Lato VI., 79.
PoifnfitB p!a?@na v gftlovinf.
V Ijublfani, v	7.	aprila	1922,
Pašam. St. ys par.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
V
Se enkrat »enotna srednja šola*.
Ne nameravam pisati o stvari sami. 'l’o si prihranim za druga pota, nakratko še moram pobaviti s člankom, ki je izšel v »Napreju« dne 22. marca pod naslovom ■ Enotna srednja šola« in ki ga je napisal •srednješolski profesor.
Ni mi povsem jasno, zakaj je uredništvo ta članek priobčilo. Rekel bi, da se je to pomotoma zgodilo, ali pa da je hotelo uredništvo na drastičnem zgledu pokazati, kako predpotopni in tesnosrčni nazori še vladajo tupatam med našo inteligenco. V tem slučaju ne bi bilo treba članku ničesar dostaviti, če bi se molk ne tolmačil lahko kot tiho soglašanje stranke, kar bi vsekakor vrglo nanjo čudno luč, ker članek, v kolikor ga sploh smemo vzeti resno, ie naravnost v protislovju s socialističnim pojmovanjem kulturnih vprašanj. Tudi pomeni članek tako težko žalitev Ijndskošolskega učiteljstva, da je treba že radi tega obžalovati, da je izšel v glasilu naše stranke, ki je imela za upravičene težnje tega stanu vedno več razumevanja kot katerakoli druga stranka.
Kaj je dalo povod temu članku "^Zastopniki Ijndskošolskega učiteljstva so glasovali v Višjem šolskem svetu za dr. Poljančev predlog o enotni srednji šoli.
•' Učiteljski Tovariš« je to kratko zabeležil in pri teni citiral stavek poročevalcev:
; Ena država, en narod, ena šola.« In ra-ditega ie pisec članka opsoval ljudskošol-sko učiteljstvo in ogorčeno vprašal, odkod jemlje fo pravico, da glasuje o stvari, o kateri nič ne razume itd.
Reči moram, strmel sem nad tako reakcionarnimi nazori pri šolniku in mudi se mi s pripombo, da sem trdno prepričan. da ni enega izmed njegovih stanovskih kolegov, ki bi soglašal s takimi trditvami in odobraval take brezobrazno-sti. Ljudskošolsko učiteljstvo je vedno pozdravljalo sodelovanje profesorjev pri vseh vprašanjih osnovnega šolstva in se ie vedno zavzemalo za to, da dobijo starši primerno besedo pri šolski upravi in v vseh vzgojnih zadevah. Da sem odkritosrčen. zameril sem celo stanovskemu glasilu učiteljstva, da se je v vprašanju srednje šole tako dolgo zadrževalo popolnoma pasivno in da ni že prej odločno stopilo na stran zagovornikov reforme. Drugod, n. pr. v Nemčiji, je bilo ljudskošolsko učiteljstvo iniciativnejše. Z vsem povdarkom izražam svoje prepričanje, da ureditev bodočega našega šolstva — v mislih imam vse vrste šol — ne more biti samo zadeva strokovnjakov, niti ne samo zadeva vseh šolnikov, ampak ie zadeva celega naroda, zlasti vseh onih, ki jim ie pri srcu napredek naroda in dobra vzgoja mladine, torej predvsem tudi staršev. Vsa čast strokovnjakom — a strokovnjaštvo postane lahko zlo, tam.
kjer sc krčevito drži starega, kjer si ne ohrani svobodnega pogled?, za razvojne nujnosti časa.
Vprašanje enotne nižje srednje šole je samo eno izmed mnogih šolskih vprašanj. ki jih ne gre reševati edino s šolsko didaktičnega stališča, ampak pri reševanju katerih morajo soodiačevaii oziri na potrebe in socialne prilike naroda, za katerega je končno šola namenjena. Statistika jasno dokazuje, da uredbe, kakor jih imamo danes v srednjem šolstvu, pri sedanjih razmerah vedno boli postajajo privilegij bogatejših slojev, ogrožajo bas obstoj gimnazije starega kova. otežujejo in utesnit jejo izbor učencev in morajo končno vesti do duševnega izstradanja širokih mas naroda.
Zdi se mi, da se je vprašanje enotne šole precej površno in pristransko razmo-trivalo, a v tem oziru ne gre očitke nasloviti na ljudskošolsko učiteljstvo, ki mu je v tei stvari dosti težje priti do besede kot srednješolskemu. Uredništva raznih listov to lahko 'potrdijo.
Socialistične stranke so se od nekdaj bojevale za to, da postane šolstvo bolj ko mogoče dostopno narodu, vedno so se prve zavzemale za času primerne reforme in upravičeno bi se nam očitalo, da zatajujemo svoj program in svoja načela, ako bi si osvojili nazadnjaške nazore, kakor srno jih srečali v onem članku.
