ka kšna usoda nas čaka
, - Openski / /	
ponovno '	A" 4
Minister Turk zaključil Drago 2012 s predavanjem o iskanju izgubljenega moralnega kapitala
Primorski
dnevnik
TOREK, 4. SEPTEMBRA 2012
Št. 208 (20.531) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
Nov izziv
smaragdne reke
Dušan Udovič
Soška regata je eden tistih dogodkov na Goriškem, na katerem pred leti skoraj ni bilo mogoče manjkati. To še posebej velja za tiste, športnike, javne delavce ali tudi samo navdušence, ki so uživali ne le v spustu s kajaki in gumenjaki, pač pa morda predvsem v občutku, da se je tudi na ta svojevrsten način prebijala državna meja. Simbolni naboj regate je bil vseskozi močan in občuten. Smaragdna reka, ki ruši pregrade, povezuje in združuje, krepi prijateljstvo in sožitje med ljudmi in narodi. Sporočilo je preseglo primorski prostor in prijavljale so se tudi ekipe iz številnih občin globljega slovenskega zaledja.
Tudi zaradi tega je predznak Soške regate predvsem njena množičnost, a ravno ta je letos zašepa-la. Treba je razumeti, zakaj. Lahko delno krivimo zgrešene vremenske napovedi, sočasno trgatev ali evropsko ekipno tekmovanje v Solkanu, kakšen morebiten spodrsljaj organizatorjev, kaj vemo, morda tudi gospodarsko krizo, kot piše v kroniki na goriških straneh. Vse to je po malem najbrž tudi res.
A morda gre razmisliti tudi o tem, če manifestacija po skoraj tridesetih letih ni izgubila dobršnega dela svoje privlačnosti, ker so se spremenile razmere,v katerih je cvetela. Na začetku je bila to skoraj nekakšna legalizirana politična provokacija, tako kot druge »odprte meje« drugod na Goriškem in Tržaškem. Čezmejnost pobude pa se je po padcu meje neizbežno re-dimenzionirala. Kako dati novega naboja regati in osvežiti to vsekakor izjemno goriško manifestacijo, je ob zasluženem priznanju za veliko opravljeno delo lahko nov izziv smaragdne reke organizatorjem.
BRUSELJ - V pričakovanju četrtkovih odločitev Evropske centralne banke
Mario Draghi zagovarja odkup državnih obveznic
Angel Merkel: »Trgi uničujejo sadove dela ljudi«
ZGODOVINA - 40-letnica odkritja obeležja NOB
V Prebenegu so zelo ponosni na svoj partizanski spomenik
DOLINA - Prebeneg v dolinski občini, majhna vas z velikim srcem in ponosom, je praznovala 40-letnico odkritja spomenika padlim partizanom (foto Kroma). Prireditev je izzvenela kot praznik vaške skupnosti,
ki je ponosna na svoj spomenik, kar velja tudi za Občino Dolina. Prefekt in vladni komisar za Furlanijo-Julijsko krajino Alessandro Giacchetti je v pozdravu naglasil, dai občuduje veliko navezanost prebivalcev Prebenega
na zgodovinske vrednote odporniškega gibanja. Med Slovenci v Italiji Giacchetti ceni tudi smisel za skupnost, ki ga občuti na vseh srečanjih s slovensko manjšino.
Na 4. strani
BRUSELJ - V napetem pričakovanju četrtkovih odločitev ECB je njen predsednik Mario Draghi včeraj za zaprtimi vrati razpravljal z odborom Evropskega parlamenta. Javnih izjav ni želel dajati, nekateri poslanci pa so povedali, da je branil načrte za ponoven zagon programa za odkup državnih obveznic. Zgovorni poslanci so že bili okregani zaradi zlorabe zaupanja. Čeprav je razprava predsednika ECB z odborom Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve običajno javna, je tokrat potekala za zaprtimi vrati. Nekateri člani odbora so povedali, da je Draghi branil načrte za ponoven zagon programa odkupovanja državnih obveznic, češ da to ne pomeni tiskanja svežega denarja.
Na 9. strani
Rimsko »spričevalo« za Tamaro Blažino
Na 2. strani
Zgonik: dan odprtih vrat Briške jame
Na 5. strani
Prvi korak za priznanje spomenika v Bazovici
Na 6. strani
Šolsko leto se je začelo v slovenskih jaslih
Na 10. strani
79-letni kupec udaril in zlasal prodajalko
Na 10. strani
Odprtje odlagališča pri Krminu v rokah dežele
Na 10. strani
áant'Anna
Impresa Trasporti Funebri
IjF
Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
SOLKAN-PEVMA - V navezi s prvenstvom
Na Soški regati
• V I	■ v«
prvič brez občin
L' J
sir ' -:!

Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico,
narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih.
Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst Usluge na domu
i / 7
2
Torek, 4. septembra 2012
ALPE-JADRAN
/
POLITIKA - Tamara Blažina pod drobnogledom združenja Openpolis
Iz Rima »spričevalo« tudi za slovensko senatorko
Zastopnica DS navzoča na 96 odst. senatnih zasedanj, osebna »ocena« 107 točk
RIM -Slovenska senatorka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina je od volitev 2008 do danes bila navzoča na 96 odstotkov sej senatne skupščine in senatnih
komisij. Bila je prisotna na 5747 zasedanjih od skupnih 5996. Odsotna je bila na 207 zasedanjih, preostale odsotnosti (0,5 odst.) pa se ji štejejo kot službena potovanja. Na osnovi lestvice »produktivnosti«, ki jo sestavlja združenje Openpolis (spletna stran www.openparlamento.it), si je senatorka Blažina prislužila oceno 107.1, kar jo uvršča na 211. mesto razpredelnice, ki šteje 322 senatorjev. Slovenska parlamentarka je doslej volila 46-krat proti volji senatne skupine Demokratske stranke. Razne lestvice vsak teden objavlja časnik L'Espresso.
»Produktivnost« senatorjev in poslancev merijo na osnovi predloženih zakonskih predlogov, resolucij, interpelacij in navadnih senatnih vprašanj ter v luči uspešnosti le-teh. Merila za ocenjevanje v senatu in v zbornici so enaka, zelo različna pa sta okvira, v katerih delajo senatorji in poslanci. Tako da kriterijev »produktivnosti« v obeh skupščinah ne gre primerjati. Pri tem razpredelnice nikakor ne upoštevajo dela, ki ga parlamentarci opravljajo na teritoriju in v volilnih okrajih, ni pa tudi vseeno, če so parlamentarci v vladni večini ali v opoziciji.
Senatorka Blažina se npr. zelo ukvarja s problemi slovenske manjšine, kar raziskovalci Openpolisa ne upoštevajo. Najbolj »produktiven« italijanski senator je vsekakor Giampiero D'Alia (stranka
Slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina in desno senatna skupščina
arhiv pd
UDC), ki si je prislužil oceno 1.261. Najbolj prisoten senator je predstavnik Ljudstva svobode Cristiano De Eccher (99,9 odst. navzočnosti), najbolj odsoten pa njegov strankarski somišljenik Domenico Na-nia (64,1 odst.).
Saro najbolj »produktiven«
Na lestvici produktivnosti, če jo tako lahko imenujemo, je med senatorji iz naše dežele na prvem mestu Videmčan Ferruc-cio Saro (Ljudstvo svobode), ki so mu dali oceno 153. Saro je bil navzoč na 91,9 odst. sej, 43-krat pa je volil proti navodilom svoje stranke. Carlo Pegorer iz Demokratske stranke si je prislužil oceno 48.2, navzoč je
bil na 99 odst. sej, 91-krat je volil proti navodilom svoje senatne skupine. Tržaški senator Giulio Camber se doslej ni izkazal ravno najboljše. Prislužil si je oceno 59.8 (264 mesto na skupnih 322), v Rimu je bil navzoč na 92 odst. zasedanj, proti navodilom Ljudstva svobode je glasoval 72-krat.
Solidna Fedriga in Maran
Na lestvici »produktivnosti« zbornice se je dobro odrezal tržaški poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga z oceno 398, ki ga uvršča na 48. mesto od skupnih 630 poslancev. Fedriga, ki je novinec v rimskem parlamentu, je bil navzoč na 99 odst. sej poslanske zbornice in poslanskih komisij.
Dobro se drži tudi goriški poslanec Demokratske stranke Alessandro Maran, ki si je prislužil oceno 228 (66. mesto od skupnih 320). Maran je bil navzoč na 82,2 odst. sej, 44-krat je glasoval proti navodilom vodje poslanske skupine DS Daria Franceschinija. Maranov tržaški somišljenik Ettore Rosato (ocena 213.9) je 88-krat volil proti navodilu DS, njegova prisotnost v poslanski zbornici je bila 89-od-stotna.
Tržaška poslanca Roberto Anto-nione in Roberto Menia sta dobila oceno 228 oziroma 195. Antonione je bil navzoč na 61,9 odst. sej, Menia pa le na 40,8 odst. zasedanj.
S.T.
Danes začetek 47. seminarja za slovenske šolnike v Italiji
GORICA - V Kulturnem domu v Gorici se bo danes začel 47. seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji. Na osnovi mednarodnega dogovora z Italijo ga prireja Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije, oblikuje pa ga Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Uradom za slovenske šole Deželnega šolskega urada za Furlanijo-Julijsko krajino v Trstu. Seminar se bo pričel ob 9. uri s pozdravi in predstavitvijo programa. Uvedla ga bosta vodja Urada za slovenske šole prof. Tomaž Simčič in višja svetovalka za slovenske šole v zamejstvu prof. Andreja Duhovnik Antoni. Ob 9.30 bo otvoritveno predavanje Toneta Partljiča na temo »Primorci v Mariboru med obema vojnama in njihovo kulturno delovanje«. Ob 11. uri bo slavnostna otvoritev z uglednimi gosti iz Italije in Slovenije, sledil pa bo sprejem Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS. Seminar se bo od jutri pa do petka nadaljeval na šolah v Gorici in na Opči-nah pri Trstu.
Danes nova podražitev pogonskih goriv v Sloveniji
LJUBLJANA - Opolnoči so se drob-noprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji znova zvišale in dosegle nove rekordne vrednosti. Liter neosvin-čenega 95-oktanskega bencina se je podražil 1,4 centa na 1,576 evra, 100-oktanski bencin za dva centa na 1,598 evra, dizelsko gorivo pa za 1,5 centa na 1,444 evra.
Zvišala se je tudi cena kurilnega olja, in sicer za 1,7 centa na 1,076 evra za liter, so sporočili iz Petrola. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin je v primerjavi s sosednjimi državami dražji le v Italiji. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.
JAVNA TRIBUNA
O jeziku oziroma jezikih v našem obmejnem prostoru
Branko Marušič
Da znova pišem o problemu jezika/jezikov - predvsem o slovenščini in italijanščini - ki jih govorimo v obmejnem slovensko-italijanskem prostoru ter o njih enakovrednem/ne enakovrednem položaju, sta me spodbudila uvodnik Igorja Devetaka v sobotnem Primorskem dnevniku (25. avgust 2012) in pismo/vabilo, ki mi ga je poslala te dni tržaška Deputazione di storia patria per la Venezia Giulia. Gospod Devetak je opozoril na nedoslednost in na tradicionalno nepozornost ali tendencioznost, zlasti pri javni rabi imena Gorizia oziroma Gorica. S spominom na podobne pripetljaje minulih let je svojo kritično presojo namenil plakatu, ki vabi na mednarodno športno prireditev v začetku letošnjega septembra na reki Soči. Tudi vabilo, ki sem ga prejel iz Trsta, sodi v sklop problematike jezika obmejnega državnega prostora; ta prostor pa ni hkrati jezikovna meja. Društvo za krajevno zgodovino Julijske krajine pripravlja v soboto, 20. oktobra, svoje 13. zborovanje, ki se bo z naslovom Gorizia tra storia e cultura. Nuovi contributi odvijalo v Gorici (dopoldne) in Novi Gorici (popoldne na gradu Kromberk). Kakih deset predavateljev, Italijanov in Slovencev, naj bi nova spoznanja o goriški preteklosti, po običaju, ki je uveljavljen pri organizatorju srečanja, predstavilo v italijanskem jeziku. V italijanščini naj bi na gradu Kromberk govorili tudi slovenski referenti in naj bi, za tiste slovenske poslušalce, ki ne obvladajo italijanščine, pripravili še povzetke v slovenščini.
Pobuda tržaškega zgodovinskega društva je vse pohvale vredna, saj znova dokazuje pomembnost strokovnega druženja med slovenskimi in italijanskimi zgodovinarji tudi na krajevni ravni. Tako sodelovanje poteka že več časa in ustvarilo je pomembne rezultate. V tem dolgoletnem gibanju pa se je pokazala mnogokrat nedoslednost v rabi jezika, v katerem so zgodovinarji med sabo komunicirali. Predavanja ali diskusije so se nedosledno, sočasno ali zaporedno prevajala, v prvi vrsti iz slovenščine v italijanščino. Nastopi Italijanov se običajno niso prevajali v prepričanju, da jih Slovenci razumejo, Slovenci pa so največkrat govorili v italijanskem jeziku; raba tega jezika ima pri slovenskih zgodovinarjih, a italijanskih državljanih, drugačno mesto kot pri zgodovinarjih, ki prihajajo iz matice. Na državni ravni so nakazala pravilno pot prav sestajanja italijansko-slovenske kulturnozgodovinske komisije v letih 19932000, ko je bila jezikovna enakopravnost slovenščine in italijanščine eden izmed pogojev delovanja.
Kako naj torej nastopim na oktobrskem sobotnem popoldnevu? Naj sledim svojemu zavestnemu prepričanju, da je slovenščina evropski jezik, ki v polni meri zasluži, da se ga na mednarodnih srečanjih za njene nepozna-valce prevaja? Naj sledim prošnji prireditelja? Naj se zaporedno prevajam? Naj govorim v slovenščini in naj italijanskim udeležencem ponudim natiskano besedilo svojega referata v italijanščini?
V obmejnem slovensko-italijan-skem prostoru, omejujem se na čas od leta 1955 dalje, je imela in še ima slovenščina podrejeno vlogo. K temu veliko prispevamo Slovenci sami. Malo premišljeno smo se uklanjali, to delamo še danes, zahtevam in pravilom igre, ki nam jih je samodejno postavljal močnejši sosed z daljšo civilizacijsko tradicijo in močnejšo jezikovno izkušnjo. Mesto, ki ga ima danes slovenski jezik v mednarodnih odnosih in v delovanju mednarodnih ustanov, je izhodišče za utrjevanje njegovega položaja tudi v obmejnem sodelovanju. K temu je pripomogla v zadnjem desetletju tudi italijanska manjšinska zakonodaja. Prepričan sem, da je ena izmed temeljnih nalog na Goriškem delujočega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS/GECT), tudi zato, ker »vsi organi EZTS poslujejo dvojezično v slovenskem in italijanskem jeziku«, izoblikovanje poklicne prevajalske skupine, ki naj bi z obveznim simultanim prevajanjem na mednarodnih strokovnih srečanjih na obmejnem ozemlju omogočala enakopravnejše mesto slovenščini in uvedla red v sedanjo stihijo. Izgovor, da zmanjka denarja za plačilo prevajanja, ne more biti opravičilo, da bi se eden izmed jezikov postavljal v neenakopraven položaj. To naj velja tudi za prihodnje srečanje zgodovinarjev na kromberškem gradu.
Upanje, da bi pasivno znanje slovenščine in italijanščine pri obmenjem prebivalstvu poglobilo sožitje, ostaja žal oddaljen sen.
JEZIK NA OBROBJU
Zelo verjetno ni prav, da posvečam premalo pozornosti našim športnim dogodkom in poročilom o njih. Poleg nekaterih zelo dobrih člankov najdemo tudi take, ki dopisnikom res ne delajo časti. Resno dvomim, da vsaj tu pa tam pogledajo v naš torkov jezikovni kotiček, saj ni mogoče, da ne poznajo niti razlike med raziskavo in preiskavo. Raziskave so doma na znanstvenih področjih, pri kaznivih dejanjih pa za to pooblaščeni preiskujejo različne nepravilnosti ali kazniva dejanja.
Med raznimi jezikovnimi »cvetkami« sem brala: »Enega izmed osumljenih je obiskal D.A., odgovorni celotne italijanske delegacije za Evro 2012. Če že sprejmemo publicistični izraz odgovorni (bolje bi bilo pooblaščeni ali pristojni), bi morali vedeti, da je v italijanščini res pravilno reči responsabile di... , v slovenščini pa je pristojni odgovoren za koga ali kaj, torej za celotno italijansko delegacijo na Evropskem prvenstvu.
Zapisano je bilo tudi: »Zal ožigosam dejstvo, da so prišle na dan določene informacije, ki bi morale ostati skrivnost.« Glagol ožigosati uporabljamo za ljudi, ko jih negativno ocenimo in jim s tem vzamemo ugled, jih osramotimo. Človeka lahko npr. ožigosamo za pijanca. Poleg tega manjka še glagol morati. Poročevalec bi moral zapisati: Negativno moram oceniti dejstvo, da so prišle na dan tajne informacije.
Skrivnost je nekaj, česar ne moremo razumeti in pojasniti, kar presega naše umske sposobnosti dojemanja; to so skrivnosti življenja, skrivnosti božje narave. Tajno pa je nekaj, kar ni javno. Zato govorimo o tajnem ali javnem glasovanju; pa tudi o tajnih spo-
razumih in dogovorih med politiki ali državami. V italijanščini bi rekla segreto, medtem ko bi skrivnost prevedla z mistero. Zato govorimo o poslovnih ali verskih skrivnostih; o skrivnostih morja in narave pa še o skrivnostih življenja in podobnem.
Isti poročevalec je pisal tudi o sodnih ukrepih in poleg zapornih nalogov omenil tudi, da »se morata dve osebi dvakrat tedensko predstaviti na sodišču za podpis prisotnosti.«
Presentarsi v slovenščino ne moremo vedno prevesti s predstaviti se. Predstavim lahko komu svojega znanca, predstavim lahko knjigo, tudi sam se lahko predstavim, tako da povem svoje ime in priimek. Na sodišču, na policiji, na službenem mestu pa se javimo. Tudi podpis prisotnosti je v slovenščini popolnoma nerazumljiv. Kdor se mora javljati na sodišču, s svojim podpisom potrdi, da ni zapustil kraja. Med zadnjo vojno so se morali konfinirani v raznih krajih Italije redno javljati na policiji, s čimer so dokazali, da niso zapustili kraja, ki so jim ga določili za prisilno bivanje, s podpisom so potrdili svojo navzočnost.
Tudi to »da je bil nekdo že skoraj gotov mesta med potniki za EP 2012« je lep primer »italijanske slovenščine«. Po slovensko, bi moral zapisati, »da je bil že skoraj prepričan, da ga na letalu čaka mesto za EP 2012.«
Lelja Rehar Sancin
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Torek, 4. septembra 2012
3
DRAGA 2012 - Na Opčinah so se v nedeljo zaključili 47. študijski dnevi
Cerkev potrebuje dialoško spraševanje Kako ponovno zgraditi moralni kapital?
Zadnji dan Drage sta zaznamovali predavanji filozofa Branka Kluna in ministra Žige Turka
OPČINE - S predavanjem slovenskega ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka so se v nedeljo popoldne v parku Finžgarjevega doma na Opčinah končali 47. študijski dnevi Draga 2012. Tretji in zadnji dan letošnje Drage je minil v znamenju razmišljanja o človekovem spraševanju oz. samospraševanju, ki je temelj duhovnega življenja in bi se ga morala v tem kriznem času zavedati tudi Cerkev, ter iskanja izgubljenega oz. izgi-njajočega moralnega kapitala slovenske družbe. Ti sta bili namreč rdeči niti Klu-novega in Turkovega predavanja. A pojdimo po vrsti.
