Skupščina občine Litija in družbenopolitične organizacije ČESTITAJO delovnim ljudem in občanom ob 22. juliju — dnevu vstaje slovenskega naroda OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV SO V LITIJI PODELILI PRIZNANJA „SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE" Predsednik IS SRS Janez Zemljane v Litiji V soboto, 9. britju 1983, se je v sa« občini mudU na krajšem obisku predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS tovariš Janez Zemljarič. Zbranem« potiticnemu aktiva je v sejni sobi občinske skupščine spregovoril o perečih družbenoekonomskih razmerah v Jugoslaviji. Še posebej se je tovariš ZemHarič zadržal pri problematiki vračanja dolgov tujini, nelikvidnosti m drugih težavah, U nas pestijo ta čas. Poudaril pa je, kar so v razpravi potrdili tudi vsi razpravljal d, da je mogoč izhod iz vseh teh težav samo v opiranja na lastne sile; v večji proizvodnji, v večjem izvozu, pa tudi v večji samodisciplini in izpolnjevanju vseh sprejetih dogovorov. J.S. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV LITIJA VABI vse borce in aktiviste NOV, posebno pa Se borce 6. slovenske udarne narodnoosvobodilne brigade Slavka Šlandra na proslavo ob 40-ietnid ustanovitve. Proslava bo 10. septembra 1983 ob 11. uri na Trojanah. Prijave sprejema Občinski odbor ZZB NOV Litija, Ponoviška 6 do 2. septembra. Odhod avtobusa bo izpred doma borcev ob 9. uri. Vse informacije dobite na Občinskem odboru, ali pa po telefonu — 881 329. VABLJENI! Tovarne delavcem — zemljo kmetom 27. junija pred triintridesetimi leti je prišlo do najbolj revolucionarne m pomembne pridobitve našega socialističnega razvoja. Tovariš Tito je s svojim znanim referatom pod starim revolucionarnim geslom »Tovarnedelavcem, zemljo kmetom« odprl pot zakonitemu uveljavljanju delavskega samoupravljanja v naši družbi. Tako se je začela nova I etapa razvoja naše revolucije in naše socialistične družbe. Delovni ljudje postajajo neposredni nosilci razvoja socialistične družbe, kovači svoje sedanjosti in svoje prihodnosti. S tem stopa naša družba v obdobje, v katerem se—kakor je Lenin govoril—dejansko vse prebivalstvo uči upravljati in začenja upravljati. Slavnostni govornik na svečanosti ob dnevu sa-moupravijakev je bil Franc Kajba, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Litija. Za njim je na pobudo osnovnih organizacij sindikatov v imenu predsedstva občinskega sveta Z veze sindikatov Litija prejelo priznanja nekaj najzaslužnejših sindikalnih delavcev v Litiji. Tokrat so priznanja prejeli: IVAN SILA iz Kmetijske zadruge Gabrovka — Dole BRANKO JAKOŠ iz Kovinarske — T OZ D Transportne naprave Dole pri Litiji FRANC KOTAR iz Kmetijske zadruge Gabrovka Dole JOŽE MIRTIĆ iz Predilnice Litija in OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA Osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž Litija Harmonikarski orkester pri Glasbeni šoli Litija je zaigral dve skladbi, nato pa se je s krajšim koncertom predstavil sindikalni pihalni orkester. Oba sta igrala pod taktirko Jožeta Dobravca. Spored je povezovala Danica Ocepkova, pesmi Daneta Zajca pa je bral Uroš Maček. Na svidenje šola — hura počitnice 25. junija so se začele brezskrbne počitnice za vse učence naših osnovnih šol (če seveda odštejemo tistih nekaj, ki bodo morali na popravne izpite). Prvi podatki, dosegljivi kmalu po koncu pouka, kažejo, da so bili tudi letos naši šolarji uspešni. Za podkrepitev le nekaj podatkov: število odstotek število učencev uspešnih učencev (izdelalo) učencev OŠ Litija 1029 993 9o,50 OŠ Šmartno 452 443 98 OŠ Gabrovka 159 157 98,75 Številke veljajo le za matične osnovne šole. Če bi prišteli še podružnice, bi bil uspeh ponekod višji, drugod pa malce nižji. Iz Litije so nam poslali zanimivo primerjavo lanskoletnega in letošnjega učnega uspeha. Ta kaže na konstantnost učnega uspeha . Lanskoletni uspeh 96,33% in letošnji 96,50% kažeta na strokovno enotnost učiteljskega zbora v kriteriju vrednotenja znanja učencev ter globoko osveščenost pri razsojanju in tehtanju argumentov za odločitev o ponavljanju razreda. Ponavljanje razreda se mora razumeti kot izjemen pedagoški ukrep. Starši so se zelo pogosto oglašali na govorilnih urah v šoli. Zanimivo je, recimo, da se od 1. do 4. razreda, kjer je kar 483 učencev, le štirje starši niso nikoli oglasili v šoli. Statistično gledano v skrbi za šolski uspeh svojih otrok prednjačijo starši učencev 2. c razreda, kjer se jih je od 27 staršev oglasilo več kot štirikrat v šoli kar 24. Ocl dobrega sodelovanja šole in doma pa je odvisen velik del uspeha. Na šmarski šoli smo izvedeli, da je letošnji učni uspeh za malenkost nižji od lanskoletnega (za 1,15%). Ob zaključku šolskega leta je prejelo priznanja na nižji stopnji 60 učencev, na višji stopnji 73 in na podružnicah 41 posameznikov. Šolski obisk je od 5. do 8. razreda nekoliko slabši od nižjih razredov, saj učenci s Primskovega in Mamolja v visokem snegu in kadar je poledica ne morejo v šolo, če avtobus ne vozi. Iz Gabrovke so sporočili, da je šolski uspeh v Gabrovki (98,75 %) neki-liko višji kot na Dolah (95,19%). V štirih oddelkih celodnevne osnovne šole ni bilo ponavljalcev. Njihova šola je organizirana v treh enotah: matični šoli v Gabrovki, kjer so štirje oddelki COŠ in štirje (od 5. do 8. razreda) delno v COŠ; podružnični šoli na Dolah, ki ima pouk tudi na višji stopnji; iri VVE Čebelica, kjer je en oddelek dnevnega varstva, trije oddelki priprave na šolo in ena skupina predšolskih otrok, ki so obiskovali 80-urni program. Prav zdaj letuje nad 150 učencev naših osnovnih šol na Debelem rtiču pri Kopru. Nekateri se bodo podali s starši na morje, v hribe ali k sorodnikom. Tudi za tiste, ki bodo večinoma doma, je vsaj v Litiji dobro poskrbljeno. Organizirane so vse mogoče aktivnosti. Pa naj bo tako ali drugače. Počitnice so bile in bodo za učence najlepši »letni čas«. Jeseni pa spet na svidenje! • OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA SPET SLOVESEN VPIS V ZLATO KNJIGO IN KNJIGO MLADIH TALENTOV ___....._ i i. j...... a* Priznanja za odlično opravljeno delo talentov na . Bogenšperk, 25. junij 1983 Vpis v zlato knjigo in knjigo mladih talentov je vsako leto priložnost za priznanje in zahvalo najboljšim učencem. Je priznanje za trdo delo — učenje, za ustvarjalnost in iskrivi navdih, ki je lasten samo mladosti. Čas, v katerem živimo, težave, s katerimi se srečujemo, in prihodnost nam ne ponujajo izbir. Ustvarjalno delo, učenje in znanje so naš izbor. Učenci, ki jim danes izrekamo priznanja, so eden od porokov, da je izbrana pot prava.« S temi besedami je začela svoj pozdravni nagovor podpredsednica skupščine Ob- činske izobraževalne skupnosti Litija Zinka Grošljeva, ki je priznanja in knjižne nagrade tudi podelila Letos so v zlato knjigo vpisani naslednji učenci: Anton FreJJh, Vida Škra-banja, Hugo Baus, Mateja PoznajeJšek, Mateja Brežan, Olga Kimovec, Eva Štangar, Neli Vozdj in Matej Jereb iz Osnovne šole Dušan K veder Tomaž, Litija. Bogdan Ahac, Karmen Fi-deršek, Zdenko Janežič, Lea Pikovnik in Janez Renko iz Osnovne šole Franc Rozman — Stane, Šmartno pri Litiju Tatjana Lenart, Romana Zidar, Jožica Medved in Branko K odri rs iz Osnovne šole Lojze Hostnik — Jovo, Gabrovka. Mojca Mahkovic iz Glasbene šole Litija. Brežanova in Štangarjeva pa sta bih vpisani v zlato knjigo tudi za odličen uspeh v vseh letih glasbene šole. V knjigo mladih talentov pa so vpisani naslednji učenci: Mateja PoznajeJšek, Eva Štangar, Dejan GrigUlo, Maja Rozman ec, Franci Cerne, Saša Koprivnikar, Marko Slapničar, Bojan Tomažič, Jolanda Zidar in Fani Žonta Priznanja naj bodo vsem učencem spodbuda na nadaljnji poti. Iskrene čestitke tudi v imenu našega uredništva. UREDNIKOV moprispe-vek ilL Občani in delovni ljudje nase občine so le pred leti spoznali, da ni hitrejšega in vidnejšega napredka v občini, če ni tudi skupne pripravljenosti in volje, da del naših sredstev prostbvoljno namenimo za izgradnjo šol, vrtcev in drugih družbenih objektov, ki nam jih tako primanjkuje. Številne novogradnje iz prejšnjih let nam kažejo, kako smo bdi v teh prizadevanjih uspešni, saj smo na ta način dobili potrebne prostore, kijih drugače še dolgo dolgo ne bi imeli. Spoznanja, da lahko z lastnimi odrekanji in dobrimi programi uspešno uresničujemo zastavljene etije, so pogojevali uspešen izid tudi tretjega občinskega samoprispevka. Nove gospodarske razmere, zoženi pogoji, ki jih narekujejo stabilizacijski časi, so po svoje vplivali in še vplivajo tudi na program izvajanja III. samoprispevka. Delegati so na seji skupščine SIIIprav v teh počitniških dneh Zavzeto razpravljali o njem in potrdili sta-'. Ima iz široke javne mzpra-, • ve. kjer so št. dstovni /; in občani opredeljevali, kako bomo zbrana sredstva uporabili. Eno je gotovo, da pro grama, ki smo si ga začrtali, ne bo mogoče v celoti izvesti. Enostavno zate, ker ne bo dovolj denarja za vse, če se Že hočemo izogniti naštevanju vseh razlogov, ki vplivajo na to. Po svoje vplivajo na naše načrte tudi novi zakoni v zvezi s kmetijskimi površinami. Javna razprava je torej nedvoumno pokazala, da ima prednost pri reševanju pereče prostorske problematike šolstvo. V Litiji pride v pošlev sanacija stare šole z dograditvijo prizidka kako bo na Dolah, pa bo znano, ko bodo rešene še nekatere druge dileme, šola v Litiji se bo sanirala po posameznih fazah, kot bodo to narekovali finančni pogoji in sama racionalizacija gradnje. Treba bo gledati na vsak dinar, da bi ga — vloženega pravočasno in racionalno —kar najbolje izkoristili. Veliko bo moč narediti tudi s protovoljnim delom občanov, z mladinskimi delovnimi brigadami, skratka z vsem tistim potencialom, ki ga dostikrat premalo upoštevamo in izkoriščamo. Problem izgradnje vrtcev. ostaja še vedno odprt. Pot, kije lahko auli bližnjica k realizaciji tega, kar želimo, je najbrž tudi čvrstejše dogovarjanje z neposrednimi uporabniki v procesu svobodne menjave dela. Vse ostale naloge bo moč realizirati kasneje; z novimi sredstvi in novimi odrekanji. Nekaj pa je treba storiti že zdaj -* in to so delegati tudi izrecno poudarili — ko bomo z urbanističnim načrtom celovito predvidevali, kje bo kaj stalo, da bi bila vsa naša prizadevanja v prihodnosti pa tudi zdajšnje akcije usklajene in dogovorjene. Vemo, da napredka ni moč ustaviti, k term nas vodi želja po lepšem in boljšem. Vemo pa tudi, da živeti preko naših zmožnosti tudi ni mogoče. Obojega se moramo zavedati — še posebej v teh časih — v polni meri!