.Gorlea* izh«]a vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dtn poprej. ürednistvo se nahaja v „Narodnl Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor )e naslavjjati pisma. Mefrankirana pisma te ne sprejemajo, enako se nc nvalujejo pisma brez podpiia. ttutooplsi dopisov se ne vračajo TELEFON št. 201. .«orte** staae na leto 10 K, *a pol let« 6 K, za tctrt let« 250 UprarniUro se nahaja v „Narodni Tukarni" aliea Vctturini it. 9. L* Of lftM ie plaluje od Lvetero«tolpn« petit vrete po 14 vin., za vectratni natis primeren popiut. \ Punamezne ttevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gorilkih trafikah St. 96. v Gorici, v soboto dne 2. decembra 1911. LctO XII Neopravičenlp in neosnovane c|^0^ žifve „SočeV Vsakdo izmed naših čitateljev se še sponiinja hudega volilnega boja pri pre- dzadnjih deželnozborskih volitvali. Li- beralci so takrat napeli vse svojc sile in strašili se niso ne stroškov in tudi ne drugih najostudnejših sredstev, da bi Ie s svojimi kandidati prodrli. Posebno vroč boj se je bil v goriški okolici, kjcr so hoteli na vsak način iznebiti se prof. Berbuča. F'rislo je celo do ožje voljtve rued prof. Berbučem in liberalnim kandida- tom. pri kateri pa je liberalni kandidat podlcgel. Ko so sc pa volilni spisi pregledo- vali, priSlo je na dan vclikunsko prese- nečenje. I H)gnalo se je iiamreč, da je bi! prof. Berbuč že pri prvi volitvi postav- no izvoijen, in da je bila vsa razburje- nost, katero je provzročila ožja volitev mod nasim Ijudstvoin nepotrebna in, kar je še iinjliujšc. da so hili nepotrebni tudi vclikanski stro*ki, katere je provzročila ta nepotrebna ožja volitev naSemu Iju- dstvu in držnvncmu žepu. Zgodilo pa se je vse to zaradi tega. ker je, kakor je pisala »Soea« dne I", junija 1909, m-kdo -ponaredil vo- lilni r e i u 1t a U. Listi so o tern seveda mnogo i»isall in posebno odloeno je nastopal takrat tukajSnji list »Corricre Frittlano«, ki ie s svojo pisavn prisilil takratnega fur- lanskcga poslanca in višjega okrajnega komisarja na tuk. okr. glav. Oasserja, katcrcmu je bilo povcrjeno nadzorstvo pri volitvah, da je takorekoč moral imc- novani list to/.iti. Omeniti inoraiuo. da je bil (lasser politični zaveznik naSih libernkev. PriSlo je do porotne obravnave, ki se je dne 15. junija 1909 vršila pred po- rotnim sodiščem v Celovcu. ,Corrierov' odgovorni urednik Cornel je bi! takrat obsojen na en m<\sec zapora in na po- vmitev stroškov. Pravorek cefovških porotnikov kakor tudi način, kako sc je cela obravnava vrsila, je obudil, ka- kor je celo »Orazer Tagespost« takrat pisala med poslušalei veliko iznenade- nje. Le »Soea« je bila s tem izidom po- rotne obri. /nave neizrečeno zadovoljna in priobčila je dne 17. junija 19i)9 pod naslovom »Corriere-Berbuč-dregorčič obsojeni« članek, v katerem je mrgolelo vse polno sumničenj in doižitev na prof. Berhuča. Tako je n. pr. pisala med dru- Kim: »Ko je razvidel prof. B e r b u č, da ni mogoča potrditev njegove ožje volit- ve, ker je dokazanih več Stetih glasov- nic nego je bilo volilcev, tedaj ie iznašel novo rcšilno vejico, če§: da je bil prav- zaprav i/.voljen z"e prvič in je bila torel ožja volitev nepotrebna. Nagla&amo. da so vrgli to bombo v svet šcle po več mesecih, ko so v deželnem odboru vse volivne spise razpečatili in jih je valjal po rokali tudi prizadeti - i»rof. Berbuč«. >•Po tako sumljivih virih je bila vr- jfena v svet novica, da jc bil proi. Ber- buč rcsnieno izvoijen f.c pri prvi volit- vi. a nekdo je bil p o n a r t d i I v o- lilni rezulta t.« Nadalje je pisala ><$oča<: »Narobc, priSlo je prepricanje. da ee se je kaj y.godilo na volilnib aktih sc je zgod»- lo to potein, ko jib je imel v lasti de- žclni urad« (in jih je seveda, kakor ie pisala Soda", kot zgoraj navedeno, »valjal po rokab tudi prizadeti prof. BcrhmS». KonCala pa je »Soča» svoj članek tako-lc: »Corriere« je sicer obsojen. obsod- ba je tuida. placVvatijc vseh troSkov. tu di za Coiuela. bo še huj.še. a najhujsa obsodba je doletela B e r b u č a in Q re- viorciča. \ sodni dvorani se je go- vorilo o moralnib vzn»Citeljih vseh o- studiiih napadov na Cast in poštcnjc katoliSkcga poslanca, a pri tern so bile vse oči uprte v Berbuča in (ireRorčiča. Pravorek porotnikov tiče njima. obso- jena sta ona dva! In tako sia klerikalna stebra go- riška postavljona zopct enkrat >- pravo luč, in sicer od — ljudskih sodnikov. i Upamo, da kdaj doseže tudi njiju oko pravice!« Zaradi tega članka ie vložil prof. j Berbuč tožbo zaradi razžaljenia časti ¦ uroti lastniku >»Soče« Oabrščeku in pro- it odKovornemu uredniku iste Kavčiču. Nc vemo, zakaj in kako da se je ta zadeva toliko časa zavlekla in da je bila obravnava proti tožencem določena še- le za zadnje porotno zasedanje.Nekaj ie bilo krivo temu tudi to, kerbi se toženca iznebiia goriskc porotne k!opi in sta riienda želela, da bi se ta zadeva obrav- navala pred Ijubijansko poroto, v kate- ro ie posebno. kakor se zdi, Gabršček neizrečcno zaljubljen. A bili so najbržc se drugi Ijudje, ki se niso take obrav- nave prav nič veselili. In tako ie prišlo, da se je imela ta obravnava vršiti še-le včeraj in dunes, pa st ni tudi na veliko veselje onih ljudi, ki se ie niso \tselili, vrsila. ker sta toženca vsled po« ravnave med njima in tožiteljem v tor- kovi >»Soči« übjavija to-le: Preklic. Podpisana A. (iabr&ck. kot iastnik -SoCe«.in Ivan Kaviič, odgovorni ured- nik »Soie«, izjavljava, da so obdolžitve in sumničenja v članku: »C o r r i e r e«- Ber b u č- (i r egor č i Č obsojeni v Št. 68. »Soče« z dne 17. junija 1909, naperjena proti g. deželnemu odborniku prof. Ivanu Berbuer, popolnoma neo- praviCena in neosiiovana. Zato jih ob- ^alujeva in v polnem obsegu preklicu- jeva. \ Gorici. dnč 2h. now 1911. A. Gabršček. Ivan Kavčič. Da sta morala poravnati tudi vse pravdne stroške, ki niso bili majhni. ra- zunie se saiuo ob sebi. Navadno se odgovorni uredniki li- sto\ izgnvarjajo pri enakih preklicih na krive inforniacije, ki so dale povod z;\- Ijivim Clankom ali dopisom. A Gabršcek in odgovorni urcdrik »Soče« pa tega iz- gnvnra ne navajata in izjavljata le. da so bile obdolžitve in suminčenja »po- polnoma neopravičene in neosnovane«. Iz tega naj sklepa vsakdo, kake vrste list je »Soča« in kaj se sme temu listu verjeti. Iz tega naj razvidijo čitatelji, koliko popolnoma neopravičcnih in ne- osnovanih sumničenj in obdolžitev fe že ta grda grešnica »Soča« nekaznova- no navalila na naše najboljše rodoljube, to pa zaradi tega, ker se ta lirt že vsa- kemu gabi, ter se zaradi tega tudi noče nihče spuščati ž njim v pravde, ki bi konečno prav tako končale, kakor tis- kovna pravda prof. Berbuča proti last- niku »Soče« Gabrščeku in nlenemu n- redniku Kavčičo. i No. marsikdo poreče, da tako stali- šče ni pravo, a je vendar-le — tako. Torej volilne spise Je nekdo pona- ! redil. Sumničenja in obdolžitve, tičoče se prof. Berbuča, katere je objavila »»Soča« v inkriminiranem članku, so po- polnoma neopravičene in neosnovane. Ostane pa žalibog še vedno nerešeno vprasanje. kdo je bil tore] tlstl, kf ie volllne spise ponaredll!? kajti sami sc niso gotovo ponaredili. In prav radi tega, ker bi porotna obravnava olajšala odgovor na to v- prašanje je marsikomu pri sreu odleglo, ko je izvedel. da je obravnava ustav- ijena. Halijansko-furska vojska. Iz tozadevne izjave italijanske vla- de ie posneti. da Italija ni niti namera- vala s svojo floto blokirati Hardanel. Ce je to res, ni mogoce dokazati. Mogo- če je pa. da so vest o nameravani blo- kadi sprožili v Carigradu z narnenom, da bi druge države na kakoršen si bodi način intervenirale. Pakt je, da se je širila vest, da namerava ltalija blo- kirati Dardanele in da se je temu uprla Rusija z energicnitn protestom. Pravijo. da je inicijativa k temu protestu izšla dogovorno iz Nemčije in Avstriie. To ni izključeno in skoro ver- MCas" I. I91If zv. V. Naša ugledna v Ljubijani izliajaio- ča revija »Cas« je dokoncala lotos peto Itto svojega obstanka. F^eči moramo, da je to za slovensko revijo že dosti, kajti le malokatero podjetje te vrste ima pri nas daljši obstanek. »Čas« je nasled- nik bivšega »Katoliškega Obzornika«, ki ga je izdajal dr. Ušeničnik od I. 1897 do I. 1906. Začetnik pa je bil dr. MahniC s svojim »Riniskim Katolikom«, ki ;e doživel devet letnikov (1889-96). »Leo- nova družba« je uvidela pred leti potre- bo moderno-znanstvene revije, ki bi šla s časom in napredkom naših dni. »Čas«* se peča s filozofijo, z verstvom in socio- logijo. Tu se obravnavajo uprašanja iz umetnosti in estetike in se objavljajo II- terarne razprave. Razun tega ima tudi rubriko za kritike in ocene in jako ob- širno zasnovan »Listek«, ki prinaša krajše notice in članke iz vseh modernili znanstvenih panog, tudi iz narodopisja in celo iz filologije. Vidimo tedaj jako obširno zasnovan program in gotovo uredništvo z izvrševanjem nima ravno malega truda. »Leonovi družbi« in stitat', da je zydnji letnik zopet tako I sreči o in sp ctno zaključil. Poglejmo nekoliko nekatere va/.- ncj^e clanke. Z budizmom in njegovim razmerjem do krščanstva se peča več člankov, ki jili je napisal Pr. Terseglav, ki je sploh priden in teniperamenten »Časova sotrudnik. N. pr. »Budha in Kristus«, »Metafiziški razvoj budizma«, »Propad budizma« itd. Moderna duša čuti zopet potrcbo po bibliji in čuti ne- ko privlačno silo k tej knjigi vseh knjiy. Tega problema sc je dotaknil Vcnc. Bele v članku: »Pismo o bibliji«.. Tudi v poezijo modernega človeka sega več- krat problem krščanstva, kakor nam preziji«. Čisto današnjih dni se dotika, kaže članek istega avtorja: »Jezus v popolnoma aktualen je članek dr. Uše- ničnika: »Največja slabost naše dobe«(. kjer razpravlja o pozitivizmu. Socijolo- gija je zastopana kaj dobro. Oglasil se je letos tudi dr. Pavlica s člankom o Marxu in njegovi teoriji in veliavi. Dalje prinaša »Čas« zanimiv članek o social- nih tvorbah pri Jusoslovanih, kar bo gotovo vsako&ar zanimalo. Saj je to polje skoro večinoma še nerazorano. Tudi v tujino nas popelje revija in nam uredbah: pise dr. Bernolet. prestavil je clanek I. Cankar. Iz estetike in splo- sne umetnosti ima »Cas« šest člankov. To je veselo dejstvo. kajti ravno ta pa- noga je še precej potrebna objasritve. ker se ravno na polju lepote greši še marsikaj in tudi tu se je trcba učiti, ka- kor je zahteval v) svoj Oas že Stritar v svojili »Literarnih pogovorih«. Za nas je najbolj zanimiv clanek, ki poroca o uajnovejsih izkopinah iz starokrščan- ske dobe v Ogleju. Starokrščanska u- metnost je v zadnjih letih sploh prišla do visoke časti in veljave in zato so nam ti dokumenti na naših domačih tleh toliko dražji. Literarne razpra- ve se pečajo vse tri s slovensko dramo. Napisal jih je g. A. Robida in prav te- ineljito analiziral in preštudiral sloven- sko modcrno dramo. Ciovori tu o naših naturalističnib dramah, o romanticnih iKrah in o slov. enodejankah. Marsiko- niM, ki je sicer vse tu obdelane igre in tudi časniške ocene o njih že čital, bo ta najnovcj.