leto LX1X Stev. 96 a
V Ljubljani, v petek, 2H. aprila 1941
PoHnlna plmtmaa * |ilnl«l
Oaa S din
Od L aov. dal)*
naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, sa inozemstvo 120 din.
Uredniitvot Kopitarjeva oL 6/HL TeL 40l«I do 40-06
SLOVENEC
Izhaja vsak dan ijntraj resen ponedeljka fa dneva po pramftm.
Cok. rs&i Ljubljano 6L 10.650 za nnrof. al no ln Stev. 10.849
ta inserate Oprava: Kopitar
Jeva ali ca 6 TeL 4041 do 404)5 Podroti Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice. Kranj, Novo mosta Trbovlje
Mussolinijevo dnevno povelje
Izraža večno hvaležnost italijanskega naroda junaškim borcem na Grškem
Nekje v Italiji, 24. aprila. Štefani, s. Po podpisu premirja, ki je bilo objavljeno včeraj, je Mussolini na vojsko naslovil naslednje dnevno povelje:
Vojski na grškem bojišču! Po šestmesečni hudi borbi je sovražnik položil orožje. Zmaga plačuje vaše krvave žrtve na izredno težavnem ozemlju in venča naše zastave z novo slavo. Domovina je, kakor vedno, ponosna na vas. V tem trenutku se italijanski narod spominja in pozdravlja z ginjenostjo svoje junaške sinove, ki so padli v albanskem boju in vam, ki ste jih maščevali, izreka svojo večno zahvalo- Naj živi Kralj! _
Mussolini. — Iz vrhovnega poveljstva, dne 23. aprila.
Premirje podpisano v Solunu
Italijansko vojno poročilo št. 323
Razmejitev zasedenih dežela na Balkanu je zapleteno vprašanje
Dunajski sestanek grofa Ciana z Ribbentropom ni določil končnih meja
Nekje v Italiji, 24. aprila. Štefani, s. Uradno poročilo št. 323 generalnega štaba italijanske vojske pravi:
Prodiranje na grško ozemlje sc je brez prestanka nadaljevalo do 18 včeraj, ko so nehale sovražnosti na bojišču devete in enajste armade. Med boji v teh zadnjih dneh je bilo približno 6000 mož naše vojske izločenih iz boja, od teh je bilo med mrtvimi in ranjenimi približno 400 častnikov.
Naši bombniki so napadli zasidrane parnike v pristanišču Patras in v zalivu Milo.
V	vzhodnem delu Sredozemskega morja so nemški bombniki v ceio zadeli parnik z 8000 tonami.
V	noči na 23- april so letala nemškega letalskega zbora večkrat napadla pomorsko oporišče La Valetto (Malta) in so napravila škodo in zanetila požare. En rušilec je bil potopljen.
V	severni Afriki je sovražnik s podporo letalstva vnovič poskusil prebiti obroč, ki se vedno bolj zožuje, moral pa se je umakniti ter pustiti v naših rokah mnogo ujetnikov in avtomatičnega orožja.
Italijanska in nemška letala so večkrat napadla s Btrmoglavskimi poleti naprave in ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču Tobruk, en parnik je bil potopljen, številni drugi pa hudo poškodovani. Med letalskimi dvoboji je bilo sestreljenih šest letal.
V	vzhodni Afriki nadaljuje sovražnik s svojimi napadi pri Dessieu, toda naše čete ga zadržujejo. V Motti (Anihara)
odgovarja naše topništvo sovražnemu ognju. «
Solun. 24. aprila. Štefani, s. Premirje med italijanskimi, nemškimi in grškimi pooblaščenci je bik) podpisano v neki vili na gričih okoli Soluna, kjer sedaj prebiva maršal List. Uvodni razgovori so se začeli že dne 22. aprila v Larissd in Janini.
Fronta pri Termopilah predrta
Nemško uradno vojno poročilo: Kapitulacija grške armade
Dnevno Hitlerjevo povelje nemški vojski
6 e r li n , 24. aprila. DNB. Današnje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi:
V	razvoju napadov nemških oddelkov globoko v krilo grške severne armade je prišlo — kakor je že bilo objavljeno s posebno objavo — od dne 20. aprila naprej do krajevnih vdaj in do ponudb premirja na 12. nemško armado.
Dne 22. aprila je grško odposlanstvo tndj
neljniku italijanske 11. armade na epirski
iti ponudilo vdajo celotne od te armade na severu in od nemških čet na vzhodu zaprte Itn od zvez z ozadjem odrezane grške epirske in macedonske armade.
Kapitulacija je bila med zavezniškim vrhovnim poveljstvom na eni strani in grškim vrhovnim poveljnikom na drugi strani sklenjena v Solunu.
V	boju z grškimi zaščitnimi oddelki je bila v ozemeljsko zelo ugodni Termopilski postojanki sovražna fronta predrta. Med Larisso in Lamo (Lamio) je bilo zaplenjenih 30 angleških tankov.
Letalstvo je včeraj podnevi m ponoči bombardiralo angleška letališča, poškodovalo z bombami in z ognjem itz strojnic in topov na letalih mnogo letal, ki so bila razporejena na tleh. Bombe so tudi zadele hangarje, barake in mnnicijska skladišča na letališčih.
Podnevi so bile napadene pristaniške naprave v Harvvichu, in sicer zelo uspešno.
Močni oddelki bojnih letal so ponoči pri slabi vidljivosti bombardirali znova vojno pristanišče P i y m o u t h in s številnimi rušilnimi in zažigalnimi bombami zadeH tovarniške naprave in skladišča, kjer so divjali požari še po napadih, ki so jih letala izvedla na to pristanišče v prejšnji noči. Tako so tod nastala nova huda razdejanja, predvsem v velikih skladiščih petroleja, ki so gorela že po prvih bombah.
Prav tako uspešno je bilo napadeno v pretekli noči tudi vojno pristanišče Portsmonth.
Bojna letala so južno od Wicka z dvema bombnima zadetkoma zažgala sovražni rušilec, vzhodno od Aberdeena pa so poškodovala dve veliki trgovski ladji.
Nočni I ovci so sestrelili eno sovražno letalo. Polaganje min okoli angleških pristanišč se je ponoči in podnevi po načrta nadaljevalo. _
Lahka nemška bojna letala, kakor tudi nemški in italijanski strmoglavci so vže-raj v spremstvu lovskih letal napadla večkrat'pri Tobruku obkoljenega sovražnika. Zadetki bomb v cclo so izločili iz boja angleške tanke in razbili kolono motornih vozil. Prav tako so bombe zanetile precejšnje požare. V pristanišču so še od vožnje sposobnih ladij več ladij močno poškodovala, ena ladja pa je bila potopljena. V letalskem boju je pri teh napadih sovražnik izgubil dve bojni letali vrste »Bristol-Blenheimc in štiri lovska letala vrste »Hurricanec. Naše letalstvo jo izgubilo eno letalo.
Nad otokom Malto je bilo sestreljeno še ene sovražno lovsko letalo vrste »Hnrricane«.
Nad neniSKim državnim ozemljem ui '«•»•
Berlin, 24. aprila, j. DNB: Voditelj Nemčije in vrhovni poveljnik vse nemške oborožene sile Adolf Hiti«- je izdal včeraj dnevno povelje na nemško vojsko v jugovzhodni Evropi V tem povelju pravi med drugim: »Če je nemški vojak dokazal, da je znal v snegu in ledu visokega severa premagati Angleže, bo svojo dolžnost izpolnil tudi na vročem jugu.«
Bratislava, 24. aprila j. Bratislavski radio poroča: Kakor se je izvedelo so potekali dvodnevni razgovori med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom v zelo prisrčnem ozračju. V berlinskih političnih krogih se je o vsebini teh razgovorov dalo izvedeti toliko, da sta se oba zunanja ministra zavezniških držav razgovarjala o vseh vprašanjih, ki se tičejo novega stanja na balkanskem polotoku in jugovzhodu Evrope. Prvenstveno sta oba oba zunanja ministra govorila o posledicah razpada Jugoslavije in o vprašanjih, ki se tičejo nove samostojne države. V berlinskih političnih krogih poudarjajo, da je balkansko vprašanje silno zapleteno in da zaradi tega ni mo-
goče pričakovali hitrih odločitev in naglih ukrepov. Tako težkih in zapletenih vprašanj drugje v Evropi namreč ni. V berlinskih političnih krogih pravijo, da na Dunaju niso določevali kakšnih stalnih novih meja na Balkanu, pač pa so le določevali obseg posameznih zasedb, ki prihajajo v poštev za Italijo, Nemčijo, Bolgarijo in Madžarsko. Te odločitve bodo veljale za čas, dokler se ta vojna ne konča. Po končanih razgovorih je italijanskega zunanjega ministra grola Ciana sprejel tudi voditelj Nemčije Adolf Hitler. Berlinski politični krogi končno poudarjajo, da je bil ta sestanek ponovno notrdilo za složnost in strnjenost Italije in Nemčije ter vseh držav, ki so pristopile k trojnemu paktu.