*- C IZ LITIJSKE PREDILNICE Pojpremonjjsp^ 3 Zaostreni gospodarski pogoji ter pomanjkanje sredstev je zavrlo investicijsko dejavnost v občini. Zaradi poslabšanega likvidnostnega stanja se delovne organizacije srečujejo z vedno večjim pomanjkanjem obratnih sredstev, ki so za normalno poslovanje neobhodno potrebna. Do prve večje investia jske naložbe v srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo prišlo v Predilnici Litija, ki mora zaradi iztro-šenosti strojnega parka zaradi neprestanega obratovanja zamenjati večje število predilnih strojev. Po programu je bilo predvideno, da bo nove stroje dobavila firma Krušik, s katero DO Predilnica Litija sodeluje že daljše razdobje. Ker pa je prevzela firma Krušik večje izvozne obveznosti, je obvestila Predilnico Litijo, da ne more dobaviti načrtovanih strojev in zato je tudi soglašala, da lahko kupi prcdilne stroje tudi na inozemskem trgu. Najboljšo ponudbo je dala vzhodnonemška firma Tex-tima iz Berlina, Id zagotavlja, da bo 22 predilnih strojev z 11.016 vreteni nadomestilo 44 kom. predilnih strojev s16.036 vreteni, ne da bi proizvodnja zato nazadovala. Celokupna investicija bo presegla vrednost 200 milj. din., medtem ko znaša devizna vrednost 2.136.330,00 Cl$. Letna zmogljivost novih strojev je 1.858 ton preje, kar je za 153 ton več kot se je proizvedlo na iz-trošenih strojih. V letu 1982 so bili ti stroji proglašeni v razvitih zapadnih deželah po tehnoloških rešitvah za »stroje leta«. Na novih strojih se bo produktivnost na delavca povečala za 48%. Za strežen je strojem bo zadostovalo 54 delavcev, medtem ko jih je na sedanjih strojih delalo 73. Z de-montažo starih in montažo novih strojev se bo sprostilo 19 delavcev, kT bodo razporejenT na druga delovna mesta, kjer že sedaj prihaja zaradi pomanjkanja delovne sile do zastojev. Z prerazporeditvijo delovne sile se bo povečala proizvodnja tudi na ostalih kapacitetah, ker se bodo zmanjšali zastoji zaradi odsotnosti delavcev z dela. Po programu bo investicija zaključena do konca I. kvartala 1984. Inozemski dobavitelj je ponudil tudi zelo ugodne nakupne po- goje. 80% vrednosti predilnih strojev daje na 5-letni kredit, kar znese 121.373.000 din, obrestna mera pa je 7,5 %. Blagovni kredit predstavlja 61% celokupne investicijske vrednosti. Z zamenjavo strojev z novimi se bo zopet izboljšala kvaliteta preje, kar bo ugodno vplivalo na prodajo. Poleg zamenjave predilnih strojev bo razširjena še trafo postaja, za kar bo porabljenih okoli 10 milj, din, poleg tega pa bodo nad »gasilskim bajerjem« zamenjani dotrajani skladiščni šotori z betonsko konstrukcijo, tako da bo tudi surovina v teh skladiščih varna pred požarom in vremenskim vplivom. V ta namen bo porabljenih okoli 8 milj. din investicijskih sredstev. novi. (Foto: T.B.) TOZD GRADMETAL Perspektiva kovinskega obrata Kovinarski obrat v TOZD Gradmetal je povezan v DO SGD Beton—Zagorje. Prodajno, nabavno, skladiščno in finančno poslovanje je organizirano v delovni skupnosti skupnih služb. Dejavnost v pretežni meri obsega izdelavo in montažo različnih prijemal za potrebe vseh vrst proizvodnih procesov, kjer se transport izdelkov opravlja s pomočjo viličarjev. Osvojili so proizvodnjo več kot 25 različnih izvedb prijemal, ki jih prigraju-jejo na viličarje vseh domaČih in drugih proizvajalcev. V največji meri delajo za potrebe industrije gradbenega materiala, papirne industrije in skladiščnih objektov po vsej domovini. Poleg prijemal pa proizvajajo tudi kotalno okovje z vrati za industrijske objekte ter vse vrste jeklenih konstrukcij, potrebnih pri gradnji različnih objektov. Že drugo leto pa teče proizvodnja ročic za nakladalne stroje na osnovi kooperacijske pogodbe z DO RIKO iz Ribnice. V proizvodnem procesu imajo težave zaradi neredne dobave nekaterih jekel, še posebno pa s hidravličnimi elementi. Postopoma nabavljajo potrebna osnovna sredstva, s pomočjo katerih bodo povečali obseg poslovanja in omogočili zaposlitev novih delavcev. Občinska tekmovanja v poznavanju prometa so nedvomno izjemno koristna, za učence in učenke osnovnih šol pa obenem tudi prijetna. (Foto: T.B.) Veš dovolj o nevarnostih na cestah? Previdnosti ni nikoli preveč, še posebno zdaj, v poletnih mesecih, ko so otroci še pogosteje na cesti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz naše občine je že šestnajstič organiziral občinsko tekmovanje o poznavanju prometa z naslovom »Kaj veš o prometu«. Učenci osnovnih šol morajo pokazati kar največ teoretičnega in praktičnega prometnega znanja, starejši pa še spretnost pri vožnji s kolesom med Sodelovalo je 147 učencev iz vseh matičnih in podružničnih osnovnih šol naše občine, razen s Primskovega in Vač. Vsi udeleženci so pokazali v povprečju več znanja, zlasti pri vožnji po mestnih ulicah, saj ni bilo nobenega grobega kršenja prometnih predpisov, kar se je v prejšnjih letih dogajalo. Najboljši pri starejših pionirjih je bilTomaž Komljanc, pri mlajših (S. in 6. razr.) pa Goran Ivanič oba iz Litije. Goran nas je zastopal še na republiškem tekmovanju »Kaj veš o prometu« v Ljubljani. Mnogi učenci so se ob tem izkazali še z izdelki—risbami in spisi na temo o prometu in vse to pokazali na razstavi v osnovni šoli na Graški Dobravi, kjer je tekmovanje potekalo. (KrtM l*Jk) »Novost v litijski lekarni« Pod tem naslovom smo v prejšnji številki časopisa pomotoma objavili tudi, da farmacevtski tehnik praviloma ne sme sam izdajati zdravil. Pojasnilo lekarne je, da sme dežurstvo po zakonu opravljati samo diplomirani inženir farmacije, farmacevtski tehnik pa lahko izdaja zdravila, le da samostojno ne more dežurati. Za napako se kolektivu opravičujemo. Uredništvo Srebrni zank Zveze sindikatov Slovenije je na proslavi ob dnevu samoupravljakev v Litiji prejel tudi Franc Kotar (desno) iz KZ Gabrovka—Dole. Priznanje mu je izročil predsednik obe. sveta Zveze sindikatov Lidja Franc Kajna. IZ OBČINSKE SKUPŠČINE Sredstva za pokopališče na Libergi Delegati Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti SO Litija so sprejeli predlog Izvršnega sveta SO litija, da pe iz sredstev rezerve občine Litija nameni poleg 100.000 din, ki jih je že odobril Izvršni svet, še 150.000 din za popravilo opornega zidu pokopališča na Libergi, ki se je porušilo. Sredstva bodo nakazana KS Kost revnica, kamor spada tudi vas Liberga. T.B. Odlok o poprečni gradbeni ceni Tako kot vsako leto je tudi za letos občinska skupščina sprejela odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija. S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena m2 stanovanjske površine, ki predstavlja popreček med m2 stanovanjske površine, zgrajene v letu 1982 v občini oz. SR Sloveniji in m* stanovanjske površine v individualni gradnji. Ta cena znaša 16.438 din za m2, poprečni stroški komunalnega urejanja v občini Litija pa znašajo 1.935 din na m2 stanovanjske površine. Odlok je občinska skupščina sprejela na podlagi zakonov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini in zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. T.B. Potrjena zaključna računa Na pretekli seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti so delegati potrdili tudi dva zaključna računa, in sicer zaključni račun občinskega proračuna za leto 1982 in zaključni račun davkov in prispevkov občanov za lansko leto. Prihodki v občinskem proračunu so lani znašali 70.744.627,60 din, odhodki pa 69,480,441,55 din. Razlika 1.264.186,05 din je bila prenesena v proračun za leto 1983. V rezervnem skladu je bilo 1.432,938,90 din prihodkov in 1.423.438,90 din odhodkov. Tudi tu se presežek prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1983. Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1982 pa prikazuje sledeči promet: zaostanek iz leta 1981 9.674.823,50 din, pripis po odmeri 82.038,548,20 din, obresti in stroški prisilne izterjave 24.978,05 din, odpisi 1.388.935,00 din in plačila 81.381.421,90 din. Zaostanek na dan 31. 12. 1982 je 8.967.992,85 din. T.B. Dodatna sredstva za krajevne skupnosti Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti sta sprejela predlog odbora za spremljanje samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti, da se dodatno zbrana sredstva OZD za financiranje programa krajevnih skupnosti v višini 795.422,05 din razdelijo na osnovi samoupravnega sporazuma, tako da se 187.452,75 din razdeli na osnovi števila zaposlenih, 570.000,00 din za sofinanciranje programov, ostalo pa za kritje bančnih stroškov. Na osnovi števila zaposlenih so krajevne skupnosti prejele naslednja sredstva: 1. Dole — 194 zaposlenih 5.286,50 din 2. Gabrovka — 391 zaposlenih 10.654.75 din 3. Hotič — 189 zaposlenih 5.150,25 din 4. Jablanica — 356 zaposlenih 9.701,00 din 5. Jevnica — 309 zaposlenih 8.420,25 din 6. Kostrevnica — 239 zaposlenih 6.512,75 din 7. Kresnice — 279 zaposlenih 8.093.25 din 8. Litija — desni breg — 1.483 zaposl. 40.411,75 din 9. Litija — levi breg — 1.349 zaposl. 36.760,25 din 10. Polšnik — 251 zaposlenih • 6.839,75 din 11. Primskovo — 160 zaposlenih 4.360,00 din 12. Ribče — 56 zaposlenih 1.526,00 din 13. Sava — 220 zaposlenih 5.995,00 đin 14. Šmartno - 801 zaposlenih 21.827,25 din 15. Štangarske Poljane — 28 zaposlenih 3.488,00 din 16. Vače — 194 zaposlenih 5.286,50 din 17. Velika Štanga — 53 zaposlenih 1.444,25 din 18. Vintarjevec — 209 zaposlenih 5.695,25 din Za sofinanciranje programpv pa so sredstva prejele naslednje krajevne skupnosti: 1. KS Kostrevnica — 200.000,00 din za sanacijo pokopališča na Libergi 2. KS Hotič -100,000,00 din za vodovod na Konju in Zg. Ho-tiču, odkup zemljišč za pokopališče in avtobusno postajališče in za ureditev prostorov KS 3. KS Vače - 100.000,00 din za ureditev kanalizacije na Vačah in sanacijo plazu v Cirkušah 4. KS Polšnik —40.000,00 din za ureditev drenaže pri pokopališču 5. KS Litija — levi breg — 20.000,00 din za avtobusno postajališče 6. KS Kresnice — 20.000,00 din za ureditev gasilskega doma in večnamenske dvorane 7. Krajevnim skupnostim Jevnica, Št. Poljane, Primskovo, Dole, Gabrovka, Jablaniška dolina, Sava in Velika Štanga se nameni po 10.000,00 din. - ^, g C • Litijska vzgojnovarstvena organizacija žal letos ne more sprejeti vseh otrok, ki bi bili potrebni varstva. Kako poskrbeti za vzgojo in varstvo otrok BRIGADIRJI V SUHO KRAJINO Letos je imela komisija za sprejem otrok v VVO težko in odgovorno delo. Izmed 167 novo prispelih prošenj, ki jih je obravnavala, je morala odkloniti 44 otrok. Kriteriji za sprejem otrok v vrtec: 1. socialni položaj družine 2. starost in osebnostni razvoj otroka 3. doba čakanja na vrtec 4. možnost domačega varstva Po normativih naj bi bilo v vseh enotah VVO sprejetih 3S8 otrok, zaradi velikih potreb pa se je komisija odločila povečati skupine do maksimuma in tako bo jeseni v litijskih vrtcih kar 405 otrok. Izmed 44 odklonjenih otrok, katerim je organizirano vzgojno varstvo potrebno, pa izstopa 14 otrok, ki nimajo možnosti kakršnegakoli varstva. Starši otroke vozijo v varstvo v Ljubljano, Ljublja-na-Polje in Zalog. Patronažna služba zdravstvenega varstva Litija je obiskala nekaj družin odklonjenih otrok in ugotovila, da so otroci organizirane vzgoje in varstva resnično močno potrebni. Stiska teh staršev sili komisijo za sprejem otrok, da išče rešitve. Problem moramo reševati vsi skupaj, pri tem pa ni težava le v zagotovitvi prostorov, ampak tudi denarnih sredstev. • Število Število Število Enota prispelih sprejetih odklonjenih prošenj otrok otrok Jevnica 23 23 — Kresnice 6 5 1 Sava 6 1 5 Jasli 23 17 6 Ciciban 33 22 . 