ša obširna ocena in razlaga vendar dobro došla, kajti g. pisatelj ne stoji na stališču kakega zakulisnega*do- pisnika, ampak ocenjuje in razmotriva snov z višjega, kulturncga stališča. — Kritika ni ravno obširna, ker zato skr- ničnik je ocenil štiri dela. med temi tudi Grafenauerjevo »Zgodovino najnovejše- ga slovstva« in dr. Gruden eno t. j. Ko- sovo »Gradivo« III. del. -- Jako bogat je »Listek«, ki prinaša krajse notice in poročila iz vseh mogočih strok. Najbolj ie sicer zastopano verstvo. a tudi druge panoge niso zanemarjene. Vcasi so ti Clanki vkljub kratkosti, jako informa- tivni in podučni n. pr. Liliencron in Cerkev (str. 379) ali Strindberg o reli- giji (str. 426) itd. Ralje govori o P' An- mmzijevi umetnosti in njegovih zadnjih romanih in dramah, o dr. Murkovi pro- tikritiki svoje literarne zgodovine itd. »Cas« moramo irnenovati najboljšo slovensko revijo. Vsebinsko zastopa odloeno krščansko stališče. po obliki se pa lahko postavi v vsakem salonu na mizo. »Cas« ni sicer kričeč po svoji zu- nanjosti, a kaže solidarnost v formi in tisku, kakor sploh vse novejše publika- cije »Kat. tiskanie«. Ker nas informira skozi celo leto o najvažnejših časovnih probleinih, ker nam nudi toliko ravno- vrstnega čtiva, tudi cena 7 K letno ni pretirana. Oijaki plačajo celo le 4 K za letnik. Pričakujemo da se V. letniku pri- druži še več drugih, ki bodo morda še bolj temeliiti po vsebini in še leoši do v torek generalna debata reasumirala in prišla sta do besede tudi dr. Šusteršič in dr. Korošec. — Dr. K o r o š e c je pred vsemi očital češkim posiancerh, da hočejo sodelovati pri koaliciji velikih narodnosti in to posebno SJovence pre- pustiti njihovi usodi. Pri vladi sodelu- joče narodnosti naj dobe bogzna kaj vsc, le Jugoslovani naj ostanejo praznih rok. Slovence so sicer zapustili njihovi slovanski ljudje, a vzlic temu se Slo- venci čutijo dovolj močni, da se bojujejo tudi sanii za svoje pravice. V tem boju se Slovenci ne bodo ozirali na nikogar, ker se tudi nanje ne ozira nihče. Posl. Udržal je izjavil, da je posl. Korošec prišel nekoliko prezgodaj s svojirni težkimi očitanji na račun češke delegacije. Razburjenje Slovencev je popolnoma umljivo, ee se preudari, da se vedno govori o avstrijskem patrioti- zmii in o neki veliki delavni stranki, ki naj obsega vse patriotične elemente, pri čcmur pa naj bi Jugoslovani ne prišli vpoštev. Velika avstrijska delavna stranka ne sme puščati izven kombina- cije Jugoslovanov, ki so veljali veduo za najzvcstejše predstavitelje avstrij- stva na jugu monarhijc. Posl. dr. Šusteršič je konstatiral, da je poslanec dr. Korošec verno inter- peliral v resnici obstoječe prepričanje Jugoslovanov. Jugoslovani nc občutijo nič onega prijaznega obraza položaja. o katerem je govoril posl. dr. Krainaf. Oovornik bo prcdlagal samo Stirimese- čen proraCenski pruvizorij. Oovorniko- va slranka se ne more zadovoljiti z iz- javo ininisterskcgu predsednika glede na dalniatinske ždcznicc in reciprocite- to zagreb.skega vscučiliSča, ravno tako tudi nikakor ne more akceptirati nazo- rov justičnega miuistra. ki jih je izrekct \ odgnvoru na interpelacijo posl. dr. Ravniharja v zadevi jczikovnih ukazov Ijubljanskega dečeluosodnega prcsedni- ka. Odločno protestira tudi proti tcmu. dii so alpske dežele izključene iz vodno- cestne akcije. Nato se je sklenil z 28 proti in gla- sovom prehod v speeialno razpravo in sicer pred vsemi o eesarskih naredbah. V četrtkovi seji proraeunskega od- scka se je nadaljevala razprava n pro- racuuskem provizoriju. Oovoril je posl. dr. Kramar. ki je protestiral proti trditvi. da bi bili d<>- godki v včerujšnji seji pripravljeni po Celiili. ki vidijo v Hochenburgerjevem sistemu ogro/.enje enotnosti eeskcga kraljestvü in poznajo tendenec. ki mc- rijo na razdelitev Ceške v dva dela. in ne inorejo inirno prenašati izraza »Deutsclibölmieii« iz list justičnega nii- nistra. Izjavi! je, dasejecutil neprijetno zadetega po onih dogodkih, ki so le ko- ristili justičnenui ministru dr. tiodien- burgerju in niso zboljšali politicnc si- tuaeije. Mladočeh posl. Mastalka je povda- rjal, da ponicnijo ti dogodki le enisodo, kakoršne se dogajajo tudi na neinskl strani. Bilo bi popolnoma napačno, ako bi Nenici izvajali iz včcrajšnjih dogod- kov neugodne zakljueke z ozironi na češko-nemško spravno akcijo. Finaneni minister vitez Z a 1 e s k i je strogo obsojal oni članek v »Danzers Armeezeitung«, v katereni je bilo žalje- no uradništvo na način, ki se ne more izreei, zavračal pa je tudi najodločnejše namigavanje, da bi bilo s tem člankom v zvezi neko zelo visoko vojaško služ- beno mesto. List je privatno podjetie, ki ni niti z vojniin ministrstvom niti z drugo vojaško oblastjo (generalni stab? v nikaki zvezi. Olede na predlog posl. K o 1 i s c h e r- j a, da naj se investicijski kredit za že- leznice zviša za 20 milijonov in doloei 20 milijonov za razširjenje telefonske mreže, je izjavil minister, da odsek 1a- hko sprejme ta predlog, ako se ne prl- krajša posojilo 76 milijonov, kateremu se vlada nikakor ne more odreči. V proračunskem odseku se je vče- raj nadaljevala debata o proračnsketn provizoriju. V debati je posl. dr. Š u s- t e r š i č ostro polemiziral proti poslan- cu dr. Kratnafu. Odstop šefa generalnega staba. Šef generalnega štaba Konrad pi. H ö t z e n d o r f se je v četrtek od- povedal svojemu mestu in cesar ga je tudi odpustil. () vzroku odstopa šefa generalnega štaba krožijo najrazličnej- še vesti in se najbolj vzdrzujc ona, da je odstopil vsled konflikta z ministrom zunanjih zadev grofom Aehrenthal, ci- gar neenergicne zunanje politike ni ho- tel in ni inogel odobravati. Domače in razne vesti. Blagoslovljenje temeljnega kamna nove cerkve Srca Jezusovegä. Danes ob 11. uri predpoldne se je vršilo slo- vesno blagoslovljenje temeljnega kamna u\ novo eerkev Srca Jezusovega, ka- tera se bo gradila na stavbišču ležečem v iilici Leoni. Blagoslovil je temeljni kamen Nj. Prevzvišenost naš knezo- nadškof dr. Sedej ob asistenei vseii kanonikov in druge duhovščine. Tej slovesnosti so prisostvovali namcstnik princ Ho h e n I o h e, podpredsednik na- mcstniStva grof Attcms, deželni gla- var