Želel bi. da se inteligenten človek, zlasti vsak sodrug zanima za razvoj šolskih vprašani. Ne mislim samo na »študirane ljudi«, na katere gleda nešolan človek včasih z neko zavistjo. Po krivici Izobrazba ni monopol kake kaste in se ne pridobiva samo v šoli. Šolan človek še ni vedno izobražen človek, lahko je celo prav plitev človek, če se vedno dalje ne izobražuje, kar spoznate na tem. da se sklicuje na svojo šolsko izobrazbo. Lahko ga prekaša po duševni globini in samostojnosti kak preprost delavec-samo-uk, ki neprestano z vnemo deluje na svoji izobrazbi. V socialističnih strankah imamo neštevilno zgledov za to.
Šola nam je silno dragocena, ker da naši izobrazbi osnovo, na kateri potem lahko dalje gradimo in se spopolnjuiemo. Ne ustreza pa vsaka šola tej svoji nalogi v enaki meri. O kakovosti in vzgojili vrednosti šole pa ne gre sodba samo učiteljem, ampak tudi staršem, vsem ouiin, ki so jo kdai pohajali in vsem, ki so dovolj zreli za presojanje njenih vspehov, »Na njenih sadovih io spoznate.«'V. M.
(Priobčujemo ta članek našega so-druga, ker nam ie liubo. da se o takem vprašanju, kakor je šola. razvije debata tudi v našem listu, ker bo dana na ta način še •najprej prilika, da se vprašanje z našega stališča vsestransko pretrese. — Uredništvo),
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2'/2 pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se
ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Japonska in Amerika.
Izmed konfliktov, ki se pripravljajo v svetovni politiki, obrača nase pozornosti oni med Japonsko in Severno Ameriko. Kajti nasprotje, ki vlada med Združenimi državami severoameriškimi in prvo silo vzhodne Azije. Japonsko, je tako veliko ter temelji na tako stvarnih spornih zadevah, da je videti oomirjenje izven možnosti mirovne politike. Že zelo dolgo se je gojila nada, da se bo zmanjšalo ali v^aj nekoliko izgladilo na konferenci v VVashitigtonu. Zdi se, da je to upanje neutemeljeno, kajti v današnjem položaju si težko predstavljamo, kako bi se mogel najti kompromis med obema nasprotujočima si stališčema.
Osnovni stvarni vzrok nasprotjem je pr e obljudenost Japonske. Država Japonska šteje do 7<S milijonov ljudi, od tega velikanska vrči na na otočju, ki ic vrh tega deloma gorato in katerega najsevernejši otok Jeso je malo rodoviten, v podnebnem oziru neugoden in vsled tega le tnalo naseljen. — Prevelika množina prebivalstva. ki ie zgnjetena tu na malem prostoru, išče sedaj prilike, da bi si pomagala ali z izseljevanjem ali z industrializacijo. Za prvo je treba prostora, za dru-> go trga in eksploataeijskih objektov. V boju za oboje, predvsem pa za prvo, leži težišče japonske politike, pa tudi jedro njenega spora z Ameriko.
Dežei. kjer bi bilo prostora za japonske izseljence, je pravzaprav dovolj okrog in okrog Japonske .toda — nedostopne so ^Japoncem, lo velja predvsem za one dležcle ob Tihem oceanu, ki so v oblasti severoameriške Unije. — To so zapadite zvezne države Unije, ležeče ob oceanu ali vsaj v njega bližini, in pa na otočju Filipini ter drugih manjših otokih Velikega oceana, ki so last U. S. A. Tu se Japonci ne smejo naseljevati, ker tvorijo prehudo konkurenco belim. Da se te izjemne naseljen iške določbe predrugačijo, to je ena glavnih teženj Japonske.
V	bližini Japonske se nahaja sicer tudi Poamurje in vzhodna Sibirija, •'ki sta v ruski oblasti, kakor tudi severna Mandžurija, kije formalno še kitajska last. Toda te dežele prihajajo vsled svojega izredno mrzlega podnebja za Japonce malo v poštev, kvečjemu v svrho gospodarske eksploatacije. Kitajska sama pa je še bolj preobljudena in njo tarejo iste skrbi ko Japonsko; le v gospodarskem oziru je tu vabljivo polje za Japonce, ki so se seveda že davno zavedli te okolnosti. Med svetovne vojno so pač v deželi močno napredovali, ker ie izginila evropska konkurenca, toda_po vojni se ntoraio tudi m braniti pred Evropejci.
Japonski pred nosom leži tudi bogato otočje Vzhodne Indije, ki pa se nahaja v nizozemskih rokah. To otočje prihaja sicer vsled svojega prevročega, tropskega
podnebja za naseljevanje malo v poštev, temveč pa je vredno radi preobilice ko-Ipnijaimh sadežev, eksploatjranih na velika. Japonska, hlepeča po gospodarskih trgih in sirovinah, se je po msko-japon-ski vojni začela ozirati po teh bogatih otokih, .kar je povzročilo izdatno zbliža-nje med Holandijo in Unijo.