11 Medvedek 29 26 3 Najdihojca 47 29 18 Skupaj: 167 123 44 Tudi drugod težave s prostorom v vrtcih Skupna strokovna služba zdravstva in socialnega varstva Slovenije je tudi letos zbrala podatke o vssgojnovarstveni dejavnosti v Sloveniji za leto 1982. Ob koncu 1982. leta je število otrok v vzgojnovr-stvenih organizacijah v Sloveniji za 5 % višje kot ob koncu leta 1981. Zajetje otrok po posameznih občinah je zelo različno. Najnižje je v občini Mozirje, in sicer le 18,7 odstotno, najvišje pa v mestu Ljubljana — 63,9 odstotno. V občinah, kjer je največ otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah, je praviloma tudi največje število odklonjenih otrok. - V nekaterih občinah še vedno nimajo rednih vzgojnih programov za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije.Prav tako nekateri še nimajo zajetih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, čeprav zakon opredeljuje to kot zagotovljeni program, za katerega združujemo tudi solidarnostna sredstva. Tudi število otrok v družinskem varstvu zelo počasi narašča, čeprav so potrebe po takšnem varstvu velike. Iz zbirnika posredujemo le nekaj podatkov, da bomo laže ocenili, kje smo z vzgojo in varstvom v naši občini. odstotek število število število zajetja število otrok razvojno; družinsko odklonjenih otrok OBČINA oddelkov v VVO ■not. otrok varstvo otrok v VVO Ajdovščina 25 587 5 — 85 26,15 Hrastnik 20 395 9 — 45,25 Grosuplje 24 531 3 16 112 21,45 Litija 20 398 5 16 21 24,08 Ljublj. — skup. 836 18154 43 317 5156 63,98 Zagorje 23 443 4 — 50 29,67 Trbovlje 42 844 20 — 140 54,70 Domžale 58 1296 2 63 186 31,39 Občinska konferenca mladine naposled v novih prostorih Po dolgoletnih prostorskih težavah občinske konference ZSMS Litija je vodstvo litijske mladine le dobilo nove prostore. Dolga leta so si prostore na Valvasorjevem trgu delili skupaj s knjižnico, pred nekaj leti pa so knjižnico preselili v prostore stare občinske zgradbe na Par-movi. V nove prostore naj bi se preselili že spomladi, vendar so se zaključna dela precej zavlekla. Prostore bodo imeli skupaj z , borci v Domu borcev in mladine na Ponoviški 6. S tem so ponovno potrdili trdno odločenost ohranjati revolucionarne tradicije in pridobitve NOB ter ponovno izrazili prepričanost v enotnost in povezanost obeh organizacij. V stavbi na Valvasorjevem trgu pa bodo prostori namenjeni skupnemu delu mladine, tabornikov, šahistov in lutkarjev, s katerimi je občinska konferenca že doslej tesno sodelovala. Ob tem moramo poudariti, da so večino del opravili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev sami, zato so prizadevnim posameznikom in organizacijam podelili priznanja. Tako so novi prostori poleg litijske pošte na Ponoviški velika pridobitev litijske mladine. * R.B. Glavna naloga občinske konference Zveze mladine v poletnih mesecih je priprava in udeležba na mladinski delovni akciji (MDA) Bela krajina 83. MDA so že v polnem delovnem razmahu, medtem ko na občinski konferenci še vedno sprejemajo prijave za akcijo. Še vedno je nekaj časa, seveda pa se morajo vsi zainteresirani takoj prijaviti. Evidentiranih je okrog 40 mladih, vendar se kljub temu bojijo, da se ne bi ponovila situacija izpred dveh let, ko brigada ni bila kompletna. Center za mladinsko prostovoljno delo je letos zelo uspešno propagiral mladinsko proto-voljno delo. Mlade so na zvezno akcijo opozarjali transparenti po Litiji, v izložbi turističnega društva so pripravili zanimiv prikaz brigadirskih oblek in priznanj, vse to pa poživili s fotografijami brigade Franc Rozman — Stane. V ta namen so v prostorih občinske konference pripravili razstavo o dolgoletnem delu litijske brigade, torej vseh tistih mladih, ki so svoje delo namenili širši skupnosti. Delegacija občinske konference je bila konec junija na otvoritvi zvezne akcije Bela krajina 83. Prva ocena in prvi vtisi so zelo optimistični in razveseljivi: naselje in pogoji za delo so lepo urejeni, ta videz pa dopolnjujejo lepote dolenjske pokrajine. Ob koncu naj povemo še to, da bodo mladi vihteli krampe in lopate tri tedne, od 7. do 28. avgust*, o njihovih vtisih, delu in uspehih pa bomo obširneje pisali v prihodnji številki. R.B. Morda bo tadi ■ jev? (Foto: T.B.) Delovna akcija na Jančah Od 26. junija do 10. julija je na Jančah potekala lokalna mladinska delovna akcija Janče 83. Moščan-skim brigadirjem so se pridružili tudi štirje mladinci iz naše občine. Vzporedno s štirinajstdnevno pa je občinska konferenca ZSMS Litija v soboto, 2. julija, organizirala enodnevno delovno akcijo, svojo zadnjo pripravo na MDA Bela krajina 83. Izvedena je bila skupaj z mladimi iz občinske konference ZSMS Moste-Polje, tako da so se med seboj spoznah tudi mladinci in mladinke iz dveh sosednjih občin in navezali nove prijateljske stike. Po udarniškem dnevu so pripravili družabno srečanje, ki so ga popestrili s športnimi in kulturnimi točkami. Predšolski otrok in cestni promet Cicibani iz male šole so junija uspešno opravili preizkus znanja o prometu, ki so ga pridobili skozi vse predšolsko obdobje in si tako priborili cicibanovo prometno značko in priznanje za opravljene naloge. Naloge so opravili takole: — znajo si namestiti netico okoli vratu, — vedo, kako in kdaj nosijo odsevni obesek — kresničko (v deževnem, meglenem vremenu in mrazu ter ponoči) — prepoznavajo zelo veliko prometnih sredstev, — vedo, kje morajo sedeti v osebnem avtomobilu, kje na kolesu, — sami s kolesom brez spremstva ne smejo na cesto, — poznajo veliko prometnih poti, kako se pravilno hodi po njih zlasti pa še, kako se varno in pravilno prečka cesto (če je zaznamovana ali pa ne), — vedo, kaj je peš pot, kolovozna pot, kolesarska cesta, makadamska cesta, avtocesta, pločnik, železniška proga, — poznajo veliko ugank o prometu in veliko deklamacij in pesmic s to vsebino, — vedo, kako se hodi po cesti brez pločnika, — poznajo tudi že veliko prometnih znakov. Sedaj pa prosijo vse občane, zlasti še starše, da jim pomagajo, da teh nalog ne bodo pozabili, da jih bodo vsak dan natančno izvajali. Lepo se zahvaljujejo za sodelovanje tovarišema iz Postaje milice Litija, pomočniku ko- mandirja tov. Znidaršiču in miličniku — prometniku, ki jim je ob zaključnih nalogah tako nazorno in zanimivo prikazal promet na našem najbolj prometnem in nevarnem križišču v Litiji. Hvala za priznanja in značke, ki sta jim jih podelila. Zahvaljujejo se tudi delavcem za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Litija. Obljubljajo, da bodo naloge še dopolnjevali, in sicer v osnovni šoli, kot je predvideno in nakazano na preizkušnjah. Pa še to — značke bodo skrbno shranili, da se jim v prihodnjih osmih letih ne poškodujejo. ■tvari (iMat NLM.) STRAN 3 IZ MATIČNEGA URADA Mlade teritorialke — naš ponos TUDI V NAŠI OBČINI DEKLETA PONOSNO NOSIJO UNIFORMO PRIPADNIC TERITORIALNE OBRAMBE IN SMELO STOPAJO V VRSTAH NAŠIH ENOT. »Ponosen sem, ker sem na čelu vojske, v kateri je ogromno število žensk.« je dejal tovariš Tito o naših ženah — borkah narodnoosvobodilne vojske, ki so se z ramo ob rami s tovariši borci junaško borile v prvih bojnih vrstah in izvrševale tudi najtežje naloge. Tudi v naši občini naletimo v enotah teritorialne obrambe na dekleta. Že od leta 1971, ko je bila izvedena prva večja akcija vključevanja prostovoljcev v enote teritorialne obrambe, se v enotah pojavljajo tudi dekleta. In ravno v teh prvih letih je bilo zanimanje deklet za vključevanje v enote teritorialne obrambe izredno veliko, kljub zastareli miselnosti glede vključevanja žensk v oborožene sile. Iz leta v leto je to zanimanje počasi upa- dalo, vendar le do leta 1975, ko je le-to ponovno poraslo, saj je bilo veliko prostovoljcev vključenih v enote teritorialne obrambe. Skoraj polovica od teh je bilo deklet. Tako smo v preteklih letih z veseljem ugotavljali, da smo že skoraj izkoreninili zastarelo miselnost »o dekletih, ki ne spadajo v vojsko«. (Nadaljevanje na 5. strani) Dokazali so visoko obrambno sposobnost i teritorij* pred akcijo. Postali smo raziskovalci Živimo v času, ko se človek vse bolj zaveda nevarnosti, ki jih prinaša vedno večje onesnaževanje vseh vrst. Porečje Save in njenih pritokov ima izreden družbeno-ekonomski značaj in predstavlja velik gospodarski potencial. Posebno pomembna je maksimalna izkoriščenost vodmhjvirov: oskrba prebivalstva s pitno vodo, oskrba industrije in kmetijstva, hidroenergetika, ribištvo, šport itd. Prav omenjena izkoriščenost Save pa iz leta v leto pada zaradi vse večje stopnje onesnaženosti. V zadnjih letih pa se ni spreminjala le reka Sava, v marsičem se je spremenilo tudi naše življenje in delo. Vsi, ki smo s Šolo neposredno povezani, si močno želimo približati šolo življenju in okolju, v katerem naši učenci žive in bodo v tem okolju delovali tudi kot odrasli občani. Zavedamo se, da je v vrstah naših šolarjev precej nadarjenih in sposobnih učencev, ki jih je mogoče z ustrezno motivacijo že v tej zgodnji fazi šolanja usmeriti v raziskovalno delo, kakršna je bila raziskovalna akcija SAVA 82, katere pokrovitelj je bila Republiška konferenca ZSMS, organizator pa Odbor za mladinske raziskovalne akcije pri M K ZSMS v Ljubljani. V to akcijo smo se mladi, raziskovalci s svojimi mentorji vključili šele v jeseni, v drugi fazi, na povabilo organizatorja; kajti prav na področju litijske občine ni srednje šole, ki ji je bila tovrstna raziskovalna akcija namenjena. Razumljivo je, da smo imeli na začetku vrsto organizacijskih in realizaci jskih problemov, kajti naše učilnice niso opremljene za raziskovalno delo, nivo znanja pa je glede na zahtevnost nalog v OŠ še prenizek. Z dodatnim in poglobljenim pedagoškim delom s skupino učencev, ki je pri akciji sodelovala, s strokovno pomočjo organizatorja in IUV Šmarno pri Litiji ter finančno pomočjo Raziskovalne skupnosti v naši občini, smo uspeli akcijo, ki je trajala od 7. do 9. oktobra 82, izpeljati. Dobljeni rezultati so pokazali resen pristop in uspešno izvedbo. Akcija je imela 4 temeljne cilje: — Uvajanje mladine v raziskovalno delo, z namenom, da se mladina seznani z načinom priprave poskusov, njihovo izvedbo in vrednotenjem dobljenih rezultatov. — Čim kompletnejše timsko delo obdelave stanja reke Save v Sloveniji. — Informiranje javnosti s stanjem reke Save in spremembami, ki so oziroma bodo nastale. Informiranje javnosti s stanjem reke Save in spremembami, ki so oziroma bodo nastale. rovezava z drugimi raziskovalci v Sloveniji in skupen pristop k obravnavi problema. V akcijo »Sava 82« so bile vključene tri področne skupine, ki so opravile sledeče naloge: BIOLOGIJA: - Določevanje mikroskopskih organizmov (alge) v reki Savi in s tem določanje saprobnosti, ki je pokazatelj onesnaženosti reke. Že nekaj let poteka v sedmem in osmem razredu osnovne šole tekmovanje s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki je enotno za vso Slovenijo. V naši občini je na šolskih tekmovanjih v aprilu sodelovalo 80 ekip, 11 najuspešnejših pa se je pomerilo 14. maja na občinskem tekmovanju v Šmartnem. Litijani so imeli 4 ekipe, Šmar-čani 3, Gabrovčani 2, Dolčani in Vačani pa po 1. Na uvodni svečanosti so tekmovalcem spregovorili predstavniki Občinske konference SZDL, Zveze rezervnih starešin in Občinskega štaba teritorialne obrambe. Pri izvedbi tekmovanja so zavzeto sodelovali strelci, rezervni vojaški starešine, gasilci, komisija za preventivo v cestnem prometu, gasilci, miličniki, štab TO ter zdravstveni in pedagoški delavci. Letošnji rezultati so potrdili visoko teoretično in praktično znanje šolarjev s tega področja, saj so ekipe dosegle od 79 do 95% možnih točk. Velik napredek smo opazili pri streljanju z ročno puško, kar pomeni, da VII. srečanje mladih tehnikov v Murski soboti V Murski Soboti je maja letos potekalo VII. srečanje mladih tehnikov iz naše republike. Udeležilo se ga je več kot 340 učencev iz vse Slovenije, tekmovali pa so v skupno 14 disciplinah, med katerimi so tudi izdelava ladijskih, avtomobilskih in letalskih modelov, tekmovanje v poznavanju fizike in fotografije, rake-tarstvu, itd. Srečanja se je udeležilo tudi pet učencev iz naše občine. Kljub temu, da niso posegli po najvišjih mestih, smo z njihovo udeležbo lahko zelo zadovoljni. To srečanje jim je vlilo novih moči in elana za prihodnje delo. Sodelovali so Matjaž Ko-privnikar s čolnom, Brane Rozman z modelom aviona, Boštjan Hauptman je spuščal rakete, Boštjan Kemperle se je pomeril v radioamaterskem radiogonio-metriranju, Mateja Perme pa je na filmski trak zabeležila delovni utrip mesta. Med srečanjem je bilo tudi strokovno posvetovanje mentorjev in učiteljev tehničnega pouka v osnovnih šolah, na katerem so spregovorili o problemih tehnične kulture pri nas in poudarili, da moramo v prihodnje razvoju tehnične kulture namenjati več pozornosti. Več zanimanja za inovacije mladih tehnikov pa naj bo tudi s strani delovnih organizacij. Ob tem moramo povedati, da so bili vsi udeleženci naše občine učenci iz osnovne šole v Šmartnem in da že za regijsko tekmovanje v Radomljah ni bilo zanimanja z ostalih šol. Očitno je to dovolj tehten pokazatelj, koliko v občini delamo na razvoju tehnične kulture mladih. Mar res nimamo dovolj učiteljev in mentorjev? In navsezadnje, kje je pri tem občinska zveza za tehnično kulturo? R.B. obrambni krožki na šolah niso več občasna dejavnost. Zmagala je ekipa Šmartno I : 2265 točk, druga je bila Gabrovka I (2232 točk), tretja pa Šmartno II (2151,5 točke). Zmagovalci so prejeli prehodni pokal v trajno last, ostali dve ekipi pa diplomi. Poleg navedenih priznanj je dobila vsaka sodelujoča ekipa še darilo — zračno puško; tako se bo lahko na šolah strelska dejavnost še krepila. Sredstva za izvedbo tekmovanja ,so prispevali: Izobraževalna skupnost, OK SZDL, štab TO Litija in Šmarska šola.. Deset dni pozneje pa je potekalo v Tacnu pod Šmarno goro področno tekmovanje, kjer sta sodelovali ekipi iz Smartna in Gabrovke. Med 21 osnovnošolskimi ekipami so se Šmarčani uvrstili na 5. mesto. B.