dr. P a i e r, nicstni župan B o in b!g in drugi predstojniki tukajšnjih civituih in vojaškili oblastnij. Obcinstva vseh slojev zbrala se je na lieu mesta ogro- mna množica. lJo dokoncanem cerkvenem opra- vilu je'imel tudi namestnik princ Ho- henlohe nagovor na zbranc navzoče, v katerem je i/.razil veselje. da je vendar cukrat priscl cas, da sc uresnici ta /e pred tolikimi leti nameravana vzviSena naincra. za kar gre livala plcmcnitim darovalcem radodarnih doneskov, do- tkiiemu odboru in pa Nj. Prevzvišeno- sti knezonadskofu, ki se je odlocil za to, da se je temeljni kamen za novo cerkcv postavil in danes blagoslovil. Posebne- g;> pomena pa je tudi dejstvo, da se je i/vršild blagoslovljenje ravno danes. na dan 2. decembra. kateri dim praznujc uaš preljubljeni vladar ö.lletnico svojega slavnega vladanja. Na koncu govora je pozval navzo- Če. da zakliCejo presvitl. vladarju tri- kratni »Cvviva!«. kateremu pozivu sc je mno/.ica tudi uavdušcno ojzvala med sviranjem cesarske pesmi od strani vo- jaške godbe. S tem je slavnost konOala. Vojaško veteransko drustvo za Go- risko in OradiSko pod Najvišjim pokro- viteljstvom Nj. c. in kr. Apost. Velič. cesarja Franca Jožefa I. v Oorici, vabi potom posebnega vabila na redni občni zbor v nedeljo 17. decembra 1911 ob 11. uri predpoludne v prostorih »Motel Post« v Oorici. Dnevni red: 1. Otvori- tev zborovanjr.. 2. Citanje in odobritev zapisnika zadnjega zbora. 3. Poročilo o društvcnem napredku in poslovanju. 4. Poročilo društvenega blagajnika. 5. Vo~ litev društvenega predstojnika. 6. Drugl nasveti in predlogi. Tatvina. Neznani lopovi so ukradll iz stanovanja šolskega sluge v mestni soli v ulici Cappella več zlatnine v sku- pni vrednosti 400 K. Kakor se bodo čitatelji spominjali, so se lansko leto skoz eel mesec pred božič- niir azniki vršile v Oorici in najbližji okolici predrzne in precej občutljive tat- vine. Zdi se, da mislijo tatovi letos po- noviti svoje delovanje. Opozarjamo z:\- to občinstvo, naj se proti tatvinam za- varuje kolikor mogoče. Požar. V torek se je vnel v Bolaffi- jevem skladišču ogenj, ki je uničil seno, ki se je nahajalo pod neko lopo, ter ne- koliko praznih sodov. Ogenj so pogasih po triurnem gašenju. Škode je okolo 6000 K. km V Komnu se bode obhajal sv. misijon od 9. do 17. dec. t. 1. Vodili ga bodo čč. gg. lazaristi iz Ljubljane. m Za gospodinje. Trgovine v mc- stu bodo smele biti odprte ob nedeljah in sicer 3., 10., 17. in 24. decembra t. I. Odprti lekarni. Od 3. do 10. t. m. bodeta irneli ponočno službo lekarni: Cristofoletti-Oliubich. Stefi Geyer, virtuozinja na goslih priredi v četrtek dne 7. t. m. svoj edini konct. t v dvorani nemške sole na Se- nenem trgu. Vstopnice se dobivajo pri knjigotrzcu Wokulat, Verdijevo tek. St. 34. Sedeži 5, 4, 3 in 2 K. Stojišče na parterju 1 K. Olasbeniki in učenci 60 v na galeriji. m Najhovejše! Na korzu Josipa Verdi v Oorici se nahaja še prav iepo število slovenskih trgovin za razne po- trebščine. Da so te trgovine v rokah spretnih slovenskih trgovcev ter da od- govarjajo za vse potrebščine doka- zujejo njihove ukusno in bogato oprem- Ijene izložbe. Kljub temu pa se je dala prilika nemški tvrdki Waldmann 6i Fi- schhof za otvoritev konkurenčne trgo- vine v hiši >.QoriŠke ljudske posojilni- ce« v imenovani ulici. Tako piše »Cdi- nost«, ki ni klerikalen list! h odbora seje »Zveze slovenskih kolonov«, katere so se udeležili v nede- ljo zastopniki kolonstva briških občin, poroCanio: Odbor je sklenil napraviti prošnjo na poljedelsko ministerstvo za pomoč ubogim koionskim družinam, ki niso letos vsled suse skoraj nic pridela- le. Sklenil je dalje naprositi naše po- slanec, naj delajo na to, da se javna de- la, z I a s t i c e s t a o d St. F e r j a n a do liobrovega, zaCnejo takoj izvr- Sevati, da bo ljudstvo v tem slabem letu kaj zaslužiK). Poslanci naj pospešijo po- stavo za uredltev kolonskega vpraSa- nja. Poverjeniki v posameznih občinah s(. naprošcni pobrati u d n i n o ter jo prenesti v liorico k g. blagajniku. Shod kolonskega društva bo po novem letu v Vipolžah. S e s t a n e k z a u p n i k o v kolonskega društva pa bo dne 10. dec. ob 3. pop. po blagoslovu na Dobroveni. Cresnje. C. g. Stefan K o d e r in a c. kaplan v Sempasu. nam je poslal sopek skoro dozorelih čresenj. Nabral jih je okoli Sv. Mihela pri Šempasu. Otroci so baje v tamkajšni okolici nabrali že rudcče. in jih pozobali. Sporoča nam tu- di. da je na več Jrevesih videl polno cresenj, ki se ze belijo. Nenavadno je. da CrcŠnje jeseni cvete a izvanreden dogodek pa je, da so tudi obrodiie sad skoro do zrelosti. Grozdje cvete. Naš naročnik gosp. \ alentin T o m s i č iz Ušij nad Rubija- mi nam je poslal vršiček trte. na kate- rem se je rodil trtni zarod, grozdic. ki cvete. Cudna ta jesen, kaj? Modernizacija poljskih lovcev na Primorskein. Svojcas smo poročali, da misli vojna uprava preustrojiti pri raz- nih lovskih bataljonili eno peš stotnijo v kolesarsko stotnijo. To se bo zgodilo letošnje spomladi pri štirih lovskih ba- taljonih na Primorskem in sicer pri o- nem v GradišČu, Tržiču, Rovinju in pri onem, ki bo premeščeii iz Tomina v Kormin. Vsaka teh kolesarskih stotnij bo imela 130 luož in en oddelek strojnih pušk. Njeguš pred porotniki. V sredo se je pričela na Dunaju porotna obravnava proti Nikolaju Njegušu, ki je v poslanski zbornici med govorom socialnodemo* kraškega poslanca dr. Adleria sprožil štiri strele iz revolverja na justične«ai ministra dr. Hohenburgerja. Obtoženec je med obravnavo izpo-j vedal, da ga je razburi! zauičljivi sme-j hljaj ,ia ministrovih ustnicahu ko }e dr.] Adler pretresljivo govoril o bedi in dra-! ginji, ki je bila tudi vzrok izgredoni na Dunaju, zaradi katerih je bilo