Temeljna vprašljivost človekovega življenja
Dragina nedelja se je vsekakor začela s tradicionalno mašo, ki jo je daroval škofov vikar za slovenske vernike tržaške škofije Anton Bedenčič ob somaševanju p. Edi-ja Kovača. Bedenčič je v svoji pridigi opozoril, kako tudi danes zna človek spretno izigrati Božjo besedo in imamo ogromno maso krščenih, za večino katerih pa je krščanstvo le pripadnost neki zahodni kulturi, kjer je Božjo besedo zamenjala človeška pamet. Veliko se govori o okoljskem onesnaževanju, malo pa o notranjem in moralnem onesnaževanju, kar velja tudi za slovensko versko skupnost v Italiji, kjer je potrebna na prvem mestu vera.
V nadaljevanju so prisotni prisluhnili predavanju profesorja sodobne filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani (in nekdanjega gojenca Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu) Branka Kluna, ki je govoril o nemiru spraševanja oz. temeljni duhovnosti in religiji. Ob uvodni misli o veri kot nadgradnji antropoloških temeljev duhovnosti in krizi kot priložnosti za ločevanje med pristnim in tistim, kar ovira, je predavatelj, ki ga je udeležencem predstavil Tomaž Simčič, razvil tezo, da je človekovo življenje zaznamovano s temeljno vprašljivostjo, ki je tako radikalna, da postavi pod vprašaj vsako zavedanje o sebi. V tem se razodeva tudi duhovna razsežnost človeka, vera oz. religija - v prvi vrsti seveda krščanska - na to spraševanje nudi odgovore, vendar vprašljivosti ne ukinja, ampak jo spreminja v smislu medosebne-ga odnosa. Tu je tudi izziv za krščansko re-
ligioznost in Cerkev v današnjem času krize, ki kliče po novih odločitvah in razlo-čitvah. Cerkev ne sme zapasti skušnjavi ustaljenosti, ampak mora stopiti na pot, ki je tudi pot sprememb, saj naše življenje ni ustaljenost, ampak dogajanje in razgibanost. Dalje ne sme zapasti logiki moči, ampak se predati alternativi zaupanja, vprašati
se mora, kaj je pristno in se razbremeniti tradicije, prav tako se ne sme prepustiti t.i. »avtoritarnosti vedenja« proti »dialoško-sti spraševanja«, saj je zgrešeno misliti, da nam vedenje o veri daje moč. Če kdo vse ve, potem ni treba nič več vedeti, taka Cerkev pa ne more biti sočutna in solidarna, je dejal Klun. Potrebujemo »leve« in »desne« moralne temelje
Kako to, da se je Slovenija v štiriletju 2008-2012 iz uspešne države, ki je predsedovala Evropski uniji, spremenila v enega od evropskih bolnikov? To vprašanje muči Žigo Turka, informatika in slovenskega ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je s svojim nedeljskim popoldanskim predavanjem zaključil letošnjo Drago 2012. Naj povemo, da se je naslov Turkovega predavanja glasil nekoliko drugače kot v uradnih predstavitvah: v priložnostnem biltenu je namreč naveden naslov Preteklost navidezne resničnosti - Konstrukcije slovenskih resničnosti, dejanski delovni naslov pa se je, kot je opozoril moderator Marijan Kravos, glasil Iskanje izgubljenega moralnega kapitala.
Predavatelj je namreč prepričan, da je temeljni vzrok za neizpeljano tranzicijo
Prof. Branko Klun (zgoraj levo) in minister Žiga Turk (spodaj levo) sta bila nedeljska predavatelja pod šotorom v Parku Finžgarjevega doma
kroma
ter za to, da v Sloveniji skoraj nič ne gre od rok oz. gre zelo težko ter da ljudje komaj shajajo drug z drugim v izginjanju moralnega kapitala slovenske družbe, ki kopni od začetka druge svetovne vojne, to kopnenje pa se ni zaustavilo niti po demokratizaciji leta 1990. Razlike v razumevanju dogajanja so bolj poudarjene kot drugje, pri vseh ni enake moralne veljave ter ni sodelovanja za dolgoročno medsebojno zaupanje, sedanjost se tudi retušira, da bi preteklost izgledala lepša, čeprav ni bila vedno lepa.
Gre za posledice revolucije, ki jo je po drugi svetovni vojni doživela slovenska družba, kar je prineslo tudi spremenjeno pojmovanje šestih moralnih temeljev družbe, ki so se izoblikovali skozi zgodovino in so tako rekoč človeku prirojeni, na njih pa je gradila vsaka uspešna družba. Gre za skrbnost oz. sočutje in solidarnost, dalje za poštenost, svobodo, pripadnost (npr. narodu), spoštovanje (npr. avtoritete) ter svetost oz. čistost: prvi trije so t.i. »levi« oz. »napredni«, drugi pa t.i. »desni« oz. »konservativni« moralni temelji, dočim so v povojni Sloveniji dali prednost predvsem prvim trem, ostalim pa nekako odvzeli do-
movinsko pravico in jih označili celo za fašistične, kar dejansko velja še danes. Seveda to tudi »konservativni« temelji prisotni v ljudeh, ne podpirajo pa funkcionalnih delov zgradbe, je dejal Turk, ki se zato zavzema za ponovno vrnitev domovinske pravice tudi »desnim« moralnim temeljem družbe, za jasno in glasno obsodbo revolucije (predavatelj glede dogajanja med dru-
go svetovno vojno sicer ločuje med narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo ter med odporom zoper revolucijo in sodelovanjem z okupatorjem) ter za to, da si »drug drugemu priznamo, da smo dobri ljudje, ki lahko delamo skupaj.« To je osnova, na kateri graditi moralni kapital in to velja poskusiti, je prepričan minister.
Ivan Žerjal
DRAGA 2012 - Prva Peterlinova nagrada
Plaketi PD Mačkolje in Milanu Gregoriču
Predstavili tudi Peterlinov zbornik - Spomin na Andreja (Slavka) Uršiča
Pi
rizori
'eéekosû
Ureja Filip Fischer
Onesnaževanje in
delovna mesta
Ko je pred okoli 115 leti potovala po pošti ta razglednica, se menda ne železarji ne Škedenjci niso dosti spraševali, kako je z onesnaževanjem okolja, kako z varnostnimi predpisi na delu, če so sploh obstajali, in s podobnimi vprašanji. Danes se o tem govori na vseh političnih, ekonomskih, okoljevarstve-nih, sindikalnih sestankih in sodnih obravnavah, ki zadevajo kovinsko industrijo pod Škednjem. Kljub vsem razpravam še danes nihče ne ve, kako rešiti enkrat za vselej dvoje problemov: prenehati onesnaževati Škedenj in širše okolje, obenem pa ohraniti toliko delovnih mest, kolikor jih je v železarni in v dejavnostih, vezanih nanjo.
OPČINE - Kot je bilo večkrat opozorjeno, so letošnji 47. študijski dnevi Draga 2012 potekali v znamenju njihovega ustanovitelja Jožeta Peterlina, katerega stoletnico rojstva so obhajali v lanskem letu. Njegova misel »Premajhni smo, da bi lahko kdo koga odpisal«, ki jo je Peterlin izrekel na Repentabru leta 1971, je bila tudi geslo letošnje Drage, v šotoru v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pa si je bilo mogoče tudi ogledati razstavo, posvečeno temu neutrudnemu kulturnemu delavcu in organizatorju.
Vrhunec in glavno novost pa je nedvomno predstavljala nedeljska podelitev prve Peterlinove nagrade, ki je potekala pred zaključnim predavanjem ministra Žige Turka. Kot je v uvodnih besedah dejal predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor, so si nagrado zamislile organizacije, ki so nastale na Peterlinovo pobudo - Slovenska prosveta, DSI, Slovenski kulturni klub, Mladi v odkrivanju skupnih poti, Radijski oder in društvo Finžgarjev dom - ter Peterlinova družina, da bi s tem izrekle priznanje kulturnim delavcem ali organizacijam iz matice, zamejstva in zdomstva, ki s prostovoljnim delom delujejo na podlagi t.i. »Peterli-novih načel« oz. vrednot slovenstva, demokracije in krščanstva.
Iz rok ministra Turka in Ivana Peterlina sta letos plaketo in grafiko Edija Žerjala prejela dva nagrajenca, posameznik in organizacija: prvi je istrski publicist Milan Gregorič, ki je Peterlinov nagrajenec postal zaradi dolgoletnega dela na področju ozaveščanja slovenske javnosti o zahodni meji in zamejstvu ter krepitve odnosov med matico, zamejstvom in zdomstvom, drugo pa Slovensko prosvetno društvo Mačkolje, ki je ena najbolj delavnih članic Slovenske prosvete, za dolgoletno delo in zvestobo slovenski
Milan GregoriC (levo) in Robert Tul
kroma
besedi in pesmi. Gregorič je v svojem priložnostnem nastopu med drugim dejal, da bi nagrado rad delil z vsemi tistimi, ki so z njim sodelovali in mu pomagali, spomnil se je na gimnazijska leta v Trstu, kjer mu je bil profesor prav Jože Peter-lin, ki je mladim vcepil slovensko zavest in sposobnost kritičnega mišljenja, prav tako se je spomnil vsega lastnega preteklega delovanja in zaključil z mislijo, da današnja stiska ponovno terja od nas modrost, zrelost, nove napore ter hitre in odločne odgovore. Predsedniku SPD Mačkolje Robertu Tulu pa je nagrada v veselje in ponos, pri čemer je ponovno poudaril nadaljevanje pri skrbi za prosveto v duhu krščanske omike ter skrbi za prostovoljno delo.
Ob tej priložnosti je urednik Mladike Marij Maver predstavil tudi Peter-linov zbornik, ki je izšel pri založbi Mladika in vsebuje gradivo s posveta, ki je svojčas potekal ob tridesetletnici smrti Jožeta Peterlina. Iz prispevkov izhaja lik Peterlina kot gledališkega človeka, a tudi kot buditelja, organizatorja in voditelja v prosvetnem delu in tudi v politiki ter kot človeka, ki je na prvo mesto postavil svojo družino, v knjigi pa so objavljena tudi nekatera izvirna besedila.
Omeniti velja, da so se na prvi dan študijskih dni, v petek, spomnili tudi 65-letnice ugrabitve ustanovitelja Slovenske demokratske zveze Andreja (Slavka) Uršiča, ki so ga 31. avgusta 1947 v bližini Kobarida odpeljali neznani ugrabitelji, za njim pa je izginila vsaka sled in še danes se točno ne ve, kako je končal. Na voljo je bila tudi brošura, ki jo je ob tej žalostni obletnici izdala Knjižnica Dušana Černeta. (iž)
/	TRST	Torek, 4. septembra 2012	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
DOLINSKA OBČINA - 40-letnica postavitve spomenika padlim partizanom
Prebeneg, majhna vas z velikim srcem in ponosom
Pobuda KD Jože Rapotec in zveze partizanov VZPI-ANPI - Govoril je tudi prefekt
Prebeneg, majhna vas z velikim srcem in ponosom, je v nedeljo popoldne praznovala 40-letnico odkritja spomenika padlim partizanom. Prireditev je izzvenela kot praznik vaške skupnosti, ki je ponosna na svoj spomenik, kar velja tudi za Občino Dolina, kot je v nagovoru podčrtala županja Fulvia Premolin. Za prijetno presenečenje je poskrbel tržaški prefekt in vladni komisar za Furlanijo-Julijsko krajino Alessandro Giacchet-ti, ki občuduje veliko navezanost prebivalcev Prebenega na zgodovinske vrednote odporniškega gibanja. Med Slovenci v Italiji Giacchetti ceni tudi smisel za skupnost, ki ga občuti na vseh srečanjih s slovensko manjšino.
Udeleženci prireditve so dospeli k spomeniku v sprevodu po vasi, ki sta ga odpirali godba na pihala Breg ter pevci in pevke. V imenu pobudnikov (KD Jože Rapotec in občinska sekcija VZPI-ANPI) je proslavo povezoval Peter Bandi, na prireditvi pa so glavno besedo imeli otroci. Poleg visokega vladnega predstavnika in županje so govorili Peter Krmec, Igor Dolenc in Martin Lissiach. Giacchetti je prepričan, da si dolinska skupnost še kako zasluži bronajsto kolajno italijanske države za zasluge v odporniškem gibanju, medtem ko je nekdanji partizan Krmec (govoril je tudi na odkritju spomenika pred 40 leti) izpostavil velik doprinos Prebe-nega v boju proti nacifašizmu. Podpredsednik Pokrajine Dolenc je spomnil, da se je italijanska republika rodila z antifašističnim bojem, ki je danes še vedno temelj republiške ustave, na kar nekateri žal pozabljajo ali se sprenevedajo.
»Zgodovinske izkušnje, katerih se danes spominjamo, so nam utrdile prepričanja, zavest in pokončnost. Z bolečim srcem ugotavljam, da postaja slovenska zgodovinska epopeja partizanstva, upora in boja, ki je dvignila Slovence iz suženjstva in iz cankarjanskega hlapčevstva, čedalje bolj bled spomin. V današnjem obdobju negotovosti nam spušča oblast pred očmi tančico strahu, za katero nam je vse težje uvideti svetle dni, ki so nas združili in utrdili v močen in
Na nedeljski proslavi v Prebenegu so glavno besedo imeli otroci (desno), udeleženci prireditve so prišli k spomeniku v sprevodu (spodaj)
kroma
pokončen narod,« je v svojem govoru podčrtal Lissiach. Par tednov nazaj je po radiu prisluhnil slovenskemu komentatorju, ki je na podlagi izrečenih besed, trenutnih pogledov na zgodovino in političnih izbir, ugotovil, da se Slovenci med osamosvojitvijo leta 1990 niso borili za boljšo prihodnost, temveč za boljšo preteklost. »Obračunavanja s preteklostjo so v slovenski politiki, tako v Italiji kot v Sloveniji, vsakdanja stalnica. V današnjem času skuša namreč marsikdo prevrednotiti najbolj svetlo obdobje slovenske zgodovine, in sicer narod-no-osvobodilno borbo in izkriviti vrednote, ki so žarele iz nje,« je dejal še mladi govornik v Prebenegu.
Na spomeniku, ki ga je projektiral nedavno preminuli arhitekt Dario Jagodic, je vklesanih 18 imen padlih za svobodo in boljšo prihodnost tistih, ki so ostali. Vsi domačini (Prebeneg je takrat štel 41 družin in 167 prebivalcev) so tudi v času najhujšega terorja, ko je bila v vasi nemška posadka, sodelovali s partizani. Zaslužili so si tako lepo in občuteno spominsko prireditev.
VILENICA - Danes
Srečanja v Trstu, Repnu in Sežani
Pred jutrišnjim uradnim odprtjem 27. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, bodo danes tudi na Tržaškem oz. na Krasu nekatera zanimiva literarna srečanja v nizu festivalskih Predvečerov.
Ze v popoldanskih urah se bodo v sodelovanju s Srednjeevropsko pobudo in Skupino-Gruppo 85 ter pod pokroviteljstvom Občine Trst na sedežu SEP (Ul. Genova 9) predstavili trije mladi avtorji. Med temi bo bosanska pisateljica in ko-lumnistka Ajla Terzic - letošnja dobitnica štipendije SEP v vrednosti 5000 evrov za trimesečno bivanje v eni od srednjeevropskih držav, ki zmagovalcu omogoča, da se posveti uresničevanju literarnega projekta. Terziceva je žirijo prepričala kot ena najbolj živahnih in nadarjenih ustvarjalk svoje generacije.
Z njo bodo literarni pogovor sooblikovali lanski zmagovalec štipendije - črnogorski pisatelj Ognjen Spahic ter italijanski ustvarjalec Alberto Garlini. Srečanje bo ob 18. uri uvedel generalni tajnik SEP Gerhard Pfanzelter, posege treh mladih piscev pa bo povezovala Pa-trizia Vascotto.
V Repnu in Sežani pa bosta ob 20. uri dva od vileniških predvečerov segla v srž festivala, ki letos poteka na temo »Avtorji nomadi.« S tem so želeli organizatorji izpostaviti nomadstvo avtorjev na križ-potjih nacionalnih kultur. Veliko je takih, ki ustvarjajo na različnih koncih sveta v več jezikih ali v jeziku, ki ni njihov materni.
Ob 20. uri bo v Kraški hiši v Repnu Marko Kravos vodil pogovor s tržaškim pesnikom Miroslavom Košuto in Majo Haderlap, koroško pesnico in avtorico večkrat nagrajenega romana Engel des Vergessens (Angel pozabe).
Prav tako ob 20. uri bo vile-niški predvečer tudi v Kosovelovem domu v Sežani, kjer bo Magdalena Svetina Terčon gostila tržaškega pisatelja Marka Sosiča in poljsko pisateljico in novinarko Doroto Ma-slowsko.
POD OBELISKOM - Do nesreče je prišlo v nedeljo zvečer, vzroke pa še proučujejo
Openski tramvaj je že spet iztiril
Tramvaj je peljal v smeri proti Opčinam in sta bila na njem le strojevodja in potnik - Povezavo so začasno prekinili in namesto tramvaja uvedli avtobusno progo št. 2/
Openski tramvaj je že spet iztiril. Do nesreče je prišlo v nedeljo zvečer med zadnjo vožnjo, ko je tramvaj peljal proti Opčinam. Malo pod Obeliskom je iz še nepojasnjenih vzrokov iztiril, ko sta bila v njem le dve ose-
bi, in sicer strojevodja in potnik. V nesreči ni bil k sreči nihče ranjen.
Gasilci so bili včeraj ves dan zaposleni z delom. Tramvaj bodo morali namreč ponovno postaviti na tračnice, nato ga bodo odpeljali do
Nesrečni openski tramvaj bodo odpeljali na opensko postajo
kroma
openske postaje, kjer ga bodo podrobno pregledali. Prevozno podjetje Trieste Trasporti je zaradi tega začasno uvedlo progo št. 2/, ki bo nadomestila to povezavo med Trstom in Op-činami, avtobusi pa se bodo držali urnika open-
skega tramvaja. Poleg tega so preusmerili vožnjo avtobusov na progi št. 3, ki bodo peljali do gornjega dela Ul. Commerciale.
To je bila le zadnja izmed številnih nezgod, ki so doletele nesrečni openski tramvaj.
Če je bil med letom večkrat ustavljen, je v zadnjih mesecih leta 2011 večkrat iztiril. Na silve-strovo pa so mu pred prihodom na končno postajo na Trgu Oberdan odpovedale zavore in je treščil v pločnik.
/
TRST
Torek, 4. septembra 2012
5
ZGONIŠKA OBČINA - To soboto popoldne
Spoznaj ozemlje - dan odprtih vrat Briške jame
Vodeni obiski za spoznanje naravnih lepot in znanstvenih ustanov v jami
Spoznaj ozemlje je naslov sobotni skupni pobudi Občine Zgonik, Briške jame, Eksperimentalnega geofizikalnega observatorija in Kulturno rekreacijskega društva Dom Briščiki. Prisotnost treh društev in ustanov od Briščikov ni naključje, saj bo »spoznavanje« potekalo prav v tem zaselku zgoniške občine.
Bolj kot spoznavanje ozemlja bo to spoznavanje ... podzemlja, saj bo večji del dejavnosti potekal pod zemljo, v nedrjih Briške jame. V soboto bodo priredili nekakšen dan odprtih vrat z vodenimi obiski v jami, spoznavanjem njenih naravnih lepot, pa tudi raziskovalnih ustanov, ki v njej delujejo, v prvi vrsti geofizikalnega observatorija.