Ž. Mputo je treba »red uporabo dobro očistiti. Geografija: , 1. Zbiranje podatkov in analiza o vplivu reliefa, padavin, temperature rečnega režima in vegetacije na vodni tok. 2. Izdelava grafikonov. Kemija: 1. Določanje vsebnosti kisika v mg/U 2. Določanje zasičenosti s kisikom v % 3. Določanje kemijske potrebe po kisiku takoj in po 5 dneh. V vseh treh skupinah je sodelovalo 25 učencev in člani fotografskega krožka, ki so naše delo posneli. Izvedba akcije je bila zaradi izredno narasle Save otežena in zato tudi rezultati celotnega vodotoka niso bili povsem realni. Biološka skupina je bila celo prisiljena akcijo ob koncu meseca oktobra ponoviti. Pri delu kemijske skupine so sodelovali tudi učenci iz OŠ Šmartno pri Litiji s svojo mentorico, ki so analizirali reko Savo po izlivu Šmarske reke, za katero vsi vemo, da je močno onesnažena. Kljub vsem objektivnim in subjektivnim težavam so nam dobljeni rezultati, ki so za celotno porečje reke Save objavljeni v posebni brošuri (izdal jo je organizator), jasno pokazali vpliv vsakodnevnih odplak v našo Savo. V mesecu februarju je kemijska skupina iz OŠ Litija dodatno izvedla analizo pritokov Save, in sicer vode, ki priteče izpod Sitarjevca in potoka v Praproščah na prošnjo Ribiške družine Litija. Dobljeni rezultati so pokazali veliko kvaliteto potoka v Praproščah, in upamo, da bo društvo lahko naše rezultate tudi koristno uporabilo. V mesecu maju, točneje od 12.do 14. maja, se bo nadaljevala akcija »SAVA 83«, ki prinaša vsem skupinam nove naloge in s tem seveda nove probleme. Teoretično se že pridno pripravljamo, posebno geografska skupina, ki je že izvedla ankete vseh onesnaževalcev porečja Save od Zaloga do kraja Sava ter izrisala karto, na kateri so vrisane tudi že obstoječe čistilne naprave, ki pa so žal še precej redke ali pa neustrezne. MLADI RAZISKOVALCI IN MENTORJI OSN. ŠOLE LITIJA Poroke, rojstva, smrti.. Poročili so se: 'i Kmetic Bojan iz Ljubljane in Ritlop Kristina iz Kočevja. Prašnikar Igor iz Kranja in Tomšič Neli iz Kranja. Ocepek Jože iz Trbovelj in Zupan Venčeslava iz Trbovelj. Grošelj Janez iz Doba in Dragar Frančiška iz Moravč. Čebin Marjan iz Zagorja ob Savi in Kmetic Tatjana iz Zagorja ob Savi. Pevec Janez iz Preske nad Kostrevnico in Kotar Stanislava iz M. Kostrevnice. Leskovšek Jernej iz Ljubljane in Kličič Jasminka iz Ljubljane. Zupančič Cvetko iz Vrha pri Višnji gori in Poklar Marija iz Po-droj. Gorše Marko iz Male Kostrevnice in Kaplja Vida iz Pod-šentjurja.Djurić Dragoljub iz Maribora in Svršina Frančiška iz Zavrstnika. Čučnik Dušan iz Trebnjega in Bervar Helena iz Trebnjega. Cencelj _Alojz iz Blagovice in Dobravec Hela iz Sp. Jablanice. Zupančič Marjan iz Jesenj in Štefanič Jožica iz Črnuč. Malovrh Aleš iz Trbovelj in Lukač Petra iz Trbovelj. Anžlovar Anton iz Zagorice in Jevnikar Fani iz Velikega Gabra. Lazar Darko iz Borovaka in Škrabar Majda iz Zagorja ob Savi. Kmetic Janez iz Radeč in Pavlin Zvonka iz Zagorja ob Savi. Kališek Vojko iz Trbovelj in Kozinc Vanja iz Trbovelj. Sadar Davorin iz Trbovelj in Orešek Danila iz Trbovelj. Smrkolj Matjaž iz Ljubljane in Namorš Ksenija iz Ljubljane. Vodlan Anton iz Kresniškega vrha in Rotar Tinca iz Desna. Bačnik Vladimir iz Slovenske Bistrice in Zore Metka iz Slov. Bistrice. Simončič Miroslav iz Zagorja ob Savi in Robič Ivka iz Zagorja ob Savi. Zagore Zdravko iz Trbovelj in Poglajen Teja iz Trbovelj. Hovnik Franc iz Celja in Stermecki Breda iz Celja. Komotar Miran iz Stahovice in Trajle Marija iz Stahovice. Žagar Bogomir iz Trbovelj in Lanišnik Marjeta iz Trbovelj. Bečaj Ivan iz Trebnega in Perme Frančiška z Dvora pri Bo-genšperku. Žibert Avgust iz Hrastnika in Mlakar Leonida iz Hrastnika. Tabor Franc iz Dolskega in Trdin Terezija iz Ka-mnice. Benedičič Marko iz Železnikov in Novak Mi ja iz Čateža. Babic Jože iz Novega mesta in Kos Branka iz Novega mesta. Vinko Branko iz Domžal in Govekar Bogdana iz Ljubljane. Umrli v mesecu JUNIJU: Avdič Katarina, 2 meseca, Litija. Pustotnik Ciril, 70 let, Vernek. Baš Anton, 72 let, iz Jablaniških Lazov. Fele Pavla, 84 let, iz Polšnika. Rakar Janez, 74 let, iz Litije. Matoz Frančišek, 81 let iz Litije. Benegalija Marija, 74 let, iz Šmartna pri Litiji. Logar Jožef, 46 let, iz Mulh. MS. PRIREDITEV V POČASTITEV 30-LET NIČE KRVODAJALSTVA Kri — najdragocenejša tekočina Temelj krvodajalstva sloni na globokem humanizmu in zavesti solidarnosti s sočlovekom, ki mu je kri potrebna. Kajti krvi, te žlahtne tekočine, ki je ni mogoče nadomestiti z nobeno drugo stvarjo, mora biti tudi danes dovolj povsod in ob vsakem času. Velika zavzetost organizacije Rdečega križa in njenih aktivistov ter nove metode in motivacije so obrodili bogate sadove. Število krvodajalcev iz leta v leto narašča. Prvo leto, ko je organizacijo krvodajabWaJ>rjme!.^^ se je akciji odzvalo 20.210 krvodajalcev, lani pa že 110.941, kar kaže na izreano dobro organiziranost teh akcij. V naši občini lahko s ponosom ugotovimo, da smo glede na število prebivalcev med najboljšimi krvodajalci v Sloveniji. Lani smo samo v enem dnevu zagotovili 571 krvodajalcev, kar je sploh največ na enem mestu in v enem dnevu. Dolgoletni prizadevni predsednik Občinske organizacije Rdečega križa Karlo Lemut se je ob 30-letnici prostovoljnega brezplačnega in anonimnega krvodajalstva zahvalil vsem krvodajalcem za njihovo humano dejavnost. Na proslavi so podelili 5 zlatih znakov RK, 187 srebrnih znakov RK, 9 zlatih plaket »30 let—zasluge za krvodajalstvo« s pismenim priznanjem ter kar 111 zlatih značk »30 let — zaslužen za krvodajalstvo« s pismenim priznanjem. Proslave, na kateri je bilo veliko število občanov, sta se udeležila tudi predstavnika društva hemofilikov Slovenije. Tovariš Jože Faganel je v kratkem opisal življenje hemofilikov pri nas v Sloveniji in se v imenu vseh zahvali! krvodajalcem za darovano kri, ki jim ohranja življenje in omogoča dokaj normalno življenje in delo. V kulturnem programu sta sodelovala ženski pevski zbor KUD Franc Levstik Gabrovka in Folklorna skupina z Javorja. Najmlajši prejeli bralna odličja Ob obletnici smrti pesnika Otona Župančiča so šmarski šolarji od prvega do četrtega razreda prejeli Cicibanove in Levstikove bralne značke. Nad 100 mladih bralcev je prisluhnilo zanimivi pripovedi domačina Jožeta Sevljaka in Litije, ki jih je seznanil s svojim pesniškim ustvarjanjem ter jim prebral nekaj svojih otroških pesmi. Prireditev, na kateri so se spomnili dan poprej umrlega pisatelja Miška Kranjca, je sklenila litijska mladinska lutkovna skupina z igrico Zrcalce. Filmski kažipot — V avgustu bodo v šmarskem kinu predvajali štiri filme: ZLATI FANTJE (zahodno—nemlkT erotični), ki ni primeren za šolarje, VOJNA POLICAJEV (francoska kriminalka), ZORA LAŽNIH BOGOV (ameriška kriminalka) in KRAMERPROTI KRAMERJU (ameriška drama). V septembru pa se bodo zvrstili: KRVAVI AV-TOSTOP (italijanska kriminalka), CARRIE (ameriška drama), PIRANA (ameriški akcijski film) in MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA (ameriška pustolovka). »Pojo naj ljudje!« — Na XIV. taboru slovenskih in zamejskih zborov v Šentvidu pri Stični je sodelovalo tudi osem zborov iz naše občine. Med skoraj 7000 nastopajočimi so prepevali pevke in pevci iz Jevnice, Kresnic, Hotiča, Litije, Polšnika, Šmartna in Gabrovke. Teden dni pozneje pa je Šmarski oktet sodeloval na tradicionalnem srečanju oktetov ter nastopil v Žirovnici in v Šentjerneju na Dolenjskem. Obisk Cankarjevega doma — Člani literarnega krožka šmarske šole ter mladinske lutkovne skupine iz Litije so ob zaključku sezone obiskali Cankarjev dom v Ljubljani, kjer so si ogledah predstavo ALADINOVA ČUDEŽNA SVETILKA; odlično jo je odigralo Državno lutkovno gledališče iz Moskve. Jubilejno srečanje v Globokem — Prvo soboto v juliju je potekal v Globokem pri Brežicah deseti nastop lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Med petnajstimi sodelujočimi ansambli sta bila iz naše občine Šmarski oktet in Zasavski rogisti. Čez leto dni bo enajsto srečanje na gradu Bogenšperku. Priznanje amaterskim kulturnim delavcem — V sredo, 29. junija, so se zbrali na Bogenšperku amaterski delavci, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih organizacij Litija. Srečanje je pripravila Litijska kulturna skupnost. Poleg zborovodij odraslih, mladinskih in otroških zborov ter kapelnika Sindikalnega pihalnega orkestra, so srečanju prisostvovali še predstavniki omenjenih kulturnih društev, mentorji šolskih kulturnih društev, delavci Zavoda za izobraževanje in kulturo ter drugi. Po nagovoru predsednika skupščine KS Litija — tov. Ivana Godca, ki se je zahvali! prizadevnim vodjem ansamblov za uspešno zaključeno sezono, je stekel veder kulturni program; v njem so sodelovali basist Ladko Korošec in harmonikar Milan Stante iz Ljubljane ter domačinka Danida Ocepek. B.