več ljudi občutno kaznovanih. V svoji razburje- nosti ni vedel kaj dela in zgodilo se je, kar se je zgodilo. V četrtek se je razprava nadaljeva- la in končala. Porotniki so progtasili Njeguša kri- vim poskušenega umora in sodni dvoi je obsodil Njeguša na 7 let poostrene; težke jece. Razstava za cerkveno utnetnost na Dunaju. Stalna avstrijska razstavva komisija na Dunaju je naznanila trgov-; skim zbornicam, da se namerava prire-: diti na Dunaju v mesecih September do december 1912 razstava za cerkveno umetnost. Interesentje se opozarjajo na to razstavo. Program se dobi pri trgov- skih zbornicah. Preprecen napad na bulgarskega vladarja, Pred nekaj dnevi je odkrila policija v Zagrebu tajno zaroto proti bolgarskega carja. Ko je oktobra mescal potoval car Ferdinand skozi Ogrsko, so neznani trije moški porušili železni- ^ko progo tri metre na daleč. Vsled tega^ jt skočila prazna lokomotiva, ki je vo- zila prej kot carjev vlak, iz tira in vlak se je pravočasno ustavil. Videlo se je odstraniti se od proge tri moške, ki so skočiii v rumen avtomobil, ki je oddir- ja! proti Zagrebu. Zagrebški policiji pa se je posrecilo te dni iztakniti rumen! avtomobil, cigar lastnik je izjavil, da sta si ga enkrat najeia Marko Ikonomov in Hadži Popov, dva strašena bulgarska anarhista. Svetovali bi imprezoriju g. Woku- latu. da bi izdajal ne le laško in nemške vsporede in vabila za take prireditve, marvec tudi slovenske; kajti obisk zad- njega klasičnega koncerta je jasno do- kazal. kako stališče zavzemljerno Slo- venci glede urnetnosti in da smo bolj kulturni kot naši »kulturni« sosedje. Velika lakota v Indiji. Jezuitski pa- ter Weisshaupt poroča iz Bombaya. da je v Indiji izbruhnila zaradi prevelike suše lakota. Odbor za odmerjenje nagrad, raz- pisanih glede »Ceresa«, se je te dni se- stavil na Dunaju in pregledava tisoče odgovcrov, ki so do sedaj tja prišli. — Odboru predseduje c. kr. ravnatelj in strokovni nadzornik najvišjega nadzor- ništva obrtnih šol prof. Adolf Hess. — Odboru pripadajo razni strokovnjaki. Kakor že naznanjeno, se je podalšal rok za vpošiljatev odgovorov na razpi- sane »Ceres«- nagrade do 1. januvarja 1912. : Olasom jednako se glasečih sodeb glavnih zdravnikov dunajske c. k. splo- šne bolnice v Wieuenskt »i okraju se Je naravna Franc Jožel-ova grenčica iz- kazala odlično po prijetni lastnosti, da učinkuje zanesljivo razkrajajoče in od- vajajoče že v nialih količinah in brez \ sakih stranskih pojavov. Andrejček! Kam na trg sv. An- dreja? k u-lejtaB anlots aciiu oN 4—2 tipuk olokovd inlaviš ni iksjitemk jorts, nofomarg ni nortsekro d. t. i. Zakaj ? otaz rek ad lop jnotsaz ni ne treteč az raned ni eš ijndaz treteč an ekorbo, Vsem gosp o d I n j a in toplo priporoČanio KOilHSKO CIKORIJO -----edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovcnskl Izdelfek. = v korlst obmejnim slovencem. jetno; kajti niti Nemčija še manj pa A\- strija ne kaže posebnih siinpatij do pu- stolovstva italijanskega brodovja in vo- jaStva, ki je pa le sad angleške intrige. Angleška je hotela imeti italijansHo akcijo v Tripolitaniji in sicer ne morda zato, da bi bila Italija vsled tega usläb- Ijena, marveč zato, da bi ji (Angieški) bila potem z ozirom na aneksijo Tripo- lisa po Italiji dana prilika anektirati fcgipt. Pa še drugo! Trozveza Avstrije, Italije in Nemčije, ki obstoji za vzdrža- nje poiitičnega ravnotežja v Evropi, !e Angleški trn v peti. Zato je skušala tem potom razdružiti te tri države. Mi- slila si je nainreč, da bosta Avstrija in Nemčija vložila svoj »veto« proti itali- janski akciji v Tripolitaniji in da bode to vzrok k očitnemu razporu. Toda to se Angleški ni posrečilo in skušala je na drug naein to doseči. Ni izključeno to- rej, da ne bi bila izšla vest o nameru- vani blokadi Dardanel !e posredno iz Carigrada, #otem ko je bila inspirirana od Angleške. Ta vest naj bi bila pripra- vila eno ostaiih dveh zaveznic do kake- ga nepremišljenega koraka, ki bi razru- $il trozvezo. Toda zdi se, da se je tudi ta poskus Angleške ponesrečil. Zdaj pa poročajo listi, da* sicer ita- lijanska flota ne bode blokirala uhoda v Dardanele, temveč da bode bombard i- rala Carigrad. To je pa malo verjetno. Kakor sc zdi, so pričeli Turki pridno armirati u- trdbe v ondotnih krajih in če so tamkaj- šnje utrdbe boljše kot v Tripolisu. se bode italijanska tlota čuvala priti jim blizu. Vojnomornariški krogi so se sa- rni izjavili, da je težko natančno strelja- ti z morja, medtem ko se s kopnega ima lahko najboljše uspehe. Potemtakem je skoraj izključno, da bi zamogla kaka tlota prodreti skozt Dardanele, ako odgovarjajo kot rečeno. tamošnje utrdbe vsem zahtevam mo- derne vojne tehnike. Izventega pa bi postavili Turki podmcrske mine in po- staje za lanciranje torpedov s kopnega so kmalu ustanovljene. Iz Tripolitanije prihajajo navadne vesti o večjih ali manjših praskah. Na splošno se zdi, da so se Turki zopet umaknili za toliko nazaj, da iih ne morejo doseči kroglje topov z ladij. Potemtakem ni beležiti na nobeni stra- ni nikakega vspeha, ki bi bil odločilen. Porolno sodišče. V torek se je vršila porotna obrav- navajproti 551etnemu Alojz.ju F a nt u z- z i j u, oženjenemu, krčmarju iz Qorice, brez otrok, ki je bil svojčas že kazno- van, in proti 551etnemu rnešetarju An- gelju Braulin iz Ronk, a stanujoč v Go- rici, ki je tudi že predkaznovan, proti Fantuzziju zaradi poskušanega umora, proti Braulinu pa radi nagovarjanja k umoru. Dne 25. avgusta namreč se Je imela vršiti na tukajšnjem sodišču jav- na dražba hiše ležeče na Sempeterski cesti, ki je bila last Fantuzzijeva. Dra- žba se je imela vrsiti na zahtevo gospe Karoline Bozzini, kateri je bil Fantuzzi dolžan 26.000 K. Qospo Bozzini je za- stopal