Albanske zahteve po Kosovu in Čamuriji
Sofija, 24. aprila. Štefani, s. Bolgarski dnevniki pišejo o grškem zlomu in pravijo, da so proti-angleške demonstracije v Atenah in v drugih j
demonstracije 3 repe propadli
ških krajih prišle prepozno. Listi tudi poudarjajo, da so popolnoma
gr-. lJ°>
angleški in ameriški
načrti o balkanski fronti proti državama osi. — Dnevnik »Utro« naslavlja prisrčne besede albanskemu narodu, ki bo zaradi italijanskih zmag proti Jugoslaviji in Grčiji lahko uresničil svoje zakonite zahteve po Kosovu in Čamuriji.
Položaj angleške vojske na Grškem
Solun, 24. aprila. Štefani, s. Prebivalstvo je vedno bolj nerazpoloženo proti Angležem. V več krajih je prišlo že do protiangleških demonstracij.
Izvedlo se je, da so grške baterije z otoka Theos streljale na dva angleška parnika, ki stu odvažala čete na varno. En prevozni parnik jc bil hudo poškodovan. Angleški rušilec, ki jo spreml jal oba parnika, je odgovoril, nato pa se je oddaljil.
V nekem kraju v Tesaliji je grško prebivalstvo ubilo angleške vojake, ki so ropali in plenili grško posestvo. Pred prihodom nemških čet v Volos so bile tam velike demonstracije proti Angležem, ki so se vkrcali na parnike. Angleške oblasti so hotele grške mornarje pridobiti za to, da bi spremljali parnike v Egipt, toda grški mornarji tega niso marali storiti.
Stockholm, 24. aprila. Radio Roma. s. Poročila, ki so prispela semkaj, pravijo, da se v avstralskem parlamentu nadaljuje kritiziranje o tem, kako so avstralske čete uporabljali v Grčiji. Astralska opozicija dolži vlado, da prikriva resnico o razvoju na bojišču.
Budimpešta, 24. aprila. Štefani, s. Dopisnik Assoc. Press poroča, da je položaj Angležev v Grčiji hujši, kakor pa je bil pri Dunquer-queu. Londonski radio žc vse dni ponavlja, da je položaj v Grčiji resen. Angleško letalstvo se ne brani samo pred sovražnimi strmoglavci, ampak mora tudi braniti prometne zveze angleške armade. Angleški radio tudi priznava, da angleških čet niso poslali na Balkan, da bi pomagale Srbom in Grkom, ampak samo zato, da bi ustvarile novo bojišče proti državam osi. Tako je angleško izdajstvo popolnoma razkrinkano.
Berlin, 23. aprila. V grških pristaniščih, ki so jih zasedlo nemške čete, zlasti še v Volosu, so številni grški mornarji izjavili, da »o minili poslednji dnevi angleškega gospodstva nad njimi in da so angleške čete pri svojem odhodu zasegle vse ladje, da so na njih pobegnile. Ker pa tudi Grki bežijo na vse kraje, je v iukah
vse zbegano, da so nastale že prave pravcalr prekucije in poulične borbe, saj bi vsakdo rad cim prej odnesel zdravo kožo.
VeHko zborovanje v New Torku zoper vojno
Newyork, 24. aprila. Štefani. O. Veliko zborovanje v newyorški operi Manhattan, ki je bilo prirejeno proti ameriškemu posegu v vojno, jo imelo ogromen uspeh. Občinstvo je prihajalo v poslopje s toliko avtomobili, da je policija okoli poslopja morala ustaviti ves drug promet, da so lahko ljudje prihajali do opere. Veliki zvočniki so bili postavljeni izven poslopja, da bi prenašali Lindberghov govor. Na zborovanje je prišla tndi skupina pristašev posega v vojno, pa zborovanja ni upala motiti. Več sto nosilcev napisov za poseg v vojno se je skušalo približati poslopju, toda množica jih je hitro razgnala. Nekaj radijskih po-
staj ni hotelo sodelovati z drugimi radijskimi družbami, ki so hotele prezreti to zborovanje in so prinašale govore številnim milijonom poslušalcev.
Ko je prišel polkovnik Lindbergh v opero, ga je ogromna množica pozdravila s ploskanjem, ki je trajalo več minut. Ko je prišel na oder, je ploskanje trajalo deset minut. Lindbergh je razložil razloge, zakaj Amerika no sme v vojno. Poslušalci so zlasti ploskali tedaj, ko je Lindbergh izjavil, da se Anglija bliža svojemu porazu, in sicer sama ali pa z Zedinjenimi državami, če bi te na svojo nesrečo napravile ta blazni korak, da bi šle v vojno.
=^£isenb3hnen a Bcrgc Hohen in m 0 ŽO 10 GO
Severna ia srednja Grčija. Urška armad« v Macedoaiji in Tesaliji m je vdala.
Uradni razglasi
Prepovedano le blago čezmerno prodajati
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko osem I je
a d r e j a :
Čl. 1. Prepoveduje so vsem producentom, trgovcem na debelo in drobno prodajati privatnikom živila, blago za obleke, tkanine ter obutev nad normalno potrebo.
Či. 2. Kdor se bo zoper to pregrešil, bo takoj aretiran ter iiročen pristojnemu sodišču, ki ga bo kaznovalo po zakonu proti nakopiievalcem živil in blaga, blago bo zaplenjeno in koncesija odvzeta. Čl. 3. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 23. aprila 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli, s. r.
Poštna, telefonska in telegrafska tarifa za notranji promet
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje
odreja:
Poštna tarifa za notranji promet na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se razširja na vse poštne pisemske pošiljke, brzojavke in telefonske pogovore v Italijo.
odredba stopi v veljavo dne 23. aprila 1941-
Ljubljana, 21. aprila 1491-XIX.
Kr. Civilni Komisar aa zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli.
Imenovanja komisarjev za okr. glavarstvi Logatec in Kočevje
Ljubljana, 23. aprila 1941-XIX Kr. Civilni komisariat za zasedeno slovensko ozemlje objavlja: Kr. Cvilni Komisar ie v smislu svojega polnomočja, ki mu ie bilo dano. imenoval fašista dr. Giovannija de Sisgoreo in Umberta Rosin za Komisarja v okrajnih glavarstvih Kočevje in Logatec.
Dr. Giovanni de Sisgoreo je sprejel tudi funkcijo Komisarja za kočevsko občino.
Papež sprejel 1000 parov novoporočencev
Rim, 23. aprila. Danes dopoldne je bil velik sprejem pri papežu. Približno štiri tisoč 06eb se je zbralo v sprejemni dvorani. Našteli so med drugimi tudi 1000 parov novoporočencev. Ko je papež Pij XII. obšel dvorano, je dal vsem roko v poljub.
Argentina ostane nevtralna
Buenos Aires, 24 aprila. Radi Roma. s. Podpredsednik argentinske republike je izjavil časnikarjem, da bo Argentina strogo nadaljevala s svojo politiko nevtralnosti in je zato odločno izključil možnost, da bi argentinska vlada plenila trgovske ladje, ki so v argentinskih pristaniščih.
Nemci zasedajo grške otoke
Sofija, 24. aprila, j. Radio: Nemški oddelki, ki so odpluli iz bolgarskih pristanišč v Traclji, so nasedli grški otok Samotrakč. Nemški oddelki eo se tjakaj pripeljali s splavi in čolni.
Rimski radk) pa f>oro<5a, da so Nemci, ki so s« vozili na motornih čolnih, V.asedli tudi grški otok Thasos, ki leži nasproti t raci takemu pristanišču Kavali. Obenem nadaljujejo Nemci zasedbo vssh bližnjih grških otokov.
Ljubljana ¥ mreži E.I.A.R.
Prihodnji teden že začne s tečajem italijanščine
V »Slovencu« smo poročali, da se je iz ljubljanskega radija že spet oglasila naša »kukavica«.
l'osel>no važna pridobitev nuše kukavice pa bo tečaj italijanskega jeziku, ki ga bo radijska postaja začela že prihodnji teden. Vodstvo tečaju bo imel uuš priznani strokovnjak, docent za italijanski jezik iu literaturo g. dr. Stanko Leben. Tečaj bo seveda kar najbolj pruktičen, tako da nns bo čimprej seznanil z bistvenimi lastnostmi italijanskega jezika in nam tako omogočil razumevanje in preprosto razgovarja-nje. Kakor čujemo, bo tečaj italijanskega jezika zvečer ob torkih, četrtkih in sobotah. Radijski poslušalci bodo prav gotovo s to odločitvijo zadovoljni, zlasti, če bo tečaj toliko kasno na večer, da bo večina svoje vsakodnevne posle že opravila in mogla vsako uro poslušati tečaj. »Slovenec« bo vsak dan zjutraj, ko bo na večer tečaj, prinašal redno tudi ključ oziroma pismena navodila g. prof. Lebna, tako da bodo naši čitatclji lahko s časopisom v roki zasledovali predavatelja.
Glede sporeda ljubljanske radijske postaje omenjamo, da z malenkostnimi spremembami velja za seduj vsak dan razen nedelje približno naslednji oddajni red:
Jutranja odaja: 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba (plošče). 8: Napoved časa, lahka glasba 3.15: Poročila v italijanščini (iz Rima).
Opoldanska oddaja; 12.30: Poročila v slovenščini. 13. Napoved časa in poročila v italijanščini (prenos iz Riina). 13.15: Koncert (prenos iz Rima). 14: Poročila v italijanščini (izRima). 14.10: Poročila v slovenščini. 14.20: Plošče in sporočila.
