zakonska predloga o železničarski prag kom U dna izpremembe v kurz'h, teda matiki ¥ ogrski zbornici. J ončno je ostala cena vkljub vsem Upre-j _ _ ^_ _ . ~ , , m era Dr m na isti višini. Pač pa so nekatere« BUDIMPEŠTA 6. (Kor.) Trgovinskimi-J.ne rsle nekoliko draž|e. Jnlrter Hdikacy« Je predloži j danes zakonsko Sladkor. Rcfnada je brez zanimanja. 1 osnovo o no<) zelezniški pragmatik!, finančni Sfrovi sladkor ima meJlo tendenco. Tržašsi mmister pa načrt o podaljšanju 1. 1906 efcscort je baje boljši. Hrvatsko sklenjene finančne pogoobe. Usnje. Kartel je z ozirom na sirovinski Glede nove železntčarske pragmatike Irg znižal cene srednjih in težjih vrst usn|ii Izj^a vladno poročilo : za 15 do 20 kron. danega DaČ,rtaj£ Petrolei. Pravijo, da sta si zopet na Hrvaškem 1. 1907 skočili v lase d*e veliki z*tz\ Baje se zo i piagmatike, preneha. Da doseže ta namen, pet bo[u]eta Standard Od Company \n pa ne vsebuje predioga nikskih določb g'eae Shell Compar v, vendar cen petroleja do j jezikovnega znanja. Z ozirom na dejstvo, sedaj še ni *oiza|a ne ena in ne druga i da javno mnenje na Hr/atskera a^onorani družoa N* Ruskem in tudi v Avstriji je: zakonski člen iz I. 1869 drugače interpretira cena petroiela oadla. Pri nas so to poskrbele] kakor Ogrska, se prepusti odločitev v tem nekatere rafinerije, katerim se je zdel kartel I vprašanju eventualnemu sporazumu. V ze biizu in zato so' hotele povečati svoj konsum j lezniško sinžbo se smejo sprejet' le one in s tem si seveda tudi priboriti večji kon osebe, ki so zmežae ogrskega Jezika, toda tin ent. Na Ruskem pa je cena sama po1 z ozirom na razmere na Hrvatskem določa srb. padla. Štrajk je orinesel iako visoke \ zakon na drugI strani, da se smejo sprejeti cene in te so seveda sedal po dokončanem; oni, ki so pristojni v kako občino na Hj-š+rajku pad!e. j vatskem ali Slavoniji, tudi v tem slučaju, če "" Špirit. Karte! se pritožuje zaradi slabe! so zmožni samo hrvatskega jezika. Oni aa-letiae krompirja na Ogrskem in oravi, da se; stavijenci, ki odrejajo odredbe, ozirema ki tej panogi industrije letos slabo godi. To Je i ji« Je poverjena sestava službenih poročil, oripravljanje poti za zvišanje cen. j moralo biti zmožni ogrskegi jezika v be- ' Kartel tovaren obuval se bliža. Baje' so že tako daleč, da v kratkem sestavi oj^ morajo biti na Hrvaškem oni na^v tri odseke in s!«r, avstrijskega, češkega ln\^c\t WP^ o vdoHo z občiasWonif r grškega, ki preskrbe potrebne predpriprave. zmoznl tudi hrvatskega Jezika. Na|pre| ustanove kondicijski kartel, potem! Gališki deželni zbor. mislijo napraviti pisarno za skupni inkaso. LVOV 5. (Izv.) Volilno-reformni cdsek Zatem bi sledilo kontingentiranje. Podražiti! deželnega zbora je zboroval d^nes ves dan hočejo na vsak načia obuvala. Morda do- ja re§,j fe vse predloge vladnega načrta, živimo še, da se kirtelfra|o tudi čevljarji in giecje katerih so se Poljaki in Rusbi že skenejo, da tovarniških čevljev ne bodo pcprej sporazumel!. Nekatere točke so bile Glavni namen zada nemir, ki je nastal vsltd uvedbe službene popravljali. Železo. N.mika podjetja so že začela dišati cene železa. Avstri;ski kartel je jako tih, in je skoraj neverjetno, da se nI še oglasil s kakim povišanjem. Terminski kurzi na budimpeštanski borzi od 1. do 6. decembra 1913. 