njeni nečak dr. Qvidon Battigi, odvetniški kandidat v Gorici. Fantuzzi je prosil dne 14. avgusta v nekem pl- smu gospo Bozzini, naj bi odnehala od dražbe. Obenem pa ji je v istem pismu zagrozil, da se zna v slučaju ako bi nc bila uslišana njegova prošnja, kaj hu- dega zgoditi. Spomnil jo je tudi na nek dogodek, ki se je pred mnogimi leti do- godil — v mislih je imel namreč umor očeta Bozzinijeve gospe, ki je bila ro- jena Stabile, katerega je na Travniku o belem dnevu kmalu popoludne z nožem zaklal neki kmet iz Rupe in sicer prav zato, ker ni hotel Stabile odložiti draž- be kmetovih zemljišč. Na to pismo ni dobil nikakega odgovora. Skoro enako pismo je pisal par dni pred javno draž- Braulin, grozeč ji, da se bo nekaj stra- šnega zgodilo, ako ne odneha od draž- be. Prišel ie dan dražbe dne 25. avgu- sta. Fantuzzi nahajal se je v sodni pa- lači pred sobo, v kateri se vršijo draž- be, že pred določeno uro. Ko je prišel zastopnik Bozzinijeve gospe dr. Guidon Battiggi, je stopil Fantuzzi pred njega ter ga še enkrat poprosM, naj ustavi dražbo. Ko mu ie ta odgovoril, da tega ne more storiti, dvignil je Fantuzzi ro- ko. Dr. Battiggi, meneC, da mu hoče Fantuzzi jedno zasoliti se je nekoliko sklonil, a v istem trenutku se zasliši strel, katerega je Fantuzzi izpustil iz revolverja, ki pa ni k sreči zadel dr. Battiggija, marveč se je kroglja zapiei- la v steno. Dr. Battiggi je nato zbežal, a Fantuzzi je pognal še en strel za njim, pa ga tudi takrat ni zadel. Fantuzzi]» so koj prijeli Razorožil ga je Peter Pa- hor iz Rene. Bil je še isti dan zaslišan od preiskovalnega sodnika, kateremu je izjavil, da ni hotel dr. Battiggia urnoriti, marveč ga le oplašiti, da bi ga pripravil k temu, da bi dražbo ustavil. Pri na- slednjih izpraševanjih pa ie izpovedal, da ga je mešetar Braulin nahujskal, naj kupi revolver, s katerim naj dr. Battig- gija ustreli, češ, da mu bo že on — namreč Braulin — znal pomagati, da se mu ne bo nič zgodilo. Izgovarjal se je tudi s popolno pijanostjo. Bile so za- slišane price, ki so izjavile, da se je Fantuzzi opetovano izrazil, da hoče dr. Battiggija umoriti in bile so tudi price, ki so njegovo popolno pijanost izklju- čile. Mešetar Braulin je odločno zani- kal, da bi bil Fantuzziju svetoval na-1 kup revolverja ter ga nagovarjal k u- moru dr. Battiggija. Kar se pa tiče pis- ma, katerega je pisal g. Bozzinijevi, je rekel, da je v njem omenil, da se zna kaj groznega zgoditi zaradi tega, ker mu je bila Fantuzzijeva razburjenost popolnoma znana. Proti Fantuzziju in Braulinu se Je vršila kazenska obravnava že 19. okt. t, 1. na tukajšnjem okrožnem kot ka- zenskem sodišču. No, to se je v svoji razsodbi izreklo za nekompetentno in zaradi tega sta prišla obtoženca pred poroto. Predsedoval je porotni razpravi vi- šesodni svetnik Rutar, votanta sta bila sodna tajnika Musina in Vidoz. Obtož- bo je zastopal državnega pravdnika na- mestnik dr. Marinaz. Fantuzzija je za- govarjal odvetnik Pangrazi, Braulina pa dr. Pinausig. Fantuzzi je bil obsojen na 18 mese- eno težko ječo, dočim je bil Braulin oproščen. V sredo se je vrsila obravnava proti Antonu Visintin iz Sv. Martina pri Gra- dišču zaradi zločina ropa. Dne 22. ma- ja t. 1. je namreč Visintin med Oradiš- čem in Majnico napadel ob belem dne- vu Undo Zumin, ki se je ondot spreha- jala, ter jo z davljenjem na tleh prisilil, da mu je izročila zlato verižico in uha- ne v skupni vrednosti 40 K. Visintin je bil obsojen na 18 mese- cev težke ječe. DopisL VESELA VEST S KANALSKEGA. Te dni smo dobili vest s Kanal- skega, da se bo v najbližnji prihodnjo- sti začela graditi cesta iz Grgarja do Avč in sicer cela cestna črta hkratu. To je za kanalski okraj velikanskega ^spodarskega pomena, kajti to ogrom- •"* lelo je preračunjeno na 380.000 K. K''.)i poslanci so poskrbeli, da izplača vlada eel njen prispevek za to zgradbo letos (in ne v obrokih kakor je bilo skle- njeno) v znesku 226.000, enako je skle- nii deželni odbor goriški, da z ozirom na bedo v kanalskem okraju, ki je letos nastopila izplača cel deželni prispe ek hkratu v znesku 76.000 in ne v štirilet- nih obrokih. Denar bo depozitiran pri goriškem ^Kreditu« in bo na razpolago cestnemu odboru kanalskemu, ki ga bo dvigal po potrebi. -— Ljudstvo ie tega jako veselo, kajti nudila se mu bo pri- lika, da zasluži v letošnji bedi kako krono. — Ljudstvo se pa tudi z vesel- iem in s hvaležnostjo spominja svojih poslancev, v prvi vrsti načelnika cest- nega odbora kanalskega in deželnega poslanca g, Mihe Z e g a, ki se je največ trudil za kanalske ceste. Bog ga živi! S Krasa. Kraševci pozor! Znani to- majski župan J o s i p Vran sklicuje redni občni zbor »zveze županov in podžupanov na Krasu« na p o n d e - I j e k 4. t. m. t o j e ravno na d a n k o s e v r s i v Q o i r i c i semen] s v. A n d r e j a. Na dnevnem redu ie tudi v o I i t e v n o v e g a odbora. Da ni rečenega dne v Oorici na- vadno od Kraševcev nmogoštevilno o- biskovanega semnja in da bi ne bila na dnevnem redu tudi volitev novega od- bora, bi navedeni ukrep načelnika Josi- pa Vran ne mogel zbuditi nikakega po- sebnega suma. Toda dejstvo, da je tačasni načel- nik Josip Vran, kateri pozna dobro kra- ške navade, uporabil ravno.ta dan za slične prireditve gotovo neumesten dan, je vendar nekam čudno in vzbuja z ozi- rom na obstoječe razmere utonieljene pomiselke. Javna tajnost je nanireč na Zgor- njem Krasu, da se bliža konec nekdanje slave tornajskega župana Josipa Vrana. S svojo nadutostjo in domišljavostjo ter z nepopolnoma izglednim gospodar- stvoni izgubil je v domači občini zaupa- lije ljudstva, vsled česar je vže sedaj skoraj gotovo, da pri prihodnej v krat- kem času se vršečej občinskej volitvi ne bo več voljen