SENATOR BORAH nKONFilKTO SC00LID6EM v senatnem odseku je zmaga Horah. — Senat še ni spreje Borahove resolucije. Washington, D. C. — Coolid geva administracija je napove dala vojno senatorju Borahu predsedniku senatnega odseka za zunanje zadeve, zaradi njegove resolucije, po kateri se naj preiščejo vzroki za agresivnosi; državnega departmenta napram Mehiki in latinski Ameriki. Borahov odsek je odglasov&l da priporoči senatu njegovo re solucijo," ki pooblašča odsek za tujezemske zadeve, da obdržava zaslišanje o vzrokih, ki so povzročili, da državni tajnik na stopa agresivno napram Mehik i in latinski Ameriki. Senatni od eek lahko obdržava svoje zašli èanje v New Orleansu ali katerem drugem ameriškem mestu ne more pa iti v Mehiko ali Ni karagvo. Odsek lahko povabi tudi priče iz latinske Amerike in izprašuje priče, koliko je resnice o "boljševiški hegemoniji" v Mehiki. Borah je vznemiril Coolid ga in Kellogga, kar pove pričanje Stokoley Morgana, načelnika di vizije za latinske Amerike, na tajni seji senatnega odseka za zunanje zadeve, ko je kategorično zanikal, da ima administra cija želje za pograbljenje Nika-ragve. Tako se stvar razume po izjavi senatorjev, ki podpirajo administracijo, češ, da ni bil ni kdar namen spraviti pod kontrolo Nikarakvo, kot je priporočil [ Diaz. Diazov kongres je odobril načrt, da Amerika skozi sto let nadzoruje nikaragva&ke finance. Diazov diplomatični zastop-i nik Cesar Chamorro v Washington u ga je pa objavil. Temu načrtu so bile dodane še druge določbe, da Nikaragva dobi ame-f riško posojilo, ameriško reorganizacijo armade itd. Morgan je odgovoril mesto Kellogga, da se taka pogodba za posojilo ne bo ; vpoàtevala. Burah pa ne verjame takim [ obljubam. To pokazuje njegova resolucija za preiskavo. Silen t vihar je pa povzročil Borah, ko ! je ¿ital pred odsekom, da se je obrnil na Callesa, da mu sporoči. koliko ameriških kompanij «« upira in noče priznati mehi-; Mh olnjih in zemljiških za»< [ k°nov. Borah je nato prečita! t tudi brzojavni odgovor mehiške-[ ta predsednika. Senatorja Len-[ fwot in Moses sta protestirala f PWi t. mu, češ, da še ni bilo ta-precedenta. Odgovoril je, je povzročil zelo koristono-w>n precedent. Moses je jezno j; «W oril, dg takega precedenta i olnoma opustiti. Drugi in Finmen, tajnik Med New York, N. Y. — William Green, predsednik Ameriške delavske iederacijei John "Brophy, predsednik centralnega distrik-ta rudarske organizacije v Penn sylvaniji, In Sofcloêsberg, finančni tajnik krojaške organizacije Amalgamated Clothing Workers of America, isjavljajo v ma-gazinu "World Tomorrow", da ničesgr ne more nadomestiti pravice do stavke. Ampak vsi trije delavski voditelji priznajo, da so tu še druga sredstva za izravnanje sporov v industriji. Green je prepričan, da bodo stavke oonehale, kolikor bolj se bodo delavci in uprave- prepričali, da se je treba o vsakem sporu v Induatrijl pogovoriti, razpravljati In pogajati. On meni, kadar bo priznan princip kolektivnega pogajanja za spore v industriji, tedaj ne bo stavks več izredno važen faktor. Brophy argumentirs, da je stavka potrebna v človeški družbi, v kateri se proizvaja zaradi profita. On in Schlossberg menita, ako ae odreže pravica do stavke, da to pomeni sužnost. Schlossberg pravih "^ko boste z zakoni prepovedali stavke, tedaj bodojdedlle nelegalne stavks.4' Temu dostavljata. Ako se fte-eznice nacijonali/Jrajo po Plum-bovem načrtu ali pa premogovniki po nkčrtu, Ki je izdelan za nacionalizacijo premogovnikov, tedaj odpade profitarski namen, kar pomeni, da ae bodo delavci poalužili drugih sredstev za izravnanje sporov. Ali preden se to zgodi, je treba delavce or ganizirati v delavski strokovni organizaciji. Schlossberg argumentira daje, da močna delavska organi zacija mogoče odvrne atavke. Dokler pa strokovna delavska organizacija ni močna, bo pod etnik odklanjal kolektivno pogajanje. Kadar je uvedeno ko-ektivno pogajanje, tedaj je šele priznano pravilo, da se spori izravnajo s pogajanji, kot se to godi v krojaški industriji. To pa omogoči, da stavks postane zadnje sredstvo, ako nI mogoče spora izravnati na drug način. Frank Hodges, Margaret G. Bonfield, Leon Jouhaux in Kdo Finmen ao zastopniki evropej -skega delavstva. Ti . so tudi izrazili svoje mnenje o stavki. Kitajski revolucionarji odrezali Šangaj od severa Zaaedli ao železnico In saprll naduljnim severnjakom pot v šangaj. 30,1)00 moi Kuno ve armade v šangaju prestopilo h KantonČanom. A* meričane allijo na parado. Ixmdon, 3. marca. — DanaA-nja de)>eša iz Šangaja sitoroča, da so šantungske severnjaške čete v Šangaj u odrezane od severa. Revolucionarna armada je zasedla železnico Tientain-Pukov severno od Nankinga ln ustavila prevaianja čet v Saro« gaj. % SangaJ, 3. marca. — Danes je bilo definltivno dognano, da je cela armada bivšega diktatorja Sunčuangfanga, ki šteje okrog 30,000 mož, rebelirala proti severnjakom in prestopila h kan-tonski revolucionarni armadi v provinci Cekiang. S tem je bil zavdan težak i*. darec šantungskemu generalu Čangčungčangu, ki mora nadomestiti rebelno armado s svež mi četami s severa. Kakor sds izgleda, je revolucionarni po* veljnik Kajšek sklenil okupira ti vae ozemlje naokrog Šangaj in# popolnoma zaprti vaa ¡shod šča iz mesta po suhem. Ljud ske Čete v Sunkiangu Ae vedno mirujejo, medtem pa je v teku mogočno kretanje revolucljo-narnih armad zapadno in severno v polukrotni črti 150 mi tuokrog šangaja. Angleži ao aranžirali nove vo jaške demonstracije v šangaju v soboto. Paradirali bodo vse svoje čete po mestu. Pri tem pa pozivajo Američane, naj se iskrcajo in paradiraje z njim v znak solidarnosti. Kohzu Gauss je pa vrotl temu, ker se boji, da bi si Kitajci napačno tolmačili a tališče Američanov, Senator Heflln ponov- I no prijel klerikaleo _______ * Govoril je o nevarnoatl vojne z Mehiko in pohvalil Boraha. Washington, D. C. — Senator Heflin, demokrat iz Alabame, je v sredo spet žigosal katoliško hierarhijo in njeno propagando proti Mehiki. Rekel je v sva jem govoru, da so bili katoliški glasovi v New Yorku oddani za Smitha in Coolidga po načrtu barantlje, ki je bila sklenjena v svrho, da Coolidge prelomi stike s Mehiko radi protikataUške politike mehiške vladi. Heflin je napadel angleškega poslanika, ki je prvi katoliški poslanik Anglije v Ameriki in ki po njegovem mnenju vpliva na vlado Združenih drŽav v prid katoliškim interesom v Mehiki in Nikaragvl. Nlkara gviški predsednik Diaz, ki ga amreiška vlada podpira, dasi ga ljudstvo Nikaragve ne mara, je katoličan. Heflin je govoril o nevarnosti vojne z Mehiko in pohvali) se natorja Boraha, ki deluje proti vojni. Napadel je tudi oljnega magnate Dohenyja, ki Je tudi katoličan. Vprašal je: Cemu Nt otrok «bitih v katoliški bolulinio Strežnica je dala dojenčkom bo. rakaovo klali no po pomot Zdravetvenl komisar odredi preiskavo. Tragedijo ao hoteli prikriti.__ Chicago, Hl. — Površnost In zanikrnost bolniške streftajke Je zakrivila naglo smrt petih detet v Columbus Memorial Hospita, lu, 2648 Lake View ave. v sredo i jutra J. Omenjana bolnišnica Je nemški katoliški zavod. Vs otroci so bili deklice v starost od sedem do 14 dni. Ko so do-Jenčki umrli drug za drugim med krči, je vodstvo bolnišnice naglo odredilo pokop telesc štiri mrIMke so izkopali, proden pa je ttil pokopan peti, se je mrliškemu ogledniku Wolffu zazdela cela stvar sumljiva In odredi! Je, ds se peti pokop u, stavi in takoj odkopljejo drugI Štirje otroci, Obenem JO Informiral zdravstvenega komisarja Bundeselia, ki Je odmah uvedel preiskavo. Izprva je bil Bundraen oliv» ščen da so otroci umrli za čire vesno influenco.' Tako so Jairo. čsli zdravniki v bolnišnici. bi ameriško ljudstvo rlskirslo f**"™ ,,ft ^ V^íí^ ^^ svojo kri in ečat sleparja, korumpiranca in kriminalča? Heflin je tudi rekel "Atnerl-ftko ljudstvo ne bo pustilo, ds bi rimski pajiež zavladal v Ame. riki in diktiral Američanom svojo iKilitiko." lanenega olja, volne, konaervl- prr (>gIÍH mORKM) NA ranega mess in kož. FARMI. Drugi brodolsstniki tožijo, da, ■ ., ne morejo plačati minimalne, yrt4,v p0|ara poaUil stari mezde po 40 ali $4« na mesec, | ílée ^ 4l|rj„ Ford je ps minimalno mezdo po- j - viša! kar za do $60. Ford ae |llhWng# Mini1, _ Na farmi razume na reklamo Za "vojej Ham B^^d« je nastal ogenj iwdjetjc. zaradi preveč zakurjene peči. --1 Ogenj ne Je kmalu razširil v Rnthenkerg bo pokopan v nedeljo Pogrebni obredi bodo v Ashland Boulevard avditoriju. li, ker jim Je strežajka dala |x* motoma popiti antiseptično so-lucljo iz boračnice ali borakso-ve kisline, katero so rabili ta i/ml vanje oči otrokom. Zanikrna strežajka Je mislila, da je dsla otrokom distiliraiio vodo. Koroner ali mrliški oglednik je (Nlrialil preiskavo, pri ketorl se ima dognati, katera strežajka Je zakrivila smrt petih dojenčkov. V bolnišnici • J« i»et žensk ki strežejo, Zdravniki v ladnišnici so priznali, da je najbrž |»omota strežajkf povzročila tragedijo. Zdravniške avttK rltete izražajo dvom, da je bu t hira g o. —- Pugndi Charl«**s K. Ruthenberga. tajnika ameriške komunistične stranka, bo v nedeljo, začetek ob «ni popoldne, Člani stranke, ki pojdejo zs iiogrebom, se zberejo V Ashland Houlevard avditoriju, Aah^ land blvd. In Van Buren st., kjer «bodo govori In drugI obn» di. Kujhenberg Je naglo umrl v ROVO IHEHJE , 0 SACCO-VAN-ZETTUEVI AFERI Mnenja sodnika Thayerja ras-strgano In rascefedrano. Zve-denec ne j>rixanaia tudi najvišjemu državnemu sodišču. Iloaton, .Mana. — Sacco ia Vansetti ata dobila neprlčako. vano pomoč v boju ia prostost v analizi, ki Jo Je priobčil Felia Frankfurter, profeaor pravo-slovja na hardvarskl unlversl. v magazlnu . "March Atlantic Monthly", starem konservativnem listu. Frankfurterjev spis koristi Naccu In Vanzettlju, ker je nju* ns zadeva še pred massachua-sstaklm vrhovnim državnim so-iflščem. Od najvišjega driavne-ga sodišča st« čaka razsodbe na drugi prislv, ki so ga odvetniki Sacs in Vansettia vložili, ker je njima