Naposled imamo še Avstralijo in njena otočja ter v Ameriki zapadno obalo Kanade, kjer je prostor in podnebje, kakor nalašč za Japonce. Toda tam se jih tamkajšnji Angleži ne branijo nič juianj energično ko Unija in za gotovo lahko smatramo, da bo politika teh dveh angleških dominijonov glede Japonske povsem enaka oni Washingtonskp vlade. Ta moment, ki bo brez dvoma za angleško politiko odločilne važnosti, je eden naj-merodajnejših za presojanje bodočega razmerja na obalah Tihega oceana.
Ali in kdaj se bo Japonska čutila dovolj močno, da poskusi s silo v svoio korist razrešiti .ta državni Droblem, to je danes še negotovo. Da se pripravlja na tako odločitev, to potrjujejo vsa poročila. Da pa za enkrat položaj še ni ugoden, je razvidno iz gorenjih okolnosti.
.favno predavanje Zvonimirja Ber-nota. glavnega urednika »Napreja-< se nadaljuje v soboto, dne 3. aprila 1922 v veliki dvorani »Mestnega doma«, in sicer bo govoril »O Mojzesovi zgodbi o »stvarjenju sveta in naša znanost«.' 2ačerfek točno eri) pol 20., konec najpozneje ob 22. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut.
ČRNA DESKA.
Stanovanjski komisiji v Ljubljani.
Vsojam si stanovanjsko komisijo opozoriti, da .sem vnovič vložil prošnjo za stanovanje ter navedel dva konkretna slučaja. Želim, da sc mi po enoletni borbi posreči dobiti stanovanjc. Javnost bodem o hitrosti in končni rešitvi po potrebi obveščal.
Meznarič Ivo, vojni invalid.
PoSitiine vesti.
4- Pred razkolom v klerikalni stranki. Ne samo hrvaški, temveč tudi srbski listi poročajo o razkolu v klerikalni stranki. V Sloveniji se vedno bolj in bolj širi gibanje skupine dr. Šušteršiča, katerega brošuro ravnokar tiskajo v neki ljubljanski tiskarni. V tej brošuri zagovarja dr. Šušteršič svoje delo in bo v tem oziru zelo zanimiva. Duhovniki-starini podpirajo to gibanje* V zvezi z njimi je ljubljanski »Slovenec«, ki se precej postrani gleda z »Novim Časom«. Baje namerava postati dr. Šušteršič nekak drugi Radič za Slovenijo.
-f Obupne železničarske razmere v Nar. skupščini. Na včerajšnji seji narodne skupščine je zahteval poslanec sodrug Kopač, naj sprejme prometni minister zopet v službo tiste železničarje, ki jih je odpustil ob priliki velike stavke klerikalni minister dr. Korošec. Obenem ie tudi zahteval zboljšanje železničarskega položaja, kej; žive železničarji naravnost v obupnem stanju. Prometni minister je od-g.ovoril, da ravnokar pripravlja predlog za draginjske doklade in obenem predlog za povišanje, premij in kilometra/ strojnemu in voznemu osobju.
+ Iz belgraškega političnega življenja. Včerajšnja seja narodne skupščine ie sklenila zvišati poslanske dnevnice na 60
dinarjev, kar naj bi se smatralo Kot dra-ginjsko doklado. Obenem pa poročajo, da sta se sešla radikalec Pašič in demokrat Davidovič, ki sta pretresala gažo kralja Aleksandra. In sta sklenila predlagati, naj mu pripozna narodna skupščina samo 24 miliionov dinarjev na leto. Če bi pa več potreboval, bi po potrebi seveda še več dobil. Ministrski predsednik Pašič je preko predsednika narodne skupščine zahteval od finančnega odbora, naj spremeni dnevni red svoje seje in naj prične razpravljati o kraljevi gaži. Finančni odbor so ie takoj odzval ministrovi zahtevi in odoliril vladni predlog kraljeve civilne liste.
-f Babje čenče so tudj v Belgradu.
Zadnje dni so v Belgradu precej govorili o reviziji rapallske pogodbe, in sicer v tem smislu, da bi Italija pripustila Jugoslaviji nekaj otokov proti temu. da bi dovolila aneksijo Reke. Nekateri vladni poslanci so zato posetili zunanjega ministra Ninčiča. ki na jim je odvrnil, da o kakšni taki reviziji ne more biti govora. Današnji demokraški listi prinašajo Ninčičevo izjavo z velikim pompom.
+ Težave, združene z genovsko konferenco. Iz Belgrada poročajo, da se Pašič zato ne bo udeležil konference v Genovi, ker je preobložen z notranje-po-litičnimi vprašanii, izmed katerih mu dela največ preglavice obtožba bivšega vojnega ministra Zečeviča. Baje pa tudi zaradi tega ne odpotuje, ker še ni Italija izvedla rapallskega dogovora. Da pa se kavalirsko vkljub vsem tem dejstvom opraviči pred laško javnostjo, je dal poročati časopisom, da je nevarno bolan in da zato ne more odpotovati. Njegova bolezen je .povzročila potem razumljivo veselost.