v županstvo. To napravlja časti hlepnemu možu. kateri bi hotel priti po sili v ospredje, nemale skrbi. Sedaj je agitiral na vse kriplje, da bi bil voljen v pornnoženi okrajni šolski svet In pri nerazumliivem zasleplenjr. volilcev se mu je ta nakana tudi posre- čila. — Kaj on naj bi zastopal in za^o- varjal koristi in interese kineta v okra)- nem šolskem svetu, ki sili proti volji starišev, samo da bi ugodil lastni trmi, da bi se zidala nova po mnenju priza- detih nepotrebna sola v Utovljah? Kje ste bili sedaj občani iz Utovelj, Dobra- velj in Qrahovega brda; sedaj je bilo čas govoriti! Josip Vran je mož, katerega deja- nja se morajo presojati le iz političregu vidika. On ve dobro, da se bliža trenotek, ko ga domačini brcnejo raz županskega slola. Zaradi tega bi se rad vzdržal vsaj kot načelnik županske zveze ter bi pod krinko te zveze nadaljeval svojo za Kras pogubonosno politiko. On ve, da se mu pa tudi ta stol maja in sicer v prvi vrsti iz razloga, ker je porabljal zaupa- no mu cast v politično strankarske na- mene. Komu ni na Krasu znano, da je hotel sklicati za časa zadnjih državno- zborskih volitev pod firmo »zveze žu- panov in podžupanov na Krasu« volilni shod v Štanjel? Komu ni znana splošna ogorčenost kraških županov proti tej nameri, kate- ro ie moral dični načelnik, če tudi ne rad, opustiti? Komu ni znano, da ne v- živa omenjena »zveza kraških županov in podžupanov« pri državnih in deželnih oblastih skoro nikakega zaupanja, ker se jo smatra za nekako politično društvo, in sicer najbrš zaradi tega, ker ji nače- luje več s politiko kot s kmetijo se ba- veči tomajski župan Vran? Ogorčenost proti temu politikujo- čemu načelniku se ni še polegla in za- radi tega bi on rad preprečil, da bi se izvajale na obenem 7\ oru tozadevne njemu neprijetne konseKvence t. j. da bi se ga ne volilo več v odbor. Kako je to izumil? Menda si, dragi čitatelj, vže uganil! On ve na podla^i stare navade, da bo šla dne 4. t. m. ve- čina županov in podžupanov kakor obi- čajno rajši v Qorico na sv. Andreja se- menj, nego v Sežano na obeni zboi, kjer bo prodajal Vran lastno hvalo. Ne- ki nje-govi ožji somišljeniki se bodo pa stavil na vabilu z dobro premišljeno prcvidnostjo, daseboobčni zbor tudi v s 1 u č a j u v r § i 1, a k o s e n c zbere ob določeui uri zado- s t n o š t e v i I o u d o v. V tem slučaju bi se seveda izvolili v odbor samo Vra- novi somisljeii'ki in načelništvo bi bilo »Gregorinoveu« zagotovljeno. Kot pikra ironija se čita v vabilu o- pazka, da je vabljen na shod tudi dežel- ni poslanec dr. H. Stepančič, katerega bi tomajski župan Josip Vran ako bi mogel — najrajši utopT] v žlici vode, nc pa da bi ga rad vidcl na shodu. Kraški župani in podžupani, denitc roko na sree in recite ni-li res vse km je povedano? Ako je pa res, uapravite potrebne korake, da bo »zveza županov in podžupanov na Krasu« res t o, k a r b i m o r a 1 a b i t i ne pa to kar :e vsled zavožene poti sedaj. • Polifični pregled. Državni zbor. V poslanski zbornici se je v torek dokončala debata o drugem in tretjem branju predloge sedanjega provizorič- nega zborničnega poslovnika, ki podalj- ša še zaeno leto. Zbornicajebrezugovo- ra sprejela ta predlog. Nato je prišlo na vrsto več manjših vladnih predlog socialnopoiitičnega zna- čaja, med njimi tudi razširjenje obliga- toričnega zavarovanja pomorskih ribi- čev in mornarjev proti bolezni in ne- zgodi. Predloge so bile izručene dotiC- nim odsekom. Ko je češki poslanec dr. Körner na- to še nadalje utemeljeval svuj nujni pre- dlog v zadevi zapostavljenja čeških so- dnikov, se je scja zaključila. V seji poslanske zbornicc v sredo je vlada prcdložila novo uradniško predlogo, ki obsega službcno pragmati- ko sodnikov profesorjev in ostaiih drž. uradnikov in posebne določbe glede na časovni avanzma, ki pa so nekoliko predrugačcne napram prejšnjim. S to predlogo se povišajo stroški za uradni- štvo za 25 mil. kron. Nato se je nadaljevala razprava o Körnerjevem predlogu glede soduijskih imcnovanj ua Češkem. V debato je po- segel tudi justični minister dr. Hochen- burger, ki je izzval s svojim govorom tak Skandal, da zbornica enakega skoro še ni videla. Dr. Hochenburger ni govoril kot bi moral govoriti avstrijski minister, pač pa tako kakor najbolj zagrizen nemški nacijonalec. Ko je za Ceško rabil izraz »Deutschböhmen«, nastal je med Čehi, katerim so se pridružili tudi drugi Slo- vani, tak vihar, da je moral podpred- sednik Conci sejo za nekaj easa preki- niti. Med Čehi in ner.iškimi poslanci pa je prišlo do dejanskih spopadov. Dr. Hochenburger je moral opljuvan zapu- stiti zbornico. Ko se je čez nekaj časa zopet na- daljevala seja in je dr. Hochenburger zopet dobil besedo, se je začel izgovar- jati, da izraza »Deutschböhmen« ni ra- bil za celo češko deželo, marveč le za one dele te dežele, kjer prebivajo Nemci.' Zbornica je včeraj nadaljevala prvu branje vladne predloge v zadevi izprc- membe § 74 obrtnega reda in je po kra- tki razpravi odkazala predlogo odseku, nakar se je nadaljevala razprava o nuj- nem predlogu posl. K ö r n e r j a v za- devi zapostavljanja čeških sodnikov. — ¦ Ko je končal svoj govor poslanec Stark, je predsednik zaključil sejo. Proračunski odsek. Ker je predsednik proračunskega odseka Korytowski obljubil, da bo v pondeljek generalno debato pri določe- nem govorniku prekinil in da bo osta- iih 10 govornikov prišlo šele v torek na vrsto, a je kljub temu dogovoru že v pondeljek generalno debato zaključil, so Slovenci zagrozili z obstrukcijo z ozi- rom na to, da sta imela v torek govoriti tudi poslanca dr. Š u s t e r š i č in dr. Y n r n š e. c._ Vsled te grožnie pa se je r i Manufakturna trgovina Teod. HRIBAR Gorica Via 6iosue Carducci 