sodnik Thayer odklonil ponovno obravnavo. Frankfurter slino mrcvari Thayerjevo obnašanje pri o-bra v na vi In njegov odlok proti novi obravnavi. Posebno njegovo zadnje mnenje je Frankfur« ter tako rasmesaril, da nI ostalo nič dobrega na njem. Frankfurter ns prltanala tudi najvišjemu sodišču, kar ji odobril njegov odlok, ko Je bM vlošen prvi prlilv. Frankfurter Je eden ismed pet članov komisije, ki Jo Je Imenovala massaohussetska IsgiaJatu-ra, da revidira sakonik države Massachusetts. V tem lakoniku so take poeUva. kot ja bUa ovta, po kateri je bilo mogoie obtott-ti uradnika lltvinskega llfta blasfemije, in še doetl drugih takozvanih "plevlh" takonov, ki so najmsnj sto let sa duhom časa. Hacco-Vanzettijeva zadev« Je odkrila ša druge pomenjkljivoetl n sicer, ds najvišje sodišče ne more soditi na podlagi predloie-nlh dokazev, ampak le o točkah zakona. Sezona atavUeake Is-dastrija bo Mm ihr« V prvih dveh maaeclh ao bila vsets oblaatvena dovoljenja sa gradnjo v vrednoatl Iftfl.MS 1,000. (hirako, III. — Frsnk K. Do-herty, mestni stavbinski komisar Je Izjavil, da meato še nI doživelo tak« stavblnske sezone, laksršno bo letos, ker so bila asmo v prvih dveh mesecih letošnjega leta vzeta oblastvena dovoljenja za gradnjo |>oa!opii vrednoati |M,BA 1,000. Ta vsota Je za $8,022,000 višja kot Je bila lani v prvih dveh maaeclh. To je znamenje, da se stav- binska *etimi leti va« |a>lno vojnogs dotgs Ameriki. Odpla v Ameriko na turnajo, a vlada n^rm pa je naatopila Mip«t M«xko City, 3 marca.^Kato- ,ÍCAJ*, td I č ^ki poHdJI CT « Ameriki in drugod, ki čevalna pogodba š« ni ratiftel- mi n« da po(n«ra Meto. Feši-lilma, kajti zadnjih par dni j«|liški opiekopat v Mehiki je vče 'M C« ironarje na vse kraje Vratno v Rim. Papež ' ''iaj noče sUipiti na ita. delavca ^ Ha. bo lahko ,M>toval vijaki načelnik tod. tak - I ß ausp«nzijo |»ri rr»kah 7 c. M nid. rrÄ^nr:?^ in hočejo biti ežic«. zdaj pa rana, t/ida Framcija začn« vs«- stovaki liatl pišejo, da Karr«r< š« pr«c«J mrzlo. Mrart- marc Je | raj naznanil, da bo eerkev prl-. eno plačevati. Ob«n«m j« ja» 'je najlaolj varen za Itadljo do \m< snan, da je muhaat in zelo znala civilne fiogreb« In porok«, alala 20 milijonov dolar)«v na ms. ki«r mora držati jezik *s spremenljiv Todl leto* ne Ia» izvršen« po katoliških lajlkih. svobodam. 1 račun »»breatl, jv^imlt JnarHII !«j«m«. 7 j kjor nI duhovnika v bližini. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JBDNOTB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE 1EDNOTE Cene oflawv po dogovor*. Rokopisi m m vrožojo. Naročnine: Z«dinj«n« driave (taren Chicago) |6 00 n» leto, po! leto te |l 2f to tri mesece; Chicago ia Cicero 9&M m leto, $3.25 sa pol leta. $1.66 sa tri mesece, ia sa iaesemstvo 9**0. _______ Naslov u vsi, ksr Im stik i "PROSVETA" 2657-19 Sou La v Mlete Atene*. Chicago. -THE ENLIGHTENMENT Orgaa of the SWveae National BeneAt Society. Owned by the Hlovat WWI—g» B—sIR iHsty. ^ Advertising ralee oa Ljudstvo je verjelo, in je izvolilo v postavodajne zbore v ogromni večini take poslance in senatorje, ki so nasprotniki n&cijonalizacije bančnega in kreditnega sistema. Dobiček pet in trideset newyorških bank pa govori in dokazuje, zakaj so denarni interesi nasprotniki nacionalizacije bančnega in kreditnega sistema! SLIKE IZ NASELBIN bu^r ptiun: United States («scept Chicago) snd Canada fMO per Chicago $660, and foretgaaoanO-iss<|M> per year.____________ MEMBER of THE FEDERATED PRESS" Dotam v oklepaja a. pr. (Peh. 26-lt27) poleg vaiega iasens m ém eem Jo • Um dnevom poteklo neredúna. Poaevtte |s prav de ee vem ne ustavi I*. - BANKS IN DOBIČEK. love slišala, da stoji v S. N. D. proti vsakem "hangarju" po en hu- --dič. Zdaj jnislim, tU so tudi ti Odgovor "Nekomu". /noreli. |Terre Ha«t«. InJIana^-V Št. odbor je bil sklenil, ds na 40 A. S. pravi "Nekdo" (tako ae;gpomlad prenove dom, namreč, je iiodplsal), da jaz čftam A. S. ^ dajo opeko okoli in da neko-na stroške drugih. Hvala! Ker pregidajo. Vse je bih pri-»e večkrat oglasim, sem se že pravijeno. To je nasprotnike mislil opravičiti zato da bi kdo gjjno j^j|G in vpraševali: ne mislil, da sem naročnik. Vem, »Kaj le tako voeite skupaj, ali kdo je "nekdo," kateremu zato, milite ie en dom zidati?" Zdaj ker ga dobro poznam, napišem ^ ^ Vem. ali bomo gradili dnr par besed. gega ali ne. Brez doma bi nam C« ae ne motim, je bilo v ¿ar tsilo težko, kometu par besed. ki so se tikalo | Na wfllardu bi bilo veliko lopne po meni, češ, ti ti tisti F. Z. Kaj ga je le tako zbodlo, da je tako hudo! Ali bi rad videl, da bi se še jaz naročil na A. S.? Kot član S. N. P. J. ne bom nikdar dopustil, da bo A. S. metal blato nanje in na njen pravilno izvev I jeni glavni odbor, pa če je komu všeč ali ne. Že od zadnje konvencije A. S. neprestano meče blato v S. N. P. J. in ravro v zadnji številki v nemali meri. Ce "nekomu" ni bilo prav n^ je pisanje, pa naj bi se kot Član oglasil v Prosveti. Tako bi moral storiti že radi tega, ker se dela toliko naprednega. je rekel, da se je naroČil na A. S. zato, da bo videl, kaj piše. Zdaj kajpada dobro ve, saj še "Wall Street Journal" je priobčil dobiček, ki ga je imelo pet in trideset newyorékih bank v letu 1926. Dobiček ni majhen in banke so izplačale $76,416,000 dobička. Ta dobiček pomeni, da se je na glavnico vseh teh bank izplačalo 19.6 odstotka dividende. * * v Banke niso tovarne, v katerih se producirá blago. Banke niso tudi transportna podjetja, ki prevažajo bjago na trge in tako skrbe za razdelitev blaga m produktov. Banke so podjetja, ki dajo človeku po tri ali fctiri od sto obresti, ki jim zaupa denar in jim ga da hraniti. Ce pa ravno isti človek potrebuje denar, ki ga je dal hraniti banki, in si ga želi izposoditi, tedaj mora od denarja, ki si ga Izposodi, plačati veliko viéje obresti, kot mu jih plača banka na njegovo hranilno vlogo. Človek, ki pride na banko po posojilo, pa ne dobi tega posojila kar tjevendan. Tak človek mora podati razne garancije, da bo izposojeni denar tudi vrnil. Garancija mora biti taka, da lahko vzamejo njemu ali onemu, ki je garantiral, da ga vrne, kaj drugega, ako ne bo mogel vrniti denarja ob pravem času, kot se je zavezal, da ga vrne. Ko so garancije v redu, mora človek, ki išče posojilo, plačati fte provizijo od posojila. N. pr. A ima éest tisoč dolarjev denarja, pa bi si rad postavil hiéo, ki stane osem tisoč dolarjev. A potrebuje torej dva tisoč dolarjev posojila. Dokler A ni* zidal hise, je imel na banki éest tisoč dolarjev, od.katerih mu je banka plačevala po tri od sto obresti. Preden A dobi posojilo dveh tisoč dolarjev, mora dva tisoč dolarjev dolga vknjižiti na svojo hiéo za gotovo dobo let. Pri tem se zaveže, da bo plačeval po šest, sedem ali pa áe več od sto obresti od posojila. Preden pa dobi posojilo mora plačati dva ali tri odstotke provizije od posojila. Tako da mesto dveh tisoč dolarjev dobi le $1,960 ali pa $1,940 posojila. Takoj po sklenjenem miru so oni, ki so gradili velike apartmentne hiée, plačevali po deset od sto provizije od posojila, tako da je oni, ki je vzel $100,000 posojila, v resnici prejel le $90,000 posojila. To je ene vrste denarna kupčija, ki jih delajo banke. Denarnih kupčij je več vrst Drugo denarno kupčijo tvorijo n. pr. posojila na pridelek, stroje, živino itd. farmarjev. Pri vsaki taki kupčiji se vknjiži (intabulira) dolg na predmet, na katerega farmar išče posojilo. Od takih posojil so obresti áe viéje, kot pa na posestva v mestih.. Tretje vrste denarne kupčije so posojija na produkcijo v industriji. Tudi od teh posojil je treba plačati obresti. In tako se vrste Ae druge denarne kupčije, ki jih opravljajo banke, a te naj zadostujejo, da povprečni čita-telj razume, da banke ničesar ne producirajo, ampak one samo kontrolirajo kredit. . Kredit je pa živa potreba za moderno gospodarsko življenje. Če ni kredita, zastane vse gospodarsko življenje. Stavbinski podjetnik bi ne mogel zgraditi his, mostov, cerkva, ftol, trgovec bi ne mogel naročati blaga. že-^rHvi tM ffi« • ~ I .luí »u rtiii Kiimn nalili i njega, ko je bil na poti. Mislil lep4e ¿e bi ne bilo vgajezdene je. da sem jaz pisal, ker ni*em toliJco jezljivosti in sovra- vedel, kam in po kaj jc sel, dasi 4tva fj^ mi|J,imf ^ bi bilo me v resnici ne brigajo njegova za ^ če bi «e sedaj, P01** ko nam gre gospodarsko neko» Pravi, da je pred kratkim-ri- liko boljše, podpirali kot bratje tal v Zarkometu kitico, ki jo je , in geBtre pri društvir Slovenski pisat neki F. 2., da noče i* $25, da bi njegovo ime in naslov ti- kmetovalec kakor tudi pri organizaciji delničarjev S.N.D. Le skali v tiskarni A. S. Pavre in Hkupno k áelu, katerega se lo. timo vsi, pa ne bomo ostali brez doma. Naše društvo je precej močno, saj šteje v obeh oddelkih 180 članov; lansko leto jih je pristopilo 69 naenkrat v oba oddelka. Pozdravljam brate in sestre S. N. P. J. — Članica. Bivšemu socialistu. Cblskolm, Minn. — Brat Frank Klun piše v Prosveti Št. 47 o bivšem socialistu. Po mo< jem mnenju je bivši socialist sploh nemogoč, kajti kdor spo-Nekoč zna socialistične nauke, postane in ?a vedno ostane socialist; kdor pa teh idej ne spozna, pa ni in ne more biti riikoli socia- sam prispeva v ta frančiškanski list. Bivši socialist je torej ne-list. Taki naprednosti pravimo kaj nemogočega. Kdor to ugan-hinavščina. Meni je še tako ve- ko reši in raztolmači drugače, pa ren človek ljubši kakor pa "na* naj j0 p^e, za far mu bom prednjak," ki reže na dva kraja, hvaležen, ker bom za eno bo-ter je napreden samo radi busi-|gatejši. — Joseph Ule. nessa. . _ Samo to bi ga posil, da mi dokaže, če je le kaj neresnice, kar sem do sedaj pisal. Morda je tudi oni "nekdo" med tistimi, ki trdijo, da Prosveta napada vero. Ali ne ve, kje ima vodstvo A, S. svojo vero? Ali ni pred kratkim čital uredniškega članka, ki je izšel v A. S.? Pisali so, da so zvišali kapital od petnajst na dvajset tisoč dolarjev. V tem je njih vera! Ce se malo obrestuje, napadamo vero; če gre v zgubo, pa