S tako sistemsko ponudbo skušamo približati ljudem ta predel naše občine, je na včerajšnji predstavitvi poudaril zgoniški župan Mirko Sardoč. Vodeni brezplačni obiski jame bodo potekali ob 15., 16., 17. in 18. uri. Obisk ob 17. uri bo s slovenskim vodičem, kot potrditev vse bolj tesnega sodelovanja vodstva jame z ozemljem, je potrdil ravnatelj Briške jame Alessio Fabbricatore. Izdaja dvojezične italijansko-slovenske brošure o jami in njenih naravnih znamenitostih priča o tej novi obliki sodelovanja.
Med obiskom si bodo udeleženci tudi ogledali znanstvene strukture geofizikalnega observatorija ter se seznanili z njihovim dragocenim delovanjem. Tako bo na ogled delovanje podzemske seizmološke postaje, udeleženci pa bodo izvedeli tudi za značilnosti geofizikalnega raziskovanja in o raziskovanju morja, kot je na predstavitvi pojasnila predsednica observatorija Cristina Pe-dicchio, ki je izrecno izpostavila pomen » odpiranj a znanstveno -raziskovalnih središč javnosti.«
Med vodenimi obiski bo - na pobudo kulturno-rekreacijskega društva Dom Briščiki - v jami nastopil kitarist Janoš Jurinčič s kratkimi glasbenimi prepleti (ob 15.,16. in 17. uri), ob 18. uri pa bo na sporedu njegov koncert.
Zupan Sardoč je poudaril, da tolmači sobotni dan kot dan odprtih vrat novim izzivom, »ki nastanejo iz sistemske ponudbe, v kateri sodelujejo vsi na ozemlju prisotni subjekti, ki predstavljajo resnično in neprecenljivo dodano vrednost za rast in razvoj tega območja.«
M.K.
Udeleženci
včerajšnjega
predstavitvenega
srečanja na
zgoniškem
županstvu
kroma
LUCCHINI - Okvara na centrali Elettra
Plamen bo gorel nad železarno
Družba Lucchini sporoča, da bo še tri dni (vključno z današnjim dnem) najbrž gorel plamen nad kaminom znotraj škedenjske železarne. Vzrok plamena, ki po zagotovilih vodstva obrata naj ne bi bil nevaren, gre pripisati okvari v delovanju turbine centrale Elettra - zaradi težav namreč ni uporabila večje količine plinov iz železarne, tako da jih bodo spustili v eter v obliki plamena.
Prehitri ... vozniki
Tržaška občinska policija je objavila podatke o poletnih kršitvah hitrostnih določil. Med nadzorom na Mira-marskem drevoredu ter v ulicah Car-naro, Forlanini in Brigata Casale so policisti naložili 392 glob. Dovoljena hitrost je tam 50 km/h: kdor je omejitev le nekoliko presegel je bil ob 159 evrov in 3 točke na vozniškem dovoljenju, kdor pa je močneje pritisnil na plin, je moral izplačati kar 500 evrov, ob tem so mu pobrali vozniško in iz nje izbrisali 6 točk.
Pri Bazovici zašel s ceste
V bližini Bazovice se je prejšnjo noč lažje ponesrečil 36-letni Tržačan, ki je s svojim avtomobilom Fiat 600 zašel s ceste in zadel v drevo. Vozilo je obstalo nekaj metrov pod cestiščem, voznik pa je ostal v njem ukleščen. Začel je kričati in so nekateri prebivalci k sreči slišali njegov klic na pomoč. Poklicali so policijo, ki je skupaj z gasilci in rešilcem službe 118 rešilo Tržačana. Ta je dobil precejšnje udarce, toda vse se je končalo brez hujšega.
Našli ukradeni kolesi
Tržaška kvestura je sporočila, da so policisti našli v mestnem središču dve ukradeni kolesi. Gre za gorsko kolo znamke Laser bele barve s črnimi pikami in nalepko z napisom Cicli Fleur ter za žensko kolo rdeče barve, model Lady Mara. Lastnika lahko dvignita kolesi na tržaški kvesturi.
SERTUBI - Od včeraj so v dopolnilni blagajni
150 delavcev doma
V ponedeljek demonstracija in sprevod za železarno, zasedanje deželnega omizja in izredni tržaški občinski svet
Po poletnem premoru je 150 zaposlenih v podjetju Sertubi od včeraj v dopolnilni blagajni. Poletni dopust je namreč zamrznil socialni blažilec, ki je pred avgustom zadeval približno sto delavcev. Zdaj je na skupaj 208 uslužbencev ostalo doma 150 ljudi, sindikati pa so po razburkani skupščini konec prejšnjega tedna sprejeli dopolnilno blagajno za tri mesece.
Sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil sledijo namreč dogajanju v zvezi s škedenjsko železarno, na katero je dejavnost družbe Sertubi tesno povezana. Še predvsem pa pričakujejo srečanje s predstavnikom indijske družbe Jindal, ki ima v najemu podjetje Sertubi. Dosedanja srečanja s pooblaščenim upraviteljem družbe Jindal Saw Italia Leonardijem Montesijem niso bila plodna, zato je sindikat zahteval sestanek neposredno z indijsko grupacijo. Še pred koncem septembra bo torej prišel iz Indije predstavnik družbe Jindal, od katerega bo sindikat zahteval jamstva glede usode tovarne in delovnih mest.
Poleg tega bodo sindikati zah-
tevali srečanje s tržaškim prefektom Alessandrom Giacchettijem, da mu predočijo položaj v podjetju, ki se je krepko poslabšal. Prefektu bodo tudi posredovali zahtevo, da se na ministrstvu za gospodarski razvoj čim prej ponovno sestane omizje, posvečeno skupini Lucchini in grupaciji Jindal. Dalje bodo sindikati kovinarjev s problemom seznanili tudi tržaški občinski svet.
Vrhunec dogajanja bo v ponedeljek, 10. septembra, ko bo demonstracija s sprevodom po mestnih ulicah, ki se ga bodo udeležili tudi delavci podjetja Sertubi. Dopoldne bo na sedežu deželne vlade zasedalo omizje, posvečeno vprašanju ške-denjske železarne. Omizja se bodo udeležili predstavniki deželne in lokalnih uprav ter stanovskih organizacij in sindikatov, ki bodo razpravljali o možnostih za proizvodno preobrazbo železarne. Popoldne pa bo na tržaškem županstvu temu namenjena izredna seja tržaškega občinskega sveta, ki se bo začela predvidoma ob 18. uri.
A.G.
Sindikati še o združitvi AcegasAps - Hera
Nameravana združitev tržaško-padovskega podjetja AcegasAps z bolonjsko Hero še vedno buri sindikalne duhove. Potem ko so izvedeli, da bosta jutri o zadevi v Pa-dovi razpravljala tamkajšnji župan Flavio Zanonato in njegov tržaški kolega Roberto Cosolini, so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL izdale skupno tiskovno sporočilo, v katerem zahtevajo, naj se župana zavzameta predvsem za okrepitev vezi med podjetjem in ozemljem, na katerem deluje, naj ohranita legalna sedeža in znamko ter podjetniško avtonomijo. Tudi vodilno osebje bi moralo biti izraz ozemlja, na katerem podjetje posluje. Podobnega pomena so še vzdrževanje omrežja, naprav in tehnologije ter zaščita delovnih mest in ovrednotenje osebja.
BOLJUNEC - Vinogradnik in oljkar
Odšel je Robert Ota
Star je bil 58 let - Bil je občinski svetnik
Robert Ota v svojem vinogradu
Letošnja trgatev bo v Bregu žalostna. V času, ko se breški vinogradniki pripravljajo na spravljanje grozdja v kleti, je njihove vrste zapustil Robert Ota. Prera-no, mnogo prerano je Robi, kot so ga poznali širom po dolinski občini in preko njenih meja, podlegel bolezni.
Robert Ota je bil predvsem plemenit človek. Človek velikega srca, poln humanosti. Bil je radoveden, v svojem poklicu vinogradnika in oljkarja zazrt v prihodnost, obenem pa je ostajal pričevalec preteklega časa; kajti trta lahko danes obrodi le, če srka sok iz korenin svojepre-teklosti, ga je bilo slišati preprosto, kmečko, a zelo učinkovito modrovati.
Robi Ota je bil Boljunčan. Letnik 54, v najstniških letih je igral nogomet pri Bregu. Na igrišču je bil, rdečelasec, takoj prepoznaven. Kakšno presenečenje je bilo -po skoraj štiridesetih letih -odkriti, da hrani vse časopisne članke o takratnih tekmah nogometnih mladinskih prvenstev ...
Po znanstvenem liceju se je vpisal na biotehniško fakulteto v Ljubljani, oddelek za agronomijo. Z Vitjanom Sanci-nom sta že takrat, v sedemdesetih letih, predstavljala učeno bodočnost breškega vinogradništva. Trtam je Robi Ota kmalu po »vrnitvi« dodal oljke. Delo je bilo pionirsko, z novimi nasadi, novimi prijemi. Veliko truda je bilo potrebno, preden so oljke obrodile, a olje, ki ga je pridelal, je pričalo, da se je izplačalo.
Robi Ota je bil tudi politično angažiran. V vrstah Komunistične partije je bil v času županovanja Edvina Švaba dva mandata izvoljen v občinski svet in bil tudi načelnik skupine. Bil je človek krešenja mnenj, a vedno pod skupnim imenovalcem dialoga. Njegova življenjska sopotnica, žena Geni Kozina, je s svojim delom v občinski skupščini dopolnila družinski doprinos k družbeni dobrobiti občinskega življa.
A Robert Ota je bil predvsem vinogradnik. Trtam je posvetil dobršen del svojega življenja. Negoval jih je s takšno natančnostjo in strokovnostjo, da je ostal človek prav presenečen, ko mu je postregel s podatki o temperaturi in odstotki vlage v njegovih vinogradih izpred desetih ali še več let. Vsak dan, ob jutru in zvečer, jih je popisoval v velike zvezke, ki ostajajo sedaj, po njegovem odhodu, pravi meteorološki arhiv bo-ljunškega preteklega časa.
Vse, tako časopisne izrezke kot svoje dragocene zvezke je hranil v kleti. To ni bila navadna klet. S časom je postala Kantina, pojem, kraj srečevanja s prijatelji, prijetnega druženja ob srku dobrega vinca, pa tudi prostor za izobraževanje domačih vinogradnikov, ko je strokovna služba Kmečke zveze pred trgatvijo ocenjevala grozdje in svetovala, kdaj naj trgajo.
Navadno glasna, vesela, žuboreča Kantina, bo letos tiha. Njen gospodar, rdeči Robi, je odšel.
A trte in oljke bodo, v trpko uteho njegovih najdražjih in vseh, ki so ga poznali in cenili, ostale.
M.K.
kroma
Komedija Zbeži od žene drevi v Šempolaju
SKD Vigred začenja novo sezono z gostovanjem dramske skupine PD Štandrež. Na pokritem prostoru pod vrtcem v Šempolaju bo drevi ob 20.30 zaživela komedija Zbeži od žene v režiji Jožeta Hrovata. Dramski odsek je z uprizoritvijo te igre prejel kar precej nagrad: v Mariboru, v Mavhinjah in na Linhratovem srečanju, na primer.
Mednarodni dom žensk danes spet odpira vrata
Po poletnem premoru bo danes Mednarodni dom ženske v Ul. Piso-ni 3 spet odprl svoja vrata. Spet se torej začenjajo številne aktivnosti in delavnice namenjene dobremu počutju. Naj opozorimo samo na gibalne delavnice (telovadba, shiatsu, telesna govorica, trebušni ples, balkanski in afriški plesi, joga in številne druge), umetniško kreativne delavnice (šivanje, kvačkanje, risanje, slikanje, vrtnarjenje) in pa na tiste kulturne (informatika, angleščina ali francoščina, kreativno pisanje). Ob tem velja poudariti tudi delavnice za otroke do 10. leta in še bralna srečanja za vse starosti. Več informacij na tel 040/568476 oz. na elektronskem naslovu info@casainternazionale-donnetrieste.org.
Mednarodno srečanje GRIMM posvečeno Odiseju
Oddelek za humanistične študije na tržaški univerzi prireja danes v državni knjižnici (Trg Papa Goivanni XXIII 6) in v dvorani Gigante na sedežu univerzitetnega oddelka v Ul. Lazzaretto Vecchio 6 (1. nadstropje) 4. mednarodno srečanje skupine GRIMM. Udeleženci iz Trsta, Gren-obla, Murcie, Ljubljane, Zagreba, Siene in Pulja se bodo tokrat posvetili Odiseju za vedno oz. Homerje-ve miturgije in sredozemska kultura. Srečanje se bo jutri nadaljevalo v Ljubljani na Inštitutu Studiorum Humanitatis (Knafijev prehod 11).
Delavnica kozmologije
Trst, pravzaprav tržaška univerza, bo od danes do petka gostila znamenite kozmologe evropskega Initial Training Networka. Zbrali se bodo na t.i. CosmoCompu, kjer se bodo na pobudo univerze in državnega inštituta za astrofiziko (INAF)posve-tili računalniški simulaciji raziskovanja vesolja - od prvih kondenza-cij materije do satelitov v naši galaksiji. Prisotni bodo tudi mladi raziskovalci
6
Torek, 4. septembra 2012
KULTURA
/
ZGODOVINA - Prvi uspeh društva Edinost
Korak na poti priznanja spomenika v Bazovici
Občina Trst je pisala Deželnemu nadzorništvu
Dr. Maria Masau Dan je v imenu Občine Trst 28. avgusta pisala Nadzorništvu za zgodovinsko, umetniško in etnoantropološko dediščino za Furlanijo-Julijsko krajino glede državnega priznanja spomenika bazoviških junakov. To je prvi korak k uradnemu priznanju zgodovinskega pomena spomenika.
Istega dne je dr. Masau Dan s pismom obvestila družbeno-politi-čno društvo Edinost, da je občinska uprava, upoštevajoč prošnjo društva, prijavila spomenik bazoviških junakov državnemu spomeniškemu varstvu. Društvo Edinost, piše v izjavi Samo Pahor, je tako izpolnilo svojo narodno, državljansko in politično dolžnost, da prispeva k uveljavitvi slovenskega doprinosa k porazu fašizma, k spoštovanju 9. člena italijanske ustave in 20. člena zakona št. 38 (zaščita slovenske manjšine) in vrednot antifašizma.
Zdaj bo treba prepričati po mnenju društva Edinost bolj ali manj zavedne Slovence in Slovenke, bolj ali manj zavedne antifašiste in antifašistke, bolj ali manj zavedne državljane in državljanke, kako je imel prav pisatelj Boris Pahor, ko je 6. septembra 2010 po maši zadušni-ci rekel: Premalo je, če se enkrat na leto zberemo pri spomeniku bazoviških junakov in zapojemo dve pesmi. Čez vse leto bi morali uresničevati ideale bazoviških junakov in jih posredovati mladim, tako v Italiji kot v Sloveniji.
In seveda tudi, kako ima prav po mnenju Edinosti Stanka Hrovatin, ko piše: Naša naloga je bila, da v novih pogojih nadaljujemo njihov boj, in temu nismo znali vedno biti kos. Zato je danes potrebno, da smo budni, da si v strankah in vseh organizacij ah civilne družbe prizadevamo za vrednote NOB in Odporništva, saj so postale temelj naše in vseh evropskih ustav: mir, delo, socialna pravičnost, solidarnost in sožitje.
Milan Pahor je v imenu Odbora za proslavo na bazoviški gmajni napovedal širše zasnovano srečanje o državnem priznanju bazoviškega spomenika. Novice, ki jih je včeraj javnosti posredovalo društvo Edinost, bodo gotovo pospešila dogajanja v to smer.
DEVIN-NABREŽINA - Sodelovanje
Prvi uradni stik Sokol - Občina
Prejšnji teden se je odbor ŠD Sokol iz Nabrežine pod vodstvom predsednika Sava Ušaja srečal z devinsko nabrežinskim županom Vladimirjem Kuka-njo in z odbornikom za šport Andrejem Cunjo. Šlo je za prvo uradno srečanje društva s predstavniki novoizvoljene občinske uprave.
Predsednik Ušaj je najprej orisal društveno delovanje, podčrtal pomen, ki ga šport ima za mladino in pozitivne vrednote, ki jih društvo posreduje svojim gojencem. Sodelovanje med Sokolom in občinsko upravo je bilo že s prejšnjo upravo dobro in Ušaj pričakuje, da se bo tako tudi nadaljevalo oziroma se še izboljšalo. Pred dvema letoma je Sokol prevzel upravljanje občinske telovadnice, kar je bistveno olajšalo njegovo delovanje in razporeditev treningov in tekem. Pri tem je Ušaj sporočil, da občinska telovadnica še zdaleč ne uspe zadostiti vsem terminom za društvene treninge, zato se morajo Sokolovci posluževati tudi šolskih telovadnic v Sesljanu in Devinu. Že sedaj se postavlja vprašanje pomanjkanja športnih objektov. Po mnenju Ušaja se bo morala občina nad tem zamisliti, ko bo pripravljala prihodnje investicije. Take pomisleke je Sokol predstavil že prejšnji upravi, a ni dobil zaželjenih odgovorov.
Pri Sokolu je v lanski sezoni vadilo 150 športnikov, ki so sodelovali v prvenstvih moške košarke, ženske odbojke, minibasketa in minivolleya, poleg vadbe mi-nimotorike. V novi sezoni naj bi dejavnost ostala vsaj na tej ravni. Kar se tiče občinske telovadnice so se predstavniki Sokola pohvalno izrekli o novem parketu; sedaj pa pričakujejo, da bo občina izvedla še nekatere izboljšave (izolacija zidov, nadstrešek pri vhodu in ureditev parkirišča), ki jih je prejšnja uprava obljubila.
Župan Kukanja je zagotovil predstavnikom Sokola, da bo občina pozorno sledila društvenemu delovanju in da bo po svojih močeh in sposobnostih skušala tudi v bodoče ugoditi predloženim prošnjam.
V NEDELJO - Proslavili evropski dan judovske kulture
Stoletnica sinagoge in razstava o Carlu Morpurgu
Z odprtjem razstave o Carlu Morpurgu, ki je leta 1943 rešil dragocene dokumente in nakit tržaške židovske skupnosti in je leto kasneje umrl v la-gerju v Auschwitzu je lokalna judovska skupnost v nedeljo obeležila evropski dan židovske skupnosti. Obenem je to bila priložnost za praznovanje 100. obletnice odprtja sinagoge, ki je potekalo ob prireditvi tudi drugih pobud.
Razstavo so priredili v muzeju »Carlo e Vera Wagner« v Ul. del Monte št. 5 in bo odprta do 30. decembra ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 16. do 19. ure. Pobudo z naslovom Tragedija pravičnega človeka so priredili Daniela Gross, Claudio Ernè in Mauro Tabor.