Popoldanska oddaja: 16.45: Poročila v slovenščini. 17: Napoved časa in poročila v italijanščini (prenos iz Rima). 17.15: Prenos koncerta iz Rima do 18.
Večerna oddaja: 19.30: Poročila v slovenščini, nato plošče. 20: Napoved časa in poročila v italijanščini (prenos iz Rima). 20.15: Pisan reproduci-m koncert 20.30: Večerni koncert do 21.30.
Kako se [e vdala srbska vojska
Očividec pripoveduje o srečanju srbske vojske z nemškim generalom von VVeichsom. Pruv na fronti so prišli srbski parlamentarci iskat nemške postojanke, da bi jim razložili položaj srbske vojske. Eden od njih, neki višji častnik, ki ga je poslalo poveljstvo srbske vojske, je prišel nn postojanko nemškega poveljnika. Dotični višji častnik, ki mu je bila videti na obrazu utrujenost in živčna izmučenost, se je vsedel na stol, čakajoč odgovora nemškega poveljstvu, ki ga je moral takoj odnesti svojim predstojnikom. Prišel je bil iz Užic, iz mesta med Belgradom in Sara jevom, ki so ga pozneje zasedle nemške čete. Zmeraj obdan od nemških častnikov je čakal približno eno uro na poveljstvu, ker je bil poveljnik armade, kateremu bi moral izročiti svojo prošnjo, prav tedaj na poletu v Belgradu.
General von VVeichs je slednjič v družbi svojih pribočnikov prišel na poveljstvo. Poverjenik Srbov je povedal v kratkih besedah namen svojega prihoda in mu izročil svoje po-vcrilnice. Nemški general jc vzel na znanje predajne listine srbskega poverjenika in ga je začel natančno izprasevati. Besedilo je sestavilo poveljstvo pete armade, pečati so bili v redu, pisanje je nilo sestavljeno v latinici. Podpisan pa je bil Miroslav Tomič, poveljnik pete armade. Besedilo se glasi:
»S strani poveljnika Nj. Veličanstva mi je znano, da se je kraljeva vlada odločila ustaviti vojskovanje. Kraljeva vlada «prosi», naj se sovražnosti takoj ustavijo in tudi bombardiranje z letali.«
Takoj potem je srbski pooblaščenec spet prišel k generalu von Weiclisu, ura pu je bila točno dvanajst. Pogovor med njima je bil najkrajši. General je odgovoril, du jc brezpogojna prednja srbske vojske sprejeta. s/ _ Pojavil sc jc drugi pooblaščenec srbske \Xroiske, ki je bil ves bled in je begal z očmi, kakor bi iskal pomoči.' Prav nič ni vedel, komu bi lahko odnesel ta odgovor. Ni vedel, ali so te listine zares potrjene s pečatom vlade in pete armade, ali je ta armada v Nišu ali v Sarajevu, ni vedel v imenu čigavega poveljstva bi vse to izvršil in slednjič niti ni vedel, kdo je pravzaprav poglavar države. Pri tem pa so ordonančni častniki prišli na pomoč in mu pokazali pot, po kateri naj čimprej pride do tistih, katerim bi ponesel odgovor.
Ni bilo še vse pripravljeno za odhod parlamentarca, ko se je pojavil drugi srbski častnik. da bi tudi on govoril o predaji. Ta je prišel od desete srbske divizije, ki je bila del druge armade in ki je bila na postojanki v drugem kraju. To je bil kapetan visoke postave in možatega nastopa. Tudi njegov obraz ni ničesar razodeval. Takoj je razumel poslanstvo, ki ga je imel njegov predhodnik. Kapitan ni bil Srb. imel je madžarsko zveneče ime in tudi izgovarjava je takoj dala spoznati, kakšnega rodu je. Po kratkih pojasnilnih besedah je bila tudi ta formalnost kmalu končana. Nekaj oseb, kar jih je bilo navzočih pri tem prizoru,
je odšlo iz sobe. Tudi oba parlamentarca sta odšla.
Nuto je preteklo še nekaj časa, preden smo dobili odgovor srbske vojske. Takoj nato je naša vojska nadaljevala svoj zmagosiuvni pohod. (»Piccolo«.)
Banat so zasedli Nemci
Dodatno k včerajšnjemu članku o zasedbi Vojvodine po Madžarih moramo omeniti, da je zasedla Bana; nemška vojska. Nemška vojska je imela svoje oporišče v Temišvaru, kjer je bila tudi velika letalska baza.
Na banatski tronti ni bilo dosti bojev, ker se je srbska vojska odstranila iz Banata že na velikonočno soboto, dne 12. aprila. Nemška vojska je vkorakala v glavno mesto Banata, Petrovgrad — Veliki Bečkerek — v ponedeljek, dne 14. aprila. V času od sobote do ponedeljka pa so prevzeli varstvo v Banatu oboroženi oddelki domače nemške milice.
S prihodom nemške vojske so bili postavljeni na vodstvo uradov Nemci, poleg njih pa so ostali v uradih prejšnji srbski uradniki, da se omogoči normalen jx>tek upravnega in gospodarskega življenja. Uradni jezik je nemški in kjer se to ne da izvesti, začasno srbski.
Za župana v Petrovgradu je bil postavljen Nemec Jožef Ghion, ki je uvedel v nekdanjem jugoslovanskem Banatu nemški poletni čas, tečaj marke napram dinarju je bil določen na 20 din za 1 nemško marko. Cene se ne smejo zvišati, vsa živila iz zalog morajo biti naprodaj in sploh se mora v postaviti vse gosjx>darsko življenje. Židovske tvrdke so zaprte in nosijo napis: »Jiidisches Geschalt«. Židje pa so zaposleni pod nadzorstvom pri delih, ki koristijo skupnosti. Nekdanji jugoslovanski Banat je torej nemški.
Hrvatska zahvala in udadost Hitlerju
Za Hitlerjev rojstni dan je glasilo hrvatskega vstaškega gibanja »Hrvatski Narod« dne 29. aprila prinesel dolg članek, kjer vodji nemškega naroda Adolfu Hitlerju izreka zahvalo in vdanosl hrvatskega naroda za izvršeno osvoboditev. Med drugim naglaša telo misli.
»Hrvatski narod se bo izkazal vrednega to pomoči in vsake žrtve, katero so sinovi nemškega naroda storili za nas, izvršujoč zapoved svojega velikega vodje. Imatno tudi vso pogoje, da se izkažemo vredne. Hrvat in Hrvatska v zgodovini nikoli nista bila nezvesta, nikoli nehvaležna. Hrvatski narod iina vse vrline konstruktivnega naroda.
Hrvatski narod je celili 20 let z največjo sim-patijo spremljal boj velikega nemškega naroda, ker je videl, vedel in' čutil, da je ta boj po svojem bistvu pravičen Toda od časa velikega preporoda nemškega naroda je hrvatski narod vedel in razumel, da je nemški narod končno dozorel, da lahko v Evropi in v svetu zavzame tisti položaj, ki mu pripada po njegovih odlikah in moči.
Neizmerno se veselimo, ker pravična stvar nemškega naroda tako uspešno napreduje. Pri tem nismo sebičneži. Ne veselimo se zjrolj svoj svobodo. Želimo, da bi novi duh pravicy, ki je njegov nosilec prav tako Adolf Hitler kakor veliki narod, kateremu načeluje, končno okrepil zgradbo, ki je že postavljena, ki pa pomeni novo dobo za človeštvo.
To je najbolj vroča želja naših vasi, naših trgov in mest.«
Takojšnja smrtna kazen za plenilce v Zagrebu
Hrvatski vojskovodja gonerul Kvatemik Slavko je izdal 19. aprila tole zapoved: »Ponovno sem dobil potrjena poročila, da četniki in različna druga razbojniška druhal pod imenom vstašev hodi v različne tuje hiše in stanovanja ter pleni. Varnostnim organom naročam, da take ljudi in plenilce na kraju samem ustrcle. Meščane opozarjam, da nima nihče pravice hodit i v mirne meščanske domove brez predpisane legitimacije zakonite oblasti. Pooblaščam meščane, ki bi jih tako nadlegovali nepoklicani ljudje, naj se takoj upro. Nihče, razen redarstvenih organov, ki pa imajo predpisano legitimacijo, ne sme uradovali v zasebnih stanovanjih. Posebej pa pozivam še vstaše, naj na take plenilce, kateri skrunijo njihovo častuo ime, strogo pazijo in izročajo policiji.«
Pet držav priznalo Hrvatsko
Zagreb, 24. aprila. Radio Roma. s. Dosedaj so neodvisno Hrvatsko priznale Italija, Nemčija, Madžarska, Slovaška in Bolgarija.
Izgubljena angleška podmornica
Lizbona, 25. aprila. Iz Londona angleško mornariško poveljstvo priznava, du je bila potopljena angleška podmornica »Minerva«, ki je bila narejena 1. 1934 in jc imela 571 ton.
Obnova gospodarskega žavljenfa
Vojni dogodki posegajo vedno globoko tudi v gosjx>darsko življenje. To smo čutili že prej, še bolj pa to čutimo sedaj, ko nam gre za obnovo gospodarskega življenja.
Sedaj ko je pri nas u postavljen red, je gotovo prva naloga misliti na obnovo gosjx>darskega življenja, ki je v veliki meri zastalo, delno zaradi novih meja, delno zaradi prehodnih težav, zaradi odsotnosti številnih ljudi, zaradi poškodovanih prometnih naprav itd.