-h Navdušenje za Habsburžane se še ni poleglo. Madžarski legitimisti ooročajo, da so se zedinili legitimistični voditelji Madžarske, Poljske in Avstrije glede javnih manifestacij za Otona 11.. Karlovega sina. Madžarski kardinal Csernoch se že pogaja z madžarskimi aristokrati o ustoličenju Karlovega sina. V resnici je opaziti močna stremljenja za Otona 11. v vseh treh navedenih državah. Tako na primer so se brale v vseh dunajskih cerkvah zadušnice za bivšega cesarja in krščanski socialci so tudi hoteli uprizoriti manifestacije povodom Karlove smrti, kar pa so iim preprečili socialisti.
+ Pred politično krizo na Angleškem. Na Angleškem se vrše najljutejši boji med delavci vseh mogočih kategorij in med delodajalci. Anglija ic izšla iz svetovne vojne kot najmogočnejša država v Evropi in njen gospodarski in politični vpliv ie naraščal vidno z vsakim mesecem. Toda produkcija je bila presilna in konkurenca prevelika s strani Japonske in v precejšnji meri tudi z nemške strani. Posle_dj.ce so se kmalu pokazale, ko so hotel’ delodajalci znižati delavske mezde. Delavci vseh kategorij so stopili v stavko toda delodaialci so posegli po najnevarnejšem orožju. Delavce so pričeli kra-tk' malo v trumah odpuščati. Dosedaj je že okoli dva milijona delavcev brez posla in njihovo število še narašča. Delavska stranka Labour Partv seveda pridobiva na svoji veljavi., Kapitalistični ustroj v državi je v resni nevarnosti, ker se ie iz bo\i za delavske mezde razvil nehote bo' za politično oblast. Bodočnost bo gotova našla delavsko stranko kot zmagovalko.
+ Zahteve ruske delegacije. Iz Moskve poročajo, da bo zahtevala ruska de-legaclia na genovski konferenci prizna-
nje sledečih njenih točk: T. Priznale zastave ruske trgovinske mornarice. 2. Ruske ladje sinejo prosto in neovrano uporabljati tuja pristanišča. 3. Ruske ladje, katere so zaplenile druge države, se vrnejo Rusiji, oziroma se Rusija za te ladje, katerih je v inozemskih^ rokah baje 60 procentov, odškoduje. 4. Če se Dardanele nevtralizirajo, zahteva Rusija *da bo tudi ona zastopana v mednarodni nadzorstveni komisiji, za Dardanele.
+ Ljeniuova izvajanja. Iz Moskve poročajo, da je enajsti sovjetski kongres enoglasno odobril novo gospodarsko politiko sovjetske Rusije po<J vodstvom Lje-nina. Nemški časopisi poročajo ob tej priliki o avdiiencah pri sovjetskem voditelju, ki se je napram nekemu poročevalcu izrazil približno takole:	»Ker	že ravno
govorimo o zmotah,« je rekel. »Da, resnica ie. da smo napravili mnogo zmot. Umikamo se. V letih 1917. in 1918. snio bili — kako se že reče po angleško t— napredujoči. Mi primerjamo naše umikanje na ekonomskem polju z našim brest-litovskim mirom. Mi smo sami in ker smo sami, smo oreslabptni, da bi zgradili komunistično državo. Toda mi gradimo državo in s kapitalističnega stališča je naša dežela danss varnejša od vseh drugih v Evropi. Druge dežele padajo, mi pa vstajamo.«_______________________
K članku: »Posledice ekstremistično-anarhističnega gospodarjenja v cementni tovarni v Zidanem mostu« z dne 30. pr.