Ž. r LITIJSKI LUTKARJI ZADOVOLJNI Z NOVIMI PROSTORI Na odru in za njim Ostržek, simpatična lutka Carla CoUodija navdušuje že leta dolgo mlade bralce po vsem svetu. Za mlade litijske gledalce pa je poskrbela lutkovna skupina iz Litije, ki že dobri dve leti razveseljuje naše najmlajše. Pod mentorstvom Berte Juva- Zaigrah so že pravljico Grigorja nove sodeluje v skupini zaenkrat dvanajst članov. Samih prizadevnih ljubiteljev — amaterjev. Igrajo z različnimi vrstami lutk, ki jih sami izdelujejo, pa tudi scena je njihovo delo. S pomočjo Zveze kulturnih organizacij Litija so se letos preselili v nove prostore — sejno sobo dvorane na Stavbah. Nabavili so precej materiala za izdelavo lutk in se z novim navdušenjem lotih dela. Svoji dvoranici pa bi radi nadeli »lutkovno podobo«, zato razmišljajo o postavitvi novega premičnega odra, saj bo stari kmalu odslužil. Od novega leta sem so zaigrah že velikokrat. Predstavih so se s Hišo tete Barbare — avtorice Svetlane Makarovičeve in z njeno še bolj znano Sapramiško. Viteza Zrcalec ter Sadno komedijo. Sedaj se učijo Mojco Po-kraculjo. Pravijo, da so se klasičnih ročnih lutk že nekako naveličali, zato iščejo vedno kaj novega, zanimivejšega. Tako so nastale velike lutke iz penaste gume, ki jih vodijo na palicah. Za -igrico Sadna komedija pa so lutke oblikovali iz stiroporja. Na Seminarju za lutkarje sta bih lani Berta Juvanovajn Mi-lojka Kofol, letos pa se bo Kofo-lova udeležila 6-dnevnega osrednjega seminarja za strokovne vodje in mentorje za gledališko in lutkovno vzgojo v Radencih. Oboroženi z znanjem in prizadevnostjo bodo tako jeseni pričeli z novim delom. (Foto: T.B.) (Nadaljevanje s 4. strani) Ravno ta dekleta, ki so se v enote teritorialne obrambe vključila kot mladinke — prostovoljke, so se kasneje prostovoljno odločila, da ostanejo v enotah tudi kot žene — obveznice z enakimi pravicami in dolžnostmi kot moški. Razporejene so v enote teritorialne obrambe na razne dolžnosti, ki jih uspešno opravljajo. Svoje sposobnosti so tudi večkrat dokazale na raznih usposabljanjih in seminarjih. Ena izmed najtežjih preizkušenj je bilo večdnevno usposabljanje enot v letu 1982, ki je zahtevalo precej napora, vzdržljivosti, predvsem pa zavesti in dobre volje. Izkazalo se je, da so de-Jkleta enakovredno s fanti premagovala vse napore in požrtvovalno izvajala vse zadane naloge. Povsod tam, kjer se vključujejo dekleta, lahko zasledimo resnejši in delovnejši odnos vseh pripadnikov TO do zastavljenih nalog, pa tudi tovarištvo in medsebojna pomoč prideta veliko bolj do izraza. Ravno zaradi vseh teh izkušenj si moramo v prihodnje še bolj prizadevati za vključevanje čim večjega števila deklet in žena v enote teritorialne obrambe. Vendar pa to ne sme ostati le naloga Občinskega štaba za teritorialno obrambo, pač pa naj bo to dolžnost vseh družbenopolitičnih organizacij v občini (OK ZKS, OK SZDL, OSS in OK ZSMS), da v svojih temeljnih sredinah orišejo pomen vključevanja žena v oborožene sile. Jasno je treba povedati in priznati, da je tudi v oboroženih-silah potrebna ženska roka, da uniforma za žene ni več tabu, ampak nekaj čisto vsakdanjega. Naša dekleta — pripadnice teritorialne obrambe, so ponosne na to, da nosijo uniformo, da so usposobljene in pripravljene braniti svojo domovino tudi z orožjem v rokah. C KJE BOMO POClTNIKOVALI Ni dopusta brez debele denarnice aH zakaj v Litiji ni turistov 3 Smo sredi dopustniške sezone in danes preživeti dopust na morju je za mnoge že pravi luksus. S plitkim žepom si morja ne moremo več privoščiti. Kljub temu se naši občani množično cvrejo ob Jadranu. Predvsem Litijanl in okoličani, tisti s kmetij pa bodo poletne mesece preživeli delovno, ker tudi poleti ne zmanjka opravil na polju in v hlevih. Starejši so v obmorskih hotelih in kampih, mladi v šotorih, spalnih vrečah in pod borovci. Študentje bodo del svojih počitnic izkoristili za delo, da si poleg štipendije zaslužijo kakšen dodaten dinar, vso pohvalo pa zaslužijo mladi, ki se bodo v avgustu udeležili mladinske zvezene delovne akcije v Beli krajini ter svoje delo namenili širši družbeni skupnosti. Precej občanov se je odločilo za dopust na deželi in svežem gorskem zraku, niso pa redki, ki bodo svoje dopustniške dneve preživeli kar lepo doma. tudi letos ne bom šla na kakšna daljša potovanja. Poleg tega niti še nimam dovolj denarja in verjetno bom šla le ob koncu tedna na kakšno zabavo s prijatelji, načrtujem pa tudi potovanje v Srbijo.« Vsi sogovorniki se pritožujejo nad pomanjkanjem denarja in nad visokimi cenami, podražitvami, niso pa zadovoljni tudi s turistično ponudbo Litije. do, ta želja se mi vse do danes ni uresničila, sedaj, ko sem v službi pa je to še težje. Žal.« Res: žal! Vsak bi si rad marsikaj privoščil, pa si ne more. V brigado ga ne pustijo v službi, na morje visoke cene, v tujino depozit, vožnje z avtomobilom ne dovoljujejo boni, itd. HeteM ZUPANČIČ, prodajalka: »Letos sem zaključila s šolanjem in se v tem mesecu redno zaposlila, tako da letos pravega dopusta še ne bom imela. Daljših počitnic si nisem privoščila niti prejšnja leta in verjetno Marko OVNIK, • »Delam na železnici in ker nas je razmeroma malo, so namreč na dopuste, delam zelo pogosto. Dopust si bom privoščil šele konec julija, kam bom šel, pa spet vse zavisi od vremena. Če bo lepo, se bom hodil kopat v bazen, sicer pa bom kar lepo doma. Na daljša potovanja ne mislim že zaradi bencina, poleg tega pa so tudi cene astronomske. Tudi postrežbe ne morem dobro oceniti tako v Litiji kot tudi drugod po državi. Zelo žalostna in skromna je tudi turistična ponudba litije.: ničesar ni, kar bi turiste zaustavilo, mogoče bi izvzet grad Bogenšperk, Litiji pa je zelo potreben bazen. Se ko sem hodil v šolo, sem si želel, da bi šel v briga- Stofka MLAKAR, delavke: »Osemnajst mesecev sem že zaposlena v Kovini, dopust pa bom preživela na morju, šla pa bom tudi na Triglav. Kje bom na morju, se še nisem odločila, šla bom skupaj s kolegi, koliko časa bom spet zavisi od cen, saj so se v zadnjem letu močno dvignile. Če ne bi bilo depozita, bi mogoče šla tudi v tujino, da bi spoznala tudi tuje navade, več turistov pa bi lahko privabili v Litijo z boljšo reklamo, predvsem pa z boljšimi gostinskimi objekti«. ** Dopustniške dneve bomo preživeli zelo različno: na morju, v planinah, pri prijateljih in znancih, doma na kmetijah pri kmečkih opravilih, vedno pa nas mora spremljati misel: pazi na vsak dinar in razmisli, kako ga boš zapravil! R.B. POBUDA SKUPINE OBČANOV USTAVNEMU SODlSČU_ V majati številki našega časopisa sum objavil na i prispevek izpod peresa predsednika SO litija Branka Pbrtsrja, v katerem je zastavljeno vprašanje, «M Je poleg vseh aktivno*«, Ustaju vodfta OK. SZDL m SO litija res potrebno skupini občanov voditi akcijo na lastno pest ta tako m svojstveno izkriv? IJea način prikazovali vio doaedaado akttvnoat i tov političnega alata— v i Ker se je skupka« občanov obrnila na Ustavno sodHče s pobudo za oceno ustavnosti m tasoujtosd ouautka okvirnega sporazuma o flnsndranju Izgradnje talcfonskcga omrežja na območju ATC litija ter osnutka pogodbe o sonuanrirsuju o izgradnji istega telefonskega onurežja fer oc*no akcije OK SZDL ta IS SO Litija, objavtamra drtap Ustaincga sedhKa SMS v cuto-ti: fclS l«INS! ■■' K0SFtBF»C« 5 ■DLSllTU tociuiiiitintmiiiuLimiJi USTAVNO SODIŠČE Sl.T.t Llubljai U I 5o/8J-16 7-7-1983 ---. _l— mijte> SKLEP Ustavno"sodišče Socialistične republike Slovenije je na seji dne 7«7-1983 obravnavalo pobudo skupine občanov iz Litije in Šmartna in k 1 e n i 1 o i Ustavno sodišče pobude ne sprejme in no bo začelo postopkn za oceno ustavnosti in zakonitosti osnutka okvirnega sporazuma o financiranju izgradnje telefonskoga omrežja na območju ATC Litija ter osnutka pogodbo o sofinanciranju izpradnje istega telefonskega omrežja in tudi ne postopka za oceno akcije Občinske konference SZDL in Izvršnega sveta Skupščine občine Litija, kolikor ne v zvezi s predlagano razširitvijo telefonskega omrežja Še na nekatere drur;e krajevne skupnosti nanaša na razdelitev skupnih stroškov po načelu soli- . darnosti na vse telefonske interesente in določitev nove enotne cene telefonskega priključka. 0 b r zložitev Skupina občanov iz Litije in Šmartna je dala ustavnemu sodišču pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti osnutka okvirnega sporazuma o financiranju izgradnje telefonskega omrežja na območju ATC Litija, ki naj bi ga sklenili Podjetje za ptt promet Ljubljana, Območna samoupravna iDteresna skupnost za ptt promet Ljubljana in Izvršni svet Skupščine občine Litija, ter osnutka pogodbe o sofinanciranju izgradnje telefonskega omrežja na istem območju, ki naj bi jo sklenil z izvršnim svetom skupščine občine vsak telefonski naročnik. Razen te™ ga naj bi ustavno sodišče ocenilo tudi ustavnost in zakonitost akcije občinske konference SZDL in Izvršnega sveta skupščine občine Litija, kolikor v zvezi s predlagano razširitvijo telefonskega omrežja še na nekatere druge krajevne skupnosti zadeva določitev nove enotne cene telefonskega priključka. V postopku za preizkus ppbude je ustavno sodišče ugotovilo tole: Pri izpodbijanem osnutku okvirnega sporazuma o financiranju izgradnje telefonskega Omrežja ne gre za nek že sprejeti splošni akt, marveč gre za osnutek sporazuma, ki ni bil sklenjen in zato nima niti za predvidene podpisnike niti za telefonske naročnike nobenih materialnih in drugih pravnih učinkov. Ker so v osnutku navedeni udeleženci sklenitev sporazuma opustili, nima nobenih pravnih učinkov tudi izpodbijani osnutek predvidene pogodbe o sofinanciranju istega telefonskega omrežja, ki naj bi v okviru omenjenega sporazuma določila konkretne materialno obveznosti telefonskih naročnikov. Interesenti za nove telefonske priključke, ki jih podjetje za ptt promet priključuje oziroma jih bo priključilo na že zgrajeno omrežje, bodo uredili svoje odnose s podjetjem z ustreznimi pogodbami oziroma pristopnimi izjavami v okviru splošnih pogojev, na podlagi katerih opravlja podjetje za ptt promet svoje storitve, vštovši pri tem tudi zgraditev novih telefonskih priključkov. Ti pogoji imnjo po svoji vsebini in pravnih učinkih pravno naravo splošne ponudbe, ki postane s pristopno izjavo naročnika sestavili dol pogodbe med podjetjem in posameznim naročnikom. Zato ustavno sodišče za njihovo oceno ni pristojno, prav tako pn tudi. ne za oceno s pristopom sklonjenih pogodb. Uporabnik, ki se z neko določbo splošnih pogojev ne strinja, ima po 32. in 1-15. členu zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SMiJ, nt. 29/78) zagotovljeno sodno varstvo pred rednim sodiščem. V pristojnost ustavnega sodišča tudi ne spada ocena zakonitosti in primernosti cene za zgraditev novega telefonskega priključka. 0 načinu financiranja zgraditve novih priključkov_ in o soudeležbi telefonskih naročnikov pri pokritju nastalih stroškov ter o drugih premoženjskopravnih vprašanjih se dogovorijo telefonski interesenti v krajevni skupnosti ali občini z izvajalcem del,' s katerim sklenejo ustrezen dogovor ali sporazum oziroma pogodbo. Sporazum ali pogodba, ki določa konkretne materialnopravne pravice in obveznosti udeležencev, ni samoupravni splošni akt v smislu 441. člena ustave, marveč je to posamičen akt obligacijskopravne narave, za oceno katerega ustavno sodišče ni pristojno. Kolikor tak dogovor ni sklenjen in ceno priključka določi.delavski svet izvajalske organizacije združenega dela, so za nadzorstvo nad ceno pristojni organi, ki jih določajo zvezni zakon o temeljih sinte-ma cen in o družbeni kontroli cen (Uradni list Sl'HJ, št. l/8o in 38/8o), republiški zakon o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni 3ist SRS, št.-2o/8o) ter dogovor o določitvi proizvodov in storitev, katerih cene so v pristojnosti republike in v pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 32/8o). Ustavno sodišče tudi ni pristojno za oceno akcije, ki jo za dosego določenih ciljev, ki so skupnega pomena za delovne ! ljudi in občane v občini, sproži neka družbenopolitična organizacija ali izvršni svet občinske skupščine, in tudi ne za oceno ob tem danih predlogov ali sugestij, marveč ustavno sodišče ocenjuje ]e ustavnost in zakonitost predpisov in samoupravnih splošnih aktov, kolikor so kot rezultat tako akcije dokončno sprejeti. . Glede na povedano je ustavno sodišče skladno s 15- členom zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. in 28/7C) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Predsednik Jože^Pavličič Oddajte Rdečemu krizu, česar ne potrebujete Zadnje dni maja je potekala v krajevnih skupnostih Litija, Kresnice, Sava in Šmartno akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in pohištva. Pri zbiranju je sodelovalo 21 odraslih občanov in 87 otrok. Zbrali so 1760 kilogramov uporabnih oblačil, okrog SO parov čevljev ter nekaj več kot 1000 kilogramov tekstilnih odpadkov. Poleg doma zbranega pa so prejeli od OO RK Ljubljana—Bežigrad še skoraj 3000 kilogramov oblačil. O naslednjih akcijah vas bomo pravočasno obveščali. Morda v vaši omari leži prav tisto, kar bi kdo drug nujno potreboval. STRAN 5 • III IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA * III KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Srečanje v Dragatušu — Pred dvema letoma so se v Šmartnem prvič sešli predstavniki slovenskih osnovnih šol, ki se imenujejo po komandantu Stanetu. Od takrat dalje se srečujejo vsako leto. Tokrat so bili gostitelji učenci in učitelji iz Dragatuša, ki so goste iz Maribora, Ljubljane in Šmartna dočakali v belokranjskih narodnih nošah. Na srečanju je letos prvič sodelovala tudi Splošna srednja vojaška šola Franc Rozman—Stane iz Ljubljane. Po prireditvi v kulturnem domu, kjer so nam domačini predstavili belokranjsko folkloro in pesnika Otona Župančiča, so učence seznanili z razvojem partizanskega gibanja v Beli krajini, odrasli pa smo se pogovorili o pripravi zbornika, ki naj bi izšel ob 40-letnici Rozmanove smrti ter d nadaljnjem sodelovanju med šolami. Po kosilu smo obiskali še Lokve, kjer se je Stane smrtno ponesrečil; tu je delegacija vseh šol položila k spomeniku cvetje, nato pa smo si ogledali še Bazo 20. Čez leto dni se bomo sešli v Ljubljani, tokrat na šentviški osnovni šoli. Kulturne prireditve ob slovesu — Šmarski osnovnošolci so se poslovili od minulega šolskega leta s tremi prireditvami. Osmo-šolcem je igral na valeti zabavni ansambel Splošne srednje vojaške šole iz Ljubljane, učencem od petega do sedmega razreda pa so pripravili program mladinski pevski zbor, kitaristi, posamezne pevke ter pianistka Urška Me--glič. Nižja stopnja je pripravila oddajo Pokaži kaj znaš!; poleg šolarjev iz Šmartna in Javorja je sodeloval tudi otroški pevski zbor. B.