Na polju obnove gospodarskega življenja nas čaka brez števila problemov in gotovo ni samo želja vseh zainteresiranih, da pride do te obnove, temveč je to tudi želja merodajnih okupacijskih oblastev. Težave so sicer velike, toda z dobro voljo ter v sodelovanju z oblastmi bodo najštevilnejše težave gotovo premagane.
Predvsem moramo obnoviti kmetijsko proizvodnjo. To je važno zaradi tega, ker nam zemlja rodi samo enkrat ali dvakrat letno in ni kot tvor-nica. Posebno bivši kranjski del slovenskega ozemlja z Ljubljano vred je bil v pogledu kmetijske proizvodnje zelo pasiven. Le redki predeli so da-
jali ljudem dovolj kruha in drugih vsakdanjih življenjskih potrebščin, za ogromno večino prebivalstva pa je bilo treba dovažati velik del življenjskih potrebščin iz drugih jx>krajin nekdanje Jugoslavije. To nam nalaga prvenstveno skrb, da povečamo domačo kmetijsko proizvodnjo na kakršenkoli način. Treba je obdelati vsak košček zemlje, ki je količkaj sposoben za to. Vrtovi, kjer je prej rasla trava, se morajo pretvoriti v njive. Cvetlične grede, katere so naše gospodinje tako vešče in z ljubeznijo negovale, nam bodo morale sedaj dajati drugih stvari, ki jih potrebujemo za vsakdanje življenje. Greli bi bil danes puščati kakršenkoli košček zemlje neobdelan.
Nadalje |e izredno važno obnoviti tudi delo v nekmetijski proizvodnji, obrti, industriji, trgovini in prometu. Težave so tu večje kot v kmetijski proizvodnji, ker so te panoge delale za trg. kjer so danes razmere bistveno izpremenjene. S proizvodi naše obrti in industrije, deloma naše trgovine in prometa je bil plačan dovoz kmetijskih pridelkov v naše pasivne kraje. Zato ie treba obnoviti vse gospodarsko delo v zasedenem slovenskem ozem-
P, S. Finžgar i
--■ igrava

Pod svobodnim soncem
Povest davnih dedov
130.
131.
130.
Iz množice so čuti jezni vzkliki, kakor: »Streljaj!« — «Saj ne zna!« — »Vrzite ga s konja!«
131.
Iztok pa ostane miren. Tudi pri tretjem krogu še ne i"streli puščice. Čuje se ponovno grozeče mrmranje... Kar nenadoma pa dvigne lok -— in mahoma je postalo v arcui tiho ko v grobu.
132.
Iztok se sunkoma obrne na konju in pomeri na kragulja... Ljudstvo v areni je v mrzličnem pričakovanju...
133.
Tetiva loka je za-brnela, puščica je bila izstreljena!
lju, pri čemer se bodo pojavile velike težave, toda teh se ne sinemo ustrašiti. S sodelovanjem vsega našega prebivalstva in italijanskih oblastev se bodo dale te težave prebroditi, tako da bo obnovljeno gosjDodarsko delo pri nas.
Zastopniki
Novinarskega združenja sprejeti pri Kr. Givilnem Komisarju
Ljubljana, dne 23. aprila 1041-XIX.
Kr. Civilni Komisar za slovensko zasedeno ozemlje objavlja.
Predvčerajšnjem je Kr. Civilni Komisar Emi-lio Grazioli sprejel na Komisariatu zastopnike novinarsko organizacije časnikarjev in profesioni-stov.
Delegacija je bila sestavljena takole:
Predsednik Združenja in glavni urednik »Jutra« Stanko Virant; podpredsednik comm. dr. I. Ahčin, glavni urednik »Slovenca«, comm. Božidar Borko, kulturni urednik »Jutra«, blagajnik in urednik »Slovenca« Kari Potočnik, urednik ter tajnik »Jutra« in poslovodja Združenja J. Prunk.
Gospoda Prunk in Virant sta v imenu vseh naslovila na Kr. Komisarja vdani pozdrav časnikarjev in profesionistov ter sta mu zagotovila še enkrat polno sodelovanje in popolno lojalnost za fašistično vlado.
Potem sta se toplo zahvalila Kr. Komisarju za naklonjenost, ki jo je izkazal časopisom, ker jim je dovolil redno izhajanje že takoj prvi dan zasedbe in sta prepričana, da bo enako naklonjen tudi v bodoče.
Kr. Komisar je vrnil pozdrav in ponovil Še enkrat, da je fašistična Italija prišla semkaj po volji Luceja in da bo zastavil vse svoje sile, da se bodo razna vprašanja, ki se postavljajo v interesu slovenskega prebivalstva rešila.
Potem je navzočim razložil fiolno sodelovanje časnikarjev ter se z njimi še nadalje razgovarjal o časnikarskih vprašanjih in o najvažnejših problemih, ki so že predmet hitrega proučevanja od
strani zainteresiranih izvedencev.
*
• Zveza trgovskih združenj v Ljubljani je
prejela od Kr. Civilnega Komisarja za zasedeno slovensko ozemlje pod št. VIII. No. 93/1 sledeče obvestilo: Kraljevi Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, naroča, da se smejo živila in vse življenjske potrebščine (tudi obleka, čevlji in manufaktura) v trgovinah na drobno in v proizvodnih obratih prodajali za konzum samo v najnujnejših potrebnih količinah. (V toliko se spremene določila uredbe e obsegu blagovne prodaje z dne 18. januarja t. L, SI. list 73/9.)
Slovenske irtve vofske
13.	Tomaž Dolinar, rojen 1912 v Bukovem vrhu, občina Poljane, tja pristojen, ustreljen 11. aprila 1941 v Polhovem Gradcu pred gostilno Grašič od bežečih srbskih graničarjev iz Sovodnja. Ko se je vračal od vojakov v civilni obleki, so ga srečali pred navedno gostilno in ga brez vsakega povoda ustrelili večkrat v hrbet. Dolinar je bil prav zgleden fant, prej član fantovskega odseka v Črnem vrhu, zadnji čas pa na Jesenicah, kjer je bil zaposlen pri K ID.
14.	Pavel Koprlvec, rojen 1909 v črnem vrhu št. 63, tja pristojen, je bil ustreljen v noči od 10. na 11. aprila od bežečih srbskih vojakov v Ligojni, občina Vrhnika. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
15.	Stanko Milavec, strojnik Jugoslovanske tiskarne, umrl 12. aprila 1941 za posledicami hude bolezni, ki si jo je nakopal v vojski.
16.	Vinko Kožuh, nadzornik Jugoslovanske tiskarne in knjigarne, umrl 21. aprila v Ljubljani kot žrtev hude živčne bolezni, ki si jo je nakopal v vojski.
Lepo prosimo naše čitatelje in prijatelje za na-daljna obvestila o slovenskih žrtvah vojske. Prosimo pa samo za taka obvestila, kjer je nesporno ugotovljena smrt.
Kje je jugoslovanska vlada
Lisbona, 24. aprila. Radio Roma. s. Eden je v spodnji zbornici izjavil, da sta se bivši jugoslovanski kralj in jugoslovanska vlada preselila na bližnji vzhod, kjer vlada nadaljuje s svojim delom. Eden je tudi izjavil, da ne ve, kje biva Maček.
Budimpešta, 24. aprila. Štefani, s. Dnevnik »Uj Magyarszag« poroča, da sta jugoslovanska poslanika v Budimpešti in v Sofiji, ki sta bila na poti v Moskvo, prejela od svojega tovariša Gavriloviča v Moskvi ukaz, da naj spremenita smer svojega potovanja in da naj čez Odeso odpotujeta takoj v Carigrad. Najbrž bosta od tam odpotovala v Jeruzalem.
20 ameriških torpedovk
VVashington, 23. aprila, o. Štefani. Na časnikarskem shodu je ameriški mornariški minister Knox izjavil, da se je Washington odločil, da bo odstopil dvajset torpedovk od osemindvajset, ki jih ima ameriško brodovje. Te lahke edinice bodo poslane čim prej preko Atlantskega morja, da bodo mogle takoj prevzeti neke tajne službe.
Nemške izgube na Balkanu
Berlin, 24 aprila. Radio Roma. s. Številke nemških izgub v bojih na Balkanu so mnogo manjše, kakor pa so bile številke v poprejšnjih bojnih pohodili na Poljsko, Norveško, Nizozemsko, Belgijo in Francijo.
1 M.
133.
Vitamin »K« — čudovita življenjska prvina
Filadclfija, 23. aprila. Doktor Henrik Dam. visokošolski docent Kodunjske univerze, je odkril vitamin »K« in je razložil ameriškim vi-sokošolcem velikanski pomen tega vitamina za človeško telo. Med drugim vpliva vitamin »K« zlasti na možgansko mreno in je zato skoraj edino zdravilo za vnetje možganske mrene ali meningitis, ki je tako nevarna bolezen posebno med dorašča.jočo mladino. Vitamin >K« so prvikrat dobili v čisti obliki leta 1939. Sicer ga dobimo v zeleni barvi zelenjave (v klorofilu), v vlakencih rastlin. (United Press.)