1. 2. 3. 4. 5. 6. Pšenica za april 11*41 11-47 11-50 1148 11-52 11-47 Pšenica za maj 11.43 1147 1149 11*52 11*53 1149 , Izločene in odkazane pododseku, posebno § 5 o vprašanju dcželnoodbornlških mest in § 71 o uvedbi nove kurije za srednje posestvo. Srbski generalni konzul v Valonl. BELGRAD 6. (liv) Srbska vlada odpošlje te dal v Valono iirednega diptoma-tičnega ziistopnika, ki bo takoj po konstituciji albanske države imeuovaa za generalnega konzula. Za to misijo !e izbran Rž za april O res za april .Koraza za maj 8-72 7-46 G*41 8-79 7-58 6-47 5-75 7-49 6-44 8-78 7-5i G-48 8-77 7*53 6 51 8 74 i bivši general ii Druge slovenske dežele. konzul v SkopIJu, G*vri 7 5i i lovlč. 6 46 « Princ W2ed — knez Albanije. DUNAJ 6. (Itv). „Poliiische Korrespcn-deiu" poroča iz Berlina: Poslaniki vele XT . . * .r x. o, i vlasti v Berlinu so zaprosili državnega taj - Nemika vzgoja. Iz Koroške: Slu- n,ka , jag0wa, naj sporoči princu Wiedu, čaino sem bil šc« po Schulhausgasse- v j da ^ ' 6že vse' velevlasti določile za C 13.CU mimo He«m fur Lehramtszoglinge«. kaeza libanije. Dtžavni tajnik Je obvestil o oknu sobe (v pritličju), v materi studiralo. % ,nca pjsn:eaim potom, ker se ta čas ačiteijšiniki čez dan, leze Freie Stimmen- . e D^haja /Berlinu. N=kaj dijakov hodi po sobi sem in tja. Eden1 . 4 sedi za mizo in čita list (kakor v kavarni), Jean Dupuy odklonil sestavo kabineta ki mu pa nisem mogel citati naslova. Ali se J PARIZ 6. (Kor.) Senator Jeaa Dupuy je pjtera čuditi, če Je potem novopečeni |e odklonil ponudbo glede sestave novega učitelj najljutejšl in najzagrizenejši agitator kabineta, za nemškutarstvo in da mu posta|ata šola; ' Savernska afera, in pouK deveta briga. Treba samo pogledati j DC,DI IVT „ /tr x ... v ie učilnice! Seveda, inspekcijski protokoli JER>IN, 6 (Kor.) Tagliche Ruadichau so vstle| na wo d 1 i č n o". : poroča, da je ce.ar Viljem v Donaueschin »Was elo Hav'chen werd«iwlll, kiiimmt 8eau d|Ž3vnega kancelarja popol- s!ch bei Ze^ten^. Že kot di|ak se iora na- nega zaupanja. V poučenih krogih se zatrjuje srkati iz wFr. Stlmmen- tiste nemške srditosti da itid? kratkem J**™?:*** in cestrpaosti proti vsemu, kar Je sloven- n"n£D 1 avfl0i"' da ^'va državni kancelar škrga, ter se na vzeti ljubezni do vsenemStva, P^ «sar|u popolno zaupanje. N^ prihodnji do nemškega .Reicha" - in do „alldeutsche sel[ d/flfV?ega^0ra « b° debata 0 53 Idee-, ki Le pozna političnih mej in ne vernikih dogedkih nadaljevala.__ ćrnožoltih stebrov I Res, „Frele Stiramen" so pravi kruh za dijašt/o ia pravi list za Restavracija .Aurora" je vsaki večer dij ške dome 1 Ia šolske oblasti in prefekt dobro obiskana, kar je najboljše priznanje uč t 1 skega d;ma — molčijo — da, celo renomiranemu srbsko - madžarskemu cigan- radi vidijo take polave ter jih še celo pov- skemu orkestru pod spretnim vodstvom zroluje|o! Kaj brigajo deželni šolski svet Stanka Radosavljeviča. Vrhu izbranega glas- „š:,tijtiu učiteljišča! Ne vidi nemških trakov benega sporeda pojejo se najiepše narodne na dijakh učiteljišča, ne al ši zaničllivih go- pesmi. Trgovinski kažipot Trsta (Guida Com-merciale di Triest ). Pod tem naslovom je izdala tvrdka Pozzetto & Co. ukusno vezan kažipot za leto 1914, ki bo gotovo dobrodošel vsakemu trgovcu. Prvi del nam slika zgodovino trgovine in obrtnije Trsta od 1. 