hoče Prosveta uničiti vero in duhovnike. Pozdrav čitateljem Prosvete. —Frank Žagar. Slovenaki narodni dom v Wlllardu je zgorel. . Willard, Wisconsin. — Ogenj nam je uničil produkf našega poldrugolctnega dela Slovenski narodni dom. Dne 26. februarja smo imeli v njem veaelico in godba je igrala do ene čez pol- Delavskl položaj, veselica in Neffs, Ohlo. Pravcata grobna tišina vlada. Iz naše naselbine se nihče ne oglasi, čeprav živi tu precej Slovencev. Ali vei žalujemo za pustom in < b joku jemo postne čase? Kot čujemo, nas čaka še hujše gorje po 1. aprilu, kajti kapitalisti se pripravljajo na vojno proti organiziranim rudarjefo. ko bo potekla lestvica, ki velja do 31. marca. Kaj hočemo: denar je aveta vladar in tega je pri baronih premoga dovolj. Zato q. ni ukazujejo. Oni nič ne vprašajo, če ima rudar sa življenje in če bo mogel prehraniti svojo družino. Kaj jih briga, ko vedo, da sami ne bodo stradali, ker bo jim ubogi trpini nagromadili bogastva več kot ga potrebuj e»-jo. Do sedaj si delavec še ni odrezal palice, da ni mogel raz-tepsti mogotce, dasi je ta palica dorastla skoro do vrhunca. domom dvignil ogenj. Ljudje so hiteli nazaj k domu, da bi pogasili, toda ogenj je trajal komaj dobre |x>l ure in dom je bil v razvalinah. Najbrž je nekdo Čakal, da jV zadnji posetnik odšel iz doma, nato pa hitro polil iMislopje in zažgal ter še Vendar pa mu bomo prišli na sled, saj vse pride prej ali slej na dan. Naš dom, za katerega smo se toliko trudili, Je bil najhujši trn v peti nazadnjakom. Po mojih mislih ni večjega greha kakor če s«med sosedu ali brat bratu želi ali povzroči škodo. Zraven naiega doma je imel Fr. 1.4'aar malo poslopje, katerega je kupil, da bi imeli notri društvene seje katoliškega društva. Pa so ae bili premislili in ^^fl «daj jv imgorelo 7. domom štisto Pokojni senator La Follette je imel v svojem pro- P<*,0Pie. katerega je plačal Rramu nacljonaldlranje t,ančn,Ku In kreditne*« „l»U>ma,diSk?! kajti preprlian j, bil. «I» lahko oni. ki kon.rollrnjo krrtU.i&tZ'«nSEuu vsakčas ustavijo gospodarsko življenje v deželi, da se ta- ** ■•A nA >v°Jo farmo,- Pošteno ko maščujejo nad onimi, ki jih hočejo prikrajšati na pro- ** ** bl prl**det*mu fltu. Don urni In bančni lnt,re*l „„.znali vo.lko ne ^SU?^, Cli varnost, ki tiči zanje v narijoniili/.aclji kreditnega In banč- p»*lopje t nam. nom, da ira ix>do nega sistema, pa so zugnali krik, da hočejo oni, ki za- htevajo nacijonaliziranje bančnega in kreditnega slste- narodnemu do- ma, podreti stebre civilizacije! noči. Ko smo ae^razšli na avoie Ro ge de,avec zbudlt ^ ^rm*] domove in bolj oddaljeni fe nfso tQ pa)ico jn ^^ tepflti ^ ^ niti tlospeu domov, pa se Je nad koriWeVRicih. Gotov sem, ako leznice ne prevažati blaga, produktov in potnikov, farmar bf ne mogel obdelati svoje farme, tovarnar ne pro-ducirati blaga v svoji tovarni, riidniAki podjetniki bj morali pustiti naravne zaklade v zemlji, ladje bi ostale zasidrane v pristanih, da tam trohne, itd., ako bi ne bilo kredita. CVz ta kredit, ki je tako potreben, da se ne ustavi gospodarsko življenje naroda, kakor je žejnemu potrebna voda, da ne umrje žeje, pa gospodarijo banke, t. j. privatni denarni interesi. mu je bil župnik telo naspro-ten. Sr pred nekaj dnevi sem se delavec združi v mogočno maso, da mora doseči to, kar mu spada. Zal pa to še ne bo tako kmalu, ker se še vedno najdejo ljudje, ki pVavijo, da se brez kapitalistov svet ne mori vrteti. In tako dolgo, dokler bo ljudstvo imelo take nazore, ne bomo doaegli ničesar. Omeniti moram malo, kako smo se imeli na pustno soboto v Glencoe na .maškaradni veselici. Zelo sem bil presenečen, ko sem prišel ns prostor in sem našel prijatelje Is precej odda;. Ijenega Blaina. Samo to je bilo zlo, ker so nss prehitro zapustili. Mene so maske tako zde> lale s plesom, da me še danes IK>le noge. No, si jih. bom pa zopet varoval do prihodnjega predpusta. Kot sem videl v letnem poročilu, Prosveta nima primanjkljaja. Zakaj torej dražiti list? Kakor sem Čul od več poročni* kov lista, bodo namreč nekateri prenehali g naročnino, če se podraži. Upoštevati moramo, da je veliko naših ljudi selo pri-zadetih v sedanjih grotno sla. bih delsvskth rasmerfch po vsej deželi. Pozdrav zavednemu delavstvu, izkoriščevalcem pa bič. — F. Pnhrk. Mnenje o "A. S." ia njega pristašu. ( hisholn, Mina. — Zavedni Slovenci ne čitajo takega časo-pisja kakor je Amerikaneki Slovenec, list zanikanih alovenskih frančiškanov. Jaz tega tudi ne čitam, ampak povedal mi je prijatelj, da je bral v dotičnem listu dopis od Johna Strleta, ki odgovarja na dopis, v katerem je trditev, da j« župnik Sifler v službi jeklarske družbe ter drugih denarnih mogotcev in arospodujočMi ljudi. Resnica.v Časopisju zavednega delavstva seveda ne ugaja takim ljudem, kot je imenovani dopisnik. An*< pak jaz bom še pisal resnico, pa če frančiškanom in njih pristašem od jez epoči srce. Johanu pa priporočam, da ne napada v javnosti, dokler ne dobi resničnih informacij. Ne napadati ljudi, kateri niso krivi. — Rudar. "Dogodek, ki pojasni rezultat Cernetove morale. Sheboygaa, Wis. — Ne more si kaj, da ne bi pbročal o dogodku, ki se je tu pripetil dne 26. februarja. To bo morda pomagalo nekoliko razjasniti, koliko pomagajo Černetovi nauki onim, ki mu zvesto slede in koliko se izboljša njih morala z nauki župnika. Če . se bo Cernetu zdelo, da ao rezultati klavemi, mu svetujem, da bolje uči in se ne lovi samo za senzacijskim "komišnom". Rojakinja je torej dne 26. fe,. bruarja šla v grocerijo kupovat življenake potrebščine in vzela e seboj dvtfjsetak. Po neprevidnosti ali kaj ji je padel iz žepa dvajsetdolarski bankovec. To je opazil verni rojak, ki je previdno segel po bankovcu in ga takoj odnesel svoji Rezi. Ker pa je tako, da človek obrača, bog obrne, je to videl tudi dru« gi rojak, pošten fant, ki je poskrbel, da je vsa zbegana ženica dobila svoj denar nazaj. Pri,* pravi j en je bil priseči, kar je pomagalo, da je poštenjakovič izročil dvajsetak nazaj, čeprav je ženica morala prositi in tudi iti na njegov dom ponj. Ženske, bodite previdne, ko imate denar, posebno še, ko ste v bližini takih ljudi. — M. J. E. Narobe svet v Tibet« Tam se redno narodi osemkrat več moških kakor žensk. Dr. William M. McGowern iz Londona, eden izmed prvih Evropejcev, ki je deloma proučil Tibet, je te dni objavil presenetljivo vest, da se v tej deželi stalno narodi osemkrat več dečkov kot deklic. Na vsako ženskd v Tibetu pride osem moških. To zagonetno biologično vprašanje bodo zdaj reševali znanstveniki. Tibet v Aziji je znana prepovedana dežela, v katero ne sme stopiti noga belokožca, še manj pa noga "krivoverca". Kdor ni budist, je krivoverec v Tibetu. To je dežela budističnih kloš-trov in "molitvenih mlinov". Tibetanski duhoven ims lesen mlin in za gotovo vsoto, ki mu jo plača vernik, izmoli zanj po 10,000 molitvic na uro s tem, da vrti mlin. x McGowern je prišel v Tibet brez ovir, ko je dokazal domačinom, da je bil na Japonskem imenovan Častnim budističnim menihom. Nato so ga sprejeli kot svojega brata in mu razodeli stvari, ki so bile do danes Še neznane zunanjemu svetu. Tibet se nahajs na vzhodnih slemenih Himalajskih gora. Je hribovita zakotna dežela, ki ima duhovniško vlado. ' McGowern pripoveduje, da pomanjkanje ženstva v Tibetu je ustvarilo popolnoma drugačne družinske razmere kot so navadno pri barbarskih ljudstvih. Tibetanci imajo polljandrijo. to je vsaka ženska ima harem moških pet do šest soprogov. ŽARKOMET Kdor prime za puško | Človek, ki hodi naokrog s puško na rami, ima enega izmed dveh namenov: ali bo streljal zajce ali pa ljudi. Kdor ima namen streljati ljudi, se mu rado zgodi v devetih slučajih proti enemu, da drugi streljsjo nanj. Drugi ljudje, ne zajci. Ameriška vlada je poslala par tisoč ljudi v Nikaragvo s puškami na ramah. Kdor pravi, da jih je poslala tja nad zajce, ae laže kakor črn pes teče. Žalostno dejstvo je, da ti naši ljudje ho-dijo okrog po Nikaragvi s puškami na ramah zato, da bodo streljali na nikaragvftke ljudi, če bo treba. In zgodilo se je, kar se rado zgodi človeku, ki misli streljati na ljudi. Nekdo je streljal na naše fante v Nikaragvi. In zdaj je velika jeza v Izraelu. Zakaj? e e e . Poročilo o razmerah. Dolgo časa sem varoval peč. Pri nas je toliko blata, da ne moremo iz hiše. Pismonoša, ki se vozi v avtu, komaj priplava do nas. Vidi se le streha njegovega avta. Verjetno je torej, kakor pripovedujejo, da jo je neki potnik ubrisal po drevesih ob cesti, medtem pa je zagledal moža, ki je prihajal nasproti po sredi ceste. "Mož, ti utoneš" je za-vpil z drevesa. "Ne bom ne! Stojim na vozu sena," je pojasnil mož.—Starec iz Kansasa. • e e . Najnovejša vest. Kitajci so že v Šangaju! e e * Kritika samokritike. Sheboyganski "Stri gel j" naj bo tako prijazen in odkritosrčen, da nam pove, kaj je on storil za socializem. Ako bi se socialisti ravnali po njem, ne bi bilo še nobenega socialista v organizaciji.—P. H., Sheboygan, Wis. e e e Samo nekaj jih je šlo — ne vsi. Dragi Žarkomet! Ni dolgo tega, kar sem Čitala, da je Minnesota brlog. Vf večji brlog pa spadajo tisti Čikažanje, ki so šli poslušat razvpito babišče Aimee. Hahaha, lepe sosede ima Minnesota tam v Chicagu! — Neka bralka. Kak bogec je pa spet to?! V Chicagu živi gospodična, ki ima psička in fanta. Kadar pri. de fant k njej v vas, poljubi ora najprej "bulldoga", potem „a ljubčka. Fej!—Bunda * e e Kje se dobi denar, denar. Dragi Žarkomet! Naš Vitus je silno hud na delavce, ki H0 zmetali tisočake za St j). I) Se. voščljivost kar žari IKje^a On ravno zdaj potrebuje dosti tisočakov, ker bi radi cerkev razte*. nili in šolo postavili. Najprej M zgradili velik farovž, ki izKJeda kot grajščina, pa jih je sram ker je cerkvica majhna zraven! Jaz vam povem, kje se dobi denar. Primite duhove, ki so od. nesli tistih par tisočakov iz SI. Doma na Holmes cesti zadnjega 4, julija. To bo že za začetek. Rdeča paprika iz Collinwooda. • e e Krtačar želi odgovor. Prosim vas, bralci 2arkometa, ne žalite Krtačice! Ne odgovarjajte ji "sharp", ker ona je zelo mehka. Ona bi rada samo stavila vprašanja, drugi si naj pa glave belijo. Ona je srečna, ker že iz šole ve vse uganke. Torej ji ni treba drugega kakor vzeti pero v roko in zapisati odgovor. Prosim jo, naj reši moje ujran-loe, ki so bile v 36. št. Prosvete. Za vsak pravilni odgovor ji pok ljem na svoje stroške in po 'special delivery' zaviteft žvečilnega gumija.