Ž. KS LITIJA — LEVI BREG Razprave o težavah s pokopališčem V krajevni skupnosti Litija — levi breg so organizirali javne razprave o problemih pokopališča v Litiji. Razprave so bile organizirane v treh soseskah, in sicerStavbe, Graška Dobrava in Gradec. Vodih' so jih predsedniki sosesk, udeležili pa so se jih tudi predstavniki KOP Komunale in občinske SIS za Komunalo, ki so občane podrobno seznanili z vso problematiko pokopališča v Litiji- Litijsko pokopališče je namreč polno, prostora je le še za 13 grobov. Razširjanje pokopališča bi bilo na osnovi strokovnih ugotovitev zelo problematično, drago in kratkoročno. Tudi pokopališče v Šmartnem je že polno, saj je tam prostora le še za 15 grobov. Predstavniki KOP Komunale so občanom obrazložili predlog za ureditev centralnega pokopališča v Šmartnem, kamor bi pokopavali umrle Litijane in Šmarčane. Investicijo bi izvedli v dveh fazah, pri čemer bi prva stala 6 milijonov din. Občani so imeli na predlog množico pripomb in predlogov, kar kaže, da so zelo zainteresirani za problem pokopališča. Na vseh treh zborih so enotno ugotovili, da je neodgovorno do občanov, da se je toliko časa čakalo z reševanjem tega problema, saj bi morali odgovorni pravočasno pripraviti rešitve, ne pa šele ta- krat, ko je pokopališče že skoraj povsem polno. V soseski Gradec so občani predlagali razširitev pokopališča v Litiji, predlagali pa so tudi nekatere druge lokacije npr. prostor proti zdravstvenemu domu, ob Šmarski cesti, vprašali pa so tudi, kaj je z,možnostjo v bližini Ježe, kjer je bila pred leti že predlagana lokacija za pokopališče. Predlagali so, da se v prvi fazi razširi sedanja pokopališče, medtem pa bi urejali vse potrebno za novo pokopališče, Občani so tudi prašali, kaj je s sredstvi najemnin za grobove, ki jih občani plačujejo za 10-Ietna obdobja, obenem pa so imeli tudi veliko kritičnih pripomb na izvedbo pogrebnih slovesnosti v Litiji. V soseski Stavbe so menili, da bi moralo biti novo pokopališče predvsem poceni, brez nepotrebnih arhitektonskih rešitev, s katerimi bi si posamezniki postavljali spomenike, in urejeno predvsem z zelenjem. Na Graški Dobravi so razpravljali o financiranju novega pokopališča in se zavzeli, da bi za to morali uporabiti sredstva iz občinskega proračuna, prispevke za uporabo mestnega zemljišča in najemnine za grobove, za ta sredstva naj bi KOP Komunala občanom predložila tudi poročilo o njihovi uporabi. j g Zbor delavcev * Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija dela in naloge NOVINARJA OBČANOV razpisuje -UREDNIKA GLASILA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — imeti mora visoko izobrazbo smer FF ali FSPN — 3 leta prakse na področju novinarstva Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in poznavanje družbenopolitičnega in ekonom, življenja občine. Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Zavod za izobraževanje in kulturo, Litija, Parmova 9. Prijavliene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. PERO V ROKE Je res samo nekaj krajevnih skupnoti v naši občini delavnih? Najbrž ne. Zakaj torej tudi od drugod ne poročate o svojem delu, uspehih in morebitnih težavah. Rubrika Iz krajevnih skupnosti je med najbolj branimi v našem časopisu. Oglasite se in pošljite svoje prispevke. Z veseljem jih bomo objavili. Ne pozabite tudi osnovnega načela: Kratko in jedrnato. Uredništvo KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO Praznovali krajevni praznik V spomin na dogodke iz leta 1941 so krajani letos praznovali svoj tretji krajevni praznik. Po osrednji slovesnosti, kjer so se predstavili člani dramske skupine in pionirji osnovne šole Primskovo, so pripravili še zabavno —glasbeno popoldne. Osnovna organizacija ZSMS Primskovo pa je ob tej priložnosti 12. junija organizirala 1. spominsko kolesarsko dirko PRINKS '83. Pot je kolesarje vodila s Primskovega skozi Kostrevnico, Šmartno, Bogenš-perk in Sobrače nazaj na Primskovo. Zmagal je Bregar Rudi pred Smrekar Slavkom, sledijo pa Selan Izidor, Černe Jože, Vavtar Dušan in Miklavčič Janko. Prvi trije so prejeli diplome, ostalim pa so podelili priznanja za sodelovanje na dirki. Na osrednji proslavi so podelili tudi priznanja osnovne organizacije ZSMS Primskovo trem najaktivnejšim mladincem za njihovo uspešno delo v Zvezi socialistične mladine. Prejeli so jih Selan Slavka, predsednica komisije za kulturo, Rozina Drago, predsednik komisije za šport in Bregar Darko, predsednik centra za obveščanje in propagan- da R.B. Obletnica mladinske organizacije Prvo obletnico mladinske organizacije na Primskovem bodo mladi proslavili zelo svečano. Prireditve se vrstijo ves mesec. Tako so v začetku julija organizirali enodnevni izlet za vse krajane na Štajersko, 17. julija kolesarski izlet v Dolenjske Toplice, 22. julija pa se bo nekaj članov odpravilo na kolesarski maraton Franja. Glavne prireditve pa bodo v soboto in nedeljo, 30. in 31. julija, in sicer: v soboto: NOGOMETNI TURNIR ob 13. uri Nabirajmo zdravilna zelišča Kmetijska zadruga Litija predlaga zanimivo možnost dodatnega zaslužka v poletnih mesecih — nabiranje zdravilnih zelišč. V času, ko na vseh koncih primanjkuje surovin, se tudi tovarne farmacevtskih izdelkov soočajo s takimi težavami. Z nabiranjem zdravilnih zelišč bomo tako pomagali naši industriji, pa tudi sami kaj zaslužili. Nabirajte seveda samo tista zelišča, ki jih dobro poznate. Preden jih prinesete v zbiralnico, jih morate dobro posušiti. CENIK ZDRAVILNIH ZELIŠČ CVETJE: din Ran jaka 130,— Arnika 250,— Gloga 300,— Plavice z čašo 300,— Lapuha 80,— Rmana 40,— Mačjih tačic 500,— Bezga brez pecljev 100,— bezga s peclji 80,— Regrata 60,— Lipe navadne 300,— Bele deteljice 80,— Rdeče deteljice 40,— RASTLINA Gladišnika 30,— Navadne platnice 120,— Arnike 100,— Orlice 250,— Smetlike 70,— Smolnice 40,— Rumene lakote 40,— Krvomočnice 100,— Lisičjak 70,— Melice , 40,— Rmana 20,— Navadne ramšele ' 100.— Kislice 80,— Črnobine 60,— Zlate rozge " 30,— Koprive pekoče 20,— Verbene 40,— Zdravilni jetničnik 140,— LIST Bršljana 40,— Lapuha 50,— Borovnice 80,— {Ozkolistnatega tropotca 50,— Maline 45,— Jelenovega jezika 35,— Bele omele 50,— KORENINE: Gozdni koren 100,— Arnike 400,— Repnica . 70,— Volčje češnje * 100,— Pastinaka 70,— Medvedove tace 120,— Veliki divji janež 200,— Mali divji janež 250,— Gabeza 80,— Regrata 120,— Srčna moč 100,— Baldrijana 200,— LUBJE: Češminovih palic 100,— Bezga 40,— Divji oreh 25,— Krhlika 100,— PLOD IN SEME: Česmina 120,— Borovnice — suhe 300,— Kumine 200,— RAZNO: Vršički gloga 80,— Odkupujejo jih na naslednjih zbirnih mestih: ■ Litija: KZ Litija, trgovina Agro-market Kresnice: KZ Litija, trgovina Jevnica: Ostrež in trgovina KZ Litija Dešen: Čebela Vače: KZ Litija, trgovina Sava: KZ Litija, trgovina Kostrevnica KZ Litija, trgovina Gradiške Laze Polutnik Šmartno KZ Litija, trgovina Štangarske Poljane Menegalija Zg. Log Lovše Primskovo Trgovina — Golob Zg. Hotič Kimovec Sp. Hotič Sušnik In še opozorilo nabiralcem. Odkupovali bodo samo tista zdravilna zelišča, ki bodo pravilno nabrana in posušena. v nedeljo: ob 9. uri SLAVNOSTNA SEJA OO ZSMS PRIMSKOVO ob 10. uri start KOLESARSKE DIRKE s Primskovega do Litije in nazaj ob 10'. uri PIKNIK in ZABAVNOGLASBENO POPOLDNE Prireditev bo dovolj in prepričani so, da bo vsak našel kaj zase. Prijave za športni prireditvi sprejemajo do vključno 27. julija na naslov OO ZSMS Primskovo, 61276 Primskovo. p g KRAJEVNA SKUPNOST VAČE • IZVAJANJE PROGRAMA NNNP/83 J Gasilsko tekmovanje V nedeljo, 12. junija, je Občinska gasilska zveza na Vačah izvedla gasilsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 18 članskih desetin, 3 desetine članic, 5 desetin mladincev, 2 desetin mladink, 15 desetin pionirjev, 2 desetini pionirk in 9 desetin pripadnikov gasilskih enot CZ v krajevnih skupnostih, skupaj pripadnikov gasilskih enot CZ v krajevnih skupnostih, skupaj 628 udeležencev. Pomerili so se v znanju in veščinah, ki jih mora obvladati prostovoljni član gasilskega društva ali pripadnik gasilske enote civilne zaščite. Veselo je bilo pogledati, kako organizirano in disciplinirano so pristopale desetine k izvajanju tekmovalnega programa. Ta velika množica je pokazala dobro pripravljenost, strokovno znanje, tovarištvo in visoko zavest, pomagati bližnjemu v nesreči, ter dokazala, da je organizirana sila. Prva mesta na tem tekmovanju so dosegli: 1. Članska desetina Gasilskega društva Liberga 2. Članice desetine Gasilskega društva Kresnice 3. Mladinska desetina Gasilskega društva Vače 4. Mladinska desetina Gasilskega društva Jablanica 5. Pionirska A desetina Gasilskega društva Vače 6. Pionirska B desetina Gasilskega društva Zavrstnik 7. Pionirska B desetina Gasilskega društva Jevnica F.M. Gasilsko društvo Vače Dne 26. junija je Gasilsko društvo Vače praznovalo 80-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki so Ivanu Grmu z Vač podelili naslov časnega predsednika in značko za 60- letno delovanje v gasilski organizaciji. Prav tako so bila prizadevnim članom tega društva podeljena republiška in občinska odlikovanja. F. M. KS SAVA Gasilsko društvo Savi V začetku julija je Gasilsko društvo Sava praznovalo 50-letnico obstoja tega društva. Ob tej priliki je društvo svojim veteranom podelilo posebna priznanja, Občinska gasilska zveza Litija pa republiška in občinska gasilska odlikovanja. p KS LITIJA — DESNI BREG Pozor pred požarom Zlasti v poletnih mesecih je nevarnost gozdnih in travniških požarov izredno velika. Tudi samovžigi niso redki, družbeno in zasebno premoženje pa smo dolžni vsak dan skrbno čuvati. Zato je stalno usposabljanje gasilskih enot nujno. Na posnetku: gasilska enota CZ v KS Litija —desni breg pri praktični vaji. MORDA ŠE NE VESTE da v Agroservisu in avtoservisu na Ponoviški Ha ROMAN LABA — popravlja osebne avtomobile, tovorna vozila in viličarje — za vozila VW in AUDI ima pooblaščeni servis — ima pooblaščeni servis tudi za: traktorje FIAT — ŠTORE traktorje ZETOR motome kosilnice (bencinske in diesel BCS) motokultivatorje MIO — STANDARD HONDA . motorne žage OLIO — MAC in kompletni program, ki ga zastopa Agrotehnika Na voljo sta dva servisna avtomobila za