Poizvedovanja
Črno aktovko sem dne 23. t. m. pozabil v dolenjskem vlaku. Prosim poštenega najditelja, da vrne dokumente, ki so. se nahajali v aktovki, to je 2 potrdili o oddanem avtomobilu na ime Lavrič in Lnmič nn naslov: J. Lavrič. Cankarjevo nabrežje 1, proti nagradi.
t&hoJ&JM, novice
. Koledar
Petek, 25. aprila: Marko, evangelist; Ervin, škof.
Sobota, 26. aprila: Mati dobrega svetn; Mar-celin, papež in mučenec. — Lunina sprememba: mlaj ob 14.23. Hcrschel napoveduje spremenljivo vreme.
Novi grobovi
V St. Janžu na Dol. je umrl v sredo ondotni župnik Karel Plot. Pokojni je bil rojen dne 7. decembra 1898 v župniji Hinje in bil v ma-Snika posvečen dne 29. junija 1922. Kot kaplan je služboval v Kočevju in v Ribnici, bil nato zupni upravitelj v Banjaluki pri Kočevju in od 1. 1936 župnik v Št. Janžu. Pogreb bo v soboto, 26. aprila, ob 10 v St. Junžu. Naj v miru počival
*
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Franja Podržaj, posestnica. Pogreb bo v soboto, 26. aprila ob 4 popoldne z ZaL kapela sv. Krištofa, k Sv Križu.
■+■ V Ljubljani je umrl gospod Rudolf Schulz, star 78 let. Pogreb bo v petek z Žal, kapela svete Marije, k Sv. Križu.
-j- V Stični je v 76. letu življenja umrl gospod
Jože Gorišek, posestnik, trgovec tn gostilničar, 'ogreb bo v petek ob 10 dopoldne iz hiše žalosti nn domače pokopališče v Stični.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Dr. Muster Josip
Šubičeva 3, tel. 29-92 ordinira zopet kot običajno
—	Sošolci f župnika Plota se opozarjajo, da opravijo zanj tri svete maše.
—	Starše dijakov, ki so bili v šoli za rezervne pehotne in topničarske častnike v Sarajevu, obveščamo, da so njihovi sinovi vsi živi in zdravi ter da so še vedno v Sarajevu. Pričakujejo, da jih bodo te dni odpravili domov. Kdor želi podrobnejše j>odatke, naj se glasi v Ljubljani na Pogačar-jevem trgu 3 od 10 do 12 dopoldne.
—	Tržaški list »II Piccolo« je v svoji številki z dne 24. aprila letos povzel članek iz »Slovenca« o naših podrtih mostovih.
—	Borovniški viadukt že popravljajo. Jugoslovanska vojska je v noči od velikega četrtka na veliki j>etek razstrelila, ko se je umikala, tudi mogočni železniški most pri Borovnici. Sedem velikih dvojnih kamenitih obokov nekako v sredi mostu se je s strahotnim treskom sesulo. Na obeh krajih je precejšen del viadukta še obstal, kljub temu, da
ie bila detonacija tako silna, da so jo slišali več rakor 10 km daleč. S tem je bila prekinjena tako važna železniška zveza s Trstom. Podrtih je bilo na tej progi sicer še več mostov, vendar ni nobeden tako velik in tako joomemben. Potniški promet, ki je bil prav tako prekinjen, si je pomagal z zvezo do Vrhnike po vrhniški progi, medtem ko ie do borovniškega viadukta sedaj že osebni železniški promet obnovljen. Počiva pa še ves tovorni promet, ki je za preskrbo Ljubljane in za izmenjavo medsebojnih dobrin izrednega pomena. Zato je Kr. Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje že te dni ukazal naj se čimprej jx>pravi in obnovi borovniški mest. Sedaj je že zaposlenih s popravilom tega mogočnega mostu več sto delavcev, ki pod strokovnim vodstvom hitijo, kar je morejo, da bi se ta največja prometna ovira čim prej odpravila.
—	Barle Alojzij, orožniški polkovnik, se do danes še ni vrnil iz Banjaluke. Kdor ve kaj o njem, se lepo naproša, da sporoči proti povračilu stroškov uredništvu »Slovenca« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica št. 6.
—	Kdor kaj ve, kje se nahaja moj sin Pe-trič Branko, rez. peš. podporočnik, in g. dr. Gabršek iz Ljubljane, ki sta službovala skupaj v Negotinu - Krajini, naj mi sporoči na naslov: Petrič Alojzij, Suvoborska 14, Ljubljana 7.
—	Naprošam vsakogar, ki kaj ve o dr. Dragu Zalarju, rez. inž. poročniku, da javi na naslov: Minka Zalar, Dol. Logatec 10.
—	Pogrešamo zdravnika dr. Borštnarja Marjana. Odšel je 31. marca v Glavno vojno bolnico, Belgrad, 10. t. m. pa baje v Valjevo. Vljudno prosimo poročila o njem. Stroške povrnem. Borštnar Franc, Ljubljana, Medvedova ul. 27.
Ljubljana
I Veliko zanimanje za trgovine mestne prodajalne. Medtem, ko ie bil četrtkov živilski trg povprečen, tako po obisku prodajalcev kot kupcev, je bilo zanimanje ljubljanskih gospodinj za trgovine mestne prodajalne v novih tržnicah zelo živahno. Ocl jutra pa skoraj do dvanajstih so v vseli štirih prodajalnah prodajali z vso naglico. Masti so prodali 2500 kg, dalje ie šlo 22 vreč krompirja in za okrog 7000 din kaše, ješprenja in fižola. V petek zjutraj bodo začeli prodajati tudi jajca. Bodo poceni; prodajala pu se bodo v omejenem številu, menda po 4 nn osebo. Tudi prodaja jajc bo izpeljana na krušne karte.
tvrdka J. C. OJlatjer, Ljubljana
obvešča svoje cenj. odjemalce, da bo detajlna prodajalna od 25. do uključno 28. t. m.
vsled predelave zaprta
Cenejši oddelek in engros bo zaprt.
1 Koncert Glasbene Mntice. V jjonedeljek, 28. t. m., bo v mali filharmonični dvorani intimni koncert, ki ga bo izvajal trio: Ornikova, Šedlbauer in Lipovšek. Na sporedu Beethoven, Suk, Arnič. Vstopnice v Matični knjigarni.
i Namesto venca na grob g. Vinka Kožuha so darovali najemniki stanovanjske hiše Vo-šnjakova ul. 4 Vincencijevi konferenci Marijinega oznanjena znesek 220 din v korist siromakom.
1 Cena mleku je bila v Ljubljani pred' 15. marcem največ 3 din zo liter, zato pa vse prodajalce mleka opozarjamo na uredbo z dne 15. aprilu, da tudi cena mleku nikakor ne sme biti višja kot pred 15. marcem. Prodajalci, ki zahtevajo za blago višjo ceno, bodo po tej uredbi kaznovani z zaporom najmanj 15 dni in denarno globo od 5000 do 100.000 din, v veliki prodaji pa s strogim zaporom najmanj 3 mesecev in denarno od 50.000 do 1,000.000 din. Razglas pomeni, da se morajo v mnogih primerih cene celo znižati. Okupacijske oblasti odločno vztrajajo na tem in ne bodo trpele nobenega izkoriščanja prebivalstva po brezvestnih trgovcih in obrtnikih. Opozarjamo torej vse prodajalce na stroge kazni, ki bodo zadele vsakogar, kdor bi prodajal blago po višjih cenah, knkor so veljale 15. marca. Takim prodajalcem bodo vzete tudi koncesije in poslani bodo na prisilno delo. Mestni tržni urad vabi kupce, da vsak prekršek takoj naznanijo mestnemu tržnemu uradu v Mahrovi hiši.
1 Lažni uslužbenci meslne elektrarne. Mestna elektrarna ljubljanska opozarja svoje odjemalce, da se pri raznih strankah pojavljajo temni elementi, češ da morajo pregledati električni števec ali napeljavo. Zadnje dni je tak slepar ukradel neki stranki večji znesek. Inkasanti in pregledniki števcev mestne elektrarne imajo s seboj legitimacije ter se na zahtevo morajo legitimirati. Vsakega, ki se ne more zadostno legitimirati, izročite najbližjemu stražniku.
1 Natečaj za regulacijo Ljubljane. Zaradi dogodkov, ki so ovirali delo, je ljubljansko
mestno poglavarstvo v soglasju z razsodiščem jšalo rok natečaja za izdelavo regulacijske skice mesta Ljubljane in okolice za pol-
drug mesec do vštetega ponedeljka, 16. jun. 1941.
1 Za kanalizacijska dela potrebuje mestna občina tudi letos več raznovrstnih izdelkov iz litega železa in večjo množino cementnih cevi ter je dobavo že razpisala. Razpisano gradivo bo porabljeno predvsem za popravila in za manjša kanalizacijska dela. Večje nove kanalizacije delajo podjetniki, predvsem pa kanalizacijo Erjuvčeve ulice in njenega podaljška po Kongresnem trgu mimo Kazine do kanalizacije Vvolfove ulice. Zaradi minulih dogodkov so se dela sicer zavlekla, sedaj pa delo spet naglo napreduje.