1382 do odpretja bohinjske železnice; nadalje najdemo predpise glede zadrug z omejenim poroštvom, menjično pravo, zavarovanje proti nezgodam na delu, zavarovanje privatnih uradnikov itd. Temu sledi izvleček zakonika obrtnega sodišča. Drugi del vsebuje javne urade, paro-plovne družbe, zavarovalnine, privatne šole itd. tretji in četrti del naslovi trgovcev in obrtnikov, peti del pa priporočljive naslove, trgovine in obrtnije, alfabetičen imenik in koledar za leto 1914. — Cena kažipotu je kron 6*—. Lepa mebliraca sobica se odda tak j. Belved-re 33, II. nad . ?rata 12. 2926 HALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stotink. aaaaaa Ženske moderce 6 kron naprei razpolaga Ana F a b r e 11 o, izdelcvateljica modercev, ul Acquedctto §tv. 4. - Izdeluje tudi moderce po meri od kron 20 naprej_2879 ▼ vsakem znesku, t« poreki ali tu
  • zpo ago Za obilni obisk se pripo roča vrditelj Valentin Piri h_2890 Pnnlicnn ti to *efošk in bele vrste se vdobč UD|lljl3llC |I Id pri Tavčarju v Krepljah, poŠta Dutovlje pol ore rddaljeno od postaje Repen-thbor ali lJutovlje-Skopo._ 2894 Velika, lepa njiva je na prodaj v DEKANIH pri KOPRU (iBtra). — Njiva obsega kreg 4C00 m3, je deloma b tram i ob&ajena i hj a krasno, popolnoma ravno lego ob cesti in bi bila jako primerna za zgradbo vile ali kmečkega doma. Znmlja plodovita in za vsakoršen sadež. Vt da bi Be dobila na cestu, kamen v neposredni bližini. — Njiva Be odda ev ntuelno tudi v najem. Vp ašati je \ gostilni ge. ANTONIJE GRIŽON pri D. KANIH. 2895 Sobica meblovana se odda 57. III., desno. u'ici Belvedere 2900 sedaj gostilniški prostori, se odda takoj v podnajem. — Vprašati v gosti ni NDO. ulica Carradori.__2905 Skladišče, krasna, moderna, se proda za K 295*—. bivalni stroj za vezanje, polovična cena, stolice iz pristnega ujnja po nizki ceni. Tr*t, uL Rapicio 8, L, de^no. 2927 Spalna soba Gospodična išče službe kot prodajalka. Ul. Conti štev. 40 tobakarna. (2912 Slovenska drižina Ssn Lorenzo Štv. 10, vrata III., 12. odda sobo gospodu. Ulica Tor 2911 i7liriRfl mladenič iz Bolgarske išče delo kot PlUrjUII gofer, elektrotehnik, maš'nist ali slično Ima dobra spričevala. Prijazne ponudbe pod Velko Petrof na Inae/atni oddelek Edinosti. 2695 v ulici Nuova 45, I. nadstropje. Ukusno prirejeni klobuki. Izbera Najnižje cene. 2950 sobica mladeniču. Ulica della Guar-dia 27. IV., levo._2944 za eno zakonsko spalno sot>o prodaja Ivan Ščuka, mizar v ulici San Cilino 533, Trc kad, nd^akoT, lo^ftt, rtsSet, sit v> iovntuih koše? fa mete! tei smsgc » to t trota epada- M jočih pradmetoT.— ftav?«« irnfcinjskt; po«cdo vaške vtsm* bodi od pesec-fcsra, si cilj s sraRšin, ksslterja ali cinkaj nadalj* peoeasasai* - - " kiv " Ui 8tftk.i3co coaodo u viao. listke ina. — 2« g^atilničurje pip.; kiog^js. smbfi^iori) Unlv Dr. Makso Barn Ermannc Schultze. i. tehnik Tr®t alka Csserms* Ste*. 