Sicer je praznovanje zaznamovala tudi polemika, ki jo je zanetila nedavna razstava na županstvu. V občinski umetnostni dvorani je bila namreč v juliju razstava o Palestincih oz. Palestini, ki jo je priredil tržaški odbor nevladne organizacije Salaam ragazzi dell'Ulivo. Naslov razstave, ki je bila še prej na ogled v Firencah, Sieni, Rimu,
V nedeljo so uradno odprli razstavo o Carlu Morpurgu
kroma
Lucci in v Roveretu je bil Palestina sožitja: zgodovina Palestincev v obdobju 1880-1948. Toda nekateri odtenki razstave so bili za nekatere nesprejemljivi in je predsednica združenja Ita-lija-Izrael iz Pordenona Anat Hila Levi formalno protestirala pri tržaškem županu Robertu Cosoliniju. Župan je vzel na znanje in obžaloval dejstvo, da
je bil kdo užaljen zaradi razstave. Povedal je, da je občinska uprava dala dovoljenje za razstavo, ni pa bila točno seznanjena z njeno vsebino. To bi pomenilo navsezadnje predhodno cenzuro, je poudaril Cosolini. Župan je še povedal, da obstaja tudi zorni kot Palestincev in dodal, da ima vsekakor vsakdo pravico, da izrazi svoje mnenje.
Včeraj danes
[I] Lekarne
M Izleti
HB Osmice
H Čestitke
Danes, TOREK, 4. septembra 2012
ZALKA
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.37 - Dolžina dneva 13.07 - Luna vzide ob 21.03 in zatone ob 10.36
Jutri, SREDA, 5. septembra 2012
LOVRENC
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 20-50 km na uro severo-vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 25 stopinj C.
Danes praznuje v Bazovici okroglih 60 let naša VOJKA. Vse najboljše ji želijo Egon, Damjan, Peter, Verena in Mara.
tu Kino
Do sobote, 8. septembra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Campo San Giacomo 1 - 040 639749, P.le Valmaura 11 - 040 812308, Opči-ne - P.le Monte Re 3 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Campo San Giacomo 1, P.le Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - P.le Monte Re 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov, ki ga prireja ŠZ Sloga v sodelovanju s SPDT in SK Devin. Zberemo se v nedeljo, 9. septembra, ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. Vabljeni!
OMPZ »Friderik Baraga« organizira v soboto, 15. septembra, romarski izlet na Trsat, Reko, Opatijo, Lovran. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123.
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z
družino vabita na pozno poletno osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. 335-6067594.
DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni!
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni!
OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Tel. 040-229439.
OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel. 040-2907049.
PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni!
AMBASCIATORI - 16.00, 19.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«.
ARISTON - 18.15, 21.00 »C'era una volta in Anatolia«.
CINECITY - 15.30, 17.30, 18.45, 21.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 18.30 »The Amazing Spiderman«; 16.30 »Lol - Pazza del mio migliore amico«; 15.45, 17.55, 20.05, 21.10, 22.15 »The expandables 2 - I merce-nari 2«; 21.15 »Biancaneve e il cac-ciatore«; 16.00, 16.30, 18.05, 18.45, 20.10, 22.15 »Madagascar 3 - Ricer-cati in Europa«; 17.00, 19.10, 21.20 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«.
FELLINI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Monsieur Lazhar«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.45, 18.30, 20.30, 22.10 »Lol - Pazza del mio mi-gliore amico«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La Faida«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.00 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 16.00 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 15.10, 17.00, 17.20 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sin-hro.)«; 20.25 »Popolni spomin«; 18.10 »Larina izbira«; 20.20 »Plačanci 2«; 19.30, 21.40 »Odpleši svoje sanje 4 -3D«; 21.00 »Bournova zapuščina«; 16.10, 18.40, 21.10 »Stari je nor«; 18.50 »Madagaskar 3«; 19.10, 21.20 »Paranorman 3D«; 16.50 »Kuharski mojster.
NAZIONALE - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Il cavaliere socuro - Il ritorno«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 3: 15.45, 16.40, 18.30, 20.25, 22.15 »Madagascar 3 - Ricer-cati in Europa«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari 2«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.30, 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 3: 17.30, 20.15, 22.15 »Madagascar 3 - Ricer-cati in Europa 3d (dig.)«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.40 »Madagas-car 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Monsieur Lazhar«.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00.
NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA
sporoča, da se bo pouk na nižji srednji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00; navedenega dne ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00. Na srednji šoli S. Kosovela bo prvi dan pouka 10. septembra; na Op-činah od 8.00 do 12.35, na Proseku od 7.55 do 12.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL sporoča, da se pouk za vse stopnje šol začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka.
OBČINA REPENTABOR IN OBČINA ZGONIK obveščata, da se bosta storitvi šolske menze za otroške vrtce in osnovne šole ter šolskega prevoza za otroške vrtce, osnovne in srednje šole pričeli v torek, 11. septembra.
prej do novice
www.primorski. eu
/
TRST
Torek, 4. septembra 2012
7
danes, 4. septembra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repnu na
predvečer 27. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica
Gosta večera bosta Maja Haderlap in Miroslav Košuta,
pogovor po vodil Marko Kravos
PH PROVINCIA * TRIESTE
Ü3 Obvestila
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja: danes, 4. septembra, 14.00-15.30 na kmetiji Franca Fabca, Mavhinje 48/a; četrtek 6. septembra, 14.00-16.00 pri Radotu Miliču, Salež 68; četrtek 6. septembra, 16.30-17.30 na kmetiji Paola Ferfoglie, Medja Vas 6; torek 11. septembra, 15.00-16.30 pri Marti Žigon, Zgonik 35; četrtek 13. septembra, 15.00- 16.30 pri Renzu Tavčarju, Repen 42.
KRU.T obvešča, da za skupinsko letovanje na Rabu od 8. do 15. septembra sta se sprostili ena enoposteljna in ena dvoposteljna soba. Vse dodatne informacije in prijava, na sedežu, ul. Cicerone 8/b, tel. 040 360072.
PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo vadba Pilatesa začela danes, 4. septembra, ob 18. uri za stare in nove tečajnice; od 19. ure dalje pa za že izkušene telovadke. Telovadba bo potekala v društvenih prostorih gledališča France Prešeren.
SKD IGO GRUDEN prireja do 8. septembra »Otroške in mladinske balet-no-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Namenjene so otrokom letnikov 2001-07 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Ro-bič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Kosovac - karakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8. do 14. ure. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, baletna.igogru-den@yahoo.it.
SKD VIGRED vabi danes, 4. septembra, ob 20.30 na pokrit prostor pod vrtcem v Šempolaju na ogled veseloigre »Zbeži od žene« v izvedbi dramske skupine Pd Štandrež.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATI H LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico začela danes, 4. septembra, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke.
AŠD SOKOL vabi starše odbojkaric, letniki 1999, 2000, 2001, na predsezon-ski informativni sestanek, v sredo, 5. septembra, ob 19.00, v nabrežinski občinski telovadnici. Info:348-8850427 Lajris, 335-5313253 Cirila).
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi člane in slovenske filateliste na prvo mesečno srečanje v novi sezoni. Srečanje bo v sredo, 5. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20.
UVODNO PREDAVANJE za brezplačne delavnice »Molitve in življenja« bo v sredo, 5. septembra, ob 19. uri v žup-nišču v Sežani, Trg 28. avgusta 4. Podrobnejše informacije na tel. št. 040421880 ali 340-3864889. Vljudno vabljeni!
VADBA JOGE - SKD F. Prešeren organizira dve brezplačni vadbi za stare tečajnike in nove interesente v sredo, 5. in sredo, 12. septembra, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren. Vse informacije o tečaju in vpisnini bodo javljene na prvem srečanju.
ANPI-VZPI SEKCIJA NASELJE SV. SERGIJA vabi člane in prijatelje na skupščino, ki bo v četrtek, 6. septembra, ob 18.30 v ljudskem domu Palmiro Togliatti, ulica Di Peco št. 7.
MINI TEČAJ ZA PRITRKOVALCE; vabljeni vsi, ki bi radi osvojili osnove v starodavni slovenski veščini igranja na cerkvene zvonove. Tečaj bo potekal vsak četrtek v mesecu septembru (začetek 6. septembra) ob 18.30 v Fin-
žgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. V okviru Peterlinovega festivala ga prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov.
MLADI, bi se radi preizkusili v nastopanju, v gledališkem ustvarjanju, bi se radi navadili biti pod reflektorji? Vabljeni v četrtek, 6. in 20. septembra (višješolska mladina) ter 27. septembra (srednješolska mladina) ob 18.30 na »Gledališko delavnico« (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Pa-trizia Jurinčič iz društev MOSP in SKK). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterli-novega festivala.
OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do vključno četrtka, 6. septembra.
OTROCI, POZOR! V četrtek, 6. septembra, ste ob 16.15 vabljeni na brezplačno delavnico »Izdelajmo si lutko«! Delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom, vodijo jo Nina Pahor in Nada Tavcar ter lutkarji Devinske-ga vrta ustvarjalnosti); ob 17.30 vabljeni na otroško predstavo »Heidi« (izvaja Slovenski oder, režija Lučka Pe-terlin). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Pe-terlinovega festivala.
SLOVENSKA PROSVETA, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Finžgarjev dom vabijo vse kulturne in prosvetne delavce, animatorje, pevovodje ter ljubitelje slovenske kulture na aperitiv s pogovorom na temo »Vzajemna pomoč, koordinacija in načrtovanje skupnih projektov«. V četrtek, 6. septembra, ob 19.30 v okviru Peterlino-vega festivala. Sledil bo, ob 20.30, koncert otrok in mladih Glasbene kam-brce (vodi Aleksandra Pertot - SKD Barkovlje. V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. (pobudnika Slovenska prosveta, ZCPZ).
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2012. Rok za predstavitev prijave zapade v ponedeljek, 10. septembra. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), ne glede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do petka, 7. septembra.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa od petka 7. do nedelje 9. septembra, v Gročani. Ples in zabava s skupinami Ni panike, Navihani lisjaki in Mladi kraški muzi-kanti, dobro založeni kioski in stojnice z razstavo-sejmom tipičnih pridelkov Krasa in Brega. V soboto ob 19. uri otvoritev sejma, uradni pozdravi in pokušnja tipičnih izdelkov. V nedeljo ob 18.00 nastop Godbe veteranov iz Ljubljane.
ZNAŠ ŽE IGRAT NA KITARO? Mladinski krožek Dolina prireja orkester za kitare. Informativna sestanka bosta v petek, 7. septembra, ob 20. uri in v soboto, 8. septembra, ob 18. uri v mladinskem krožku v Dolini. Info: 328-5761251.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA tudi letos organizirajo BOP - bazoviški orientacijski pohod, s katerim že nekaj let obeležujemo spomin na štiri bazoviške junake. Potekal bo v soboto, 8. septembra, popoldne. Prijave zbiramo na bazoviški gmajni od 15.30 do 16.15. Prvi štart je predviden ob 16.00. Prijavite se lahko tudi preko spleta na bop.rmv@gmail.com. Ekipe so lahko mešane, štejejo naj od 2 do 7 članov. Ob 21.00 bo sledil taborniški ogenj. Vabljeni člani, prijatelji in simpatizerji! Več informacij na spletni strani www.tabornikirmv.it ali na 339-4120280(Andrej).
DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričenjajo tečaji joge: OŠ Hrpelje ob ponedeljkih, Območna obrtno podjetniška zbornica Sežana 1. stopnja ob ponedeljkih; 2. in 3. stopnja ob četrtkih, Dom krajanov Ajdovščina 1. in nadaljevalna stopnja ob sredah, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica ob torkih. S seboj prinesite udobno oblačilo in podlogo za ležanje (armafleks). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, tel. 0036-31 266617.
KAPELICA KRALJICE MIRU NA KA-TINARI: Tradicionalna sv. maša na odprtem bo letos v nedeljo, 9. septembra, ob 9.30. Vabljeni!
ASD CHEERDANCE MILLENIUM ob-vešča,da se bo sezona začela v ponedeljek 10. septembra v telovadnici OS F.Bevk na Opčinah za vse skupine! Urniki treningov: 1.skupina (4-6 let) -pon in pet 16.30-17.30; 2.skupina (711 let) - pon 16.30-18.00, sre 18.0019.00 in pet 17.18.30; 3.skupina (1215 let) - pon in pet 18.00-19.30 in sre 19.00-20.00; 4.skupina (nad 15 let) -pon in pet 19.30-21.30 in sre 20.0021.00. Za informacije in vpis: 3497597763 ali info@cheerdancemille-nium.com.
MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 10. septembra. Toplo vabljeni.
NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE za pomlajevanje - predstavitev tečaja pri Skladu M. Čuk, Pro-seška ul. 131, bo v ponedeljek 10. septembra, ob 18.30. Dodatne info: Maša	340-9116828,	mas-ha.pregarc@gmail.com
AKK BOR sporoča, da bo v torek, 11. septembra, prvi zbirni trening za letnike 2000/2001 ob 17.30 na Stadjonu. Med letom bodo veljali sledeči urniki: torek 17.30-19.00, sreda 17.3019.00, četrtek 18.00-19.30 na Stadjo-nu. Za informacije: kkbor@libero.it.
AKK BOR sporoča, da bo v torek, 11. septembra, prvi zbirni trening minibasketa za vse letnike ob 16. uri na Stadjonu 1. Maja. Med letom bodo veljali sledeči urniki: letniki 2002/03 torek 16.30-18.00 Lonjer, petek 16.0018.00 Stadjon, letniki 2004/05/06/07 torek in petek od 16.00-17.30 Stadjon. Za informacije: Malalan Karin 3406445370 karinmalalan@gmail.com.
ZBOR JACOBUS GALLUS vabi vse, ki bi radi stopili v pevsko skupino, na avdicijo, ki bo v sredo, 12. septembra, od 19.30 dalje v prostorih Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Več informacij: 328-7012371.
ZSKD obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE -Slov.I.K. zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne v soboto, 15. septembra. Za informacije in vpisovanja: info@skde-vin.it, ali 040-2908105 ali 3481334086 (Erika).
ZA DIJAKE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na program Ekstra. Program, ki je namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org.
ZA ŠTUDENTE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na Multidisciplinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja sklop petnajstih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slo-vik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org.
KRU.T obvešča članstvo, da na sedežu redno deluje posvetovalna fiziatrična ambulanta, obvezna predhodna prijava. V njenem sklopu deluje fiziote-rapija, ki predvideva tudi individualno obravnavo. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - BOR ATLETI-
KA - Š.Z. BOR vabijo srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Koloniji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja, tel. št. 040-51377 od 15. do 18. ure; sport-nasolatrst.bor@gmail.com.
PILATES- SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vadba prične v torek, 18. septembra. Urnik bo sledeči: ob torkih od 18.00 do 19.00 ter od 19.00 do 20.00, za začetnike od 17.30 do 19.00; ob četrtkih od 18.00 do 19.00. Za info, vpis in potrditev tel.: 349-6483822 (Mileva).
PETERLINOV FESTIVAL (v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska 35) ponuja vsak četrtek v septembru delavnice za otroke (ob 16.15), predstavo za otroke (ob 17.30), delavnice za mlade (ob 18.30), aperitiv s pogovorom za kulturne in prosvetne delavce na razne teme (19.30), večerno predstavo za publiko vseh starosti in okusov (20.30). Sodelujejo Finžgarjev dom, Slovenska prosveta in njena včlanjena društva, Mladika, Radijski oder, Zveza cerkvenih pevskih zborov.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 04051377 od 15. do 18. ure; sportnasola-trst.bor@gmail.com.
KRU.T obvešča, da v torek, 2. oktobra, začenja skupinska vadba, ki bo potekala ob torkih in četrtkih. Potrditve, prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T - v sredo, 3. oktobra, začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gra-dežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
TI JE VŠEČ PLES? SKD Lipa organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa »Salsa« (za vse starosti). Tečaje bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko in se bodo odvijali ob sredah, začetni A1 ob 20.30 in nadaljevalni A2 ob 21.30, v telovadnici ŠC Zarja (veliko parkirišče). Prijave na št. 346-0192763 - od torka do petka, od 15.30 do 18.30! Vpišite se čim prej, da si zagotovite mesto! Pridite, ne bo vam žal! Tečaji začnejo v sredo, 3. oktobra.
0 Prireditve
KD KRAŠKI DOM IN ZADRUGA NAŠ KRAS vabita danes, 4. septembra, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repnu, na predvečer 27. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Gosta večera bosta Maja Haderlap in Miroslav Košuta, pogovor bo vodil Marko Kra-vos.
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v četrtek, 6. septembra, ob 20.30 na koncert otrok in mladih Glasbene kambrce (vodi Aleksandra Pertot - SKD Barkovlje). Vabljeni v velikem številu!
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v četrtek, 6. septembra, ob 17.30 na otroško predstavo »Heidi« (izvaja Slovenski oder, režija Lučka Pe-terlin). Vabljeni vsi!
GALERIJA DRUŽINA, Krekov trg 1 v Ljubljani vabi v četrtek, 6. septembra, ob 16.30 na odprtje razstave, ki jo je pripravila Branka Sulli- Sulčič o Ene-ju Silviju Piccolomiju, papežu Piju II. Razstavo bo odprl nadškof metropolit dr. Anton Stres, predstavil jo bo zgodovinar dr. France M.Dolinar.
KD RDEČA ZVEZDA vabi v sklopu spremnih prireditev Koncerta za mir 2012 v četrtek, 6. septembra, ob 20.00 v društvene prostore na večer z italijanskim solidarnostnim konzorcijem ICS in zadrugo Cooperativa agricola »Insieme«.
KONCERT ZA MIR 2012 V ZGONIKU v petek, 7. septembra, na prireditvenem prostoru v Zgoniku, ob 18.30 dviganje zastave miru, od 19. ure dalje koncert. Nastopile bodo skupine Elabanda, I 60 Ruggenti, Coroneo S.A., Int. R'n'r'in The Clients ter predstavniki nekaterih občin pokroviteljic: Eleor &Andrej (Občina Trst), Quinta (Občina Komen), plesna skupina Srebrna (Občina Divača) in Domači zvoki (Občina Devin-Nabrežina). Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik s podporo in pokroviteljstvom Pokrajine Trst, v sodelovanju s
Kd Rdeča zvezda in Ašk Kras ter Omizjem za mir FJ-K. Pokrovitelji: Občine Repentabor, Milje, Dolina, Devin - Nabrežina, Trst, Sovodnje ob Soči in Doberdob, Sežana, Komen, Miren-Kostanjevica, Hrpelje - Kozina, Izola, Buje in Novigrad, Veliko Gradište in Kolin.
DRUŠTVO ZVEZDA vabi v soboto, 8. in v nedeljo, 9. septembra, v prostore ljudskega doma G. Canciani v Podlonjerju na tradicionalni praznik grozdja. V soboto ples s skupino No Dancing, v nedeljo nagrajevanje najlepših »špronon« in ples z Duom Melody.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne 15. septembra. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, tel.: 040-2908105 ali 348-1334086 (Erika).
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Bazovici, 45 kv.m., kuhinja z balkonom, spalnica, kopalnica, hodnik in shramba. Tel. št.: 338-1182211.
PRODAM FIAT 600, letnik 1999, svetlo modre barve, v dobrem stanju. Cena: 500,00 evrov. Zainteresirani lahko pokličejo v popoldanskih in večernih urah na tel. št.: 349-1637933.
PRODAM stanovanje 75 kv.m. v odličnem stanju v Ul. dei Papaveri na Op-činah, dnevna soba, kuhinja, 2 spalni sobi, kopalnica, balkon, parkirni prostor za en avtomobil in shramba. Za informacije lahko pokličete v večernih urah na tel. 349-6058494.
40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365.
DAJEM V NAJEM hišo z vrtom na Kon-tovelu. Vhodna veža, dnevna soba s kuhinjskim kotom, dve sobi, kopalnica, velika klet in garaža. Prosta od decembra. Telefonirati na 040-2171371.
DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno. Tel. 339-5840600.
GOSPA Z IZKUŠNJAMI nudi pomoč ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. 3200265573.