1 Dve nesreči. V podkovski šoli je nagajiv konj brcnil v trebuh 29 letnega kovaškega pomočnika Franca Murna, doma iz Dvora pri Novem mestu. Udarec je povzročil pri Murnu nevarno notranjo [Kiškodbo in so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. — Na Poti na Rakovo jelšo se jc 8 letni fantek Franc Rozman, sin prodajalke iz Ljubljane, obesil zadaj na vo/. in se hotel peljati. Pa je odletel z voza in si pri tem zlomil desno nogo.
tKTiSB
36
Jules Verne:
Lov na meteor
Lesseur je poskočil kot bi se opekel. Pobledel je od silnega razburjenja. Prepričan je bil, da je Cefiren zmožen vsega.
»Tega ne boš storil!«
»Bom. Nič me ne more zadržati. Dovolj mi je in hočem vse čimprej končati <
»Toda ne misliš, nesrečnik .. .«
Bankir je nenadoma utihnil. Modra in zapeljiva misel se mu je spredla v možganih. Nekaj trenutkov je bilo temu velikemu vojskovodji denarnih bitk dovolj, da je pregledal novi načrt z dobrih in slabih strani.
»No, stori. . .< je zašepetal.
Prepričan je bil, da je stvar dobra.
»Ne bom se več prepiral s teboj,« je dejal iskreno. »Meteor hočeš vreči v morje? Vrzi ga, samo počakaj še nekoliko dni.«
»Lahko,« je dejal Cefiren. »Na stroju moram nekaj spremeniti zaradi novega dela, ki ga bo opravljal. To bo trajalo okoli pet dni.«
»Dobro,« jo dejal bankir in se napotil v Uper-nivilt, dočim so je njegov botrovec vrgel na delo.
Ne da bi izgubljal čas, jo šel Lesseur na Atlantic, čigar dimnik je takoj jel izpuščati gost dim. Dve uri nato se je bankir vrnil na kopno, Atlantic pa je odplul na morje.
Kot vse, kar je duhovitega, je bil tudi Lcs-eeuriov načrt čisto preprost.
Od dveh odločitev, da pokaže svojega bolrovca četam, ki bi mu onemogočile delo, ali pa bi ga pustil, naj dela ka rhoče, je bankir rajši izbral poslednjo
V prvem slučaju bi lahko računal na priznanje vlad in bi gotovo dobil del blaga. Toda koliko? Verjetno zelo malo, a še tisto bi bilo brez vrednosti, ker ju vrednost zlatu zolo padla.
Če bi pa molčal, bi se izognil vsem nezgodam in si zagotovil velike koristi. Ker je edini vedel že pet dni naprej, kaj se bo zgodilo, se je lahko 6 tem tudi okoristil. Poslal je v Pariz brzojavko, ki se je glasila: »Zgodil se bo važen dogodek. Kupujte zlate rudnike v neomejeni količini!«
To bodo njegovi uradniki izvršili. Po padcu meteorja so akcije zlatih rudnikov brezdvomno tudi padle in jih je bilo mogoče dobiti za vsako ceno. Kakšen preokret bo, ko bodo zvedeli za pre-okret dogodka. Akcije bodo poskočile na svojo prvotno ceno, v veliko korist njihovega srečnega lastnika.
Bankir je dobro zadel. Še tistega dno so bili na borzi jx>kupljeni vsi zlati rudniki, ki so bili na razpolago. Ta veliki nakup se je hitro razne-sel in povzročil nemajhen nemir. Banka Lesseur jo bila poznana kot izvrstna banka in gotovo ni počenjala lahkomiselnih stvari. Tu je bilo nekaj skritega. Tako so vsi mislili in akcije so že zaradi tega nekoliko poskočile.
Prepozno je bilo. Udar je bil končan. Robert Lesseur je imel več kot polovico proizvodnje zlata na svetu v svojih rokah.
Medtem je Cefiren spreminjal svoj stroj. Razvrstil je po njem žice, da so se križale v zapletenih krogih. V sredino je vstavil dva nova reflektorja. Po petih dneh je bil a tem poslom golov in je pričel delati.
Ker je bil njegov boter zraven njega, je lahko pokazal svoj dar govora.
»Moj stroj,« je pričel in sklenil električni tok, »nima na sebi nič skrivnostnega in hudičevega. Nič drugega ni kot organ transformacije. Elektriko dobiva v navadni obliki, oddaja pa jo v višji, ki sem jo jaz odkril Ta steklenka, ki jo vidite tu, ko se vrti, mi je služila, da sem privlekel meteor na zemljo. S pomočjo žarometa, v čigar sredini so nahaja, oddaja posebne struje, ki sem jih Imenoval eliptično nevtralne. Kot že njeno ime pravi, se premika kot elipsa Ima nn lastnost, da odbija vsako materialno telo, s katerim pride v
Gledališče
Drama: Začetek ob 17. uri: Petek, 25. aprila: »Severna lisica«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 26. aprila: »Trideset sekund ljubezni«. Red B.
Opera: Začetek ob 17. uri: Petek, 25. aprila: Zaprto. — Sobota, 26. aprila ob 3: »Princeska in zmaj«. Krstna in mladinska predstava. Izven.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Du-nujsku ccsta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47.
Novice iz Hrvatske
Visok obisk v Zagrebu. Začetek tega tedna je prišel v Zagreb vrhovni poveljnik nemške vojske general feldmaršaJ v. Brauchitsch in si je ogeldal vse vojaške ustanove nemške vojske v Zagrebu.
Največji hrvaški dnevnik je sedaj »Hrvatski narod«, glasilo hrvatskega vstaškega gibanja. List izhaja tretje leto. Prej ni bil dovoljen. Poleg tega lista izhaja samo še »Hrvatski glas«. Glasilo dr. Mačka, »Hrvatski dnevnik«, ne izhaja več.
Politični komisarji v židovskih, slovenskih in srbskih podjetjih na Hrvaškem. Na sestanku narodnih sindikatov in delavskih ustanov v Zagrebu je bila izdana resolucija, ki zahteva od hrvaške vlade, naj se v vsa židovska, slovenska in srbska podjetja po potrebi postavijo poli+ični komisarji, ki naj store vse, da se delo v teh podjetjih redno nadaljuje. Industrijske, trgovske in obrtniške zbornice pa naj dajo naslove teh podjetij. Na predlog teh komisarjev se lahko takoj stavijo pod hišni zapor ter f>od nadzorstvo vstasev vsi podjetniki in njihovi poslovodje, ki ovirajo, ali bi lahko ovirali redno delo v podjetjih.
Socialne smernice poglavarja Hrvaške dr. A. Paveliča. Zastopniki hrvaških narodnih sindikatov so obiskali poglavnika dr. Paveliča ter mu obrazložili svoje nazore o bodočem socialnem redu na Hrvaškem. Poglavnik jim je dal nato nekaj važnih programatičnih izjav glede ureditve odnosov med delom in kapitalom. Rekel je, da bo največji del hrvaške industrije podržavljen. V državne roke bodo prešla vsa rudarska in gozdarska podjetja. Kar je obča narodna last, ne sme služiti poedin-cem. Nadalje bodo v kratkem predpisane najnižje plače, s katerimi bodo lahko delavci krili svoje potrebe. V državi Hrvatski ne bo sme! nihče živeti brez osebnega dela. Pri nas bo delo, je izjavil dr. Pavelič, edina in največja vrednost. Borzni in drugi špekulanti pri nas ne bodo uspevali. Kar se tiče delavskih socialnih ustanov, bodo vse te ustanove (delavske zbornice, uradi za zavarovanje delavcev) preosnovane in poenostavljene f>o predlogih delavskih in nameščenskih organizacij, ki imajo največ izkustev. O sindikalnih organizacijah je rekel dr. Pavelič, da bodo na Hrvaškem dovoljeni le edinstveni m obvezni delavski sindikati, ki bodo uradno zastopali delavske koristi. V kratkem bo organiziran izlet delavcev in nameščencev v sosednje in prijateljske države, da bodo lahko delavci videli tamkajšnje delavske razmere in organizacije. Zastopniki delavskih organizacij so izročili dr. A. Pavehču sjx>menico s predlogi za nove socialne zakone in naredbe. Predlogi so vsebovani v 20 točkah in se zavzemajo za totalitarno državno in Socialno politiko, za edinstvene in obvezne delav-
ske organizacije, za obvezno dolžnost osebnega dela itd. Zanimiva je točka 18., ki zahteva, naj se odvzame državljanstvo vsem osebam, ki niso imele domovinske pravice na področju države Hrvaške pred letom 1918.
2idje na Hrvaškem ne smejo v javne lokale. Po odredbi notranjega ministra države Hrvaške je-vsem Zidom prejx>vedan vstop v kavarne, restavracije in gostilne te države.
Imena vseh 900 zagrebških ulic bodo pregledali. Iz Zagreba poročajo, da so itneli na mestnem ftoglavarstvu zelo važno sejo, kjer so sklepali o spremembi nazivov zagrebških ulic. Najprej bodo spremenjena imena tistih ulic, ki spominjajo na jugoslovansko preteklost. Pozneje bodo ponovno pregledana imena vseh 900 zagrebških ulic, da bo vprašanje naziva zagrebških ulic končno pojx>lno-ma rešeno v zadovoljstvo vseh Hrvatov in Zagrebčanov. Končni predlog bo dobil v potrditev jx>-glavnik dr. Pavelič ter notranji minister dr. Budak.