—Krtačar iz Aco-ste, Pa. ♦ e * Konten!. (Poslano pred 1. marcem. 112. Najboljše zdravilo za simu-lante je dober zdravnik, ki ne sme biti strahopeten, da se mu hlače tresejo, ko pride bolnik k njertiu.—A. P. 113. Pravilno je, da dobi nagrado pni, ki je res tolkel, da je solnce videl pod zemljo. Kdor ne tolče pa nagrado dobi, ni pravilno.— J. B. 114. Ako je res, da se bodo oženje-ni združili tudi v nebesih, tedaj bo tam mnogo bigamistov. Joško. K. T. B. Cek v London« podpisan Is Pit taburgha po radiu. Ix>ndon, 3. marca. — Bančna nakaznica za milijon dolarjev, glšseča ae na Mellon National banko v Pittaburghu, Pa., je bila včeraj izplsčans v Londonu, ko je bils podpisana U Amerike po radiu. Radioniranje podpisa je stalo $60. S polja vede Chamberlainova teorija o rojstvu zemlje. Thomas C. Chamberiain, profesor geologije na čikaški univerzi, je te dni dejal, da je stara teorija glede razvoja zemlje, ki se uči v šolah, napačna. On trdi, da zemlja nima vrele m&< se v svoji sredini in je ni nikoli imela, pač pa je zrastla iz trdnin in jedro zemlje je še danes kovinsko in kamnito. Stara Kant-Laplacejeva teorija je, da je zemlja najprej bila krogla pli>. na, nakar se je naredila na njej skorja iz tekoče lave, ki se je potem strdila, a pod skorjo je še danes vrela masa, v središču zemlje pa plin. Chamberiain je naznanil novo teorijo že leta 1904. Od takrat ni odnehal. Danes ima že precej pristašev med ameriškimi in inozemskimi znanstveniki. - Chamberlainova teorija se i-menuje "pianetesimalna teorija." On jo je pojasnil takole: Zemlja se je porodila, ko ne je solnce na svojem potu po vsemirju približalo drugemu solncu v toliko, da je privlačna sila drugega solnca povzročila izbruh substance iz našega solnca. Substanca (snov) je bila vržena v smeri privlačne sile, ker pa ni mogla iti tako daleč, da bi se bila osvobodila iz območja solnčne gravitacije, je obstala na gotovi točki in se začela vr, teti okrog solnca ter obenem o-krog svoje osi. Substanca, ki je bila v začetku plinasta In lah-ka. se je pa med vrtenjem razpršila v manjših kosih ali "pla-netesimalih," ki so se kmalu o-hladili ter postali trda telesa. Ta telesa so se vsled medsebojne privlačnosti združila in zgradila v teku milijonov let našo zemljo. Na enak način so nastali tudi drugi planeti. / Manjši kosi. ki se niso mogli spojiti z večj^ mi radi oddaljenosti, so postali lune. Med Marsom in Jupitrom Je še danes cel* množina takih 1 "planetesimalov," ki se iz gotovega razloga še niso združili v večji svet. Chamberiain smatra, da je bila zemlja takoj od začetka trda snov skozinskoz. Vsa težja snov kovinska, se nahaja v središču, lažja je pa ostala na vrhu. La varki bruha iz vulkanov, se na haja le po žilah, ki se vlečejo skozi plantft kakor krvne žile. Zemlja izprva ni imela atmosfe re (ozračja). Ta se je razvili kasneje med neprestanim bombardiranjem zemlje po drobnih "planetesimalih" od zunaj, ki so delali cele oblake prahu. Pod t< mi oblaki se je pojavila vlaga ki je naredila hlape. Plini, ki se pojavili v tem procesu, ho razvili ozračje, kateregfe je privlač na sila velike krogle obdržala pod plastjo ozračja so se pa kmalu pojavile vode in celine. Chamberiain pravi, <1« vidi dokaz svoje trditve v površju in formi zemlje. Krogla iz plina zemeljske velikosti se ne bi mogla dolgo obdržati. Morala bi »e razpršiti vsled lahkote snovi. Vrelotekoča snov bi tudi ne mogla narediti skorje, ki je nagr-bančena z gorami; vrela mir bi naredila simetrično kroglo.' Profesor se tudi opira ra razne fizične zakone. Z«m«lj snov, projektirana iz solnca. * je začela sukati okoli svoje o* enako kot granata, ki je iz^-ljena iz ta. Zunanji deli odletali proč, ostalo pa j«' dro, ki je bilo najtežje m - < počasnejše v vrtenju, pod kontrolo lastne težnosti. /' Chamberlainova teorna ' nekaj dobrih pointov in verjetnih strani, ali v celoti še m in težko če bo — obvladala '•« ro teorijo, za katere V" r mnogi dokazi. Dejst^. najstarejše plasti zemelj^' skorje zgrajene iz vulkan«^ snovi, ae ne ds pobit. 1» > ie prišla ta snov, če n bi t skorja zemlje enkrat v • vrelotekoče lave? Agitirajte sa Trosveto : ISzHJfESTI n \I)4 ZDRUŽENIH DRŽAV SVETOVALA OLJNIM MAGNATOM, NAJ KRfil-jO MEHIŠKE ZAKONE. . D Aragona ae podpira fašistov Star '»ojevnik socialističnih principov pravi, da ni še kdar in ne bo šizma. podpiral ni- fa- glavno vpraáanje. Washington, D. C. — Da sol New York, N. Y. — Dne 2. ve- Isstilfiranie intrig z Mehiko je «.»katerim vladnim uradnikom! f nt*J ____X—I februarja so pričele krožiti j sti o depeši, ki je bila dostavljena iz Rima, da se je Ludovico ... i ,D'Aragona, stari veteran v so. nije " Meh,kl, Prelomi'e 1,1 celo pričel podpirati faifccm le mehiške zakone. je teje za to| Ves 9yet je ¿J • govorna ameriška vlada kije vsl£d ¡gírala te naklepe. Ti dogod- Lvedno delavko Toda «i,i ■ iiili nr#*d senatom odkriti I «««.h so bili pred in ponovljeni, ki jih je predlo-1 ¡^ptičiH o ¿il senatnemu odseku za zunanje stvari Jose M. Bejarano, tajnik Mehiške trgovske zbornice pri-tili jatelji po vsem svetu so tem poročilu; niso hoteli verjeti takim depešam. In izkazalo se je sedaj, da so bili" stari veterani socialističnega gibanja v pravem. Medtem Kako zalivaš sobnim rastliaain Voda je neobhodno potrebna za prehrano rastline. Korenine srkajo le v vodi raztopljene rud ninske snovi. Toda preobilna, zlasti zastajajoča mokrota škoduje, ker iztisne zrak iz zemlje, ki se tako pokvari in skisa. Zrak in toplota ne prideta do korenin S preobilnim zamakanjem izpe remo iz zemlje tudi mnogo hranilnih snovi, ki bi jih sicer po-užila rastlina. | Bejerano je citiral prošle kon- ko je resnjca da ^ ^ne zapisnike, iz katerih je lini ^ nekaterih delavgkih vodi. jasno videti da sc.se■ take; na- teljeVf d& 8Q ge mu de,no uda kane dogajale v zadnjih letih.. Senator Ladd iz Severne Da kote je dejal, da je iz kongresne zapisnika vsakemu lahko pa ni bila resnica, da je to storil tudi stari bojevnik za delavske pravice Ludovico D'Aragona. On je bil takrat ko so listi tozadevno -poročilo v Takoj je izdal izjavo, umljivo, da je ameriška vlada v prinesli resnici nagovarjala ameriške Parizu. oljne magnate, naj kršijo oziro-La je to navaden Mussolinijev ma. naj ne spolnjujejo mehiških bunk, da bi s tem preslepil svet postav. . ' in delavce, da se mu je že vse Dalje je dejal senator Ladd, uklonilo in sedaj že tudi sociali-da je tudi v zapisniku in dru- stični vodje, češ, .da so podpisali gih listinah vlade zabeleženo, fašizem. D'Aragona je dejal, da da je ameriška vlada skušala s je že to jasen dokaz, da ni bil on £iloSprevreči Obregonovo vlado na nobenem sličnem sestanku z Mehiki. 1 Mussolini jevim i pajdaši kot Potem je Bejarano citiral iz omenja poročilo, kajti takrat je knjige "The United States Oil bil z doma in se je nahajal v Policy", ki jo je spisal John Ise, Parizu. profesor ekonomije na kansaški univerzi, da je oljni magnat Dohoney denarno zalagal ne samo ameriško vlado, pač pa Poleg tega je dejal D'Arago-na, da so on in drugi socialisti odločni proti Mussolinijevemu režimu, da bodo še nadalje vodi- tudi druge vlade v inozemstvu, li opozicijo, če ne v rodni domo-da so propagirale proti mehi- vini pa iz tujezcmstva. Saj so ški delavski vladi. Doheney je tudi ruski revolucionarji vodili še celo ponudil ameriški vladi revolucionarno mišljenje proti prostor v glavnem mestu Mehi- carističnemu terorju v izgnan-te.za konzularno palačo; ta pro- stvu in na tujem, štor je pokojni predsednik P'Aragona je odločen, da o-Harding tudi sprejel. Vrhu tega stane zvest svojim principom in pa je isti oljni magnat dajal in dostavlja, da se pod sedanjimi »klada) še druge mehiške ban- ditske vlade z namenom, da razmerami ne more povrniti v domovino, Icer kaj takega bi bilo fkrušijo delavsko vlado Obrego-1 blazno — čas za to še ni prišel, na in sedaj Callesa. Nikakor pa še ta razkritja niso popolna, kajti vse podrobnosti in nekateri vafžni fakti so ie vedno zaviti v plašč tajnosti. Ameriško ljudstvo pa o. tem nič ne ve. LONGUET POMAGA SACC/) IN VANZETTIJII. Pariz. — Zahteva, da ameriški kapitalizem oprosti takoj Sacca in Vanzettija ali pa da ju takoj usmrti, je bila napisana na letakih, ki so bili te dni nabiti po zidih in ograjah Pariza. Plakati so bili podpsani po znanih socialističnih voditeljih V nedeljo 6. marca zvečer ae|kot sta Leon Blum, vodja soci-vrsi v Eight Street Theatru, alistične grupe v francoskem "41 So. Wabash ave., Chicago, parlamentu,' in Jean Longuet, pevski koncert, ki ga izvaja pravnuk Karla Marxa. Naslov znameniti hrvatski operni baric letakom je bil: Sest let pred o- KONCERT ZNAMENITEGA HRVATSKEGA PEVCA. toni.st Mate Culič-Dragun. ' Pq vec je nastopil v mnogih opernih gledališčih v Evropi in žel brazom smrti." kritikov. Chicagu. je slede- pohvalo najboljših Zdaj nastopi prvič v Program koncerta ti: Prvi del. 1- re "Faust". : 2 Verdi: Recitacija in Capina h opere "Ernani". Massent: Recitacija in 4r"a i> ojierc "Kralj iz Laha- Hadze: a) Serenada. B) jAm«»n d j<'vojko. Dugi del. Hadze: a) Stankova pe- ** »z opere "Povratak". 