mesec?, ugovarja s. Štefan Laznik, predsednik tamošnje podružnice kemičnih delavcev v sledečih točkah: (Za popravek uredništvo seveda ne prevzame nobene odgovornosti in nam bo ljubo, če se zadeva mirnim potom razčisti do konca). Ker vidim, da se krivda nalaga začasnemu Odboru, moram to odklanjati kot neresnico, ker sem kot predsednik prepričan, da je odbor, izvzemši enega aii dveh čkinov, točno opravljal svoje dolžnosti, čeravno so se mu težkoče delale od vseh strani. —- Drugič moram pojasniti, da ni Centrala navedla v spomenici povišanje plač za vse delavce enako, temveč kakor je bilo v spomenici na centralno vodstvo navedeno, za profesijo-niste 1C% več, ker so profesijonisti imeli, izvzemši 3 ali 4, jednako plačo kakor nekvalificirani delavci. Razumljivo je, da so se zaupniki držali tistega, kar je bilo sklenjeno. Bilo je to sklenjeno sporazumno z vsemi zaupniki raznih oddelkov. Torej ne more biti o nikakršnem prepričanju govor. — Resnično je, da se je doseglo 25%, in so se nekatere točke končno še izboljšale med zaupniki in ravnateljstvom. Družinske doklade so se zvišale od 3 na 5 in draginjske od 4 na 5 K. Nepravilno je, kar se tukaj piše o 9ib otrocih. Dopisnik sam ne bi mogel preživeti 9 otrok in ženo s 50 kronami dnevno. — Kar se tiče organiziranih delavcev, imam dokaz od blagajne, da sc je še za mesec december in januar odposlalo centrali 172 član. prispekov. Da je plačalo meseca februarja samo 98 članov, je krivo to, da je bila velika beda med delavci, ker se je radi popravila v tovarni le malo delalo. Ni torej čuda, če so člani izostali s plačevanjem. — Kar piše pisec o linčanju, moram smatrati za smešno, ker se je ljudstvo na shodu, ki se je vršil ob 5 in pol popoldne čisto mirno držalo ier tudi mirno sprejelo rezultat pogodbe, ki je bila sklenjena in podpisana med Ravnateljstvom in zaupniki tovarne. Seveda moram pa konstatirati, da jako hrabro ni
Bilo o3 soclrug-ov Rejca in Leskovška, da sta se tako nepričakovano umaknila pred enim ali dvema nezadovoljneža. Dolžnost njihova bi bila, nezadovoljnežem čelo pokazati in jih prepričati o njih krivici. Delavstvo pa je bilo osuplo, ker ni bilo govornikov, da bi jih podučili. — Kar se tiče pogodbe, je bil g. Ravnatelj ing. Rozman toliko prijazen, da je 011 sam lastnoročno izdelal spomenico, ko sta imenovana sodruga omenjeno spomenico pozabila tukaj pustiti? Tudi moram smatrati za nesresnično, da je obstojal zaupniški odbor iz samih rokodelcev, ker je bil le eden, ki je zastopal rokodelce, drugih 5 Pa vsak svoj oddelek tovarne in kameno-loma. — Kar pa se tiče moje osebe, ki sem tudi rokodelec, moram pojasniti, da sem se držal kot predsednik popolnoma nepristranski ter podpiral vsakega zaupnika v njegovih zadevah. Ker se pri nas nahaja še veliko število zvestih in poštenih proletarcev, ne moremo smatrati tega malega udarca za žaloigro, ker sem trdno prepričan, da jih tak majhen udarec le še bolj vzbuja za boj za delavske pravice. Omenjenima sodrugoma pa bi resno na srce polagal, vbodoče bolj vztrajno zastopati nevedno in obžalovanja vredno delavstvo.
Štefan Laznik,
tč. predsednik podružnice kemičnih delavcev v Zidanem mostu.
INVALIDSKIM ORGANIZACIJAM.
Vlada hoče ukiniti nekatere naše zavode, zavlačuje kredite za pokojnine, da se ne izplačujejo redno, doklade sploh ne izplačuje, razpušča urad za nakazovanje pokojnin, sploh krši naše že itak malenkostne pravice.
Pokazati je treba odločen nastop proti takemu nesocialnemu ravnaniu z vojnimi žrtvami.
Centrala poživlja vsa poverjeništva in podružnice, da skličejo v nedeljo, dne 9. t. m._protestne shode in sprejmejo tozadevne resolucije, ki jih bodemo predložili na merodajna mesta. Umreti ne moremo, tako živeti pa tudi ne.	Odbor.
STEBROVJE POKA.
Tisti, ki imajo danes’ usta polna o »razdorih« v naši stranki, si zadevo menda predstavljajo po lastnih izkušnjah. Tu so n. pr. slovenski liberalci, ki so pred par dnevi izgubili zadnjo postojanko: trgovski stan, kateri se je na svojem protestnem shodu v Ljubljani 3. t. m. skoro soglasno odcepil od njih, namerava ustanoviti svojo lastno stranko. Dalje klerikalci, ti najhujši kričači, kadar je treba obrekovati kako njim nasprotno stranko.
V	slovenski klerikaliji gre vse narazen! Za danes se vzdržujemo vsakega na-daljnega komentarja, povedati pa moramo, da je bilo vsem pametnim ljudem že davno jasno, da se v njenih vrstah nekaj godi, ljut boi med dvoma strujama, ki mora v svojih konsekvencah brez pardona privesti to stranko katoliškega terorizma do popolnega razcepa.
Včerajšnji »Narod« poroča v uvodniku. za katerega mu je dan material od zelo zanesljivih virov, kakor sam pripoveduje, da se je razcep že dejansko izvršil. ker se nahaja v osnutku nova klerikalna politična organizacija, ki noče imeti ničesar skupnega z dosedanjim vodstvom, to ie. s tisto strujo, ki se je popolnoma podvrgla oligarhiji katoliškega duhovnika kot neomejenega gospodarja nad dušami in telesi, torej tudi nad političnim mišljenjem svojih ovčic. Ti »novostrujarji« greda.v glavnem za tem, da 'Ivhnvmka
lčot političnega faktorja in merodajno glavo v stranki potisnejo povsem v ozadje. Ta boj se dan.es vrši že čisto javno in je n. pr. značilno, da je imel takle klerikalni »mladin« nedavno tega v Trebnjem govor. v katerem ie brez ovinkov napovedal boj »starinom« (klerikalnim seveda), ki jih i£ delal odgovorne za vse politične neuspehe in poraze, ki so jih klerikalci v zadnjem času doživeli.
