NAŠA TBlBUiaA Zaslužki brez koristi za skupnost Primeri škodljivih kompenzacijskih poslov V izvozno-uvoznem poslovamju našiii go-spodarsikdii organizacij imam« razen dru-giik poslov tudi tako imenovane ikompein-zacije. Najbolj preprosto povedano so to zamenjare s kakšnim tujim podjetjem: blafro za bdago. Najipo^ostej e opravLjo po-sel iaJto, da eno izmed naših izvozniškiih podjetij izrozi za tuje podjetje določeno blaso ia da se z njim dogovori, kakšno blago naj uvozi v našo državo "kot proti-vrednost, v ikaikšniii količimaJi in za ka-tera naša podjetja. Nato obračuna -izvoz-uiško podjetje s ttistimi Bašioii .podjetji, ki so dobila iz te kompenzaciie UToženo blago. Koanpeaizacije so bi'le u^edene z določe-nim smotroni, t korist čiin širšejfa i.n čim us.pešnejšega razvoja zamenjave s tiujino in jih v načelu odobraTamo samo pod1 do-ločenimi poffoji, to je, če *e irvoz iin utoz v posame^nem primcru ne moreta rea.Iizri-rati ipo red.nd poti, če se s komipenracijaini šele Tivajajo trajnejš-i Kospodarski odnosi z neko državo, če so kotnipanzaci je določe-ne s pogodtbo z državo, v katero izvažamo, ali so sacer poffoi tudi za dTUffe posle, če ji'h lahiko opravimo pod posebno zadovo-iji-romi pogoji za našo državo io podobno. Priiner »Lignuuia« Gosipodarske orpajiizacije pa se ne drži-jo Tedino te-h načel v svojih kompenzacij-skih iposliJi. Včasdh opravljajo kompenza-cijske posle nefflede n-o. to, koliiko je ko-risuna za skupnost, izvaia.jo izd&lke, ki jih Ja.kko prodaino tudi t rednejn izvoz.u, in to v države, s katerimi je blagOTna zamenjava že tako razvita. 'Včasih pro-¦ dajo v koniipcnzaeiji blaffo tujenm kupcu še ceneje, kakor bi ga lahko prodali v redmeni izvozu itd. To bouio najlepže vi-d&li i.z nekaterih primerov, ki jih je ugo-iovila z.veziia dev.izna inspekcija. Podjetje sLisnum« iz Za^reba ie na ,pri-mer ižvoizilo v korapenzaciji v začetku la-n&keg-a ieta za 50 nuilijoniOT K.r rezaoega lesa. Kot protivrednost je dobi.lo avtomo-balske su.me za iovarno FAP v Priboju. >Lignum< je od FAP za ia iposel dobil 1 odstotek provizije. toda raz&n tejra mu lir iz komipenzaci je ni prodal po obračun-skeni tečaju 93 dinarjev za 100 lir. temveč je dohil 124 disiarjev za. 100 Ur. Tako je >Lj.g.niim« zaslužil ikot svojo normailno pro-vizijo pol mi>liijona, kot »postranski«: za-sliuiek ;pri tečaju dimaria do lire ipa 15 mi-lijonov. Kaj smo dobili s iem? Rezani les bi bili lahiko prodali tud/i v Tedniem izvoz.u, s to razliko. da omenjenilh 15 miilijonov ne bi dobil >Lipnum<:, temveč skiupnost, za iz-kuipičpik 50 milij-otnov lir pa bi ibi.Ii inrozili tisto, kar ie naiboli potrehno (to bi lahko bile tndii aTtomoibiiske ffame, aln pa tudii kakšni druffi i-zdeLki, ki so feorda še bolj potrebni). Upravni odbor »Interkomersa« vrača denar skupnosti Navedili 'bdnao še d"va primera, >ki sta sa delmo podobna, delno pa sta tudi različna. »Kemakaildja« iiz Za^reba je kupila od Belišča ta.nkiski ekstrakt, ga fovoziiila in uvozila v kompen,zaciji kemične ,prepa-rale za podfeitje >NeTa«. »Kemikaiija« je Belišču plačala ekstra;kt račutiajoč devize po obraoirtiskein te6aju. »Nevi« pa ie pro- dala devize za uvožene kemikalije zaMutao draije od obrafriiinskega lečaja. »Intepkomerst iz Um&ga je izrozil ope-ko in uvazil aTrtomabilske d«Le, bager in tovorno -voz.Ho. Opeke nd mosrel najti v bližiui, ker so bili pxesežki že zasedeni za. redni izvoz- Moral jo je aaknpiti ix oddaljeuiib. krajev in jo plačati moiogo draže, kakor je znašaila cena, po kateri jo je labko izrozil. imel je iz.arubo. To pa je nadoinastiil s tem, da je prodal uvoženo blago mnogo dražje, kakor jo je sam pla-čal, taJto da mu je še ostal zaslttžek aad 40 raiiijonov dio. Tako >Kemiikalijo< kakor »Interkomers« je deviz;na iiaspekcija opomnila, da sta. zaslužek nep.ravil.no pridobila s tem, da sta izkoristila razlike v tečaju ia da za-aliužek dejansko pripada skupnosri. Odgo-vx>ra pa sta ibil« doce>la raz,Lična V jKemikalijii je ena dzmed Todiinii. oseb od^ovorila, da so to »oisto trgovsJsi pcsli, ki se niJtogar ne tičejo<. V jlBterkraersu«: re tk> pripornbi deviz-neffa inspekitorja upravni odbor podjetja brez okleTO^aja sprejel sklep, da vplača vseh 40 milijonov zaslužka v skilad raz-liike v oani v mnenju, da tak zaslužek pri-pada skupnosti. " V ilntfrkomersu« je organ upraviljaaja v ipodjetju očitno opravil svojo dolžmost v pozitiTnem smislu, pa čeprav z določeno zamudo — po pripo.mbah inspekcije, in v tem i« temeljua razlika m<"d iem prime-rom in iprimerom >Kemiikalijei. Vl<^a organov upravljaaja v podjetjih in znnanjetrsovinske zbornice Objavili smo samo nekaj primerov ne-pravilinosti v kompenzacijskih izvozno-iiroznih ,pos.lih. Zal niso osamljpm. Take primere na.idc.mo v vseb. repu.blikah. ne-kateri med ejimi pa za-s^užijo še večjo kri ti ko. Toda že io je dovolj. da lahko vidomo, kako nam kompenzacije lahko namesio korisii priine^ejo škc»do, če so bili zane-rnarjeni splošni interesi, če se -teži ipo za-sluaku s špekuliranjein z dev^irn m teča-jem, naraesto da bi iskali naju?odnejle pi>sJe tako za pod.jetje kakor za gospodar-stTO »ploh. če .iz.važamo blaffo. ki ?a lahko brez težav prodamo tndi v rednem jzvozn, če -temu kupou nudimo celo u?odn«jše cen-e iim druffe posroje kakor v rw1inem iz-v bi bilo treba usm-eritn teke posle. da jih pri-dobi za dolcčena tržišča in dolo^^io vrsto blapra za zamen.iavo. da jih tn>e