IŠČEM veje domače trte - glere, po možnosti originalne stare trte. Tel. 040-418528 v večernih urah.
NA TRŽIŠKEM PRODAM 5 kvintalov grozdja kabernet. Tel.339-7965001.
PODARIM tri male simpatične mucke, 2 tigrasta samčka in 1 črnobeli. Tel. št. 337-1017758.
PRODAJAM knjige za šolo Z. Zois, knjigovodska smer. Tel. št.: 3384727175.
PRODAJAM slive. Tel. 377-1331152.
PRODAM rabljene učbenike (licej Prešeren): Od antike do danes, Oblikoslovje, Skladnja, Od rovaša do enačb, Svet književnosti 1, Insitutio. Tel. št.:
348-6502318.
PRODAM KNJIGE za jezikovno - C -smer na Liceju F. Prešeren, tel. 3467159152.
PRODAM hidravlično stiskalnico (pre-šo) za grozdje, premer 60 cm. Tel.
349-8638740.
PRODAM kr aško skrinjo iz oreha, okrašena z rožami. Tel. 3397396098.
PRODAM naravni kis iz grozdja refošk, star 5 let. Cena: 2 evra na liter. Tel. 040-576116.
PRODAM naslednje knjige za znanstveni in klasični licej: Intersezioni, English Grammar in Use (3rd Edition) in Od piramid do kaosa. Zainteresirani naj kličejo v večernih urah na 348-4661852.
PRODAM pet novih aluminijastih polken (škure), temno-sive barve, velikost 90x120 cm. Tel. 040-220216.
Prispevki
V	spomin na prijateljico Nado Ota daruje Sancin Paola 20,00 evrov za cerkev v Krogljah.
V	spomin na Ivota Regenta darujeta brata Marino in Adriano 100,00 za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na Patrizio Mauri daruje Matilda Knez 20,00 evrov za AŠD Breg.
V	počastitev spomina drage Leje darujejo soletniki (1935) 100,00 evrov za KD V. Vodnik.
8
Torek, 4. septembra 2012
KULTURA
/
VIDEM V BELO ČRNEM - V soboto začetek tretje izvedbe
V ospredju Keith Haring in njegov pogled na sakralno
Pianist Stefano Bollani navdušil občinstvo - Na gradu Erwittove fotografije in Marangonijeve grafike
Na nasprotnih koncih barvne palete: bela in črna barva, namreč. Zanimivo v slovenski sestavljenki izpostavimo črno - črno belo, v italijanski pa belo - bianconero. Odraz slovenskega pesimizma in italijanskega optimizma? Kakorkoli, Belo&črno, točneje Bian-co&nero je naslov pestrega niza prireditev, ki ga že tretje leto v Vidmu prireja istoimensko združenje (Bianco e nero) v sodelovanju z Deželo FJK in Občino Videm ter s podporo Fundacije Crup, Pokrajine Videm, videmske Trgovinske zbornice in Pilosia.
Prvi, sobotni dan pobude Bian-co&nero 2012 je bil natrpan z dogodki. Dopoldne so predstavnikom medijev in institucij v bivši cerkvi sv. Frančiška predstavili enega od osrednjih razstavnih projektov, 11 del velike dimenzije na sakralno temo Keitha Haringa. Popoldne so v zgodovinskih prostorih dvorane parlamenta (Sala del parlamento) na videmskem gradu povabljencem razkazali fotografsko razstavo Elliota Erwitta in poseben izbor lesorezov furlanskega ustvarjalca Tranquilla Marangonija. Vmes so v občinski palači organizatorji in sodelujoči uradno predstavili celotno pobudo. Sobotni program pa je z zelo odmevnim (in razprodanim) klavirskim koncertom v cerkvi sv. Frančiška sklenil izredno priljubljeni Stefano Bollani.
V nedeljo se je nadaljeval poklon ameriškemu umetniku: najprej so uradno odprli razstavo Keith Haring Extralarge, zvečer pa so v kinodvorani Visionario predvajali film The Universe of Keith Haring. Včeraj je bila na vrsti beseda: ob 19. uri so razpravljali o "pos-večevanju praznikov', zvečer pa je nastopil zvezdniški Vittorio Sgarbi. Nekateri dogodki so že za nami, za druge pa je še dovolj časa, da jim posvetimo pozornost. To predvsem velja za Ha-ringovo razstavo, ki bo na ogled do 15. februarja 2013. Vsako nedeljo ob 17. uri si bo mogoče njegovih deset svojstvenih prikazov božjih zapovedi in Poroko med peklom in nebesi ogledati ob strokovni razlagi, vsekakor sta pri blagajni na voljo tudi katalog in dvd The Universe of Keith Haring.
Ustvarjalni lok tega ameriškega umetnika je bil zelo kratek. Rodil se je leta 1958 v zvezni državi Pennsylvania, vendar je umetniško dozorel v New Yor-ku, kjer je za posledicami aidsa umrl fe-
Pianist Stefano Bollani je v soboto koncertiral v cerkvi sv. Frančiška med Haringovimi »kulisami«
bruarja 1990. Čutil je, da mu bolezen strogo odmerja čas, zato je ustvarjal zelo mrzlično. Deset velikih slik - v bazi so široke pet metrov, visoke sedem metrov in pol, zgoraj so zaokrožene v lok - je ustvaril v treh dneh v Franciji. Muzej sodobne umetnosti v mestu Bordeaux mu je namreč leta 1985 namenil samostojno razstavo. In za to priložnost so ta ogromna dela, ki »jih lahko bereš tudi drugače, če ne veš, da gre za deset božjih zapovedi«, kot je pojasnil avtor, tudi nastala. V videmski srednjeveški (nekdanji) cerkvi je na mestu oltarja nameščena še večja slika, široka 13 in visoka 7 metrov, The Marriage of Heaven and Hell. Haring jo je ustvaril istega leta po naročilu znanega koreografa Ro-landa Petita za marsejski balet. Zgornji del zapolnjujejo svojstveni angeli, spodnjega prav tako svojstveni hudički, oba dela pa v sredini spajata roki z natika-njem prstana. To delo je črno belo, ostalih deset, ki sestavljajo enega najbolj cenjenih Haringovih sklopov, The Ten Commandments, pa je zelo barvitih (posamezni barvi je umetnik poveril točno določen pomen). Binom belo-črno gre zato brati v vsebini, v boju med do-
brim in zlom. V tem ciklu, kot je pojasnil sam avtor, je izpostavil to, kar počnemo, pa čeprav ne bi smeli (npr. krasti).
Kot soočanje med dobrim in zlom je nastavil svoj koncert tudi pianist in skladatelj Stefano Bollani, ki mu je izredno popularnost prineslo televizijsko nastopanje. V enourni klavirski koncert, ki ga je izvedel brez premora, je vnesel veliko znanih in manj znanih skladb najrazličnejših žanrov, znan odlomek iz muzikala Jesus Christ Superstar pa je tudi odpel. Številno občinstvo še ni bilo potešeno in je izsililo več dodatkov, med katerimi se je Bollani ironično razgo-voril, zbranim pa se je dodatno prikupil, ker je odigral več zaželenih skladb. Na njegov način, ki ob tipkah upošteva še udarjanje z nogo, rahlo tolčenje po klavirskem ohišju in mikrofonu, obrazno mimiko ...
Črno bele fotografije in lesorezi: v bogato poslikanih prostorih videmske-ga gradu sta do konca meseca na ogled dve razstavi. Na prvi svojo zanimivo in ironično galerijo psov predstavlja živeči fotograf Elliot Erwitt. Sin ruskih židovskih staršev, ki so se izselili v Francijo, je zaslovel predvsem kot fotore-
porter v okviru slovite agencije Magnum, s katero je začel sodelovati leta 1953. Cenjen pa je tudi po svojih portretih, svojo ljubezen do živali, še posebej psov, pa izkazuje tudi s pomočjo fotografskega aparata. Širok izbor njegovih Psov - Dogs v črno belem je zdaj na ogled v Vidmu.
Še bolj tematsko je zastavljena razstava del Tranquilla Marangonija, pripravljena v sodelovanju s sinom Aldom ob stoletnici umetnikovega rojstva. Marangoni, rojen v Pozzuolu del Friu-li, je ustvarjal v različnih tehnikah. Za tokratni prikaz njegovega opusa so izbrali izsek lesorezov na temo potovanj. Kraje, ki jih je obiskal, je skozi svoje oči in tehniko prenesel na grafične liste, ki so večinoma enobarvni. V tem tednu so vse razstave odprte s podaljšanim urnikom, medtem ko bodo po 9. septembru uvedli spet normalen režim. Natančne informacije in podroben program, ki ga bo v soboto zvečer slavnostno s koncertom zaokrožil Ennio Mor-ricone, je mogoče dobiti na spletni strani HYPERLINK "http://www.bianco-neroudine.com/"www.bianconeroudi-ne.com. (bip)
GLASBA - Maribor
Festival v znamenju petic
Letošnji Festival Maribor bo v znamenju petic, je na predstavitvi programa včeraj povedala direktorica festivala Brigita Pavlič. Med 5. in 15. septembrom bo izvedenih 15 koncertov, ki jih je že peto leto zapored izbral umetniški vodja festivala Richard Tognetti. Festival Maribor je za Festivalom Ljubljana drugi najstarejši festival v Sloveniji. Razvil se je iz Večerov baročne glasbe v mariborskem gradu, v zdajšnji obliki pa je nastopil leta 2008, ko je umetniško vodstvo prevzel avstralski violinist, dirigent in skladatelj Tognetti.
»Tudi letos smo poskrbeli za deset dni odlične glasbe,« je slednji povedal v video nagovoru z Edin-burškega festivala. Festival razen redkih izjem ne vabi zasedb z že pripravljenimi programi, temveč vrhunske glasbenike, ki nato glede na programski izbor umetniškega vodje na festivalu samem oblikujejo različne zasedbe. Vsi koncerti so torej festivalske produkcije.
Jedro festivalskega orkestra ponovno tvorijo člani Avstralskega komornega orkestra, ki žanje odlične kritike po vsem svetu. Pridružili se jim bodo izbrani slovenski in tuji solisti ter člani slovenskih in tujih orkestrov. Novost pa je festivalski zbor, ki ga bodo sestavljali izbrani slovenski in tuji pevci ter člani zbora Opere in baleta SNG Maribor pod vodstvom Daniele Candillari.
Festivalsko dogajanje se bo začelo jutri, ko se bo na odru Dvorane Union predstavila ameriška sopra-nistka Dawn Upshaw, štirikratna prejemnica nagrade grammy. V četrtek sledi koncert Navdihujoče domoljubje z Denesom Varjonom na klavirju, Satu Vanska na violini in Thomasom Demengo na čelu. Po koncertu za mladino pod vodstvom Tilna Artača bo Avstralski komorni orkester pod taktirko Tognettija v petek izvedel klasična dela Johanna Sebastiana Bacha in Felixa Mandels-sohna Bartholdyja. V soboto se bosta Antonio Vivaldi in Nicolo Paganini prepletla z undergroundom Davida Bowieja v projektu Vse.
Eden od vrhuncev festivala bo multimedijski projekt Greben, ki bo na sporedu 14. septembra. V njem Tognetti združuje svoji dve ljubezni - do glasbe in do surfanja. Svečani zaključek bo s koncertom Oda radosti, kjer bo Tognetti pokazal svoje obvladovanje Ludviga van Beethovna, po katerem najbolj slovi.
BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL - Filma obeh Američanov nista izpolnila velikih pričakovanj
Malick in Anderson razočarala kritike
Kitano z akcijskim filmom, Assayas o revolucionarnih sanjah maja 1968 - Cipri prepričal s črno komedijo s Sicilije, Mordini z aktualno zgodbo iz industrijske četrti
Dež in slabo vreme nista preprečila, da bi se včeraj pred rdečo preprogo beneške mostre zbrala množica ljubiteljev Takešija Kitana, mogoče najznamenitejšega sodobnega japonskega režiserja v tujini. V Evropi ljubijo predvsem njegove akcijske filme, doma v Tokiju pa komedije. Kitanov oče je bil član yakuze, japonske mafije in tudi zato danes 65-letni režiser tako zelo rad snema krvave zgodbe. Za zlatega leva, ki ga je Kitano že zmagal pred petnajstimi leti, se tokrat poteguje njegov Outrage Beyond, še enkrat film o korupciji in nasilju.
Za razglednico s pozdravi iz kraja in obdobja, ki ju v resnici že poznamo in ki se ju je že kar nekaj filmskih avtorjev lotilo, je tokrat poskrbel Olivier Assayas. Apres Mai, Po maju je namreč film o letu 1968 in skupini mladih gimnazijcev, ki se grejo revolucije. Pariška pomlad krepi v njih sanje in ideale, ki pa se jim morajo nekateri izmed njih kaj kmalu odpovedati, saj je gre življenje svojo pot. Assayas, ki se je tistega obdobja že lotil tudi v prejšnjem filmu, je tokrat želel, kot je povedal včeraj na Li-
du, »posneti zgodbo o protikulturi leta 1968, o undergroundu, ki je kmalu postal pravo gibanje«.
Assayas in Kitano pa sta bila zadnja gosta dolgega festivalskega vikenda, ki je letos Lidu prispeval celo vrsto uglednih avtorjev. Od Paula Thomasa Andersona in njegovega filma Master do mogoče največjega mojstra sedme umetnosti tega časa, Terrencea Malicka in zgodbe To the wonder.
Oba sta Američana. Tako eden kot drugi, nekako osrednja režiserja letošnjega festivala, za čigar filme je že od vsega začetka vladalo največje pričakovanje. Malickovo zgodbo, v kateri ob Javieru Bardenu in Benu Afflecku nastopata tudi Romina Mondello in bivša Bond girl, Olga Kurylenko, so na novinarski projekciji celo izžvižgali. Andersonovo pripoved o nastanku in razvoju verske sekte, ki v marsičem spominja na scientology, pa ocenili za razvlečen film. Tako ena kot druga pripovedujeta o sentimentalnih odnosih. Pri Malicku je v ospredju dotrajan ljubezenski odnos mladega para, ki se ne zna odločiti, da bi se razšel. Pri Andersonu pa morbo-
zno čustvo verskega pridigarja in mlajšega neuravnovešenega vojaka, ki se po vojni v Vietnamu ne more nikakor vrniti k normalnemu življenju.
Terrencea Malicka, ki se že od leta 1973 ne pojavlja v javnosti, seveda na Lidu ni bilo. Nekateri njegovi ljubitelji pa so izobesili plakate s sliko in prošnjo, da če ga kdo sreča, naj to pravočasno javi.
Med Italijani pa je v soboto prepričal Daniele Cipri; sicilski režiser, ki v črni komediji E' stato il figlio opisuje arhaični vsakdan družine Ciraulo v Pa-lermu. Mafijska tolpa ubije najmlajšo družinsko članico malo Serenello. Ci-raulovi lahko tako prejmejo denarni prispevek, ki ga država namenja žrtvam nasilja. Dvesto milijonov nekdanjih lir, ki Ciraulovim uničijo življenje.
Za drugo italijansko zgodbo pa je včeraj poskrbel mladi režiser Stefano Mordini, ki je v film spremenil nagrajeni roman mlade pisateljice Silvije Aval-lone Acciaio. Zgodbo, postavljeno v delavsko četrt toskanskega Livorna. V Piombino, kjer visoki dimniki jeklarne Ilva pljuvajo dim in uničujejo sanje, želje in življenja mlade generacije ... (Iga)
Takeši Kitano včeraj na beneškem filmskem festivalu
ansa
/
ITALIJA, SVET
Torek, 4. septembra 2012
9
BRUSELJ - V pričakovanju četrtkovih odločitev Evropske centralne banke
Draghi za odkup državnih obveznic Merklova ostro o špekulacijah trgov
Programu odkupovanja državnih obveznic najodločneje nasprotujejo v Berlinu
BRUSELJ - V napetem pričakovanju četrtkovih odločitev ECB je njen predsednik Mario Draghi včeraj za zaprtimi vrati razpravljal z odborom Evropskega parlamenta. Javnih izjav ni želel dajati, nekateri poslanci pa so povedali, da je branil načrte za ponoven zagon programa za odkup državnih obveznic. Zgovorni poslanci so že bili okregani zaradi zlorabe zaupanja. Čeprav je razprava predsednika ECB z odborom Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve običajno javna, je tokrat potekala za zaprtimi vrati. Draghi tudi ob prihodu na razpravo in odhodu z nje ni želel odgovarjati na vprašanja novinarjev. Bolj zgovorni so bili nekateri člani odbora, ki so povedali, da je Draghi branil sporne načrte za ponoven zagon programa odkupovanja državnih obveznic, češ da to ne pomeni tiskanja svežega denarja.
Pričakuje se, da bo Draghi v četrtek razkril podrobnosti o programu odkupovanja obveznic. Možnost vnovičnega posega banke na trgu državnih obveznic zaradi zaostrovanja razmer v območju evra je napovedal po avgustovski seji sveta ECB.
Programu odkupovanja državnih obveznic najodločneje nasprotujejo v Berlinu. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je včeraj
Mario Draghi
ansa
Angela Merkel
ansa
(ECB) opozoril pred napačnimi pričakovanji od ECB. Zatrdil je, da so v Berlinu trdno prepričani, da centralna banka ne sme financirati državnega dolga in da bo ECB tudi tokrat delovala znotraj svojega mandata. »Previdni moramo biti, da ne gojimo preveč napačnih pričakovanj,« je Schäuble po poročanju tujih tiskovnih agencij povedal v pogovoru za javno radijsko mrežo Deutschlandfunk.
V drugačnih tonih je na prazniku piva na Bavarskem govorila nemška kanc-
lerka Angela Merkel, ki je z neobičajno ostrino napadla trge. Dejala je, da ne delujejo v interesu ljudi, saj so v zadnjih petih letih omogočili, da je peščica ljudi obogatela na ramenih večine. Merklova je poudarila, da je treba trgom preprečiti, da uničijo sadove dela ljudi, vlade pa ne smejo biti odvisne od trgov zaradi svojih prekomernih zadolžitev. Za Merklovo je potrebna stabilna Evropa, v kateri države v težavah potrebujejo solidarnost.
Po nekaterih navedbah naj bi pred-
sednik ECB Draghi z razkritjem podrobnosti celo počakal do 12. septembra, ko bo nemško ustavno sodišče odločilo o skladnosti fiskalnega pakta in stalnega reševalnega mehanizma z nemško ustavo.
Najbolj si čimprejšnjega ukrepanja Frankfurta želijo v Španiji in Italiji, ki sta pod najhujšim pritiskom trgov.
Poleg Draghija je z odborom včeraj za zaprtimi vrati razpravljal tudi komisar za notranji trg Michel Barnier, razprava s komisarjem za denarne in gospodarske zadeve Ollijem Rehnom pa je bila javna. Rehn, ki je napovedal »izjemno intenzivno in delovno jesen«, je v uvodnem nagovoru poudaril, da vzpostavitev bančne unije mora biti glavna prednostna naloga, ki se je je treba lotiti brez odlašanja, v dveh korakih.