Sedanje vodstvo je nad takimi pojavi popolnoma obupano in roti spuntane ovčice z zaupnimi okrožnicami, naj nikari ne delajo strankini enotnosti zgage, in jim grozi v svojem časopisju s sodomski-mi in gomorskimi kaznimi, če se bodo kaj takega upale. Opozicija jim seveda ne ostane prav nobenega odgovora dolžna in je prav zabavno, kjiko se gospodje med seboj obkladajo z gospodom Bojoin, s svetimi Frančiški jn cerkvami in ne vemo še s kom. iz česar lahko prav jasno razvidite. kakšna nezadnjakarska menta-liteteta vlada tudi v krogih »novostrujar-jev«. Berite zadnje klerikalng časopise obeh barv, berite n. pr. včerajšnjega »Slovenca« in »Novi Čas« — Slovenci še nismo imeli tako dobrih humorističnih listov!
Eno je v »mladinih«: ti so popolnoma prekopirali socialistične nauke in vlečejo ž njimi maso za nos. In ker so ti nauki danes bolj kot kdaj preje krvavo aktualni, ne bo čudno, če 1)0 ta masa potegnila žnjimi, ker s svojimi neukimi možgani ne more spoznati, da je katolikom socialistični nauk le na jeziku, in naj se vedejo še tako »mladinsko«.
H koncu še nekaj: Nova klerikalna politična skupina si je za svoje tajništvo že zagotovila poseben lokal, za kar je potrošila 600.000 K, v drugi polovici tega meseca pa začne izhajati nov list kot nje osrednje glasilo.
Tako se godi klerikalcem v času, ko nas zmerjajo z »razkoli«, nas, ki smo te krize že zdavno preboleli, in sicer tako, da nam niso kot stranki prav nič škodile, kakor bodo njim, ko smo se že v vsej kraljevini jekleno trdno zedinili, ko obstoja naše notranje konsolidacijsko delo samo še v tem. da brezobzirno odstranjujemo tradicijo tistih maloštevilnih glav, ki so se vrinile v naše vrste, a niso bile sposobne misliti z našim programom, z našimi obveznimi sklepi, ki niso sposobne, da bi se magari žrtvovale za naš cilj, če je treba.
Dnevne vesti.
Z ozirom na gledališko afero že vidimo. da jo moramo mi brez milosti razčistiti, ker so merodajni krogi s svojimi preiskavami itd. menda že zaspali, dasi smo jim mi dali neoporekljiv obtežilni material in ker se na drugi strani demokrati na vso moč potijo, da bi v javnosti vzbudili mnenje o nedotakljivosti gledaliških uničevalcev. Ene kakor druge do nagega razkriti, to bo naše d_elo v teh dneh. Javnost naj iz brezobzirnega razkrivanja vseh grehov spozna, kdo so tisti ljudje v gledališču in kdo jn kako jo hoče preslepiti.
II.	Umetniški večer v Trbovljah pod
okriljem »Svobode« prirede na izrecno željo v nedeljo, 9. t. m. ob 7. zvečer v »Delavskem domu« sodr. Podbevšek, Cerkvenik. Ravnikarjeva in S e 1 i š k a r. Prireditelji bodo nastopili z novim sporedom, tako da bo tudi ta večer zadovoljil poslušalce.^
Sprayili so se nad invalide. Kakor nam poročajo iz Celja, bodo razpustili ta-
mošnji invalidski dom ter invalide razmestili nodrugih zavodih. Poslopje Senalske vojašnice bodo najbrž uporabili za dijaški dom. Zadnjo besedo bo imela seveda invalidska organizacija.
Pevske vaje pri »Ljubljanskem Zvonu« se vrše redno vsako sredo ob pol 8. za ženski zbor, vsak petek ob pol S. za moški in vsak pondeljek ob pol 8. zvečer za mešani zbor.
»Zenii«, internacionalna revija za umetnost in kulturo. Prejeli smo št. 11. in
12.	te vsekakor zelo ztnimive evropske revije, pri kateri sodelujejo ne samo nekateri jugoslovanski, temveč tudi laški, francoski.,, nemški, amerikanski in ruski umetniki. V reviji zasledimo rahla socialistična naziranja, kot naravni postulat ljudi, ki mislijo s svojimi glavami. Urejevana je s finim okusom in je sedaj gotovo edina umetniška revija na Balkanu z naprednim naziranjem. Pri nadaljnih številkah si .bomo lahko ustvarili prevjlno sodbo o razmerju med hotenjem in ustvarjanjem zenitistov. Baje prirede zenitisti maja meseca svoj večer v Ljubljani.