Lepo nagrado dobi,
kdor poda pojasnila, na podlagi katerih bi mogli najti naslednje izgubljene konje in vole:
1.	Konj »Fuchs« svetlorjav, star 10 let, 165 cm visok, široka prsa, zadnje noge malo krive, glavo nosi nizko, na čelu bela lisa, prevzet v Virmaših pri škofji Loki in dodeljen 2. lahkemu konjičkemu vodu.
2.	Konj »Pram« rdeč, star 12 let, visok 155 cm, v zadnjih nogah mulo trd, prevzet v Virmaših pri škofji Loki, dodeljen 6. lahkemu konjičkemu vodu.
3.	Konj »Sultan« rdeč pram, 14 let, na levem očesu ima mreno, zadnja leva noga debelejša, velik povešen vamp, malo zleknjen, visok 165 cm, prsna mera 180 cm, oddan pekarski četi pri Ljubljani, Tomačevo, štab bataljona.
4.	Kobila »Dobrica«, 16 let, rdeča, visoka 163 cm, zadnja leva noga malo pokvarjena, na rodnici pretrgana, zelo živahna, oddana na Logu pri Brezovici pri Ljubljani in dodeljena 1. voznrskemu eskadronu.
5.	Kobila »Fuchsa«, rjava, 14 let, visoka 158 cm, na glavi lisasta, malo zleknjena, prednje noge postavlja na ven, med zadnjimi nogami zarastlina stare rane, odpeljana na umiku proti Prcserju pri Borovnici.
6.	Konj »Fuchs«, rjav. na glavi lisast, 170 cm visok, vrat mulo oguljen, z istopljeno kostjo na prsih, zelo močne postave. Rekviriran pri umiku in odpeljan proti Preserju pri Borovnici.
7.	Konj »Fuchs«, 12 let, rjav, z liso na čelu, visok 168 cm, zadnja noga malo bela, prednja kopita slaba. Oddan je bil v starem logor-ju na Vrhniki, 2. tehnični četi, 3. posadnemu bataljonu.
1 vol svetlosiv, z ravnimi velikimi rogovi;
1 vol rumen, z lepo zakrivljenimi rogovi;
1 vol rumen, nizke čokate postave;
1 vol teranosiv.
Vsi voli so do 7 let stari, težki po ca. 700 kilogramov, imajo zapiljene 3 zareze na rogu in so vsi podkovani. Prevzeti v Dobrunjah pri Ljubljani od Pekarske čete.
Točne navedbe in pojasnila poslati na: Inž. Milan Lenarčič, Verd, p. Vrhnika.
Cklžcl je v večnost naš bivši poslovodja in dolgoletni sodelavec,
gospod
udolf Schulz
S svojim neumornim delom si je zagotovil naš trajni spomin.
Šumi,
tovarna bonbonov in pcciva v Ljubljani.

dotiko. Skupina njenih tuljav tvori votel valj, odkoder je izgnan zrak, kot tudi vsaka druga materija, tako da ni v valju nič. Razumete vrednost te besede nič? Veste, da je povsod v prostoru nekaj in da je moj valj za trenutek v ozračju edina točka, kjer ni nič Kratek trenutek, mnogo krajši od bliska. To edino mesto, kjer je popolna praznina, je žleb, odkoder izhaja neuničljiva energija, ki jo ima zemlja zaprto in ujeto v materiji. Moja vloga se je torej omejila, da odkloni oviro.«
Gospod Lesseur je z zanimanjem spremljal da vanje.
»Zato boš s strojem odbil meteor,« je dejal.
>Da, stric,« je odgovoril Cefiren. »Poslušajte me pazljivo. Razdaljo do meteorja točno poznam in sicer znaša pet sto enajst metrov in osem in štirideset centimetrov. Če proti temu usmerim svojo strujo .. .<
To govoreč je Cefiren premikal majhno pripravo.
»Storil sem,« je nadaljeval. »Struja mora nehati tri centimetre pred meteorjem, ki ga osvobojena energija s te strani obkoljava. Toda to je premalo, da bi premaknil lako maso, ki se je prilepila ob zemljo zato moram uporabiti tudi druga sredstva.«
Cefiren je dal roko v stroj. Ena izmed ste-klenk je pričela liho brneti.
»Opazili boste,« je pojasnjeval, »da se ta nova steklenka ne vrti enako kot druge. Zato je tudi njen učinek drugačen. Izpušča posebne struje. Imenovala jih bova. če hočete, premočrtne nevtralno struje, da jih bova ločila od prejšnjih. Tem strujam ni treba določevati dolžine, šle bi v neskončnost, če jih ne bi zadrževal meteor, v katerega sem jih usmeril. Kakšne so te struje? V resnici so le pene materijskih atomov na zadnji stopnji sprostitve, kot so tudi vse ostale električne struje, zvok, toplota in tudi svetloba. Pojm o njih majhnosti boste razumeli šele, če vam povem. da v tem trenutku udarjajo na površino rne-•teorja in sicer jih trči v sekundi sedem sto pet-
deset milijonov. To je torej pravo bombardiranje. To vse skupaj mi omogoča, da spravim meteor v morje«
»Vendar se meteor ne premika,« je dejal Lesseur.
»Premikal se bo,« jo odgovoril Cefiren. »Malo f>otrpljenja, kdo naj obrzda vse to. lz tretjega žarometa bom poslal še druge atomske bombe, in sicer ne na meteor, ampak na zemljo, kjer stoji. Videli boste, da se bo ta zemlja jela počasi rušiti in s pomočjo teže bo meteor zdrknil v morje.«
Cefiren je dal roko v stroj. Tudi tretja steklenka se je pričela vrteti.
»Stric,« je dejal, »zdaj se bova smejala.«
20. poglavje
KI GA BOSTE MORDA NERADI ČITALI, TODA GA JE PISEC MOKAL NAPISATI TAKEGA, KOT
GA BODO OZNAČEVALI ASTRONOMSKI LETOPISI.
Silen krik je zavel po otoku, ko je zlata masa prvič zadrhtela. Vsi pogledi so se obrnili v eno stvar. Ali je bil privid, ali pa se je meteor res premaknil? Kaj je bilo temu vzrok? Ali je jela zemlja popuščati?
»To bo konec zadeve, če pade v morje,« je dejala Arkadija.
»Konec, ki ne bo prinesel nič slabega,« jo menil Cet.
»Ampak vse dobro,« je dodal Francis.
Niso se motili Meteor ie res drsel v morje. Gotovo je zemlja popuščala. Če ne bo vzdržala, se bo meteor privalil do kraja ravnine in bo zdrknil v morje.
Splošno začudenje je bilo združeno z rahlim prezirom proti tej zemlji, ki ne more nositi tako dragocenega tovora. Skoda, da je meteor padel na otok In ne na bazaltno steno grflnlandskega prt« morja, kjer u: milijarde ne bile večno izgubljene za človeštva
iHgfi oglasi
T f*.11?	IM»«U« I dla: tenltovaajukl
•Clul I din Debela tiskane duIitm beaede ■« računajo ■ vojno. Najmanjši »nosek ca ma!l orla« II din - Mali •člani •« plačujejo Ukuj pri naročilu. Pri orlaslb reklamno*« .naAaJa *e rakuna anokolonaka. I mm vlaoka MUtaa rretloa po I din • Za plamene udcovora (led* aullb arlaaov treba prltotlU inamko.
Posestva
»REAlITETA«
posestna posredovalnica » Ljubljani je samo » PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavno pošt« Telefon 44 - 20
Vse
jenJ. kupce nepremičnin prosimo, da so stalno vsak dan oglasijo v naši pisarn! v svrho podrobnih informacij odnosno ogledov, ki;r smo primorani prodati tistim, ki se prvi odločijo. Vsak dan nove nepremičnine na razpolago.
Kupimo
vsnko hišo od SO.ilOO do več milijonov. Posestna i>osro-ilovalnioa v Prešernovi ul. 54/1. .REALITETA«.
Hiše kupimo
vlsokopritlične, enonad-stropne ln večnadstropne.
Parcele
prodajamo: v šlškl, St. Vidu poleg Škofijskega zavoda, v Mednem ob Savi in na Kodeljevcm.
Zajec Andrej
posredovalnica nepremičnin, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 10. tel. 35-64. Stanovanje tel. 768 v St.
\mxm
za živali
Iščem konja
ki je temnorujav, na čelu majhna bela lisa, sliši na ! Ime »Ričo«, žig St. 17, | označka K. — Sporoči so | naj proti nagradi I. Cer-| ne, št. Vid nad Ljudblja-no, Vlžmarje 66.	(e)
Nagrado dobi
kdor sporoči, kje je konj »fuks« z rumeno grivo in rumenim repom, podolgovato belo liso na sredini glave, desno uho zarezano brez dlake, pod komatom postrlženo grivo ln žig St. 1166. Pečnik, Tyr-Seva 203.	(e^
Kobilo
prama, griva na obe strani, noge In rep črn, St. 68, iščem. Nagrada dobra. Pojasnila na občino Krka pri Stični. (e^
Iščem dva konja
rjavca, »publ« star 8 let, visok 160 cm, objem 175 cm, žig 13; »pram« star 7 let, visok 153 cm, objem 170 cm, žig 14. Najditelj dobi nagrado 2000 dinarjev. — Slamič Fr., Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.	(e)
Iščem kobilo
pramo, 11 let staro, visoko 163, Stroko 180 cm, na glavi Ima zvozdo, grivo do sredino vratu, zadnja desna noga Ima zaraščeno rano. ki jo pokriva rep, dolg do kolen. Oddana Je bila tehnični četi I. plan. bataljona v Skofjl Loki. — Sporočiti proti nagradi na županstvo občine Smlednik, (e)
Iščem konja
voz In konjsko opremo pod št. 2312. — Pojasnilo proti primerni nagradi na naslov : Ekrane Stanovnlk, posestnik, p. Horjul 20.