EU je sedaj po Rehnovih besedah pri prvem koraku. Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog za enotni nadzorni mehanizem za banke v območju evra, ki ga bo razgrnila 12. septembra, dorečen pa naj bi bil do konca leta. Drugi korak pa je vzpostavitev skupne sheme za zavarovanje bančnih vlog ter enotnega okvira za preprečevanje in reševanje bančnih kriz. Ob razgrnitvi predloga za evropski nadzorni mehanizem bo komisija 12. septembra predstavila tudi kažipot do celovite bančne unije. (STA)
RIM - Neprijeten povratek s poletnih počitnic
Številne podražitve
RIM - Italijanske državljane, ki so se te dni vračali z avgustovskih poletnih počitnic, v jeseni čakajo številne podražitve. Zaradi višjih cen energentov, vključno s trošarinami, nekaterih zvišanj davkov ter dražje hrane bodo zgolj v zadnjih štirih mesecih leta družine imele za okoli 450 evrov več stroškov kot lani v enakem obdobju. Letos bodo tako Italijani v povprečju imeli za kar petino višje življenjske stroške kot lani, ugotavljajo v italijanskem finančnem dnevniku Il Sole 24 Ore.
Italijane bodo poleg nove obdavčitve prve stanovanjske nepremičnine po žepu najbolj udarile podražitve pogonskih goriv. Izdatki za pogonska goriva bodo zgolj v zadnjih štirih mesecih leta za družino z dvema otrokoma višji za okoli 13 odstotkov ali dobrih 160 evrov.
Za približno enak odstotek bodo višji tudi izdatki za električno energijo in plin, medtem ko se voda in odvoz smeti na srečo Italijanov ne bosta podražila. Na letni ravni bo imela družina z dvema otrokoma po pisanju časnika okoli 1400 evrov več izdatkov za omenjene potrebščine.
Zaradi vse višjih izdatkov za osnovne življenjske potrebščine italijanska gospodinjstva na splošno trošijo vse manj. V trgovinskem združenju Conf-commercio za letos napovedujejo 3,3-odstotni padec potrošnje na posameznika in posledično še več zaprtih trgovin in izgubljenih delovnih mest.
Če je lani propadlo okoli 26.000 trgovin več, kot jih je zaživelo, se bo letos po njihovih napovedih številka povečala na okoli 34.000. Skupaj je sicer v Italiji registriranih okoli 1,55 milijona trgovskih podjetij, kar predstavlja okoli četrtino vseh podjetij.
Prva sindikalistka v državi, generalna sekretarka Cgil Susanna Camus-so, je ministrico za delo Elso Fornero zaradi vse šibkejše kupne moči gospodinjstev že pozvala, naj letos poskrbi za neobdavčeno izplačilo 13. plače in po-
www.primorski.eu1
kojnine. Na ta način bi lahko vsaj deloma zagnali potrošnjo in preprečili dodatne izgube delovnih mest. Če se ministrica ne bo odzvala z rešitvami, ki bodo razbremenila gospodinjstva, bodo 28. septembra organizirali splošno stavko, napoveduje Camussova.
Za nespodbudne podatke je v teh dneh poskrbel tudi državni statistični urad Istat. Italijanska podjetja so med evropskimi konkurenti v zadnjih desetih letih po produktivnosti napredovala najmanj.
Produktivnost ure dela se je v Italiji v zadnjih desetih letih do leta 2010 povečala za vsega 1,4 odstotka, medtem ko se je v povprečju v Evropski uniji za 11,4 odstotka, od tega za 13,6 odstotka v Nemčiji in za 10,4 odstotka v Španiji. (STA)
BLED - Na strateškem forumu
Erjavec in Pusiceva: Reševanje problema Ljubljanske banke napreduje
BLED - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec in njegova hrvaška kolegica Vesna Pusic sta se včeraj strinjala, da je bil storjen napredek glede reševanja problematike Ljubljanske banke (LB). Erjavec je napovedal, da bo Slovenija sprožila postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU, takoj ko bosta vladi potrdili rešitev, ki jo bosta predstavila strokovnjaka. Ze naslednji dan, ko bosta vladi potrdili rešitev strokovnjakov, lahko začnemo postopek ratifikacije, je po srečanju s Pusicevo na Bledu ob robu strateškega foruma dejal Erjavec, Pusiceva pa je rekla, da si želi, da bi se to zgodilo čim prej, bilo pa bi tudi pozitivno sporočilo javnosti, če Slovenija ne bi bila zadnja pri ratifikaciji.
Strokovnjaka, slovenski France Arhar in hrvaški Zdravko Rogic, sta se prvič sestala prejšnji teden na Otočcu, njuno naslednje srečanje pa bo, kot je včeraj napovedal Erjavec, 18. septembra v Zagrebu.
Ministra sta včeraj ugotovila, da je bil glede LB od njunega zadnjega srečanja v Dubrovniku, ko sta se dogovorila za imenovanje strokovnjakov, storjen napredek. Tega sicer še ni mogoče reči z gotovostjo, a vsi pokazatelji govorijo v prid temu, da je mogoče najti rešitev, ki bo zmagovalna za obe strani, je dejala Pusice-va in dodala, da se zdi, da bosta Arhar in Rogic kmalu predstavila predloge rešitev. Kot je dejala, pogovori ekspertov »kažejo pozitivne simptome«.
»Pogovori gredo v pravo smer, potrebna sta dialog in iskanje za obe strani sprejemljive rešitve,« pa je dejal Erjavec, ki po pogovoru z Arharjem meni, da so dobre možnosti, da eksperta, ki dobro poznata zgodovino reševanja vprašanja, pripravita rešitev, ki bo sprejemljiva tako za Ljubljano kot za Zagreb.
Na novinarsko vprašanje, kaj se dogaja s pooblastili hrvaške vlade
dvema komercialnima bankama za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih, sta ministra odgovorila, da o tem konkretno nista govorila, saj je to vprašanje za strokovnjaka.
Vodji diplomacij Slovenije in Hrvaške sta včeraj na Bledu govorila tudi o razmerah v regiji ter izrazila prepričanje, da bi državi morali prevzeti več skupne odgovornosti. Kot je poudaril Erjavec, lahko Slovenija in Hrvaška s svojimi izkušnjami pomagata državam Zahodnega Balkana, ki imajo evroatlantske aspiracije.
Pusiceva pa je poudarila, da je evropsko partnerstvo Slovenije in Hrvaške bolj dolgoročno od vsega drugega. »Smo v položaju in pred nalogo, da prevzamemo odgovornost za regijo,« je dejala. Kot je opozorila, se odgovornost Slovenije in Hrvaške ne konča na njunih mejah, temveč je v njunem interesu, da se razmere v regiji stabilizirajo. (STA)
V ZDA
Priprave za izstop
^m v* •
Grčije iz evra
ATENE - Četudi si Grčija na vso moč prizadeva, da bi se izognila bankrotu, se ameriška podjetja že pripravljajo na scenarij, da ji to ne bo uspelo in bo kmalu prisiljena zapustiti območje evra, poroča ameriški časnik New York Times. Britanski Financial Times pa piše, da je za obstanek Grčije v evropski monetarni uniji le še 27 odstotkov Nemcev. Ameriška investicijska banka Merrill Lynch je že preverila, kako bi v primeru vrnitve Grčije k drahmi in težav z dostopom do denarja polnila tovornjake z gotovino in jih pošiljala na grško mejo, da bi njeni komitenti v tej državi nemoteno izplačevali zaposlene in dobavitelje.
Priprave sta priznala tudi ameriška izdajatelja kreditnih kartic Mastercard in Visa. Podjetje Juniper Networks, ki izdeluje programsko opremo za internet, je pripravilo oceno krize območja evra in načrt za izpolnitev črnega scenarija, kemijski velikan FMC pa od grških strank zahteva vnaprejšnje plačilo. FMC se prav tako izogiba ohranjanju sredstev na računih v grških, italijanskih in španskih bankah. Ameriški avtomobilski proizvajalec Ford je medtem oblikoval svoje računalniške sisteme, tako da bodo v podjetju takoj pripravljeni na novo grško valuto.
Nihče sicer ne pozna vseh možnih širših posledic grškega izstopa iz območja evra, velike ameriške banke in svetovalne družbe pa za svoje kor-porativne stranke kljub temu že pripravljajo nasvete, kako se pripraviti na takšen scenarij.
Ameriška banka JP Morgan Chase je že pripravila nove račune za peščico ameriških velikanov, rezervirane za novo grško drahmo ali druge valute, ki bi lahko v državah evropske monetarne unije zamenjale evro. Banke in svetovalna podjetja sicer ne želijo razkriti imen klientov, za katere to počno. Prav tako o načrtih ukrepanja zaradi strahu, da bi to razjezilo njihove stranke v Evropi, ne želijo razpravljati velike družbe.
Sicer pa o za v Grčiji tako nezaželenem scenariju razmišljajo tudi centralne banke in nemško finančno ministrstvo, kjer pa so glede specifičnih načrtov še bolj skrivnostni. Tudi v Evropi pa obstajajo podjetja, ki priprav na takšen razvoj dogodkov ne skrivajo. V Evropi sta letalska prevoznika Iberia Airlines in British Airways pojasnila, da pripravljata ukrepe ob morebitni opustitvi evra s strani Španije. (STA)
zlato
(999,99 %%) za kg
43.208,17 € +25,53
sod nafte
(159 litrov)
97,05 $ +0,60
evro
1,2568 $ -0,3
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
3. septembra 2012		
valute	evro (povprečni tečaj) 3.9. 31.8.	
ameriški dolar	1,2568	1,2661
japonski jen	98,43	98,96
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,894	24,8407
danska krona	7,4512	7,4513
britanski funt	0,79120	0,79525
madžarski forint	2,84,90	283,65
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6963	0,6960
poljski zlot	4,1933	4,1 765
romunski lev	4,4921	4,4633
švedska krona	8,4161	8,3362
švicarski frank	1,2008	1,2009
norveška krona	7,3015	7,2925
hrvaška kuna	7,4733	7,4730
ruski rubel	40,7375	40,7810
turška lira	2,2878	2,2921
avstralski dolar	1,2278	1,2201
braziljski real	2,5503	2,5804
kanadski dolar	1,2400	1,2487
kitajski juan	7,9686	8,0062
indijska rupija	69,7960	70,0260
južnoafriški rand	10,5856	10,6152
1 0 Torek, 4. septembra
2012
O w
APrimorski
r	dnevnik
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Novo šolsko leto v slovenskih jaslih v Ulici Rocca
»Prišleci« iz mešanih in italijanskih družin
Včeraj sprejeli 17 otrok, po dveh tednih privajanja se jim bodo pridružili še malčki, tako da jih bo skupno 25
V slovenskih otroških jaslih, ki delujejo v severni mestni četrti v Gorici, se je včeraj začelo novo šolsko leto. Z vzgojiteljicami, ki jim bodo sledile vse do julija, so se včeraj ponovno srečali večji otroci, ki so slovensko ustanovo v Ulici Rocca obiskovali že lani. Le-teh je sedemnajst. Čez dva tedna se jim bo pridružilo še osem malčkov, ki se bodo takrat prvič znašli v novem okolju. S polno zasedenostjo vseh razpoložljivih mest - skupno jih je 25 - bo torej slovenska vzgojna ustanova v tem šolskem letu začela delovati že septembra, medtem ko so v šolskem letu 2011-2012 zadnjega otroka sprejeli šele marca.
»Danes (včeraj, op.ur.) so v jasli prišli vsi večji otroci, 17. septembra pa se bo začelo postopno uvajanje osmih malčkov. Večina izmed njih prihaja iz mešanih ali čisto italijanskih zakonov, jasli pa bosta obiskovala tudi dva otroka, katerih starši so slovenski državljani,« je povedala koordinatorka jasli Mara Tinta, ob kateri bodo za vzgojo otrok do konca šolskega leta skrbele Margherita Bello in Nataša Muzič, ki sta v jaslih poučevali tudi lani, ter Katja Dorni, ki se je ostalim vzgojiteljicam pridružila letos. Ali je iz lestvice sprejetih izostal kak slovenski otrok - to je lani povzročilo veliko polemik -, je
Novo šolsko leto se je za otroke slovenskih jasli začelo na igriv način
bumbaca
težko preveriti. Po imenih sodeč (objavljena so na raz-glasni deski v centru Lenassi) so na čakalni listi (sicer z eno izjemo) le italijanski otroci in sinovi priseljencev.
»Glede na to, da je znanje slovenščine otrok zelo različno, moramo primerno planirati tudi naše delo. Lani smo en projekt namenile izrecno jeziku oz. širjenju besednega zaklada: menim, da bomo nekaj podobnega vključile tudi v letošnji vzgojni plan. Načrtovanje bo potekalo v prihodnjih dveh mesecih, ki jih bomo posvetile predvsem opazovanju otrok, novembra pa bomo plan z vzgojnimi cilji predstavile staršem,« je povedala koordinatorka. Osnovna navodila so starši novih otrok prejeli že maja, prejšnji teden pa so jih vzgojiteljice povabile na dodatno srečanje, kjer so dobili podrobnejše informacije.
Ta teden bodo jasli, ki jih preko socialne zadruge La Cisile upravlja konzorcij II mosaico - izjema so sicer storitve čiščenja, ki jih je občina zaupala zadrugi L'On-da nova - delovale samo do 13. ure (s kosilom), prihodnji ponedeljek pa bo ustanova začela delovati s polnim urnikom. Mara Tinta pravi, da je poslopje v Ulici Rocca zelo dobro opremljeno in urejeno, občinska uprava pa je bila doslej vedno pozorna do njihovih potreb. (Ale)
PLEŠIVO - Pod Sirkovo gostilno
Združenje mamic z novim sedežem
Zbrali že 82 članic - Zaprtje porodnišnice »velika izguba«
Med nedeljskim srečanjem na Subidi
bumbaca
V enem samem letu so zbrali 82 članic. Ta podatek zgovorno priča o zanimanju, ki ga je med mamicami in bodočimi mamicami iz Gorice in okolice vzbudilo združenje »Il nido delle cicogne«, ki je pred kratkim dobilo nov sedež. Odslej bodo dejavnosti združenja, ki želi biti v oporo ženskam v enem izmed najbolj občutljivih življenjskih obdobij - nosečnosti in prvih mesecih otrokovega življenja -, potekale pod Sirkovo gostilno Pri lovcu na Subidi, kjer so v nedeljo priredili tudi družabno srečanje. Samo ob tej priložnosti se je v združenje včlanilo 15 mamic.
»Združenje smo ustanovile pred enim letom. Sedež smo doslej imele v Mošu, prostore, ki nam jih je dala v najem občina, pa smo zapustile zaradi sosedovih pritožb. Zelo sem hvaležna družini Sirk, ki nam je ponudila nov sedež,« je povedala Teresa Braidot, dolgoletna babica v goriški porodnišnici, ki se je po upokojitvi odločila, da bo s svojim znanjem in izkušnjo še naprej pomagala nosečnicam in dojenčkom. »Naše združenje ponuja razne pobude. Pri nas dobijo mamice stvarne nasvete za bolje počutje med nosečnostjo, porodom, dojenjem in odstavljanjem, prirejamo pa tudi dejavnosti za otroke ter srečanja s psihologom na razne teme, od poporodnih težav do sprememb v partnerskih zvezah po rojstvu otroka. Organiziramo tudi tečaje masaže za dojenčke, telovadbo za mamice in srečanja z homeopatom,« je navedla in dodala, da bodo 12. in 19. septembra organizirali praktična večera na temo priprave na porod in prihoda novorojenčka na dom. Teresa Braidot je bila, kot rečeno, dolgo let zaposlena v goriški porodnišnici, o njenem morebitnem zaprtju zato meni: »Mamicam vedno pravim, da je to njihova osebna izbira, vendar si želim, da bi se v čim večjem številu odločile za porod v Gorici. Oddelek bodo drugače gotovo zaprli, kar bi bila velika izguba.« (Ale)
PECOL DEI LUPI
Odlagališče ni še polno, o odprtju pa odloča FJK
Odlagališče v kraju Pecol dei lupi ni še polno, v njem pa je manj prostora, kot je ocenilo podjetje Ambiente Newco. To izhaja iz prvih izsledkov študije, ki jo je podjetje Golder associates izvedlo v prejšnjih mesecih na območju odlagališča v Krminu, ki ga je goriška pokrajina zaprla konec leta 2010. Točna količina odpadkov, ki bi jih lahko deponija sprejela, ni še znana - podjetje izvaja namreč zadnje meritve -, bila pa naj bi manjša od tiste, ki jo je napovedovalo goriško podjetje za javne storitve.
»S študijo, ki smo jo zaupali podjetju Golder, smo želeli preveriti dvoje, in sicer skladnost med projektom deponije, na katerem je slonela avtorizacija, in potekom polnjenja ter način upravljanja odlagališča. V zvezi s prvo točko še pričakujemo nekatere odgovore, podjetje pa nam je že oddalo rezultate o upravljanju,« pravi podpredsednica in odbornica za okolje pokrajine Gorica Mara Černic. Da bi preverilo tipologijo odloženih odpadkov in stopnjo sesedanja, je podjetje izvrtalo vrtine na treh različnih predelih odlagališča, ki so jih polnili v treh različnih obdobjih. »Iz analiz izhaja, da je bilo vodenje odlagališča pravilno. Razlike med tremi predeli odlagališča so zrcalo uvedbe sortiranja na Goriškem. Ko so uporabljali najstarejši del odlagališča, so vanj odlagali suhe in vlažne odpadke, v najnovejšem delu odlagališča pa ostankov vlažnih odpadkov ni več, kar je rezultat ločenega zbiranja,« pojasnjuje Černičeva, po kateri je tudi stopnja sesedanja, ki jo je podjetje zabeležilo, pravilna. »Stopnja sesedanja je nekje med 1,03 in 1,04, kar je v skladu s tipologijo odpadkov, ki so jih odlagali na Krminskem,« izpostavlja Černičeva in nadaljuje: »Če bi v odlagališču res bilo še prostora za 36.000 ton odpadkov, bi bila stopnja sesedanja drugačna. Analize so sicer pokazale, da deponija ni še zasičena, prostora pa je gotovo manj, kot trdi podjetje Ambiente Newco.«
Podjetje za javne storitve se, kot znano, zavzema za ponovno odprtje odlagališča, temu pa nasprotujejo pokrajina, krminska občina in občani. Černičeva vsekakor poudarja, da izdajanje dovoljenja za ponovno odprtje deponije ni več v pokrajinski pristojnosti. »Če bo podjetje Ambiente Newco hotelo odpreti odlagališče, bo moralo prošnjo nasloviti na deželo FJK. Avtorizacija je bila namreč v naši pristojnosti le do leta 2011. Mi bomo vsekakor sodelovali pri omizju, kjer se bo o tem odločalo,« zaključuje Černičeva. (Ale)
NOVA GORICA - Pokus roparske tatvine
Prodajalko zlasal
V torbo spravil deset »štek« cigaret, plačal pa jih je le pet - Žensko tudi sunil v obraz
GORICA - Karabinjerji prijavili ptičarja
Med hišno preiskavo našli še deset drozgov in kosov
Ptice so bile v slabem stanju, ena je bila celo brez noge
V trgovini Kompas Shop v Rožni Dolini je bil v nedeljo poskus roparske tatvine. V trgovino je ob približno 10.40 vstopil 79-letni moški, italijanski državljan, s prodajnih polic vzel deset »štek« cigaret in jih spravil v vrečki, ki ju je prinesel s seboj. Nato je odšel do blagajne in plačal le pet »štek« cigaret, preostale zavoje pa je blagajničarki zamolčal oz. jih ni plačal. Zapustil je trgovino in se odpravil proti avtomobilu, za njim pa sta se odpravili tudi prodajalki in ga večkrat pozvali, naj vrne cigarete, ki jih ni plačal. Ko je moški uvidel, da očitno ne bo mogel odpeljati, je izstopil iz avta ter eno od prodajalk s pestjo udaril v obraz in jo zlasal. Omenjeni prodajalki, ki se je branila, je v pomoč priskočil moški do prihoda policistov na kraj. Zaradi nedostojnega vedenja na kraju so policisti možakarju izdali plačilni nalog zaradi kršitev določil zakona o varstvu javnega reda in miru, ukradeno blago pa je bilo zaseženo in vrnjeno lastniku oz. trgovini. Obveščen je bil tudi preiskovalni sodnik okrožnega sodišča in državno tožilstvo v Novi Gorici. Policisti bodo zoper 79-letnega italijanskega državljana podali kazensko ovadbo.