= Žitni trg. (Produktna borza v Novem Sadu 4. aprila.) Pšenica 4.30 Din., oves 3 Din., koruza 3.02—3.10 Din., ječmen 2.65 Din., moka (štev. 0) 5.75 Din,, svinjska mast 20. Din.
= Valuta. (Zagreb, 5. aprila): Ameriški dolar 318 naših K, čehoslovaška krona 6 K, bolgarski levj 1.90 K, nemška marka 1.06 K, švicarski frank 63 K, italijanska lira 16.95 K, 100 nemško-avstrij-skih kron naših 4.50 K, rumunski lej 2.35 kron.
Klub kolesarjev *m motociklistov »IlsrLia«. v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 9. aprila 1922 na progi Ljubljana-Št. Vid »Otvoritvene kolesarske dirke« v sledečih kategorijah:	1.	Glavna	tekma	na
10 km: 2. dirka juniorjev na 5 km; 3. novinci na 3 km; 4. seniorji na 3 km; 5č handicap na 5 km in 6. tolažilna tekma na 3 km: 7. damska na 2 km. Start in cilj pri km 2200 v Šiški. Začetek točno ob 14.30. Dirke so otvorjene za vse klube v območju Jug. koles, podsaveza za Slovenijo. Prijavnina 2 Din. Vsi tekmovalci in reditelji so vabljeni, da se sigurno udeleže sestanka na predvečer v soboto ob 20. pri »Novem sevtu«, Prešernova soba. Istotam se zaključijo prijave dospele do 22. Poznejše prijave se ne bodo. upoštevale.
Po svetu.
— Knjiga o življenju na fronti je razburila mii tariste. Lansko leto je izšla v Newyorku knjiga z naslovom »Three Soldieres« (Trije vojaki), katero je spisal John Dos Passos, ki je bil sam vojak v ameriški armadi v Franciji. Knjiga se lahko primerja z glasovitim delom »Ogenj«, katero je spisal francoski pisatelj Brbusse, ker primeroma na enak način opisuje življenje in trpljenje pripro-stega vojaka v strelskih jarkih. Kdor hoče v resnici vedeti, kaj je vojna, naj čita to knjigo. Toda zaradi knjige same bi ne bilo te vesti. Nekaj časa so kapitalistični listi ignorirali knjigo kakor je že njihova navada, če neradi vidijo kakšno reč. Ko so pa videli, da je založnik prodal prvo izdamc v nekaj tednih, izdal knjigo drugič in da jo ljudje še vedno pridno kupujejo, je bilo treba nekaj storiti. List »New York Times« je najel bivšega kanadskega oficirja Da\vsona, da spiše kri-
tiku te knjige. Da\vson je seveda hitro priskočil in spisal dolgo klobaso, v kateri napada avtorja »Treh vojakov« in pravi, da je knjiga »veliko razžaljenje ameriške armade«. S tem pa je list opozoril širšo javnost na knjigo, ki je imela še več kupcev. Nato so sledili še trije uredniški članki, polni strupenih izlivov na Dos Passosa, potem se je pa privalila povedenj protestnih pisem, ki so jih pričeli objavljati v »Times« člani ameriške legije — brez izjeme sami bivši oficirji in komandanti; vsi se strinjajo z Davvsonom, da je knjiga »strašna nesreča« za Ameriko. Pred nekaj dnevi se je pa vrnil avtor Dos Passos iz Francije, kjer je bil ves čas po vojni. Začudil se je, ko je slišal o napadih na njegovo osebo in knjigo. Dejal, da je knjigo spisal v Franciji z najboljšim namenom, podati civilistom pravo sliko o življenju navadnega vojaka v strelskih jarkih in zakopih. Ne razume, zakaj toliko razburjenja. Pisal je resnico in 110 more pomagati. Vsi karakterji, ki nastopajo v knjigi, so mu osebno znani in zapisal je njihove doživljaje natančno tako kakor jih je slišal iz njihovih ust, vse drugo je pa videl in doživel. Neki bivši ameriški prostak na francoskem, ki je čita! knjigo, se je izrazil o njej sledeče; »Vsi dosluženi vojaki bi morali vstati in se odkriti Dos Pas-susu. On je njihov pravi prijatelj; 011 je zagovornik tistih nemih stotisočev, ki so zrli na življenje v armadi in armado samo ravno tako kakor je zapisano v tej knjigi; njihovo razočarenje in njihov obup je zdaj prvič odkrit v tej pošteni knjigi. Želim, da sleherni oče in mati, ki imata neodraslega sina, čita to knjigo, ker potem bosta vedela, kaj čaka njunega sina, kadar džingoti nanovo zapojejo o »slavi strelskih jarkov« in zaženo bojni klic za bodočo vojno.«
Zakaj so služile Kitajcem Trite? —