1») Domovini i ljubavi. Schumann: Dva grena USMRTILA SEBE IN SINA RADI NJEGOVEGA POSTOPANJA. Chicago. — Mrs. Teresa Feli-pek, stara 45 let. je usmrtila sebe in svojega štirinajst let sta-rega sina včeraj popoldne s tem, da je odvila plinovo cev v sobi ko je njen sin še spal. Nikakor ga ni ' mogla ustrašiti, izostajal Je iz šole ter »e jHitepal naokrog. To je mater tako u-žalostilo, ker se je bala, da postane njen sin bandit, da je Šla radi tega v smrt z njim. IZSELJEVANJE ITALIJANOV ZNIŽANO. Zemlja naj bo vlažna, ne pa močvirna; če jo vzameš med prste, naj se lepo drobi v grudice. Vrhnja plast lončne prsti ae v topli sobi bolj izsuši kakor spodnja. Preden znova zaliješ, se torej prepričaj s prstom, je 1 zemlja tares že presušena tudi od znotraj, 1 do 1 1/9 palcev globoko pod vrhnjo plastjo. Uhko si jjomagaš s ključem. Potrkaj z njim zunaj ob steno lonca. Če - lonec doni s praznim, jasnim zvokom, je zemlja izsušena, zamolkel glas pa je znamenje, da je zemlja še vlažna. Rastlinam, ki v toplem in zračnem prostoru živahno rastejo, je treba bolj zalivati kakor pa rastlinam, ki počivajo v hlad ni sobi. Zdrave in bujne rastline porabijo več vlage nego bolehne in slabotne. Tudi ravnokar presajene rastline, ki se še niso dobro urastle, jiotrebujejo manj vode. Sočnate rastline z mesnatimi listi, kakor n. pr. kakteje in aga-te, moramo zamakati prav previdno, zlasti tedaj, ko poč j vajo. V hladnem prostoru lahko ¿ do 6 tednov ostanejo nezalite. Obilo mokrote prenesejo le močvirske rastline, n, pr. kala, isolepis, cyperus. in pa hijacinte, ki jih silimo. Toda tudi pri teh rastlinah ni vselej dobro, če stoji v postavnici voda, ki zapira odcejalno luknjo. Kmalu po zalivanju preglej podstavnice in izlij vodo, ki se je v njih nabrala! Izjemonja smoš pustiti vodo v podstavnicah pri rastlinah, ki imajo krepko razvite irt' preprežene korenine ter močno rastejo, če pripeka nanje solnce in vročina. £e pri saditvi moraš skrbeti za dobro drenažo (odvdono napravo v loncu), da nepotrebna voda odteče skozi odcejalno luknjo na dnu. Ne pozabi torej nikoli položiti nad to odvajalno odprtino eno ali več manjših čre-pinj ali primernih kamenčkov. "Zmerno zalivati," da je zemlja le "zmerno vlažna" ne pomeni, da moramo rastlin skopo, prav malo in zato večkrat zalivati. Zlasti je glede tega paziti pri rastlinah, ki jih prezimuje-mo. Trajnozelene rastline, n. pr. acaleje, erike, lovor, mirta in druge hočejo imeti »pravilno "zmerno vlago". Pozimi moraš postaviti rastline v hladno sobo torej najbolje v nezakurjeno sobo, ki jo primerno segreješ, kadar je premrzla, na ta način, da odpreš vrata aosedne sobe, kjer se kuri. Pri razmeroma nizki temperaturi ni težko ohraniti rastlinam pravilno vlago.. Kadar je treba, zamoči rastlino prav pošteno, toda pusti jo v miru, če ne potrebuje zalivanja. V tako hladnem prostoru je treba šele čez dolier teden, čex dva te-dna ali pa še kasneje znova zalili. V hladnem prostoru se iz listov malo vode izpari In rast line tudi ne rastejo; ne porabijo ^08 VET* odpadlo. Ako se pa upognjen list prekrhpe, se ni bati škode. Za zalivanje je najboljša mehka voda (deževnica). Ako natočiš vodo iz vodovoda, jo pusti nekaj časa, vsaj Čet noč na zraku. Voda za zalivanje naj bo preatana in ne hladnejša od sobnega «raka. Seveda Ško. duje tudi pretopla voda. Ne zalivaj od solnca segretih Ion cev s mrzlo studenčnico! V vročih opoldanskih urah u-tegne biti salivanje naravnost škodljivo, i Zalivaj raje zjutra ali zvečer; živahno rastočim rasitlinejm. ki sto>je na suhem zraku v majhnih loncih, pa za liješ zjutraj in zvečer. Ob hladnem vremenu je boljše, da zalivaš v dopoldanskih urah. Rastline večinoma hočejo imeti okrog sebe vlažno ozračje ter jim zato jako ugaja, če jim ob toplih, solnčnih dneh pogo-stoma (vsako dopoldne) orosiš listje s Čisto, mlačno vodo. Prav drobno razpršena rosa se na listih bolje in dalje časa drži ne» go velike kapljice, kakor jih škropi navadna škropilnica. Vsak sobni vrtnar naj si preskrbi pripraven razpršitnik ali pa rosilko, kakršno imajo dame. Takšna rosilka ni draga, prši pa izvrstno; s primernim zama»-škom jo lahko pritrdiš v vrat vsake steklenice, ki pa naj ne 30 preozka. . Istemu namenu lahko služi tudi navadna krtača za obleko. Krtačo pomočiš v vodo in z roko*potegneš po vrhu Ščetin, ki mečejo vodo v fino razpršenih kapljicah. V zakurjeni sobi imamo pozimi navadno zelo suh zrak. Ni čudno, da se potem na zelenih sobnih rastlinah razpasejo razni zajedalci (zlasti uši in trips), ki se najbolje počutijo v suhem zraku. Marsikatere, sicer ne baš izbirčne rastline pozimi samo zato ne uspevajo, ker jim je prevroče, preauho v zakurjen ni sobi. Umetna rosa je zanje pravi blagoslov, ki jih vidno po-crepča. To velja še prav posebno za rastlino, "kupljene pri vrtnarju, ki so navajene na vlažno-toplo ozračje zaprtega rastlinjaka. Sploh pa jb najbofje, da si občutljivejše sobne tastline nabaviš šele spomladfin poleti, ko so tudi naše sobe svetlejše in zračnejše ter zrak v njih ni pre-suh. In Še nekaj ne smeš pozabiti. Vrhnja plast prsti v* loncu se po zalivanju rada zbije ln zar skorji, zlasti ilovnata zemlja. Kakor je treba rastline zunaj na vrtu marljivo okopavati, tako moraš tudi lončnbn rastlinam prst večkrat prerahljati (z lesenim kllncem ali treščico). Pazi, da ne raniš korenin! Naj», manjši plevel takoj odstrani! Zrahljaj prst pred zalivanjem! Gustav Mevrink: f OPAL Opal, ki ga je miss Huntova Imela na prstu, je vzbujal občudovanje vseh. "Podedovala sem ga po očetu, ki je dolgo služil v Bengal ji, prej pa je bil last nekega bra mana", je rekla in s konci pra-tov pogladila veliki blcAčeči kamen. "Tak ogenj je videti samo pri indijskih draguljih. — Ne vem, ali je to na brušenju ali na osvetljavi, toda mnogokrat se mi zazdi, da je ta blesk nekam gibljiv, nemiren kakor živo oko." v "Kakor Živo oko," je zamišl jeno ponovil Mr. Hargrave Jen*, nings. •'Ali se vam zdi Čuden, Mr Jennings?" 20 muslimanov ustreljenih v Indiji. Kalkuta, Indija, 8. marca. — Dvajset musllmsnov je bilo u-bitih in 40 ranjenih, ko je poli», cija včeraj streljala v množico verskih izgmlnikov v Ponaba-liji. 200 milj od Kalkute. Romanca iz Prolog Washington, -r- Kakor poro , ftamertSki konzul i, Napol ja, I torej mmtfo vode. opere «e je izseljevanje si podanikov ■rj«—^ L7, 7';,ic:| I'"('rtcavallo: ^ "fagliacci". i 'H. k,. t«K*ke spremlja na gla-| ji je bilo priseljenih v \'an C,rove, naj "¡st v Chicagu. |K koncerta točno ob Prva kajiga poslana brezžično iz New Yorka v Chicago. New York. — Prvič v zgo dovlni brezžične telegrafije je bila v sredo poslana knjižica s čtivom in slikami iz New Yorka v Chicago po novem telefoto procesu. Prenos knjižice je trajal poldrugo uro. italijanskih v zadnjem letu zni-iz^ialo. Vseh izseljencev je bilo v I zadnjem letu 279,357. Ako se gruda v loncu tako Izsuši, ds se z nsvadnim zalivanjem ne da premočiti, postavi Od teh I lonec zs j>ol ure v vodo. Rastllr Združ< Kerenskij tudi zanika aovjrtako propagando. New York. — Aleksander F. Kerenskij, ki se zdaj nahaja prvič v Združenih državah, je Govorili eo o koncertih, plesih in gledališču — o vsem mogočem, toda vedno iznova se je pogovor vračal k Indijskim opalom. "Jaz bi vam lahko nekaj po vedal o teh tako zvanih kamnih," je slednjič rekel Mr. Jen-nings, "toda bojim se, da ne b tem sa vselej pokvaril Miss Huntovi veselje, ki ga ima svojim draguljem. SIcer pa, ¿e malce potrpite, polščem tisti ro-kopis med svojimi papirji." Družba je bila silno napeta. • • a "Poslušajte torej, prosim, kar vam tu preberem, je del popotnih zapiskov mojega brata — sklenila sva takrat, da ne priobčiva ničesar, kar sva skupaj doživela. Tedaj: pri Mahavalipurju prodira džungla v ozkem paau tik do morja. Vodne ceste, pa. dobne prekopom, ki jih je zgradila vlada, prepretajo vso po «raj I no od Madraaa pa skoro do Trlčinopolisa, vendar je notranjščina neraziskana in po« dobna puščavi, neprodorna, leg-'o mrzlice. Naša odprava je baš dospel« n temnopolti tamulski služab niki so razkladali s Čolnov mnogoštevilne šatore, zaboji in kov, «ege, ki naj bi jih domačini skozi gosta riževa polja, iz katerih so se le kod pa kod, kakor irtokl sredi valujočega svetlo zelenega jezera, dvigale skupine Palmyn skih palm, prenesli v skalno mesto Mahavalipur. Polkovnik Sturt, moj brat Hargrave ln jaz smo se takoj nastanili v enem malih svetišč, ki so Izklesani iz žive skale in ki predstavljajo prava čudesa ntarodravidskega stavbarstva Plodovi brezprimernega truda pobožnih Indov, so ta svetišča mnogo let prisluškovale himnam oduševljenih učencev "velikega Odreienika" zdaj pa slutijo bra-manskemu češčenju bogu Shi ve, prav tsko kakor tudi sedmo-rica svetih i>agod e visokimi stebrišči, izsekanimi (z skalnega grebena. Iz ravnine so se dvigale mot ne megle, plavale nad riževimi polji In nad travniki in razkra J »le z mavrično soparlco obrise grbastlh volov, vpretenih v su rove zblte indijske dyokolnice. ki so se vračale domov. Mešanica luči in tajinstvenega mraku, ki težko lega na čutila In ki u-spava dušo kakor čarobn vlonj Jazmlna in cvetov španskegs beftgei) V soteski i »red dostopom do skalovja so taborili naii mah-ratski sepoyi v svojih divjih, idl-kovitih oblačilih in rdečih in višnjevih turbanlh, In kot bučw slavoapev morja Vseuničevalcu Hh i vi. Je klpenje valov bobnelo sti nečuvene globine, o katerih se nam sapadnJakom komaj sanja. Hargrave nam je na nekem podstavku pokasal okrasek, palico s štiri in dvajsetimi vozil, od katere so na levo in na desno visele vrvice, ki so se spodaj razcepile: simbol, ki predstavlja človeško hrbtenjačo in poleg nje v vrstah razlago eksta* ln nad-čutnih stsnj, ki Jih dotivi yogi, Indskl asket, na svoji poti do tu-dodehith moči, ako osredotoči misel ln čuvstvo na tiski odsek hrbtenjače. Hpet v tilnik, da so ne zobje bleščali v luči. Dvoje človeških teles z odrezanima glavama je ležalo ob nje-govih nogah in" prav kmalu smo po obleki spoznali mrtvi trupli dvojice naših sepoyj«v. To je moral biti njiju smrtni krik, kl Je tako strahovito jeknil gori do naa. Polkovnik Sturt in tolmačita planila na ftklrja, toda ta Jih je še tiati mah sagnal ob steno. Moč. ki se je skrivala v tej izsušeni asketski postavi, se pin i t tki i Inam jo n«P°jmljiva in pre-. ^ u I V -0 n*rn utegnili priskočiti. Je I" Je WW*^™ begunec že Izginil v vhodu v mil Akhil Rao, naš