Iščem
dva težka vprežna konja, rujavca, lil sem ju oddal 8. bateriji v Zg. Zadobro-1 vo, dne 3. marca t. 1. ln sta dobila žig St. 1169 ln 1170. Baterija Je bila baje razpuščena v občini HI- j nje v Suhi Krajini. Iščem , tudi težak voz z dlro, s , katerim so vozili vojaki ; med Trebnjem ln Novim mestom. Kdor ml sporoči, kje lahko dobim konja, oz. voz, dobi nagrado. — Matko Curk, stavbenik, Ljubljana, Mlrje št. 1.
Iščemo konja
ki ima na kopitu št. 1592, rdečo barve z imenom »Pubi« s sledečimi mera- ; mi: 164 - 193 - 1929. Kdor j konja najde, dobi 500 dtn ' nagrade. Obvestilo je poslati na Meščansko kor-1 poracljo v Kamniku, ^e^
Iščemo:
I kobilo, pramo, z Imenom Cikra, z belo liso na čelu, žig 2165; 1 kobilo, pramo z Imenom Kara, z belo liso na čelu ln na nogi žig 3226; 1 konja fuksa, z Imenom Llsko, z dolgo belo liso na čelu, žig 3227; srednje težak voz In komat. Sporočila prosimo proti pošteni nagradi na: Marljanlšče, Ljubljana, Poljanska 30.
Kdor pogreša konja
»Fuksa«, svetle barve, Ima belo grivo, dolgo liso skozi nosnice, je srednje velik ln na kopitu Ima št. 217, naj se zglasl pri: Alojz Podržaj, Cušperk, Grosuplje.
Konja
prama, brez znakov, srednje velikosti, oddanega v fcabnlei nad škofjo Loko, ISče proti nagradi Hotel Miklič. Ljubljana.
Iščeta se konja
srednjetežka, eden bel s črnimi pikami, št. 2634, drugI temnordeč, St. 4108. Z obema sta bila oddana komata ln težka voza. Kdor konja prižene ali pošlje točen naslov, dobi nagrado. — Pogorelcc Edvard, Struge na Dol.
1500 din nagrade
dam tistemu, ki mi pripelje kobilo, katero sem oddal na Ježlcl za 3. baterijo. Kobilo »dorjat« »Miška« 304, visoko 150, široko 177 cm, staro 8 let, Ima na vratu za 10 cm porezano grivo. Nahajala se je pred 10 dnevi v okolici Ribnice. Tudi tistemu, kateri ml pošlje točno sporočilo, na podlagi katerega bom lahko kobilo prevzel, nudim dobro nagrado. — Franc Kremžar, strojno podjetje, St. Vid nad Ljubljano.
Konj
Zahvala
7.a mnogoštevilne izraze sočutja in sožalja, ki sem jih prejela ob nenadni izgubi mojega ljubljenega soproga
Kopača Tomaža
žel. uradnika v pok.
kakor tuili za poklonjeno cvetje, izrekam vsem prijateljem in njegovim stanovskim tovarišem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi
zadnji poti, najtoplejšo zahvalo. Sveta maša zadušnica bo v soboto, dne 26. t. m. ob pol sedmih zjutraj v cerkvi sv. 1'rančiš.ka v Šiški.
Ivana Kopačeva.
r^. ... sv*.''. :■' ■

V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni soprog,
oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Jože Gorišek
posestnik, trgovec in gostilničar
v sredo, 23. aprila 1941, previden s svetota.jstvi za umirajoče, v 76. letu mirno v (iosjxxlu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 25. aprila 1941 ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Stični.
Stična, dne 23. aprila 1941.	Žalujoči ostali
IKupimoi
•v. • - ■ • ■ , <
VSAKOVRSTNO
ZIPT0
srebro - platino
BRIUPHTE
smrrrcde srfirie rubine
v bisere i.t.d starinske i hrkite ter umetnine PO NAJVIŠJIH CEMBH
STHHH TVRDKA
Jos EBERLE
UUBLJHMP TVRSEVA 2
'	XI	•. ■ '
Star aluminijum
kupimo. Livarna »Zvon«, St. Vid.	(k)
j Službe B
JSicto:
Vrtnar za zelenjavo
cvetlico in sadje Išče mesto. Naslov v upravi »Slovonca« pod St. 5446.
cznnna
Frizersko vajenko
sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5475.	(v)
Prodamo
čebulčku
smo znižali ceno. Zasadite z nJim vsak prazen prostor, ker je verjetno, da bo po čebuli valiko povpra ševanje. . Sever & Komp., Ljubljana.	(I
Semena domače črne detelje, banaške lucerne, grahore in trave
nudi v najboljši kakovosti tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 33 (Javna skladišča).
^ Premog ^
suha drva nudi I. PogaCnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20 59 Pestr«iba bruhlbna
Semenski krompir
priznan onelda In jubel ter več merjasčkov v teži od 30 do 100 kg Ima naprodaj Kmetska gospodarska zadruga v St. Vidu pri Stični.
Šivalni stroj
rabljen, globok voziček In gramofon, prodam. Ma-renčlčeva 3.	(1)
Prazne zabojčke od masti
proda mestni preskrbovalni urad ljubljanski. Pismene ponudbe sprejema mestna tržnica na Po-gačarjevem trgu.

Lastnik avtomobila
št. 2885, znamke »Fiat« se Išče. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5437.
Kdo kaj ve
o voj. tehn. člnovniku, III. kl„ Oberstarju Josipu, ki je bil poklican v Tlvat (arzenal) - Boka Kotorska? Sporočila na: Oberstar Micka, Sodra-žlca.
ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja, izraženega pismeno ali ustmeno ob priliki smrti naše ljube mame
Marjane Vrečar roj. Loboda
izrekamo vse mnašo naj prisrčne jšo zahvalo. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so jo v bolezni obiskovali in ji s tem lajšali bolečine, vsem, ki so jo pokropili in jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, še enkrat najlepša hvala. Maša zajduanica bo v soboto, dne 26. aprila 1941 ob pol sedmih zjutraj pri Dev. Mar. v Polju.
Ljubljana, Vevče, Zalog, dne 24. aprila 1941.
Globoko žalujoči: Francelj, Miha, Mici — in ostalo sorodstvo.
St. 2155 »fuks«, z belo liso na glavi, z močnim dolgim repom in svetlo grivo, se dobi pri A. Hotku v Žužemberku 20.
Visok konj
pram, z belo liso na čelu, zadnja desna noga spodaj bela, prvi nogi Imata nizko kopito, brez žiga, vzet v Škofi Loki v 3. planinski bataljon. Lastnik ga dobi pri meni. Naslov upravi »Slovenca« pod šifro »Z dokumenti 5158«.
Našla se je kobila
brez številke, s tablico na grivi »lisica«. Kdor je njen lastnik, se naproša, da pride po njo k Francu Erčulju, Zdenska vas 24, Videm - Dobrepolje. (e
Lastnik kobile
pramo, žig 224, naj javi svoj naslov na upravo »Slovenca« pod šifro »B«.
6485 (o^

Dotrpela je moja predobra m skrbna soproga, sestra, teta in svakinja, gospa
Poderžaj F rani a
posestnica
v četrtek, dne 24. aprila 1941, previdena s tolažili svete vere. Na za*lnji poti jo bomo spremili v soboto, dne 26. aprila 1941, ob štirih popoldne z Žal — kapele sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 24. aprila 1941.
Globoko žalujoči Poderžaj Jeie, soprog in sorodstvo.
. I iT ■ • ■ ■'	,• i .., o i
Javljam tužno vest, da mi je neizprosna smrt ugrabila .mojega ljubljenega soproga, gospoda
Schulz Rudolfa
' t i , . ■ ;....... , . .>; j" - 1
v 79. letu starosti. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 25. aprila ob 5 popoldne z Zal iz kapele sv. Marije k Sv. Križu. Prosim tihega sožalja. Ljubljana, dne 23. aprila 1941.
žalujoča soproga in ostali
Vsem duhovnim sobratom sporočam, da je Gospod Bog poklical v sredo, dne 23. aprila ob pol štirih popoldne k Sebi svojega služabnika, prečastitega gospoda
Karola Plota
župnika v št. Janžu
Pokojnika priporočam v molitev.
Pogreb bo v soboto, dne 26. aprila 1941 ob desetih dopoldne, št. Janž na Dolenjskem, dne 24. aprila 1941.
Prežolj Janko, kaplan
tam
Sorodnikom in znancem sporočamo vest, da je Gospod Bog rešil zemeljskega trpljenja svojega služabnika, velečastitega gospoda
Karola Plota
župnika v št. Janžu
Prosimo spomina v molitvi.
Pogreb bo v soboto, dne 26. aprila 1941 ob desetih dopoldne. Ljubljana, dne 24. aprila 1941.
Papež Karel, bratranec, in sorodstvo
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubijani: Jože Kramarič
izdajaieij: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Čenči*