6, ima v zalogi sukno za moške obleke, forštajne in volne za žetirske obleke, bombaževine in platna za pertlo, preproge za- vese, koci itd. ZAHVLA. Povodom prebitke nenadomestne izgube naše iskreno Ijubljene I hčere oziroma sestre I MIMKE IVANCl{ izrekamo za vse dokaze srečnega sožalja kakor tudi za mnogobrojno I spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku tern potom vsem so- I rodnikom, prijateljem in znancem svojo globoko zahvalo. I Posebej pa se iskreno zahvaljujemo «a tolažilne obiske preč. | gosp. podružniku Vodopivcu, ter čč. duhovščini, vsem gg. uradnikom, I osobju c. kr. orožništva in c. kr. finančne straže za častno sprem- I stvo, vsem gg. pevcem za tolažilne nagrobnice kakor tudi prijaznim I darovalcem prekrasnih vencev. I Bodi vsim in vsakemu posebej iskrejia hvalai I Kanal, 29. novembra 1911. I Žalujočl ostali. Veste moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila j kar sem samo sušala! Pri v prelnem ekstr sktu „Zenska hvaia" sem se pa sama prepricaia, daje najboljši in najzanesijivejši pralni prašek to*, da popolnoma nadomešča vsako belenje perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hv?.la" mmočeno perilo, pere se v polovico krajsom ' času, br3z truda in popolnoma čisto. ........ nUjdKI. prlllki M$oUkega Doma* "~ Oklic. Potom zniževalne dražbe odda se zgradba oziroma razširjenje mirodvora v davčni občini Gorenje Cerovo dne 16. decembra 1911 od 10—ll.h predpoldne. Načrti in stroškovnik so na ogled raz- položeni pri g. pdž. Josipu Makuc v Gor. Cerovem, kjer se bo tudi dražba vršila. Pismene ponudbe naj se pošljejo do 15. decembra 1911 na županstvo v št. Ferjan. Ponudniki morajo vložiti prl dražbi 10°.0 varščine Županstvo St. Ferjan. dne 20. nov H)ii. Klanjšček, Župan. Nanut I Bregant aut stavbena tvrdka u Gorki, ulica Adelaide ffatori št. 5 Se prtporota p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kak >r tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov. proračunov ter ko lavdauj po najnižjih cenah. Velika zaloga dvokoles, šivalnih in ktnelij- skih strojev, gramofonov. orkestrijonov ild. Me- hanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v koristf Kdor hoče staro dvokolu obnoviti naj ga takoj pošlje emajiirat ki stane K 6. v različnih barvah K 8 ori BATJEL-U Gorica, STOLNA ULIOA 2-4 Mehanična delavnica. Frodaia tudi na obrok« Ceniki po8tninej>ro8ti. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsako- vrstnih strojev. Svoji k svojini! Podpisani slovenski brivecv fto- rlci Ctospodska cllca St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima fäzne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske läse pol2K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska nlica, št. 1. Ustanovljena leta 1610. — — — Ustanovljena leta 1810. NaJ8tarejSa slovenska tovarna paramentoT Josef Neškudla Olumuc priporoča slodeöe predmete po jako zniernih cenah: paramente, baldahine, zastaro, cerkveno opravo, z ognjem poxlaöene kelihe, monstrance, ciborije, syetilke, lustre, luöi, križeve poti. Stari paramenti se dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. Gene bres honknrence Id 30% n^Je kot drugod IMF' Pošilja cenike na etthtevo breeplačno in poštnine prosto. *%6 Svojl k svojim! Svoji k svojim! M1HALJ TURK na Kornu l\. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVNICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za masklranje po primerni ceni. Klobučar M. Horvat v Gorici öosposka ullca štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — KoŽuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in- na deželi ziasti pa preč. duhov^čini. Postrežba strogr poštena. IV^ Hova trgovina z železnlno ~W§ Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesil- sete, peči, šted Inike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, pnjazna in d miača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. Kupujte! ,e pri tvrdk| Eupiyte?. Keröevani & Čuk GORICA - Stolni irg štev. 9 -i |(Pla zza Duomo) ker ta vam midi lc[najb( Ijše in najcem-je äivalne strojo, dvokolcsa, puške. samokrese, »Gramofo- iiov« in plošče, vsakovistno knietijsko orodje, slamoreziuce, stiskalnice, drozgalnice (stroje za i — mastei.jf grozdje) orala, brane itd., itd. — I „Original Victoria" šivalni stroji \ s(» pripravni za unielno veranje in krpanj«.*, imajo ¦ iahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- I t< ria šivalr.i so napravljeni z dverna gasovama 1 za hitii in počasni tek, so po 20 letiii rabi še \tdt(> brczšunmi. Z „Original YicturiA" stroji se napravi v eni minuti od 2000 do 3000 ubo- dov (štihov). Za .Originaliii Victoria* äivalne stroje jamčimo 10 let. Trvdka EEBŠEVANI & CUE, Wfok opazarja', cenj. kolesarje, da ima ko- föS~m lesa raznih tovarn, kakor Puch, T^f Sty ria, Waffenrad, Dürkopp rioHA terTdornačeJjzdelke. Ysak kolesar, kateri kupi pri tvrdki K e r ä e- v a n i & Č u k dvokolo, n dobi ao'idno in pošteno H postrežbo in si je objed- nem tudi prihranil naj- manje K 80, ker tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki "% KerŠevani in Čuk po f ceni blago. i tvrdka BERŠEVANI & CÜK daje tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. "WpiiftTjiAn „Ljnbljanske kreditne banke" tt nslLTP 1 I I f I I II -----Be bavi z vsemi v bančno stroko spadajocixni posli.-----U 1 I 1 I II , . v IA1 vIlJIIJLvIAJ OIosb na tinjlžice obrestuje po 472%, vloge v tehocem racunu po dogovoru. 1 U v 11)1 v .. DeSnlška glavnlca K 8,000.000. Ceiltrala V Ljubljaili. ~ Rezervn! zaklad K 800.000. — ' \,,,... „ PnA^ti^NirE: Celovec. Gorxa, Sarajevo. Split, Trst. ^-------- ¦> - - ^ ¦¦ izdajateli in odgovoro* urednik Anton Bavčar. nsKa „i^aruuua kiSd.«Ai.» y*,*^*. —.---------------- r; —