VIŽINTINI - V nedeljo
Avto pristal na strehi,
* • •	•	■ I «v • •
mati in sin v bolnišnici
Previsoka hitrost je po vsej verjetnosti botrovala prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo popoldne pri Vižintinih in v kateri sta bili ranjeni dve osebi. Na pokrajinski cesti št. 15 se je prevrnil avtomobil, v katerem sta se peljala mati in sin, ki so ju reševalci pospremili v goriško bolnišnico. Oba sta bila le lažje ranjena, posledice nesreče pa bi lahko bile zelo hude.
Dogodek se je pripetil malo pred 14. uro pri Vižintinih. Po pokrajinski cesti v smeri iz Ronk proti Gorici sta se z avtomobilom znamke Fiat palio pripeljala 25-letni R.D. iz Tržiča in njegova 49-letna mati P.B..
Mladenič, ki je sedel za krmilom, je v levem ovinku izgubil nadzor nad vozilom. S kolesom avtomobila je najprej zadel rob ceste, nato pa je trčil v steno na drugi strani ceste in se prevrnil na streho. K sreči ni v tistem trenutku v nasprotni strani privozil noben avtomobil, saj bi v tem primeru skoraj neizbežno prišlo do trčenja. Na kraj so prišli reševalci službe 118, ki so odpeljali voznika in potnico na pregled v goriško bolnišnico. Po navajanju prometne policije iz Gorice, ki preučuje okoliščine nesreče, sta oba lažje ranjena. Na prizorišče nesreče so prišli tudi goriški gasilci. (Ale)
Trgovina v Rožni Dolini
Ob treh pticah, ki sta jih prevažala z avtomobilom, sta na domu imela še deset drozgov in kosov, za katere nista dobro skrbela. Karabinjerji iz Gorice so opravili hišno preiskavo na domu dveh ptičarjev, ki so ju v noči s petka na soboto zasačili na državni cesti št. 55 v bližini Gabrij. 58-letni G.V. iz Gradišča in njegov 54-letni brat G.V. (začetnici njunih imen sta enaki), ki živi v Za-graju, sta v prtljažniku avtomobila skrivala tri kletke, v katerih je bilo ravno toliko ptic, ki sta se jih lovca posluževala za privabljanje drugih ptic. Živali so bile videti slabotne, ob tem pa niso bile označene z obveznim obročkom, ki je potreben za njihovo identifikacijo. V prtljažniku je bilo tudi veliko mrež in drugih pripomočkov, ki služijo za lov ptic. Karabinjerji, ki so ju prijavili zaradi slabega ravnanja z živalmi, so nato opravili tudi hišni preiskavi. Brata sta doma imela še deset drozgov in kosov, ki ravno tako niso imeli identifikacijskega obročka. Skoraj vse živali so izgubljale perje in so imele oguljen rep, ena pa je bila celo brez noge. Doma sta ptičarja imela tudi številne druge kletke in mreže za lovljenje ptic. (Ale)
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 4. septembra 2012
1 1
SOLKAN-PEVMA - Soško regato izpeljali v navezi z evropskim prvenstvom
Dan kot nalašč za na reko, a pol manj veslačev, prvič brez občin
Nenaklonjene vremenske napovedi niso bile brez učinka - Med udeleženci pokrajinski »trio« - Oče in sin »priveslala« izza Urala
Vremenoslovci so udarili mimo: napovedali so suho soboto in mokro nedeljo, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Nedelja je bila sončna in kot nalašč za regato na Soči, ki je potekala že sedemindvajsetič.
Neugodne napovedi so vsekakor vplivale na udeležbo. Kljub izrednosti izvedbe, ki je sovpadala z evropskim mladinskim prvenstvom v kajakih in kanujih, se je na startu pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne zbralo veliko manj ljudi kot v zadnjih letih. Navajeni smo bili na 200 do 300 in več veslačev, v nedeljo pa se jih je zbralo le 143. Zaradi napovedanih ploh se niso zglasili udeleženci iz osrednje Slovenije, ki jih je bilo v minulih letih od 50 do 100, kriva je lahko tudi predčasna trgatev, nekateri pa niso mogli na Sočo, ker so vključeni v organizacijo evropskega prvenstva. Osip gre morda iskati tudi v strošku za vpisnino, ki v kriznih časih in spričo več udeležencev regate v isti družini ni zanemarljiv. Omeniti gre še - prvič - odsotnost predstavnikov tako goriške kot no-vogoriške občine, ki so doslej vsakič voščili srečno vožnjo veslačem; to sta tokrat opravila predstavnika organizatorjev - Albin Spacal za Kajak klub Soške elektrarne in Robert Makuc v imenu kajakaškega kluba Ši-lec. Pozdravila sta še Jožko Leban, predsednik Krajevne skupnosti Solkan, in podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic.
Proga je bila letos nekoliko krajša, saj so kajaki, kanuji in gumenjaki pristali v Soškem parku pri Pevmi, kjer je bil tudi cilj za tekmovalce prvenstva, ki so startati kaki dve uri za rekreativci. Dobrodošlico na bregu so veslačem pripravili muzikantje Joško, Miloš, Simon in Claudio, ki so svoj nastop nadaljevali tudi na bližnjem prireditvenem prostoru, kjer je za pogostitev poskrbelo Združenje »Krajevna skupnost za Pevmo, Štmaver in Oslavje«. Najprej so nagradili najbolj številčne skupine: največ veslačev sta na regati imeli društvi KK Soške elektrarne iz Solkana in KK Šilec iz Gorice (vsako po 29 udeležencev), enajst sta jih premogli skupini Gasilcev in Univerze iz Nove Gorice, deset pa posadki Coca Cole in goriške pokrajine (na gumenjaku so bili kar trije odborniki: Mara Černic, Federico Portelli in Donatella Gironcoli). Devet ljudi je spravila na gumenjak Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, po osem skupini mestne občine Nova Gorica in Brgešince itd. Kot najstarejši se je soškimi valovi spoprijel Ivo Hvalica (letnik 1936), najmlajši pa je bil Elija Makuc (2007). Posebno priznanje sta kot najbolj oddaljena udeleženca prejela Ivan in Fedja Ščavkovskij, oče in sin, ki sta na Goriško priveslala izza Urala, iz mesta Jekate-rinburg (nekdanjega Sverdlovska).
Med 12. in 14. uro je potekalo evropsko ekipno tekmovanje s po tremi plovili oz. tekmovalci. Sledilo je nagrajevanje, kolajne pa so podeljevali ugledni gostje: predsednik evropske kajakaške zveze Albert Woods, predsednik kajakaške zveze FJK Sergio Soranzio, predsednik in sekretar slovenske kajakaške zveze Bojan Žmavec in Jakob Marušič, podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, Antonello
Pred startom (spodaj) in med brzicami (desno)
bumbaca
GORICA - »6 za eno ... razstavo«
Fotografi se srečujejo in skupaj razstavljajo
Občina ponuja šestim klubom »izložbo« na odmevnih pobudah v mestu
S sobotnega odprtja v centru Lojze Bratuž
bumbaca
Saia iz goriške občine in drugi. Vse je potekalo s pravo mero protokolarne resnosti z dviganjem zastav in igranjem državnih himen ter mladostne radoživosti z navijaškimi vzkliki ob razglasitvi dobitnikov kolajn. Največkrat so zaigrali italijansko himno, saj so italijanski tekmovalci odnesli kar štiri prva mesta. Sledili so jim Nemci in Francozi s po dve-
ma zmagama, po eno zmago pa so si prislužili Čehi in Švicarji. Izpostaviti gre dober uspeh Anje Kancler iz Solkana, ki je s kanujem Sloveniji priveslala srebrno kolajno. Woods se je zahvalil vsem, ki so pripravili prvenstvo, posebej še prostovoljcem z obeh strani državne meje zaradi doprinosa k uspešnemu poteku prvenstva. (vip, ur)
GORICA - Obračun Festivala vegetarijancev
Privabili 20 tisoč ljudi
Odličen obisk na kulturnih srečanjih, zadovoljni tudi goriški gostinci - Polemike zaradi ločevanja odpadkov
Organizatorji so zadovoljni. Festival vegetarijancev, ki je minuli konec tedna potekal v Gorici, je v mestno središče po njihovih ocenah privabil kakih 20.000 ljudi, kar je bil tudi cilj, ki so si ga zastavili. Kljub muhastemu vremenu je v petek in v soboto goriške ulice zasedla množica, pravi naval pa so zabeležili v nedeljo, ko se je festivalu nasmehnilo sonce. Ob organizatorjih so z obiskom zadovoljni gostinci, saj so v nedeljo imeli polne roke dela. »Z rastjo festivala smo zelo zadovoljni. Letošnji program je bil še posebno kakovosten s kulturnega vidika,« je povedal Massimo Santinelli, predsednik podjetja Biolab, ki pobudo prireja. Festival je letos prvič potekal v mest-
nem središču, kar je bilo nedvomno dobra poteza. Ob 78 stojnicah iz Italije in Slovenije je na polno paro delovala restavracija na Travniku, veliko zanimanje pa so vzbudila tudi srečanja pod šotorom: največ poslušalcev je sledilo predavanju Margheri-te Hack, spektaklu Massima Cirrija in Andree Segreja ter srečanjem z nedeljskimi gosti, med katerimi je bil Peter Hammar-stedt, predstavnik organizacije Sea Shepherd. Uspešni so bili tudi laboratoriji in filmski niz, ki so jih priredili v okviru festivala. Organizatorji so bili v nedeljo zelo kritični do podjetja Ambiente Newco: le-to je odpadke, ki so jih prostovoljci ločeno zbirali, vrglo na isti tovornjak. (Ale)
Stojnic je bilo 78
bumbaca
Leto je naokrog in fotoklubi iz goriške pokrajine spet skupinsko razstavljajo v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž. Šest je takšnih skupin - iz Gorice, Romansa, Gradeža in Ločnika -, sedmo pa povabijo iz Nove Gorice. Tokrat razstavljajo že štirinajstič. Člani šestih krožkov se srečujejo enkrat mesečno, da usklajujejo pobude, se seznanijo z novostmi in izberejo vsebino vsakoletnega javnega nastopa z naslovom »6 za eno ... razstavo«. Organiziranost ne predvideva nekega sedeža s tajništvom, obveščajo se ustno ali preko telefona, vse stroške krijejo sami vključno s prigrizkom, na katerega so v soboto pod večer povabili več kot petdeset udeležencev odprtja razstave.
Letošnji povezovalni naslov razstavljenih fotografij je komunikacija. Brez te ključne besede bi težko povezali v enovit okvir najrazličnejše motive, ki jih lahko vidimo razobešene po stenah. S ključno besedo pa postane zanimivo, kaj vse si lahko zamišljamo in digitalno posnamemo, če imamo seveda pronic-ljiv pogled na drobna dogajanja okrog sebe. Na črno belih in barvnih posnetkih lahko opazimo prijazno komunikacijo med mačko in psom, (redko opazno) zadrgo na ženskih ustih, telesno govorico med osebami, kričanje v megafon, poljubljanje, težkega alkoholika, ki preživi dolge ure v stoji na glavi, kar mu preprečuje, da bi pil ...
Med odprtja katerekoli razstave sodijo tudi nagovori. V imenu centra Bratuž je pozdravila njegova predsednica Franka Žgavec in posebej navedla prisotnost občinskega in pokrajinskega odbornika za kulturo ter predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev Igorja Tuto. Nato sta predstavila razstavo Giovanni Viola v imenu umetnikov in fotografskih krožkov iz goriške pokrajine ter Adriano Locci, ki predseduje umetniški fotografski dejavnosti na deželni ravni. Odbornik Federico Portelli je podčrtal pomen usklajevanja dejavnosti posameznih umetniških smeri, kar fotografskim krožkom na Goriškem dobro uspeva. Ta razstava ima tudi pedagoško plat, saj nas spodbuja, da se zaustavimo in podrobneje pogledamo, kaj vse zanimivega se dogaja na dosegu našega pogleda. Občinski odbornik Rodolfo Ziberna pa je razstavljavcem čestital za sposobnost opazovanja detajlov in uspešno osredotočenje na navadno neponovljive trenutke. Dodal je predlog, naj bi v prihodnje fotografski krožki nastopali z logistično pomočjo občinske uprave tudi na od-mevnejših in množičnih prireditvah, ki potekajo v mestu - Okusi ob meji, eSto-ria, Festival folklore ... Prireditev sta uvedla in zaključila s prepričljivim izvajanjem Brevalove Sonate v dveh delih Jurij La-vrenčič na violončelu in Hilarij Lavren-čič na klavirju. (ar)
12
Torek, 4. septembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
TRŽIČ - Severna liga in džamija
SKP: »Hočejo podreti ustavni red, udeležba duhovnika sramotna«
»Udeležence sobotne manifestacije v Tržiču bi bilo treba identificirati in jih kazensko ovaditi, ker hočejo podreti ustavni red. Sramotna je bila prisotnost katoliškega duhovnika in hinavske so bile izjave navzočih, ker njihovim besedam strpnosti in spoštovanja sledijo neuravnovešena in diskriminatorna dejanja.«
Tako se je izrazil tržiški tajnik Stranke komunistične prenove Emiliano Zotti o sobotnem protestu Severne lige proti uresničitvi džamije. Na kraju pred nekdanjim supermarketom Hardi v Tržiču se je nekaj minut zadržal tudi župnik iz župnije sv. Nikolaja, Gilberto Dudine, ki pa odklanja vsako zlorabljanje svoje prisotnosti in prisega na versko svobodo, ki jo morajo uživati prav vsi. Duhovnik je v soboto vsekakor opozoril na nelagodje nekaterih katoliških vernikov zaradi načrtovane džamije in na potrebo po tem, da vsi spoštujejo pravila države, v kateri živijo.
Zotti je pristavil, da »je dovolj, da stopijo do lastnikov nekdanjega supermarketa, če nočejo, da se v njem uredi kraj za verske obrede. Med lastniki je tudi gospod Novati, ki mu je bila ravno Severna liga ponudila župansko kandidaturo. Poleg tega opozarjajo na problem varnosti in neustreznost lokacije, vendar samo te lokacije. Iz korektnosti bi morali zahtevati kontrole na vseh tovrstnih poslopjih zlasti, kar zadeva protipožarno zakonodajo in zvočno onesnaževanje«. Poudaril je še potrebo po ločevanju vere od države ter ekonomski samostojnosti države in cerkve, prav vsake cerkve.
RONKE - Oživljajo tradicijo zvonarjev
V zvon udarjal tudi osemletni Sebastian
Okrog dvajset ekip zvonarjev - med temi tudi Doberdobci, Lokavci in Šempetrci - se je udeležilo šestega praznika zvonarjev iz Goriške, ki so ga v soboto organizirali v Ronkah. Udarjali so v tri bronaste zvonove ronškega zvonika, ponovno zgrajenega leta 1924: prva dva je leta 1947 ulila delavnica Broili, tretjega in najmanjšega pa de Poli leta 1963.
Praznovanje poteka izmenično v italijanskih in slovenskih krajih Goriške; tokrat so bile na vrsti Ronke, pa čeprav v Laškem tradicija zvonjenja ni več razširjena, o čemer priča okoliščina, da sta bili prisotni le ekipi iz Turjaka in Beljana. Namen organizatorja je bil tradicijo oživiti. Z istim ciljem združenje zvonarjev iz Goriške prireja tudi zvo-narske šole in vanje vabi zlasti mlade. Naj zabeležimo, da se je v Ronkah ob izkušenih zvonarjih -med njimi so nekateri presegli 85. leto starosti - izkazal tudi osemletni Sebastian iz Palmanove. Kot že v minulih letih je publika lahko v živo spremljala dogajanje v zvoniku preko velikega ekrana. V župnijski dvorani ob cerkvi sv. Lovrenca so organizirali tudi predavanji Alfia Perca na temo krajevne Cerkve ter Nade Blažko o svetogorskih zvonovih, predstavili so tudi gojence zvonarskih šol, nadškof Dino De Antoni pa je v cerkvi daroval mašo.
Najmlajši med zvonarji
bumbaca
[1] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
~M Gledališče
V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI poteka abonmajska kampanja: za stare abonente do 15. septembra, od 20. septembra za nove pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 10.00-13.00, 16.00-20.00. 17., 18. in 19. septembra bo blagajna zaprta.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 16.30 - 18.15 - 20.00 - 21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«. Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »Il cammino per Santiago«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.15 - 22.15 »Ma-dagascar 3 - Ricercati in Europa« (digital 3D).
Dvorana 4: 16.30 - 18.10 - 19.50 - 21.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Monsieur Lazhar«.
4 Koncerti
DNEVI STARE GLASBE 2012: v goriškem gradu v četrtek, 6. septembra, ob 20. uri vodenje po stalni zbirki starih glasbil, predaval bo Paolo Ceccere, avtor razstave in umetniški vodja festivala stare glasbe »Musica Cortese«; ob 21. uri koncert skupine Ensemble Aurion z naslovom »Fantazija brez besed - umetnost instrumentalnih diminucij v začetku 17. stoletja«; več na www.kultur-nidom-ng.si. »MUSICA A 4 STELLE« V GRADEŽU: v baziliki Sv. Evfemije v četrtek, 6. septembra, ob 21. uri koncert srbskega kitarista Vojina Kocica, vstop prost; informacije nudi kulturno združenje Musica Viva, tel. 320-6031397. GORIŠKI CENTER ZA DUŠEVNO BOLEZEN prireja v četrtek, 13. septembra, ob 20.30 v lokalu Locanda dello SBILF na
oširku Castelvecchio v Zagraju dobrodelni koncert skupine The Free Tones; vstop prost.
fi Razstave
V	GALERIJI MARIA DI IORIA v Državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v četrtek, 6. septembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Lacerti grafici« slikarja Gina de Finettija. V petek, 7. septembra, ob 18. uri bo na dvorišču in pod oboki knjižnice odprtje razstave z naslovom »Noi abbiamo pregiudizi«; razstavljajo Gianni Pasotti, Marisa Bi-dese in Giammarco Roccagli.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI bo v petek, 7. septembra, ob 18. uri odprtje dokumentarne razstave ob 35-letnici pobratenja Renč in Štaran-cana z naslovom »Pobratenje v slikah«; na ogled bo do 21. septembra.
9 Šolske vesti
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra. Od 10. do 14. septembra bo urnik sledeči: vrtec v Doberdobu (7.45-12.00 brez kosila), vrtec v Sovodnjah (7.30-12.00 brez kosila), vrtec v Rupi - nameščen na Vrhu Sv. Mihaela (7.40-12.00 brez kosila) in vrtec Barčica v Romjanu (7.45-12.00 brez kosila). Od 17. septembra bodo vrtci delovali po običajnem urniku s kosilom.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in na srednji šoli pričel v ponedeljek, 10. septembra.
ZA DIJAKE - SLOVIK zbira prijave za vpis na program Ekstra, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org.
ZA ŠTUDENTE - SLOVIK zbira prijave za vpis na Multidisciplinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja sklop petnajstih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org.
KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE - SLO-VIK zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org.
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16. ure. (tel. 0481-531508).