Kakor je svoječasno ruski car Peter 1. skusil kultivirati Ruse s tem, da je ukazal moških porezati dolge brade, tako so moški Kitajci morali žrtvovati svoje tradicionalne kite v čast novemu času. Rezanje kit ni šlo brez odpora, kajti to je tako stara kitajska navada kakor kitajski narod sam. Neki nemški zdravnik je odgovoril zagovarjalcu kit, tudi evropskemu zdravniku, na precej smešen način, zakaj so prišle prav Kitajcem kite: »Pred davnim so bili slepi starci, ki so se držali kite mladih dečkov, njihovih vodnikov; policaji so svoje žrtve, tatove, roparje in razgrajače prijemali za kite in jih vodili v ječe. drugače ni smel prijeti Kitajca za kito nihče; ker s tem bi se mu zameril, kakor če bi mu rekel, da je tat. Celo kot zdravnik sem se inoral zelo paziti, da se nisein dotaknil Kitajčeve kite, ko sem ga zdravil baš pod kito na hrbtu in sem se moral zato poslužiti dolgega kola, da sem odstranil kito na časten način. Kita je služila tudi kot jako primerno držalo, če se je na primer kje hotelo zvezati zločinca in kaznovati, so ga privezali kar s kito k drogu in če so policaji vodili nevarnega zločinca, niso uporabljali dolgih verig, temveč je najpogosteje služila jetnikova kita, da so mu ž njo zvezali roke. Ce se je oblastem zelo zameril kak zločinec, so ga obesili za kito, kar se je smatralo za najbolj sramotno kazen. Kita pa ni služila prostim Kitajcem samo za varovanje vratu pred mrazom, temveč so sc nanje lahko tudi obesili. Stariši ali varuhi otrok so se poslužili njihovih kit, da so zvezaii skupaj otroke in jih tako držali skupaj. Končno je kita služila, da je bilo mogoče spoznavati otroke moškega in ženskega spola, ki se ponekod prav nič ne razlikujejo v nošnji, medtem ko so nosile deklice v laseh živordeč trak. so
Imeli 'dečki 'zvezane kite samo s črno vr> vico. Malih dečkov vseeno ne razločujejo stariši po traku in laseh, ker zelo radi pckažejo tujcem, da so deklice. Oni V splošnem bolj ljubijo dekleta in če človek vpraša nesrečne stariše s samimi dečki, kaj so. bodo najrajše odgovorili da so deklice. Pogosto nesrečni stariši, ki jih Bog ni osrečil z deklicami, se maščujejo nad sinovi, da jim dajejo imena kot; Bolha, Gosenica, Pasja uš. Pes ali kaj podobnega.
UTRINKI.
Ako je socializem »uničevalec civilizacije«, dvomimo, če sploh kaj ostane za uničenje, ako bodo sedanji vladarji kapitalističnega sveta vladali še nekaj let.
, Stavkokaz je cunja, s katero si delodajalec obriše umazane roke in potem io
vrže proč.
*
Čigav je premog?
Cerkev: Bog je dal, zato je božji. Veda: Evolucija prirode ga je dala tekom milijon let, zato bi moral biti lastnina ljudstva.
L ustnik: Jaz sem ga naredil, zato je
moj!
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. 5SJ). Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
tovarna dvokoles in otroSkili vozičkov. Najce.uejša dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in poniklanje. Ljubljana, Karlovška cesta stev. 4.
/, z? vseh vi st	v
[ CiiSSL SITAR)! LJUBLJANA $
Dežne plašče
za dame in gospode v veliki izbiri priporoča tvrdka
»& LSkabernč
Ljubljana, Kastni trg 10.
Biegainitarkii
se sprejme
? lestavraciio m i!av. kolodiisru
v Lfubijani.
VAJENCA
za mizarsko obrt dobrih in poštenih staršev sprejmem. Merkel Anton, mizarski mojster v Šoštanju, Štajersko.
Najsežia zaloga
'	mI
- se priporoča za nakup najboljših instru-
’» mentov izvrstnih to-
Lfu&ejjafia, Hilierjeva ulica ši 5
vam po najsolidnejših in nizkih cenah.
B Hi PjB gg.! BJB BJMB M5.ll.gp M H M HMJB M H M M Traži ss za Osijek samostaini
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo m lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
1111 gnilimi wm
Kolodvorska ulica št. 6
• (tv
Prednost imadu stanbenih prilika radi neženje. Opšime ponude sa oznakom izvedenih radova, prepisi ma svjedožba i plačevnim zahtjevima treba poslati na tvrdka
Adolf i Ernst Ehrlich, Osijek.
SSBilBiiiiSifliSiSiSZSIni
preše Mariborska eskompina banka
ustaisovlš^na leta 1872
BeonafrfioiaMpg-tai-
= Akcijski kapital = K 3®,903.00® Rezerve K 16,003.000.
S:
gzvrš^ie vse banins p®$le naikulantneie.