popravila na terenu. Pokličete lahko na številko 881-676, pridejo tudi na dom. * . * * * * * ■k I * * * ★ * ★ * ★ ★ * * i ★ * * i * * * * ★ * * * ★ * ★ ★ * * * ★ Ivan Belec - Beli JULIJA IN AVGUSTA LETA 1943 NA LITIJSKEM PODROČJU 40 let mineva od časa, ko so vojaški in politični dogodki pri nas in v Evropi kar prehitevali. Tudi na ožjem področju takratnega litijskega okrožja. Julija 1943 je padel zloglasni Mussolinijev fašizem v Italiji. Novo buržoazno vlado je sestavil maršal Badoglio, ki je sicer obljubljal nadaljnjo zvestobo trojnemu paktu sil osi, toda dogodki so šli v drugo smer. Izkrcanje zaveznikov je pomenilo, da Italija ne bo več dolgo vztrajala na strani Nemčije in je le vprašanje časa, kdaj bo kapitulirala. To je dobro vedelo in ocenilo tudi vojaško in politično vodstvo NOB Slovenije. Zato je sprejelo vse potrebne organizacijske ukrepe in priprave za fe dogodke, ki sd imeli poseben pomen tudi za naše ožje litijsko področje. V letu 1943 se je v Litiji formiral zelo močan in aktiven mestni odbor OF Litija. Sekretar odbora je bil Edo Semenič, člani pa Tine Kos, Maks in Gusti Kunstler, Jožefa Gorenc — Babi Lindner, Karlo Okoren in Jože Planinšek. Organizacija je bila tesno povezana z okrožnim odborom OF Litija in takrat najmočnejšo enoto na Štajerskem zasavskim bataljonom, ki je imel na tem terenu svoje operativno področje. Enoto je oskrbovala z raznim materialom, zdravili, hrano, predvsem pa z obveščevalnimi podatki. V bataljon je pošiljala nove borce. Največ materiala je prihajalo od Lindnerja, posredovala pa ga je Babi. Proti koncu julija pa je Edo Semenič iznenada dobil sporočilo, da so se na pogrebu Blaža Kimovca ženske pogovarjale, med drugim tudi Zofka Ulaga, znana sodelavka gestapa, da obstaja v Litiji »banditska« organizacija, ki jo vodi Edo Semenič. To je bilo dovolj za hitro ukrepanje. Edo je takoj obvestil okrožni odbor OF, ta pa mu je naročil, da takoj obvesti sodelavce o izdaji. Vsi naj bi takoj odšli v partizane, sam pa naj bi se umaknil v ilegalo, da politično delo v Litij: ne bi prenehalo. Semenič je to takoj tudi storil, toda bilo je prepozno. Večina sodelavcev je odlašala z odhodom in tako jih je gestapo aretiral doma. Po hudih mučenjih v Litiji in Begunjah so bili nekateri ustreljeni kot talci, drugi pa odpeljani v razna koncentracijska taborišča. Pravočasno je v partizane odšel le Edo Semenič. jen, Ivan Rebolj — Valdi, Franc Kos — Berto, jaz in drogi. Takratni ječar je v zaporih — Pavšek je priskrbel celo dvojnik zaporniških ključev. Pavšek je namreč sodeloval z OF. Seveda je bilo treba enoti prekoračiti reko Savo in neopazno priti do zaporov. Ko pa Narodni junak SLAVKO ŠLANDER \- severni KPS odgovorni funkcionar Osvobodilne fronti Sloveniji in član Centralnega odbora Ustreljen v Mariboru '/uložila O F Ceno 2 L za partizan- ske vdove in sirote koncentrirati na Dolenjskem. Tam se bodo ob razsulu italijanske vojske dobro oborožile in opremile ter prevzele oblast. Vodstvo je na hitro ustanovilo štajersko brigado na Štajerskem in gorenjsko na Gorenjskem. Novoformirane brigade naj bi takoj krenile na Dolenjsko. Prvotni načrt je bil, da se večina štajerskih enot zbere na Čemšeniški planini, in sicer: koroški, pohorski, kozjanski, savinjski, kamniški in zasavski bataljon. Ker pa zaradi slabih zvez prvi trije bataljoni niso uspeli priti na zborno mesto, je štab 4. operativne cone odloČil, da se drugi trije bataljoni, ki so bili najbliže, zberejo na Sipku, kjer se naj čimprej formira 6. brigada. To se je 6.8.1943 zgodilo, ko so bili zbrani svi trije bataljoni ;kamniški, savinjski in najmočnejši zasavski. Ker je po nalogu glavnega štaba NOV in POS na širšem območju takrat tekla tudi široka mobilizacija novih borcevj je stalo v vrsti tudi okrog 400 novincev brez orožja, ki naj bi v sestavu brigade odšli na Dolenjsko. V novoustanovljeni ungaai je bilo 287 pušk, 12 mitrajjezov, S brzostrelk, nekaj pištol ter bomb v rokah 3S0 starih borcev. Brigada je ob ustanovitvi dobila naziv 6. SNOB »Slavka Šlan-dra«. Njena prva bojna pot in naloga naj bi bili takojšen preboj na Dolenjsko. Priprave za pohod pa so se preveč zavlekle. Med tem časom so se namreč tudi Nemci pripravljali na razplet dogodkov oz. na intervencijo. V ta namen so v sektor Zagorje—Litija—Črnuče—Domžale —Trojane pripeljali kompletno 71. divizijo ter vse rezervne in šolske enote, policijo in žandarmerijo. Te enote so čakale na vdor v ljubljansko pokrajino, kar se je konec avgusta tudi zgodilo. SS general Rosener je izdal ukaz, da se uniči komaj ustanovljena Šlandrova brigada, ki se je nahajala na območju Cicija in Murovice (hribi med Dolskim in Senožeti) in ki je imela namen prekoračiti Savo, Sovražnik je že tesno zapiral obroč na relaciji Domžale—Trojane —Zagorje—Litija—Dolsko. Ko so patrulje javile, da je prehod Dolsko— Ribče zaprt, je štab brigade takoj premestil vse enote na sektor Svete gore (današnje Zasavske gore), računajoč na možen preboj pri Litiji. Toda tudi ta prehod je bil že neprodušno zaprt. Zato je štab takoj odredil preboj med Mlinšami in Vidergo, preko Črnega grabna nazaj na Sipek. Preboj se je posrečil kamniškemu bataljonu ter delu zasavskega bataljona. Glavnma zasavskega bataljona pa je ostala obkoljena na ozkem prostoru med jugozahodnimi pobočji Svete gore in Konjem, skoraj na pragu Litije. Zasavskemu bataljonu se je posrečilo izogniti najhujšemu s spretnimi manevri vodstva, se z majhnimi izgubami izviti iz obroča in se pritajiti na Dobravi pri Moravčah Medtem je najhujše dogodke doživljal tesno obkoljeni savinjski bataljon na Murovici, ki je poskušal prečkati Sava Le manjši skupini bataljona pod vodstvom namestnika komandanta Alojza Kolmana — Maroka se je posrečilo priti čez Savo na Dolenjsko. Več borcev je v Savi tudi utonilo. V tistih dneh so Nemci vdrli preko meje na italijansko stran in obroč je začel popuščati. Zasavski bataljon je prekoračil Savo z 248 borci in prispel na Dolenjsko. Za njim je prispel tudi kamniški bataljon, njegova 2. Četa pa kot zadnja na dan kapitulacije Italije 8. 9. 1943. Takrat je bila brigada spet popolna v sestavu 1 5. divizije kot 12. brigada te divizije, popularno imenovana 12. štajerska. Težak je bil bojni krst brigade in slavna je ona njena bojna pot, v kateri je so-oeiovalo ogromno ijucti prav iz' širšega litijskega področja. O dogajanjih v Litiji je bil takoj obveščen tudi štab zasavskega, bataljona, ki je takrat taboril na Lesu. Štab je hitro formiral posebno udarno grupo, sestavljeno v glavnem iz Litijanov, ki so dobro poznali Litijo, da bi neopazno naskočila litijske zapore in osvobodila zapornike. Grupo je vodil Franc Poglajen — Kranjc, v njej pa so bili še Rudi Knez Šilas, Ivan Tlakar-Luka, Franc Sever — Franta, Jože Logar — Slovan, Drago Pogla- smo se s Svibna pri Kosovi čuvajnici, ki leži med Ponovičami in Litijo, spustili do ceste, je bilo tu že precej nemških zased in patrulj. Do Save nismo mogli, kaj šele do zapornikov, Patrulja se je morala vrniti v taborišče na Les. V tem času pa sta se glavni štab in štab 4. operativne cone intenzivno pripravljala na bližnja dogajanja v zvezi s kapitulacijo Italije. Vodstvo NOB Slovenije je odločilo, da je treba čim več partizanskih enot Butajjoa Sbjadrove brigade se je postrop. ★ * * * i * ★ * * * * ★ * * ★ ★ i * * * * ★ ★ * ★ i * ★ * * * * * i i \ t i i * * Zavod za izobraževanje in kulturo Litija DELAVSKA UNIVERZA LITIJA objavlja za šolsko leto 1983-84 RAZPIS I. za vpis v I. letnik srednjih šol po programih usmerjenega izobraževanja: 1. kovinsko obdelovalna usmeritev — program obdelava kovin in upravljalec strojev — program obratni strojni tehnik — tehnolog 2. elektro stroka — program monter električnih omrežij 3. promet in zveze — program voznik motornih vozil — program organizator notranjega prometa nik prometni teh- 4. kmetijska usmeritev — program kmetovalec, kmetovalka — gospodinja II. za vpis v osnovno šolo (5., 6. in 8. razred) III. za vpis v programe strokovno funkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje) — upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije — tečaj za gostince (natakar, kuhar) — tečaj za delavce v kmetijstvu — tečaj za voznike viličarjev — začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj — šiviljski tečaj .— tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski) — tečaj iz varstva pri delu — higienski minimum — plesni tečaj Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi, Parmova 4, od 7. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Iščem sobo v najem za čas od 1.9. 1983 do 31. avgusta 1984 v Litiji ali Šmartnem. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Marin Sonja, SLAP 6, Tržič. Bife pri Pajku, Valvasorjev trg 11, išče delavko z dokončano gostinsko šolo (lahko tudi priučeno). Delovni čas urejen (7 ur), dober osebni dohodek. Iščemo sobo ali manjše stanovanje v Litiji, po možnosti s pcsebnim vhodom in sanitarijami. Ponudbe pošljite na Bife pri Pajku, Valvasorjev trg H, Litija. Izjavljam, da nisem plačnica dolgov svojega moža Jožeta Otrina. Opozarjam tudi morebitne kupce premičnin in nepremičnin, ki bi jih prodajal moj mož, da sem solastnica. Amalija Otrin, Kresniški vrh 35, Kresnice Ugodno prodam sod (600 I), več kadi in večje steklenice (25 1-, 50 I). Informacije na telefonsko številko 881 -375. r-- Prodam garažo na Rozmanovem trgu v bližini trgovine. Informacije na telefon 881-309 Zavod Za izobraževanje in kulturo Litija DELAVSKA UNIVERZA LITIJA objavlja RAZPIS za vpis v poklicno kovinarsko in elektro šolo Republiški komite za vzgojo in izobraževanje dovoljuje, da si dijaki, ki so prekinili, redno šolanje, in slušatelji, ki niso dokončali šolanja ob delu, izobrazbo lahko pridobijo Še po starem programu izobraževanja. Interesenti! Vabimo vas, da se vpišete in tako izkoristite še zadnjo možnost za pridobitev poklica omenjenih strok. Prijave sprejemamo do 30. septembra 198j. TVD PARTIZAN LITIJA in OO ZSMS PRIMSKOVO RAZPIS za kolesarsko dirko »LITIJA '83« za kolesarje — amaterji občine Litija, ki bo v nedeljo, 28. avgusta 1983. Vsi kolesarji bodo startali z enega startnega mesta izpred spomenika v Litiji. START dirke bo ob 10. un. PROGA: LITIJA—Jeze -ŠMARTNO-Bajernik-Sel-šek-Cerovica-Pustov mlin -JAVORSKI PIL—MORAVČE-Klanec-G ABROVKA-MORA VČE-Zg. in Sp. Ja-blanica -GRADIŠKE LAZE -Zagorica -LITIJA. Kolesarske dirke se lahko udeležijo vsi občani občine Litija, ki jih veseli rekreativno kolesarjenje in ki so dopolnili 15 let. Šolarji morajo imeti opravljen izpit iz cestno-prometnih predpisov. Kolesarji vozijo na lastno željo in odgovornost. Dolžni so upoštevati CPP ter navodila in opozorila organizatorja pred in med potekom dirke. Kolesarji vozijo v eni skupini ne glede na starostno skupino. Na čelu skupine vozi vozilo organizatorja z rumeno utripajočo lučjo. Vozila organizatorja v nobenem primeru ne sme prehiteti nihče izmed kolesarjev. POTEK DIRKE: Start ob 10. uri. Iz Litije do Gabrovke vsi tekmovalci vozijo organizirano v skupini, na čelu vozi vozilo organizatorja. Vozila nihče ne sme prehitevati! V Gabrovki pa vozijo organizatorja poveča hitrost in odpelje naprej. Vsak kolesar vozi po svojih močeh in zmožnostih. Cilj dirke je v Litiji. KONTROLA: Vsak tekmovalec mora v Gabrovki žigosati kontrolni karton, ki ga potem odda na cilju. Kontrolni karton mora biti izpolnjen. Vse udeležence bo na cilju Čakalo okrepči-lo, najboljši bodo prejeli nagrade, vsi pa priznanja za sodelovanje na dirki. KATEGORIJE: moški in ženske: do 15 let, od 15 do 20 let od 20 do 40 let. nad 40 let. Organizator sprejema prijave do 20. avgusta na naslova TVD