17. & udu Fostibsi zavod 7,3 umotnc jcm brsj tisi' plošče. Plombiranje z zlatom, olatiaoss v !>oircelar>om Vsa dela brez bolečin. !Ira\-sanje krivo ra&tečih zob. Zcaer»»? CftTv Sprejema od q do i b? od j do 4 Tehnična poslovnica msssm Trst, | (prej Schnabi & Co. Succ) j Tsiisvm afi?!2vrttneff§ eetrj« a« b.ada, pil«, opijal plia l* nettrji tt «afti. »a wDieseift stoječa in ^istjrrjjb«. Lok«?B!obSie Pr.vr*majo ćUlo 5jidtistff!jad»ih tovar« kakor: l ze »oka, s tre J? z« proixvajenjs citat, tevarai Icdm, »troji z* kssMofcss, «tro.r i is tovara« bs atroii is amsieisaiijs w flSlZATtkS Obrt, o«ntrab»« kur]»t4»Tc stroj) l an dsK blj.Bj® rnail^ne^s blaga. konsv*n« tovara, itd. NamaiSsni. eai »lektriČSS razv«tl|0v« i* preno. mo8i, El*ktxidaa ▼»dlfral* ZS l Mfb« (Llft) eisteua P«dretti5 kako? tudi vadijala u blago. Stroji »s kov&ika ta 4nsf» j obrte. tr&nssi&fs. Seaalk. i» c^vl vaakt vrati. Skladi i tk vaakovratnih tahaiJaili potr.bS5ia. Vaakovratit 1* | stroji u poijodeiitvo ie preže si nro. Olj«, saasiii, pip« gAuduro" atjboiji ia aajooa.jSl pokrov hii. | — — _ Prora*««! 1» — —' IVeffel Trst, vla ciusfipps Caprin IG (pri Sv Jakobu) jnporoča cenienenru občinstvu syojo zn.ino mirodilitieo. prodaja se vsakovrstna mirodije in dru^o. 5ipe( barve, kisline in profumerije. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne Gostilna Max Trat, vla Potroato (pri nov. trgu). Tod c Istrsko in domače 5ra? in vino kra&kl ter.:; vfpavs o vino ia Dreherje.o pivo To6 o jo tudi vaakovrjtni likeri in igauje ter \ avt. ^ukinja vedno pripravljena s gcri mi ia mrzlim^ J« cLl. Mm Bisin i? sina ■ d o-irok® m . Trst, u\\® H^ORnlno S. Popoln« Bobe, tek, fina, soBana, pectaa. do bi o isdelaB«. ftvmr, biml rao« tei j/ Maemc pohiiiT., ft* Usao; Drahii ftrojl, atuuka mr% attk* o^tsdvla. m»Duf Wago. - Zi Tržaška niiifiiien reglstrovana zaciruo^. z <-me|onim poroštvom. Trst, pinz^a Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — ah>d pa glavnih stop^Jicani ?, PoStro hranilnlčni račun 16 ooa, PesojSla daje na vknjižbo, na menice. & na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ^ f Eskc£iYi|?iuj** trgovske f^e^ice« Hranilne vi^ge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po ^^ 4 14 |o ""^fel VečjR stalne viope in v«oge ns tbkočl račun po dogo »oru. Rentni davek plačnje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilce pušice). Telefon štov. 002, Ima varnostno celico (sala deposita) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanja vleg nad lO mlijonovj URADNE UFtE : od 9 do 12 dopoldne In od 3 do S popoldne Izplačuje 36 vsak delavnik ob u-&dnln urah. CENTRALA v -> pm&ni -- Ustanovljena 1. 1S68. 20 podružnic. 17 ekspozitur. Delniška glavnica: K 80;000.000 Rezervni in varnostni zaklad : K25,Q00.G80 , podružnica u crstu telefon : 2157- I078. GRADEŽ otvorjena v poletju kspoziture OPATIJA IZVRŠUJE VSE BANČNA IN MENJALNiČNE F03LE, = BORZNA NAROČILA- ========== VLOGE na knjižice Rentni dave* pladuje banka Iz svojega. Položnice brezpla&no na razpolago. N