tolmač. Ted*j me je polkovnik Sturt prijel za laket: "Tiho--ne čuiete ničesar?" Napeto smo poalušali proti hodniku, ki se je, skrit ta orjaš- in rokopis: votlino. Za žrtvenikom amo našli gin-. vi obeh Mahratov." * Mr. Hargrave Jenning» je tlo- klm kipom boginje Kale Bhai-| rab, itgubljal v temo. Plamenice so praaketale — | sicer grobna tišina. "Tu manjka list, sam vam po-vem to tgodbo do konca: Itrat v obratih mrtvecev je bil nepoplaljlv. de danes ml ta- Preieča tišina, ki jeii Človeku »tane srce, Če si pokhčem v spo-lase, ko duš« tropeče in čuti, da min groio, ki Jo takrat objela se kakor blisk ali kakor ekaplo- nas vse. Strahu tega skoro nI sija poraja nekaj skrivostno j mogoče imenovati, kar se je od- umorjencev — spačen, blaten groznega v Hvaljenju —- in ko raitlo v Črtah se mort It kotov In vdolbin zdaj- bilo je kakor zdaj neodvratno pojaviti vrata smeh. — Ustnice, nosnice viao-smrtonosnih stvari it teme Ne-|ko prlvihane,—usta Široko razprta in ošl, — oči, — bilo je se davi iti strašno: predstavite si, oči — so poananega. V takih sekundah ritmičnega utripanja aroa ječe- Izstopile — in v njih nI bilo več ča groza — slična besedam, ka- razločiti ne šarenlce ne zenice kršno je grgrajoče, grozovito j In svetlikale so se, lesketale t ugg-1 bleskom, prav s takšnim kakor tale kamen v prstanu MIm Hun- blobetanje gluhonemih: gr, ugg-gr, ugg-gr. Zaman smo vlekli na ušesa —Jtove, nobenega šuma več. "Zaivenelo je kot krik, glo- In ko «mo Jih pot neje preiskali, se Je itkatalo, da so it boko pod temljo," je šepnil pol- M,h Pitali Przvl opall. kovnlk. Tudi kasnejša ktmična anali- Zazdelo ae mi je, kakor da ae ta ni pokazala nltesar drugega, kamena soha Kale Bhalrab, de-1 Kako so se punčlee mogle pre- mona kolere, premika: v trepetajoči svetlobi plamenlc se je tamajala vaa šostoriea rok pola tvoriti v opale, bo zame vedno uganka. Vlaok braman, ki tem ga nekoč vprašal, je trdil, da se sti in črno in belo poslikane oči dogaja to pod vplivom takova so vtplamenele kot pogled blat- nlh tantrlkov, nekakšnih «aro- noža, "Pojdimo pod vratom svetišča," je predlagal I od možganov; toda kdo bi mogel rtargrave, "to je oatuden kraj." to verjltl! Dostavil Je takrat le tllnlh čarovnij — a dogodek se milo nebo, k|ltvr!i bliskovito, In sicer ithaja • • a to, da so vsi Indijski opall Iste-Skalno mesto Je ležalo v zeleni | ga Itvora, In da vsakomur, ki svotlobi kakor okamenela tt< kletev, V širokih pramenih ze je ble! jih nosi, prinašajo nesrečo, ker bi morali ostati samo In edino sa Irl vene darove boginji Dhur-¿ala po morju mesečina, podob-1*1, Unlčevalkl vsega organskega na goroztasnemu, razbeljenemu življenja." meču, čigar konica se je izgubl-ala v dalji. Na ploščadi smo legli k počit, ku — bilo Je brezvetHJe In po | vdolbinah je ležala mehka sipa. Toda pravi spanec le nI hotel priti. , Meaec se Je dvigal in senoel pagod in kamnltnih slonov so at Pri pove« t «e Ja globoko doj-mila poNlulalcev In nthče nI spregovoril besede. Mlas Huntova ae Je Igrala a tvojim prstanom. — — — "Mislile, ds opali rea uradi tega prinašajo nesrečo, Mr. Jen-nlgt?" je rekla naposled, "če verujete v to, uničite prosim na belih skalnih tleh zgi'banôllr j^m,.,, _ _ _ v fantastične, krastačam podobne jiioskve. Mr. Jennings je vzel koničaat kos telesa, kl Je letal na miti kot "Pred roparskimi najetdi mo. ol)t<>|,|njk( Je nÄ|||h|(0 to|kd hamedanskih mogulov so bili vsi ti kipi bogov, menda polni draguljev — ovratnice it smaragdov, oči iz onikaov In opalov," mi Je nenadoma polglasno dejal Mkovnik Sturt, ki ni z gotovostjo vedel, sli spim. — Nisem mu odgovoril. Nobenega glasu rasen globo-kega dihanja Akhlla Kaosa. po opslu, dokler nI razpadel v Ikoljkaate, lesketajoče se drobce. — PARMA NA PRODAJ Proda se AO s k rov obsegajoča fartna v največji Hlo venski Parmarski naselbini v Ameriki na Willard, Wis, Zdravo podne-Tedajcj pa smo vsi zaprepaš-1In dobra pitna voda. Karma nI tilanili no kfffieu. Narnanaki i« oddaljena le 2 milje daleč od čeni planili po koncu. Netnanafcl krik Je prodrl iz hrama — trikrat Je nekdo na kratko zarjul ali lo, klo in kovina. Moj brat je pulil gorečo pla-menlco Iz stene in vdrli smo na- In odmevalo po odprtih ptylze- rej meljskih hodnikih pagod, ki ao dejal pred repor&rji, da on ne |)0eamlč «tale vzdolž obrežja. m ne države 36,000, ostali razne evropekç. države. ' prej ponovno poškropiti listje 1:15 tri >1.10 do $3.30. izselili v Nsjveč se jih je izselilo v Ar gentinijo, namreč «0.000. I^ts 1925 je bilo število vseh izseljencev 312,378. nam, ki so radi pomanjkanja, n^nU, Francija verjame, da vodijo aovjeti kak šno propagando v A merilc I in so se vlage začele veneti, moraš naj-« dfigMM nato jim ,nfaji napadov podvizali za "moroiMko kolonijo". l — Novi tri slučsji *'• i »od žgal i akcijo v gre Grof brcnil pol^aja. Tampa. Fis. — Italijanski grof Mačehi di Cellere je pri neki tukajšnji predstavi brcnil députée i ja nekega policaja, ker mu ta ni "nikov in' drugih dovolil vstopit i fr^n Hi Iz ^ topni kov z župa kazal kdo da je. Policaj ga )e ••m na ¿ftln V Snrina. nato pobil na tla in ga aretiral. n i?gSSdaj je vteku obravnava, ^ (prelomi), ampak ae da «vijati,, • da «prejme ^takon K prideljen Italijanskemu kon- tedaj V^^n^iTiata ko kolonijo". zulatu v Wa.hingtonu. na, da bo kasneje nekaj liatjs tef poganjke In šele namočiš korenine. Cesto se primeri, da grudo izsušeno; lovor, evonW mus. acaleja, rododendron, erl-ka itd. in vse rastlinske vrste, vsajene v \ resnico, barsko prst ali listovko. Listje porumeni in odpade. Zanesljivo zname-nje prevelike suše je pri lovor ju. avkubi, rododendronu in a-raleji tole: ako ae list, Iti gs u-IKigneš, nič več ne baje plača del dolga v Juniju. Washington. — Končno je imajo j baje Francija odločila, da prične t junijem plačevati vojni dolg Združenim državam. Tako je naznanil državni zakladničar Mellon. Glasneje in srdltaje Je kipel šum valov gori do nas, ko je dan utonil za griči In Je zavel nočni veter skozi stare hrame. Služabniki so nam prinesli v »vrt n išče plamenice In so odšli k avojjm rojakom v vas. Posvetili «mo v vse vdolbine In kotičke, Mnogi temni hodniki so ae vlekli po skalnih stenah in fantastični slovenskih trgovin, cerkve, šole, teleznička imstaje, polte in ve-.MMmMhf t.i Am u ,./4m.t/. imlekarn«, Zemlja se naha- ^^L riztreš?iT .t?^ In Je okrog ^ r*9tr§Uii* ^ tt<) akrov izčiščenega vse drugo (>a je j)oralčeno t trdim lasom. Na farmi Je hlev ta 14 glav tlvine, tltnlca meri 19x80 In voda, ter štiri sobna hita, aadnl vrt z 14tlml mladimi posajenimi drevesi, Pfoda se po zmerni cenI. Za vsa nadeljna pojasnila In za ceno rArrnlte ta na lastnika na naalov: John Po-povlch, Tli — IHIth Ave., W. New Duluth, Mirni. (Adv.) vzdol po hodniku v temo. Bili smo štirje, česa bi se to- Kmalu Je Hargrave zagnal plamenlco v stran, zakaj rov ae je Ittekal v umetno sotesko, kl ni imela stropnega oboka, tako ds jo obae^als Jarks mesečina, In Iz katere j« vodila pot v neko votlino. . Odsev ognjs je prodiral izts stebrov In skriti v senci smo se plazili blit«. Plamen je plapolal z nizkega žrtvenika in v krogu, kl ga je kipi bogov v plešočih poletajlh,! rszavetljeval ogenj, se Je opote- 4ESNAM O BO AX IZ AC U f CHICS OU. Serna m nezapeelenoet I bo v uradnih rokah. Washington. — Skoro gotovo bo sprejeta resolucija, da aenat prekrhne imenuje poseljen odaek, ki bo lm«-l nalogo držati popolen «e-znam netapoalenlh v času In duatrijake dej»re#IJe. Iz rokami Iztegnjenimi predse in a skrivnostno sklenjenimi prstijživopisane krpe In «o s svojo ser»ro zakrivali vhod»- ' ritlce bengalakih podobni svečanim vratarjem. Kako redki ao ljudje, kl vedo kal fakir, od kateregs so visele kolčene ve- obotevaleev boginje Dhurge. Bil je ravno «redi nekakega da vse te prečudne podobe, nji- /aklinanja, Ihtel je in jacal ter hova razmeatltev In medsebojni na način, kakor to delajo plešoči položaj, število In višina stebrov dervišl. t blazno hitroatjo metal in lingamov, natnačujejo tajno 1 glavo zdaj na desno In levo, tdaj j Z»»n «Uv. «r«. — Vaaallas ? II. mam v Narodni tv«raal. Rlaè H. L, i. ft. ft. Uralatia i atoes v aaéalje It. mttm, t real t ft. P, E fraadar« Parrar K. Ill ft. N, P. J«-» VaaalNa 4aa It. affila v érsreal ft. N. P. J. Parata truéi«a "Lira", konaart tM 14. aahU v «K or aal ft. N. P. ». aa 1 La arada la la IT. aaeli, Klet n. i, J. ft. ft. — OvaaMka fiat' •tova la pry man dmai, v aa> talla 1. ataja, « taataal ft. M. P. i. P«v*a trail »a Triffst,- kaeaart v Mrvslkam domu v la. Cktea«». ta« I. Staja * BISERI IZ SVETOVNE LITERATURE mm—mmmmi L. N. Tolstoj: Zakaj živeli! (Sedmo in osmo poglavje "Spovedi", katera je uvod "Moje življenje.") iz pa pravim, da je vae to življenje nesmisel, in ne morem živeti. Nihče nam ne brani zanikati življenja s samomorom. Potem se pa ubij, pa ne boš razsojal, i ^ ra življenje, o katerem vendar nekaj vem, so živeli ljudje, ki ao poznali ono misel o ničevosti življenja, ki je meni pokazala njegovo nesmiselnost, pa ao vseeno živeli in mu pripisovali nekak amiael. Odkar se je pričelo kakoršno-koli človeško življenje, so ljudje imeli ta smisel življenja in Ce ti življenje ne ugaja, se ubij.j ^ vodjU žjvljenje, ki je prišlo In če živiš, pa ne moreš razume-j do „^ Vse. karkoli je v meni ti smisla življenja, tedaj ga pre- in okrog mene VJM; _ kakor te_ kini, ne pa da bi se vrtel v tem|,eimo# tako tudi neteleano, vse to je plod njihovega poznanja (KONEC.) Moje znanje, potrjeno od modrosti modrijanov, mi je razode-1življenju in pripovedoval in opi i«», dal HpjjH _ _______________ nično in neorganično — nena- Prišel si v veaelo družbo; vsem I ¿¿r^aodim to življenje ii vadno rszumno urejeno, ssmo Je zelo prijetno, vsi vedo, ksj de-i ob^jan,__vsega tega ni moj |xjložaj da je nespameten.; lajo, tebi je pa dolgočasno in zo-' Hem wrgVij jAZ| temveč oni. Ti bedaki — ogromne mase pre- perno, torej pojdi. Jaz i-m ^ ^jj vzgajal, prostih ljudi — pa nič ne vedo, Kaj pa smo navsezadnje