Partizan Litija ali OO ZSMS Primskovo, 61276 Primskovo. Startnine ni. ORGANIZACIJSKI ODBOR itlAN f ŠPORT ŠPORT Karlo Špende v mladinski reprezentanci SRS Iz Prištine se je vrnil mladi 17-letni rokometaš RK Usnjar Karlo Špende, ki je tamkaj igral r.a tradicionalnem turni ju »Bratstvo — enotnost«, na katerem se vsako leto pomerijo mladinske rokometne reprezentance vseh republik in pokrajin. V reprezentanci SR Slovenije je zaigral tudi Karlo Špende, ki je igral vse tekme in zabil tudi 18 golov. Za mladega visokega in levorokega rokometaša je to vsekakor lep uspeh, ne pa tudi dosežen cilj, saj bo ob nadaljnjem pridnem treniranju lahko dosegel še kaj več. T.B. Karlo Špende, laftlnaU. repre-zeutant SRS v rokometu. Zadnje besede še ni rekel. (Foto: T.B.) Markovič odhaja, na krmilu mg. Cveto Pavčič in Janez Peterlin Dosedanji trener RK Usnjar prof. Niko Markovič odhaja za dve leti v Avstrijo, namesto njega pa bo člansko ekipo v I. republiški ligi treniral Janez Peterlin, bivši igralec in trener RK Usnjar, mg. Cveto Pavčič iz Ljubljane pa bo strokovni vodja ekipe, ki se bo v naslednjem prvenstvu potegovala za uvrstitev v zgornji polovici lestvice. Moštvo bo novo prvenstvo pričelo neokrnjeno, oz. bo celo močnejše kot v preteklem prvenstvu. Vratar Pajer bo spet pričel redno trenirati, iz JLA pa se bo vrnil Bojan Lustek. Iz kluba ni odšel nihče. T.B. Mladinci Usnjarja drugi v SRS Mladinska ekipa RK Usnjar je v letošnjem prvenstvu dosegla največji uspeh, saj je zasedla 2. mesto v SR Sloveniji. V rednem ligaškem tekmovanju v republiški rokometni ligi za mladince — jug je zasedla 2. mesto, ker pa so se po tri ekipe iz vsake lige uvrstile v zaključno tekmovanje so se uvrstili naprej. V polfinalnem turnirju, ki je bil v Kozini, so najprej opravili z domačo ekipo drugoligaša Jadrana, nato pa za pet golov premagali še mladince Kolinske — Slovana, ki so veljali za enega izmed favoritov. Finalni turnir je bil v Ribnici, igrala pa so štiri najboljše ekipe s pol-finalnih turnirjev in sicer Aero Celje, Partizan Slovenj Gradec, Usnjar in domači Inles. Mladinci Usnjarja so premagali Inles s 15:10 (8:6), Partizan Slovenj Gradec pa s 17:15 (9:6). Z Aerom Celje so izgubili s 24:11 (13:6) in tako zasedli odlično drugo mesto v SRS. T.B. KOLESARJENJE Ustanovitev kolesarskega kluba Kolesarstvo postaja vedno bolj priljubljeno in z veseljem lahko ugotavljamo, da se ljudje vedno bolj navdušujejo za rekreativno obliko kolesarjenja. To potrjuje tudi dejstvo, da koles skorajda ni mogoče kupiti ter da povpraševanje po njih neprestano narašča. Kolo je lahko rečemo najstarejše človekovo prevozno sredstvo. V času, ko nam primanjkuje pogonskega goriva za avtomobile, vedno pogosteje posegamo po jeklenih konjičkih na dveh kolesih. Tudi po litijskih ulicah in okolici je vedno več kolesarjev, vedno več je tistih, ki se GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: . Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Jože Sev-Ijak. Odgovorni* urednik Glasila občanov: Mija Ber-wk: odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Ime Brilej. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: Illlda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenlk. Priprava zs tisi. IBM—Dnevnik. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Pamtova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vs» gospodinjiva v občini brez-pjav . dom. ukvarjajo z rekreativnim kolesarjenjem. V okviru osnovne organizacije ZSMS Primskovo deluje kolesarska sekcija, ker pa je za kolesarjenje vedno več zanimanja, smo sklenili, da ustanovimo kolesarski klub. Priprave že potekajo. Upamo, da bo ustanovni občni zbor že v začetku šolskega leta. To bo prvi tovrstni klub v občini, zato nas čaka še toliko pomembnejše delo pri razvoju kolesarstva v občini. Naša naloga bo skrbeti za množičnost.in popularizacijo kolesarstva kot tudi ostalih športnih zvrsti ter organiziranje občinskih tekmovanj, izletov in drugih kolesarskih prireditev. Član kluba lahko postane vsak, ki to želi, sprejme statut in se ravna po njem, nima pa nikakršnih posebnih obveznosti do kluba. Naša želja je, da se v klub včlani čimveč občanov, tudi tistih, ki so brez koles. Člane čakajo številne ugodnosti in presenečenja, zato se prijavite čimprej. Ustanoviteljica kluba je Osnovna organizacija ZSMS Primskovo in na naš naslov se lahko tudi prijavite, že v nekaj dneh pa boste po pošti na dom prejeli dodatne informacije s pristopno izjavo. Kolesarska sekcija pa v poletnih dveh mesecih organizira nekaj kolesarskih akcij. R.B. Blizu sto žensk na vajah aerobike Telovadile so v maju in juniju v dveh skupinah pod strokovnim vodstvom. V jeseni bodo z vajami nadaljevale. TVD Partizan i .......... ■■ ......... ....... Pregled rezultatov spomladanskega dela občinskih športnih iger KEGLJANJE: 1. VOZAČI 2. PREDILNICA 3. OBRTNIKIO 4. POST. MILICE 5. OO ZSMS ZAVRSTNIK 61: KOVINA 7. IA KRESNICE ODBOJKA: 1. OO ZSMS DOBRAVA 2. POS. MILICE 3. PREDILNICA 4. GRADEC KOVAČI 5. OO ZSMS GRBIN 6. OO ZSMS ZAVRSTNIK 7. KOVINA MALI NOGOMET: 1.—2. GRADEC KOVAČI I. —2. OO ZSMS ZG. LOG 3. ŠMARTNO MAČKI 4. PREDILNICA 5. OO ZSMS ZAVRSTNIK 6. LESNA III. 7. GRADMETAL 8. OBRTNIKI 9. LESNA II. 10. PRESAD • II. OO ZSMS JABLANICA 12. IA KRESNICE 13. LESNA I. 14. OO ZSMS DOBRAVA 15. OO ZSMS ŠMARTNO 16. POSTAJA MILICE 17. KOVINA BALINANJE: 1. ŠMARTNO MAČKI 2. OBRTNIKI 3. VOZAČI 4. PREDILNICA I. 5. PREDILNICA II. 6. POST. MILICE 7. SAM. STANOV. SKUPNOST VLEČENJE VRVI: 1. OBRTNIKI 2. PREDILNICA 3. POSTAJA MILICE KOŠARKA: 1. LESNA IND. 2. ROBLEK 3. ŠMARTNO MAČKI 4. OO ZSMS GRBIN 5. OO ZSMS DOBRAVA 6. OBRTNIKI 7. OO ZSMS ZAVRSTNIK 8. PREDILNICA 9. ZDRAVSTVENI DOM 10. POSTAJA MILICE 11. OO ZSMS ŠMARTNO 12. KOVINA Lestvice sindikalnih ekip vodimo posebej, iz teh se zbirajo točke za končno razvrstitev. Po šestih disciplinah vodi predilnica — 115 točk, pred obrtniki — 94 točk, postajo milice — 80 točk; lesno ind. — 43 točk, kovino Šmartno — 42, IA Kresnice — 25 točk... V poletnih mesecih vas vabimo na vsakodnevno rekreacijo odbojke na igrišču pred staro osnovno šolo in na igrišču na Graški Dobravi. Za lepši izgled kraja Turistično društvo Litije vabi k tradicionalnemu tekmovanju za lepši izgled kraja Litije in Šmartna. Kot vsak leto vabimo tudi letos občane, delovne organizacije, šole v Litiji in Šmartnem, da uredijo svoje domove in delovno okolje, ker s tem pripomorejo k boljšemu počutju vseh. Zaradi sebe in zaradi ljudi, ki prihajajo v naš kraj, naj bo okolica urejena, čista in popestrena s cvetjem. Zato razpisujemo tekmovanje: a) očistimo okolice hiš, pločnike, ceste, površine ob cestah in v parkih navlake, ogorkov, papirja, plastičnih vrečk in podobnega. Ne odla-gajmo teh stvari tja, kamor ne spadajo, in čiščenja bo manj. b) okrasimo pročelja hiš in okolico s cvetjem c) vse delovne organizacije, posebno trgovine in gostinski lokali naj uredijo svoje izložbe oz. lokale, očistijo svojo okolico ter jo popestrijo s cvetjem. Za vsako KS je imenovana tričlanska komisija, ki prične z delom junija in končna oktobra 1983. Po končanem delu komisije bomo razglasili rezultate tekmovanja in podelili nagrade oz. priznanja. Priključite se akciji, z vašo pomočjo in sodelovanjem bosta postala naša kraja lepša in prijetnejša. Vse informacije v zvezi s tekmovanjem dobite v pisarni TD Litija, Valvasorjev trg 6 ali po telefonu 881 —040, vsak dan, razen sobote, od 9.-12. ure. Dragi bralci Na seji časopisnega sveta Glasila občanov je bila imenovana komisija, ki bo ob koncu leta izbrala nekaj najboljših prispevkov z vseh področij, objavljenih v letošnjem letu v našem časopisu. Želimo, da komisiji pri izboru pomagate. S svojimi predlogi za najboljše prispevke se oglasite na naslov: Glasilo občanov, Parmova 9, Litija ali na telefonsko številko 881—617. REKREACIJA Naši alpinisti v Dolomitih Skupina alpinistov AO Litija, Id jo vodita Tomaž Grobotišek ia Franc Intihar (oba tudi inštruktorja alpinizma) se je 22. trn. odpravila v italijanske Dolomite, kjer bo preplezala nekaj zanimivih smeri v dolini Val Conali. V skupini bo še 9 drngib alpinistov AO Litija, med katerimi sta tudi dve dekleti (Milka Intihar in Miloj k* KofoL U bo skrbela tudi za zdravstveno službo). Med najzanimivejšimi vzponi načrtujejo tudi nekaj klaaKnm smeri kot npr. Buldova poč (V.t 500 m), Sas, Maor, smer SoOederKununer (V. T., 600 m), Pala del Rifugio, smer dvojni raz (IV. t, 1000 m), Cima della Maddona, smer Ra tančic (IV., V., 500m) itd. T.B. TLETIKA MLADI ŠPORTNIK C J Do vrhunskih rezultatov le s trdo vadbo Športna stran našega časopisa je večinoma namenjena množičnim zvrstem športa kotita rokomet, košarka in nogomet, redkokdaj pa se zgodi, da v glasilo zaide prispevek s področja atletike. Atletiko pogosto imenujemo kraljico športa, vendar se v občini preveč mačehovsko vedemo do nje. Malokdaj slišimo o posameznikih, zato tokrat predstavljamo mladega športnika, atleta — metalca kopja, Marjana Adami jeta iz Sobrač, člana atletskega kluba Olimpi je iz Ljubljane. »Metanje mi je bilo že od nekdaj priljubljeno. Včasih sem metal žogo ali kamenje, kar sem imel pač pri roki, kasneje pa sem vzljubil kopje,« nam je o svojih začetkih metanja pripovedoval Marjan. Marjana je zelo težko najti doma: šola, delo doma, delo v družbenih organizacijah in društvih ter nenazadnje tudi šport mu vzamejo precej prostega časa. Kljub temu pa pravi, da ima vsak človek dovolj časa tudi za zasebno življenje, le pra- vilno ga more porazdeliti in ga smotrno izkoristiti. »Sedaj treniram tri do štirikrat na teden po dve uri: tečem, dvigujem uteži, mečem kopje m delam druge vaje za krepitev mišic in organizma. Športnik lahko, namreč postane vsak, rezultati in uspehi pa pridejo le po trdi vadbi in naporih. Žrtvovati je treba precej dni, da so vidni rezultati. Cenim vse športnike, ki so svoje rezultate dosegli s svojim delom in žrtvovanjem prostega časa, ne pa da vidijo v športu le dobiček in koristi«. Za seboj ima že dolgo športno pot in žabeTeznih že nekaj lepih in vrhunskih rezultatov. »Moj največji uspeh je vsekakor prvo mesto na državnem prvenstvu za starejše mladince, največ pozornosti pa polagam in se pripravljam na letošnjo mladinsko balkaniado«. Najbolj mu je ostala v spominu mladinska balkaniada v Grčiji, sicer pa Marjan nerad govori o svojih uspehih, saj je skromen in miren človek, mladinec, ki je aktiven tako v mladinski organizaciji v Sobračah in na Primskovem kjer je tudi član predsedstva kot tudi v Gasilskem društvu Sobrače. Ni mudo pretirane slave, in z istim ponosom ceni vse športnike, ki so svoje rezultate dosegli z nadarjenostjo, predvsem pa s svojim lastnim delom. Adamlje Marjan, mladinski državni prvak v metu kopja. Foto: R.B. Prijetno z »Ržiškimi fanti« Sončnega sobotnega popoldneva ruu> je narodno sabavni ansambel — »Ržiški fantje« zvabil v veliko jedilnico doma. Marsikdo, ki bi se raje še sprehajal po cvetočem parku pred domom, je željo po sprehodu opustil, ko je zaslišal vesele melodije gostujočega ansambla. Dolgo uro in čez so navdušeno žarela tka članov domske skupnosti in prenekatere so tako zasrbele pete, da so v prepolni jedilnici našli košček prostora in se ob veselih polkah in valčkih vrteli in vrteli. Ržiškim fantom sta med nastopom pridala priokus pristnosti še-dva harmonikaša (oče in sin Mrčon) s »fraitonaricama«. Znane pesmi, melodije in ples so še nekaj dni navduševali poslušalce, in ostali glavni predmet pogovora. Člani domske skupnosti že dolgo nismo gostili tako prijetnega ansambla, prav zato jih izrekamo iskreno zahvalo in upamo, da nas še obiščejo. . _ ... Marija Tomšič Dom »Tišje«