mi, rMtel vsled njih. Oni so skovali kako je vse, organično in neor- ki smo prepričani o neobhodno- železo, oni ao naučili sekati les, ganično, na svetu urejeno, pa sti samomora, ki se ga pa ne u-|onj ^ udomačili krave in konje, vseeno žive in zdi se jim, da je [Mimo izvršiti, če ne najslabši, njihovo življenje zelo razumno najbolj nedosledni in po domače urejeno! ... povedano najbolj bedasti ljudje, "in prišla mi je misel: kaj pa, ki se ponašajo s avojo nespa-fe'jaz nečesa še ne vem? Kajti metjo kakor bedak Brisano tor- tako ravna nevednost. Zakaj ne vednost govori vedno ravno tako kot jaz. Ce nečesa ne ve, pravi, da je nespametno tisto, česar ona ne ve. V resnici, atvar izgleda tako, kakor da eksiatira celo človeštvo, ki je živelo in Živi in ki baje razume smisel svojega življenja, zakaj če bi ga ne bo. Zakaj, kakor tudi je naša modrost brezdvomno resnična, vendsr nam ni dsls poznanja smisla našega življenja. Vae človeštvo pa, ki tvori življenje, miljoni — ne dvomijo o smislu življenja. Prav zares, od tiatega davne- naučili aejati, naučili živeti v skupinah, uredili naše življenje; oni so me naučili misliti in govoriti. In jaz—njihov proizvod, ki so mu oni dajali jesti in piti, ki so ga naučili svojim misli in beaed — sem jim dokazal, da ao neamiael! Nekaj tukaj ni v redu, — sem ai dejal. Nekje sem ae morsl zmotiti. Ampak kje sem se zmotil, niaem mogel na noben način najti. • O O Vseh teh dvomov, ki jih sedaj razumelo, bi ne moglo živeti; jaz ga, davnega časa, odkar ekaisti- lahko bolj ali manj akladno po- Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje ' Češki spisal Svatoplak Cech_Poslovenil Stanko Svetina. (Dalje.) Naš junak ni mnogo opazoval okolice; prah, dvignjen od hiteče množice na široki cesti, ki se je vlejfls od vrst po Spitslskem polju, mu je kalil vid hkrati z nepopisnim strahom, ki mu je pokrival čelo s kapljicami hladnega potu. Vendar za nekaj čaaa ao ae mu zla j šale vaaj kretnje. Za vrati so ae mogle gnječe deročih bojevnikov razviti, raztrgale so se v oddelke, pa zopet v posameznike, ki so v divjem diru drug drugegs prehitevsli. Jsnko od zvons in novomestni meščsn sta kmaki pustila za seboj našega sijličnika, ki ae iz dobrih razlogov ni preveč podvizal. Potiskal se je na desno in se ni brigal za udarce in brce, ki jih je vedno dobil od zadnjih, katere je pri diru oviral. Koneč-no se mu je posrečilo izplesti se iz nsjgostej-šegs vala na stran, na polje. Nazaj v mesto ni mogel seveda, zakaj i Porišite vrata i vrata Goska na konci sedanje Hi-bernske ulice sta metali vedno nove trume obo-rožencev na bojišče; zagledal pa je vinograd pod Žižkovom in sila. da bi ostal Živ, ga je gnala v to smer, kjer bi se morda mogel vsaj skriti.* Naenkrat je zapazil, da se je dvignil proti Pražanom na špitalskem polju, nov, orgromen oblak prahu, iz katerega se je bliskalo Železno orožje, množica kopij in mečev. V diru je prijezdil naval jezdecev, od glave do nog v železnih oklepih, s plavajočimi čopi na Čeladah, nekateri z naprej štrlečimi kopji, na katerih so trepetale zastavice z rdečim križem, drugi mahajoči z dolgimi meči. S strašnim krikom so se zapodili proti Husitom in v teh čudnih železnih oklepih, ki so kazali pošastno, za gospoda Broučka popolnoma nenavadno vnanjost, tako da jih naš junak ni imel za ljudi, ampak za grozno leteče prikazni. Kri mu je zaatala v žilah in za hip je od groze otrpnil, kukor bi bil k zemlji prikovan. Jezdeci so se te srečevali s prvimi trumami Prašanov in gospodu liroučku se je nudila krušna in grozna slika: v oblakih prahu so vihrali pešci in jezdeci, mešale so se živopisane obleke Pražanov z lesketajočimi oklepi Nemcev, rdeči kelihi, všlti v obleki onih, z rdečimi križi na križarskih zastavicah. Junijske grive vihrale, meči in kopja so lesketale, ježati železni cepi in buzdovani so rezali zrak in strašen tresk in brenket tega orožja se Je spojil s krikom borilccv, s to)>otom In rezgetanjem konj v glušeč hrušč. * # ' Toda Pražani so se borili le kratko; zakaj \drli so iz mesta v popolnem neredu, razkropili ao se preveč, prednje trume so »e oddaljile od zadnjih in se žklostno razbile ob premoči sovražne konjiče. Nekoliko jih Je imdlo, ostali Pa, ko so videli, da je zaman ustavljati se, no začfli bežati proti zadnjim trumam in ao tudi te strgali, da **> niso mogli» redno umakniti; jezd«*ci so «.4. z zmagoslavnim krikom pognali v ospredj«* in mi pobijali, kukor gromonosem, že-lezen oblak Pražane na zemljo in so jih isxiili zbegane pred seUij . .. 7.0 pred nesrečnim obratom bojs se Je gos-pod Broučck zopet zavedel in je v divjem diru hitel k vinogradu; t«sla v tem s«> je obrnila v smeri k njemu ena izmed onih železnih poAmti in še pred no se Je mogel zavedati grozne nesreče. se je rabliskitla nad njim ostrina smrtonoe-nega kopja — * Ti zlata sulica, ti. od svoiega neusluinega nositelja stokrat v goreče propasti poslan* in tam na bregu vltavskem Še hinavsko zapušle. na. ti, z množino razžaljivih imen in primer ol». eipana; ti ai edina sedaj velikodušno ohranila življenje mojega junaka! Ako stojiš kje v kakem muzeju med ostrim orožjem huaitakim, kako rad bi k tebi potoval in hvaležno poljubil tvoj črviv držaj, ker si ohranila narodu največjega potovalca in meni nebroj' honorarjev in slave I Da, v usodepolnem trenotku ai se proslavila, ovekovečiia si se med orožjem božjih bojevnikov — zakaj moj junak je v begu padel čez tebe na zemljo, kakor je bil dolg in širok, konj z železnim jezdecem pa je z velikim ako-kom preskočil padlega, ga ni vdaril niti s kopitom in, ae je zaletel v trume drugih praških bojevnikov. Da, gospod Brouček je bil med temi padlimi, katere omenja zgodovina, ki je zapiaala ,ta kratki boj; ampak zgodovina ne ve, da je eden izmed teh padlih zopet vata!, seveda ne takoj. Zakaj precej čaaa je naš junak — komur je domača zgodovina dolžna zahvalo za ta popravek — ležal kakor mrtev. V prvem trenotku je baje res zgubil zavest, in ko ae je zopet zavedel, je ležal dalje iz gotovega vzroka: sodil je namreč, da niti naj-besnejši sovražnik ne bode tako brezsrčen, da bi prebodel že mrtvo truplo. Pridrževal js tudi sapo in je poslušal bojni hrup, ki ae je k sreči oddaljeval k vratom. Slednjič je uprl oko v to stran in je zagledal, da do sedaj gonijo jezdeci husite pred seboj in vso pazljivost obračajo na prve vrate. To mu je dalo toliko junaškega poguma, da se je upal poriniti za apoznanje naprej, na kar se je zopet napravil mrtvega, dokler se ni zopet ozrl po so-vrsžniku in ponavljal svoj manever. Tako se je plazil kakor gad po trebuhu dalje v smeri k vinogradu in ai je pomagal z najopaznejšimi gibljaji komolcev in kolen, da bi se kar najmanj poznalo njegovo gibanje. Med tem Je premišljal predvsem na skrivališče v vinogradu, toda obenem je prišel do prepričanja, da atori najbolje, ako se preaeli iz nevarne Prage za sedaj na goro Vitkovo k Žižki, katerega trdni tabor mu nudi zavetje vaaj do onega čaas, ko bo uataja v Pragi zadušena. 8 to mialijo se je pomikal previdno naprej in je bil že blizu vinograda, ko se je ozrl nazaj in je zapazil novo zmeifo na bojišču, ki ga je presenetila. Nove bojne trume Pražanov, ae-dsj urejene in a svojimi poveljniki na čelu, so se otrgale od vrat Porlških in Gorskih, toda sovražna konjiča, jih ni počakala, ampak je naenkrat obrnila svoje konje in je odjezdila k reki. V tem Js gospod Brouček zaslišal tyizo ae-be korake in glasove, v smeri od vinograda in v hipu se je napravil za živega mrtveca. (HI vinograda sta prihajala dva oborožena moža in že je razločno čul njun razgovor. "Glej, Nemci zopet bredejo čez reko." jo govoril eden. "Gotovo je hotel Sigmund poskusiti Pražane, kako ae bodo branili." "In začetek ni bil dober," je dodal drugi mož. "Vsull ao ae preveč pohlepno, brez voditeljev, ki urejujejo boj, in sprednji ao se spoprijeli z mnogo močnejšo konjico, ki Jih je mogla zeto lahko odbiti. To jim bo drugič vsaj v pouk. — Glej. tu leži eden, in zdi se mi. da je še živ." Gospod Brouček, sodeč po pogovoru prihajajočih, da ata Taborita, ae je zbudil iz svoje hllnjene smrti ln se je s težkim vzdihom na pol obrnil.' Zagledal je pred seboj, visokega, široko-plečetega moža, a poveljniško vnanjoetjo, a čelado na glavi in z železnim mlatom v roki, poleg njega je stal alok mož bledega obraza, toda strastno plamenečih črnih oči. Črna njegova obleka, črna halja, vranji laaje in brada so delali ostro nasprotje njegovemu bledemu obličju in na goepoda Broučka skoro pošasten vtis; ob lx»ku je imel dolg meč. a |>od pozduho neko knjigo, v debeli, kožnati veabi. .. . (nem aHkešnp#> . _ vem, tedaj ne bi bil mogel izrazit I. Tedaj aem samo čutil, naj bodo moji od največjih mislecev potrjeni zaključki o ničevosti živi jen js še tsko logično neizogibni, vendsr v njih nekaj ni v redu. Kje, ali v razsojanju* mem ali v oblikovanju vprašanja, tega nisem vedel, — le to sem čutil, da je bila aicer razumska prepričeval noat popolna, da pa je bilo tega/ vendar le premalo. Vsi ti zaključki me niso mogli tako prepričati, da bi bil storil tiato, kar je sledilo iz mojega razaojanja, namreč da bi ae biP ubil. In neresnico bi izrekel, če bi dejal, da sem prišel z razumom do tega, do čessr sem prišel, in do tega, da se nisem ubil. Rszum je delal, toda delalo je še nekaj drugega, ČSaar ne morem imenovati drugače kot zaveat življenja. Delovala je še tiata aila, ki me je ailila obračati po-zornoat na ono, ne pa na to, in ta sila me je privedla Iz mojega obupnega položaja in mi je popolnoma drugače usmerila razum. Ta aila me je primorala, da sem poatal pozoren na to, da jaz in atotine podobnih mi ljudi še niamo celo človeštvo, da življenja človeštva še ne poznam. Ko aem ogledoval ozek krog menoj iatovrstnih ljudi, sem videl le ljudi, ki niao razumevali vprašanja, potem take, ki ao vprašanje sicer razumeli, pa ao ga dušlll v življenaki pijanosti, dalje take, ki so ga razumeli in ki ao prekinili življenje, in pa take, ki so ga razumeli pa ao valed slabosti vztrajali v obupnem življenju. In drugačnih nisem videl. Zdelo se mi je, da tvori ta teani krog učenih, bogatih in brezdelnih ljudi, kateremu aem pripadal, celo človeštvo, tiste 'miljarde živih ljudi, ki so < )ili, pa da so kar tako, nekakšne živali, ne ljudje. Kakor se mi zdi aedaj čudno n neverjetno «nerazumljivo, kako aem mogel pri svojem razsojanja o življenju prezreti od vaeh strani obdajajoče me življenje človeštva, kako aem se mogel tako silno smešno motiti, da aem pilcslil, eta je moje življenje, žiyljenje Salomonov in Schopenhaijerjev, edino pravilno, normalno življenje, življenje miljard pa fla je okoliščina, ki ni vredna upoštevanja, — kakor tudi se mi zdi to aedaj čudno, vendar vidipi, da je tako bilo. V zablodi napuha mojega razuma ae mi je zdelo tako brezdvomno, da amo mi s Salomonom in Scho-penhauerjem postavili vprašanje tako verno in resnično, da sploh drugega ne more biti, — tako brezdvomno se mi je zdelo, ds spadajo vae te miljarde med one, ki Še niao prišli do doumet-ja vse globine vprašanja, da sem iskal smisel avojega življenja in nisem pri tem niti enkrat pomislil kakšen smisel pa pripisujejo in so pripisovale življenju vae miljarde, ki ao živele in ki žive na avetu ? v v Dolgo aem živel v tej blaznosti, ki je — ne v besedah, temveč v resnici — posebno lastna nam — najbol liberalnim in učenim ljudem. Sam ne vem zakaj, ali vsled svoje nekake čudne fizične ljubezni do pravega delavnega ljudstva, ki me je prisilila, ds sem ga razumel in da sem sprevidel, da ni tako bedaato, kot mi mislimo, sli vsled iskrenosti svojegs prepričsnjs o tem, da ne morem ničesar vedeti, ra-zen tegs. da atorim najbolje, če se obesim, — toda slutil aem, — če hočem Živeti — in razumeti smisel življenja, — da smisla življenja ne smem iskati pri tistih. ki so ta amiael življenja izgubili in se hočejo ubiti, temveč pri tistih «niljardah bivših in živečih ljudi, ki delajo in ki na svojih ramah nosijo svoje in naše življenje. In ozrl sem se na ogromne maae bivših in živečih preprostih, neučenih ir> neboga-tih ljudi in »em zagledal nekaj popolnoma drugega. Zagledal sem, da vae te miljarde bivših in živečih ljudi, vse z redkimi tzje-mami. ne odgovorjajo moji delitvi, da jih ne morem smatrat)] za take. ki ne bi razumeli vpra-i šanja. ker ai ga sami, stavijo in I k nenavadno jasnostjo nanj od-' govarjajo. Da bi jih prištel k epikurejiem. tega tudi ne mo-rem. ker Je njihovo življenje ae-stavljeno bolj is pomanjkanj In ' muk kot is naslad; da bi jih pri- štel med tiate, ki nerazumno do konca prenašajo svoje nesmiselno življenje, pa morem še manj, ker si vsako dejanje svojega življenja in tudi smrt aamo razlagajo. Samega sebe ubiti pa smatrajo za veliko zlo. Ražvidel sem, ds ima celo človeštvo nekako poznanje amiala življenja, ki aem ga pa jaz zanikal in preziral. Iz tega je sledilo, da razum ako znanje ne pove smisla življenja, da izključuje življenje ; smisel, ki ga pripiaujejo življenju miljarde ljudi, celo človeštvo, pa je sezidan na'nekakem lažnjivem znanju. Razumsko znanje zanika v o-aebah učenjakov in modrijanov amiael življenja, ogromna masa ljudi — vse človeštvo, — pa priznava ta smiael v nerazumnem znanju. In to nerazumno znanje je ti8ta vera, katero sem jaz moral zavreči. To je Bog 1 in 3, to je uatvarjenje v šestih dneh, hudiči in angelji. in vae tisto, če-aar ne morem sprejeti, dokler ne zblaznim. Moj položal je bil grozen. Vedel aem, da na poti razumskega znanja ne najdem ničesar, razen zanikanja življenja, tam v veri pa zopet ničeaar, razen zanikanja razuma, kar je še bolj nemogoče kot zanikanje življenja. S stališča razumskega znanja je bila stvar taka, da je življenje zlo in da ljudje to vedo. Od ljudi je odvisno ali žive ali ne, pa so živeli in žive in jaz sam aem živel, daai sem že zdavnaj vedel, da je življenje neamiael in zlo. 8 stališča vere pa je bilo takole: če hočem razumeti amiael življenja, se moram odreči razumu, tistemu razumu, kateremu je ravno smiael potreben. ZASTOPNIKE! ki Jo vsakdo rod in oit, voak Jo kupi ia Cisto Bfa H,r„ a, otroci in ,|J vi lahkn naredil, doaar. Voi naročil lahko dol,,tT2 v na krm domu. Zooložite »<„,,„., 7 $250.00 na todea. Lokka ú, pr¡¿ j ■lutka. Vredno, da oe prepričaj bonih otroikov. ~ ' CO.. 1217 N. Chicago, III. a L ( ' Pri: WALAT. spfcr Poulina St. R. 2u , Bsaaaaoao MATUA SKENDER JAVNI NOTAR so Ameriko Ia otari kraj 1122 E. Ohio SL Telofoa CEDAK U7J N. S. Pittsburgh, Pa, I idolu je pooblastila, kupno pogodbo, pobotnico, oporoke in vae dni*, v notarsko stroko apadajoče apiae. Pišite, telefonirajte, ali pridite oaebno. Posebnost! Razprodaja zagrinjal—Samo 30 dni! FINE PREKAJENE KLOBASE, SUNKE IN ŽELODCE razpošiljam po vsi Ameriki, ker so narftčila vsak dan večja, ml je mogoče ceno-nekoliko znižati na mojih is-delftlh. Ako še niste poakuaili mojih isdeHcov, sto v resnici samim sobi nekaj dolini. Ne odlašajte, ampak pl-lito takoj ie danes. Pošljem vam od 9 funtov naprej po C. O. D., ali pa pošljite denar s naročilom. Poštnino vask asm plača. Cone so sledeče: Klobase finega okusa po S4e funt Sunke ia meoe kros koeti, soljeao po stori šegi Ia izvrstno pooušeno, pošljem po S4e funt. želodee po 40« funt. Soka reberca po Uc fant Vsa pisma in naročila pošljite ns: JOSEPH LESKOVAR Mest Dealer sad Sousago Mftr. «IS — 14th Street. ' Hodne. Wis. BOLGARSKI ZELIŠČNI CAJ Vzemite gorkega prodno leiete spat Da preiene PREHLAD. Da ojačata jetra. Da očistite vaša čreva. Bolgarski zeliščni čaj je sestavljen is čiatega zelišča. Zboljša kri in pomaga vašemu zdravju. Naprodaj povaod v lekarnak ali pa po pošti velik druiinaki ssvoj sa fl.26, ali 8 zavoje sa $8.15, ali 6 zavojev za $5.26. Naalov H. H. Von Schliek, Prealdent Marvel Producta Company, 8 Msrvel Building, Pittsburgh, Pa.—(Adv.) iS'XÍ ^fxiVi' . a.-VíA'sí ■ '■ - A f m* vJr ŽENSKEI Tu Ima t« najlepša «agrinjala okna po Mlo »liani eeni. Ta kruna i, „1 Unfn« narejena taerfnjala «a okna »o ¡t*!» I« finega blaga, nairt Je telo kramo iivrin krasnimi glaninimi obrobki. IUvnotaki kot k, «f «lika. Veliko* S Jarde dolgi i„ 62 iniev I roki. ae lepo perejo in trpel ni ta vei iet ■ Ta kraana aagrinjala atanejo »s.50 par k drugje, ampak ml vam Jih damo ta ia»a i« aebne rasprodaje po M.M ta dva para ali i aa 17.75 ta Štiri par« in ZASTONJ KKASV PEARL OVRATNICO popolnoma ZASTONJ v takim naročilom za štiri pare. Ne p«»^ »•eti to prilike* kar posneje to bo prodajalo grinjala po redni oeni. NAROČITE fiE DANKS IN NE POŠILJAJ! DENARJA, aamo tafe ime in naalov in 86e v poštnih tnamkah n poiiijatvrne troike omenite koliko parov aagrinjal telite in ml vam pošljemo takoj t obratno pošto 1'lai.jg vašemu piamnoii ko vam prineae blago na vak dom. ZAPOMNITE SI: vi ne plat, enega oeota ta kraano pe*rl ovratnico, temveč Jo dobite popolnoma ZASTONJ! Mi jI «imo tadovoljttvo ali pa vam vrnemo vaš denar nataj. POŠLJITE VAŠE NAROČILO DANES. V Mm naroČilom itven Zdrui. d rta v morale prilošiti gotov denar. H Dept. C. 29. FRANCISCO MAIL ORDER CO. 1017 N. Francisco Ave. ChicKKo, II ■ ■ KNJIŽEVNA MIKA S. H. P. J. ima v zalogi aledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—»izvrstna krasna knjiga, obsega 632 strani, trdo vezana, vredna svoje cene, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo.............................$2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro........................................$1.50 Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami... aeoeeeeoa*e*ooeaoaotoaoeaaaaa«aa*a $1.50 Zajedale! -resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmie Higgina—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek.............. a«eeaaeaaeoeoeaeaaeaoaaeeaoeeeoaaoooe«ooooeaeeaetatOeeaaataaaa $1.00 Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J., 252 strani mehko vezana, stane samo................. aoeoeeoeeoeoaaooseoeeoeeoaeooaaaaavaaaa 50c "Hrbtenica"—drama y treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo.............................25c "Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c k. Pišite ponje na: ^ KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. % * 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, I1L Kampanja za dnevnik Y«i aktivni ¿lani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10t000 naročnikov Se to leto. Agitatorje, ki \ bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade. y Kampanja za nove naročnike na dnevnik "Proaveto" ae otvori 15. februarja 1027 in se zaključi 15. novembra 1927. Vsakdo, ki ae naroči na dnevnik "Proaveto" in ki doalej ie nI bil naročnik, bod)si za pol leta ali za celo leto, ali če stari naročnik poftlje dve ali več naročnin NOVIH NAROČNIKOV, je deležen nagrade v knjigah Is zaloge Književne Matice S. N. P. J. Pogoj sa nagrado je NOV NAROČNIK In vsakdo mora poalatl celo, vaoto naročnine brez vsakega odbitka poštnine ali provislje upravnlštvu "Proevete". V «ej kampanji ni dovoljena nobena provizija. Kdor ai vzame provizijo, ne dobi nagrade. Za eno polletno naročnino na dnevnik je pošiljatelj deležen knjige "Jlmmle Higgina," ki je vredna $1.00. Za eno celoletno naročnino ja pošiljatelj deležen "Slovenako-angleike slovnice." vredne $2.00, ali aa dragih knjig Iz zaloge Književne Matice v vrednosti $2.00. Za dve celoletni naročnini dobi pošiljatelj knjigo "Ameriški Slovenci," vredno $5.00. aH pa drugih knjig iz zaloge Književne Matice v vredno-sti $5.00. Bratje in seatre S. N. P. J„ kakor t odi drugi rojaki In rojakinje, ki še niste naročeni na dnevnik "Proaveto," aedaj ae vam andl ugodna prilika, *** dober Mat In poleg tega ioMte »o dobro knjige ZASTONJ! Požorlte oe s naročbo! Pošljite naročnino še danes! Naročnina "Pi*-Ci? i* W.0O. za pol leta $2.50. (Za Chicago ta Ckoara ja ^ l*.$8-00 > C**"» 8. N. P. J. doplačajo $340 za celo leto ali $1.M sa pol leta. ker člani plačajo pri aaeament« $1.20 aa leto ~ Vaa pisma In denaf pošljite na Av«^ Chicago, IB. Prosveta, 2657 So. LawJalo \