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v otroških vrtcih
pričele v ponedeljek, 10. septembra. V prvem tednu oz. dokler ne bodo občinske uprave delile kosila bo urnik naslednji: OV Ringaraja (ul. Brolo) od 7.30 do 12. ure, OV Sonček (ul . M. Fa-biani) od 7.30 do 12. ure, OV Pika Nogavička (Štandrež) od 7.45 do 12. ure, OV Pikapolonica (Pevma) od 7.30 do 12. ure, OV Kekec (Števerjan) od 7.30 do 12. ure, OV Mavrica (Bračan) od 7.40 do 12. ure. Starši, ki so svoje otroke vpisali v prvi letnik in starši predčasnih otrok so vabljeni na informativni sestanek, ki bo v četrtek, 6. septembra, ob 17. uri. Seja bo na vsakem otroškem vrtcu in starši bodo dobili vse informacije o organizaciji posameznega vrtca in potrebščinah.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bo pouk v srednji šoli Ivana Trinka začel v ponedeljek, 10. septembra, ob 8.15 do 13.45. Starši prvih razredov so vabljeni na sestanek v četrtek, 6. septembra, ob 17. uri v prostorih srednje šole v zvezi z organizacijo šolskega urnika na 5 dni tedensko.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah začel v ponedeljek, 10. septembra, po naslednjem urniku: OŠ O. Župančič (ul. Brolo) od 8. do 13. ure, OŠ F. Erjavec (Štandrež) od 8. do 13. ure, OŠ J. Abram (Pevma) od 8. do 13. ure, OŠ A. Gradnik (Štever-jan) od 7.50 do 12.50, OŠ L. Zorzut (Bračan) od 7.40 do 12.40.
& Izleti
KRUT obvešča, da za skupinsko letovanje na Rabu od 8. do 15. septembra sta se sprostili ena enoposteljna in ena dvoposteljna soba; informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072.
3 Obvestila
APT obvešča, da poteka kampanja za vpis in za potrditev letnih abonmajev 2012-13 za javni prevoz šolske mladine; informacije po tel. 0481-593513 ali 0481-593515 in na titoli.viaggio@apt-gorizia.it.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mameli v Gorici je odprta z urnikom 7.4518.45, ob sobotah 7.45-13.30.
KRUT obvešča, da je goriška pisarna spet odprta vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure.
OBČINA SOVODNJE obvešča prebivalce in podjetja, da bodo predvidoma v drugi polovici septembra potekala nujna dela na treh občinskih cestah: v Malnišču (na območju dostopa do proizvodne cone), na Vrhu (Gornji Vrh pri hišni številki 1 in od hišne številke 28 do številke 30) in v Rupi (na Bazoviški ulici v višini hišne številke 5). Za dela je dodeljeno podjetje s strani deželne civilne zaščite, ki bo zgradilo nekatere odtoke meteornih voda. Na navedenih ulicah se bodo lahko pojavile težave s prometom. Za kate-
rekoli informacije se lahko obrnete na občinski tehnični urad ali pa direktno na podjetje, ki opravlja dela.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je razpisala javno dražbo za prodajo tovornjaka občinske lasti Iveco Fiat z evidenčno tablico GO158387, ki je potreben popravil. Kdor je zainteresiran za nakup, lahko prebere prodajne pogoje v razpisu dražbe. Kopijo razpisa lahko prejmete v občinskem tehničnem uradu ali jo lahko snamete s spletne strani občinske oglasne deske na naslovu http://albopretorio.regione.fvg.it/savo-gnadisonzo. Občinski uradi so na voljo za katerokoli informacijo; več na www.comune.savogna.go.it.
ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
AŠKD KREMENJAK organizira košarkarski turnir 3. memorial Martin Se-molič v soboto, 8. septembra, ob 15. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica, 20. Ob slabem vremenu bo turnir potekal v telovadnici v Doberdobu.
0 Prireditve
TEDEN GORA V TRŽIČU »NARAVA, GORE, KULTURA BREZ MEJA« do 9.
septembra: danes, 4. septembra, v Občinski galeriji sodobne umetnosti ob 18.30 srečanje z Leonardom Zanier-jem z naslovom »Cali - Il Cali«; ob 19.30 predvajanje filma »Tom et je ris - Tom in jaz« in ob 20.30 srečanje z Natalijo Groš z naslovom »Moja plezalna pravljica«. Vsak dan bodo v Občinski galeriji sodobne umetnosti na ogled prodajna razstava knjig in razstavi »Matevž Lenarčič. Alpe, gledane iz zraka Dolomiti: podobe dediščine« ter »Triglavski park Kras: znano ali neznano okolje?«; na Trgu republike je na ogled razstava »The Mountaineers« (vse razstave vsak dan 17.00-21.00, ob sredah, sobotah in nedeljah tudi 10.00-13.00).
ZKSD IN ALCI organizirata predstavitev metode o Družinskih postavitvah v ponedeljek, 10. septembra, ob 20.30 v Tu-movi dvorani KB Centra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. O metodi bo predavala Silvia Miclavez. Več na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531495.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk na predavanje »Zgodovina soli« danes, 4. septembra, ob 20. uri. Predaval bo Flavio Bonino Pomorskega muzeja Piran.
KAYAK 2012 SOLKAN / GORICA - Evropsko prvenstvo brez meja bo poteka do 9. septembra med Solkanom in Pev-mo. Otvoritvena slovesnost evropskega mladinskega in U23 prvenstva v slalomu bo v sredo, 5. septembra, ob 20. uri na Trgu Jožeta Srebrniča v Solkanu s koncertom Vlada Kreslina; vstop prst. Več na www.kayaksolkan2012.si.
NIZ MULTIMEDIJSKIH UMETNIŠKIH DOGODKOV »DAE - Dobiarteventi«
-/
Srečanje županov odpadlo
V	občinski sejni dvorani v Gorici bi moralo sinoči potekati srečanje o ustanovitvi združenja občin, s katerim naj bi župani kljubovali morebitni ukinitvi pokrajine. Vabilo je na kolege manjših občin naslovil župan Ettore Romoli, ki je pismo poslal tudi v imenu županov iz Krmina, Gradišča, Fare, Medeje, Tržiča, Romansa in Štaranca-na, ki so pred nekaj tedni sodelovali na podobnem srečanju v Tržiču. Srečanje so včeraj preklicali, saj se nekateri župani želijo najprej posvetovati znotraj svojih strank, drugi pa menijo, da je prezgodaj, saj pokrajin še niso odpisali.
Porast potnikov v Ronkah
Na letališču v Ronkah so v avgustu zabeležili 10,7-odstotni porast potnikov v primerjavi z istim mesecem v lanskem letu: letos so našteli preko 90 tisoč gostov, medtem ko jih je bilo avgusta lani 81.539. Porast je poseben izrazit na državnih progah. Največja gneča je bila v soboto, 1. septembra, ko so v Ronkah našteli 5.000 potnikov.
Ideje za oživitev Rdeče hiše
V	galeriji avditorija v Ulici Roma v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo »Ideje za Rdečo hišo«: načrte za oživitev območja Rdeče hiše so izdelali študentje arhitekture.
E Poslovni oglasi
bo potekal v centru Dobialab v kraju Dobbia v občini Štarancan do 6. septembra, v okviru katerega se bo zvrstilo več glasbenih večerov in razstav sodobne umetnosti; več na www.dobia-lab.net.
SLOVESNOST V SPOMIN NA BOJE NA ŠKABRIJELU pripravljata Društvo soška fronta in Goriški muzej v soboto, 8. septembra, ob 16. uri na gradu Kromberk. Kulturni program bodo sooblikovala vojaško-zgodovinska društva, ki ohranjajo spomin na prvo svetovno vojno. Sledil bo brezplačen vodeni ogled razstave »Naši gorski strelci«, v grajskem parku pa bo didaktičen prikaz življenja v vojaškem taboru med prvo svetovno vojno, na ogled bodo uniforme, oprema in orožje vojakov na soški fronti.
0 Mali oglasi
OPREMLJENO STANOVANJE v predmestju Gorice dajamo v najem; klicati ali pustiti sporočilo na tel. 0481-522206.
PODARIM rabljen mlin za grozdje; tel. 0481-539989.
Pogrebi
DANES V ŠTANDREŽU: 11.00, Maria Marcolini (Markočič) por. Favari (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRMINU: 9.50, Elio Seculin iz bolnišnice v cerkev v Bračanu, sledila bo upepelitev.
DANES V GRADIŠČU: 11.20, Anna Maria Vidani iz kapele pokopališča v stolnico in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Antonio Stin-co iz bolnišnice na pokopališče.
DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Vin-cenza Chieppa vd. Acella (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Tržiču.
DANES V ROMANSU: 11.00, Vittorio Olivo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
t Zapustila nas je ljubljena mama in žena
Maria Markočič
Žalostno vest sporočata
Mauro in Mario Favari.
Pogreb bo danes, 4. septembra ob 11. uri v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu.
BUKOVA DRVA 134€/PALETA, PELETI 23Q€/TONA DRVA NA DOM
Gorica + 30 km prevoz v ceni. +38631770410, +38670328667
w
/	TRST	Torek, 4. septembra 2012	13
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
ITALIJA GRE V SLOVENIJO
TRST - Italijanska košarkarska reprezentanca je v nedeljo v tržaški športni palači pred 4.000 gledalci premagala Češko z 68:56 (42:26) in se tri kroge pred koncem kvalifikacij uvrstila v sklepno fazo evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo prihodnje leto od 4. do 22. septembra v Sloveniji. To je bila že šesta zaporedna zmaga Italije v kvalifikacijah. «Azzurri« so nepremagani in bi si lahko že jutri v Kajseriju proti Turčiji zagotovili prvo mesto v skupini F, kar jim lahko uspe tudi v primeru poraza, če v zadnjem krogu, v soboto v Trstu ob 20.30, premagajo Belorusijo.
PORAZ IN POLEMIKE
VIDEM - V 2. krogu nogometne A-lige je Udi-nese doma izgubil proti Juventusu kar s 4:1. Junak srečanja je bil Giovinco, ki je dosegel dva gola in je izsilil enajstmetrovko. Sodnikova odločitev je dvignila precej prahu, saj je moral zaradi dosojenega prekrška v kazenskem prostoru in rdečega kartona zapustiti igrišče tudi vratar Brkic. Na milanskem San Siru je Zemanova Roma s 3:1 premagala Inter, Napoli pa je bil z 2:1 boljši od Fiorentine. Izidi: Bologna - Milan 1:3, Cagliari - Atalanta 1:1, Catania - Genoa 3:2, Inter - Roma 1:3, Lazio - Palermo 3:0, Napoli - Fiorentina 2:1, Parma - Chievo 2:0, Sampdoria - Siena 2:1, Torino - Pescara 3:0, Udinese - Juventus 1:4.
BUTTONU DRUGA ZMAGA V SEZONI
SPA FRANCORCHAMPS -Britanec Jenson Button (McLaren) je vodil od starta do cilja velike nagrade Belgije v formuli 1 in dosegel drugo zmago v sezoni po slavju marca v Avstraliji. V Spa-Francorchampsu je bil drugi Nemec Sebastian Vettel (Red Buli), tretji pa je bil Finec Kimi Raikkonen (Lotus). Vodilni v skupnem seštevku, Španec Fernando Alonso, je bil s svojim ferrarijem udeležen v množični nesreči že v prvem zavoju prvega kroga in je 12. dirko v sezoni predčasno končal.
NOGOMET - Kras v uvodnem krogu okusil zahtevnost D-lige
Že na realnih tleh
POKALNE TEKME
Poraz na novi »Rouni«
Sovodenjci brez možnosti
V	državnem in deželnem pokalu igrajo ekipe naših društev zelo nihajoče. V drugem krogu državnega pokala je v gosteh zmagala kriška Vesna. Edini gol na tekmi proti Trieste Calciu, ki je v soboto igral prijateljsko tekmo proti Triestini, je že v prvi minuti dosegel napadalec Jar Martini. Juventina pa je v gosteh tesno izgubila proti Isonzu. Obe ekipi bosta v jutrišnjem tretjem in zadnjem krogu prvega dela imeli možnost, da se uvrstita v drugi del. Juventina mora »le« v gosteh premagati gradiški Ism, Vesna pa doma tržiški Ufm. Oba nasprotnika ekip naših društev igrata v elitni ligi.
V	deželnem pokalu za 1. amatersko ligo so Sovodenjci na domačem igrišču izenačili proti Azzurri. Belo-modri so dvakrat povedli, zaradi nepazljivosti pa so gostje vsakič uspeli izenačiti. So-vodenjci so tako že izpadli iz pokalnega tekmovanja, čeprav bodo jutri igrali še proti Beglianu. Kljub terenski premoči pa so se morali nogometaši Primorca zadovoljiti le s točko proti Esperii. Za uvrstitev v drugi del morajo jutri rdeče-beli premagati Noni-sovo Muglio. V 2. amaterski lig je bil Breg prost, Zarja pa je v isti skupini v Bazovici izgubila proti tržaški ekipi S. Andrea. Za rdeče je bila usodna huda napaka v obrambi v 3. minuti. Primorje ni na najboljši način odigralo prvo uradno tekmo na prenovljeni proseški Rouni. Na umetni travi so rdeče-rumeni izgubili proti Opicini. V 3. AL je Mladost v go-steh premagala Villanovo in je, kot druge ekipe naših društev v 2. AL, še v igri za napredovanje v drugi pokalni del. Ekipa do-berdobskega društva bo jutri igrala odločilno tekmo proti Centro Sedii.
»Ni nikakršnega razloga za zaskrbljenost,« je po porazu s 3:0 v gosteh proti Tamaiu trenerja Birtiga v uvodnem krogu D-lige poudaril kapetan Krasa Radenko Kneževič, ki je še dodal: »Navsezadnje smo v prvem polčasu igrali dobro in lahko bi vsaj dvakrat zadeli v polno. Najprej sem zadel vratni-co, nato pa je lepo priložnost zgrešil Pizzini.« Rdeče-bele je zmedel lep Pe-trisov gol v 30. minuti. »Tudi po zadetku smo se enakovredno borili z ekipo, ki je za to ligo zelo izkušena. Noge pa nam je odrezal drugi zadetek v drugem polčasu. V fazi obrambe smo naredili napako in nasprotnik nas je takoj kaznoval. Podobno tudi pri tretjem golu. Poraz s 3:0 je prehuda kazen, saj na igrišču ni bilo take razlike. Naše moštvo še ni povsem uigrano, saj smo doslej igrali malo pripravljalnih tekem,« pravi Krasov kapetan. Podobno razmišlja tudi predsednik Goran Kocman: »En polčasu smo se enakovredno borili proti solidnemu nasprotniku. Nato pa smo malo popustili in usodni sta nam bili naši napaki. Ze na prvi tekmi smo okusili, kako zahtevna je D-liga. Poraza pa ne smemo jemati tragično.«
V drugem krogu, v nedeljo, bo Kras prvič v letošnji sezoni igral v Rep-nu. V goste prihaja Giorgione, ki je v
DRŽAVNI POKAL
Isonzo - Juventina 1:0 (0:0)
Ostali izid: Romans - Ism 0:2;vrstni red: Ism
6, Juventina 3, Isonzo 3, Romans 0; jutri: Ism - Juventina.
TS Calcio - Vesna 0:1 (0:1)
Strelec: Martini
Ostali izid: Terzo - Ufm 0:2; vrstni red: Ufm 6, Terzo, Vesna 3, TS Calcio 0; jutri: Vesna - Ufm
DEŽELNI POKAL Sovodnje - Azzurra 2:2 (1:1)
Strelca: Brandolin in Maurencig
Ostali izid: Begliano - Isontina 1:2; vrstni red: Isontina 6, Azzurra 2, Begliano 1, Sovodnje 1; jutri: Sovodnje - Begliano.
Primorec - Esperia 0:0
Ostali izid: Muglia - Domio 6:2; vrstni red:
Muglia 6, Primorec 4, Esperia 1, Domio 0; jutri: Muglia - Primorec.
Primorje - Opicina 0:1 (0:0)
Vrstni red: Roianese 3, Opicina 3, Primorje 0;
jutri: Roianese - Primorje.
Zarja - S. Andrea 0:1 (0:1)
Ostali izid: Breg je bil prost; vrstni red: Zarja
3, S. Andrea 3, Breg 0; jutri: S. Andrea - Breg
Villanova - Mladost 2:3 (1:1) Strelci: Vižintin, Chechet in Bertoli. Ostali izid: Sagrado - Centro Sedia 0:1; vrstni red: Centro Sedia 4, Mladost 3, Sagrado 3, Villanova 1; jutri: Mladost - Centro Sedia.
Primorje (na sliki napadalec Erik Pauletic) se je po osmih sezonah igranja na travnatem Ervattiju vrnilo na bolj domačo »Rouno«, ki pa ni več peščena, na njej je »zrasla« umetna trava. Na peščeni Rouni je Primorje zadnjič igralo v sezoni 2003/04
kroma
Luca Carli (Kras)
kroma
D-liga
Tamai - Kras Repen 3:0 (1:0)
Strelci: v 30. Petris; 59. Conte in 80. Bolzan. Kras: Budicin, Micheli, Colavetta, Sain (Favero), Barbetti, Simonin, Carli, Kneževič, Osso (Pavan), Pizzini (Basolo). Trener: S. Alejnikov. 1. krog: Belluno - Virtus Vecomp Verona 0:2, Cerea - Este 1:1, Giorgione - Sacilese 1:0, Sambonifacese - Montebelluna 2:1, San Paolo Padova - Pordenone 1:2, SandonaJesolo -Legnago 5:3, Sanvitese - Real Vicenza 0:4, Tamai - Kras Repen 3:0, Trissino Valdagno -Delta Porto Tolle 2:1, Union Quinto - Clodiense 1:2.
Prihodnji krog: Delta Porto Tolle - Sanvitese, Montebelluna - SandonaJesolo, Clodiense -Tamai, Este - Union Quinto, Legnago - San Paolo Padova, Kras Repen - Giorgione , Pordenone - Trissino Valdagno, Real Vicenza -Belluno, Sacilese - Sambonifacese, Virtus Vecomp Verona - Cerea
prvem krogu premagal Sacilese z 1:0. »Ze na tej tekmi bo treba igrati z drugačnim pristopom in še večjo borbenostjo,« je dodal predsednik Kocman.
ALEN CARLI - D-ligaš Lucchese, pri katerem igra slovenski nogometaš iz Slivnega Alen Carli, je v prvem krogu skupine D v gosteh premagal ekipo Formigine. Alen Carli, ki je pred dvema sezonama igral pri Krasu, lani pa v Pordenonu, je igral celo tekmo. (jng)
3 tekme v sedmih dneh čakajo Kras v prihodnjem tednu. V nedeljo bodo v Repnu gostili Giorgione. V sredo, 12. septembra, bodo rde-če-beli odšli na gostovanje v Cereo. V nedeljo, 16. septembra, pa bo v Repen prišel Union Quinto.
JADRANJE - Trst Brioni Trst v organiziciji Sirene
Ena lepših regat
Vremenske razmere so bile kljub napovedim prizanesljive
Zmagovalci Sirenine regate Trst Brioni Trst 2012
kroma
Devet jadrnic je bilo vpisanih, sedem jih je bilo na startu, šest pa jih je končalo regato. Te so številke letošnje 24. mednarodne regate Trst Brioni Trst, ki jo je tržaški pomorski klub Sirena prvič organiziral leta 1984. Slabe vremenske in morske razmere prav gotovo ni privabile številnih jadralcev, ki so morali premagati zahtevno razdaljo 120 morskih milj. V slučaju šibkega vetra se lahko zgodi, da morajo neprekinjeno jadrati tudi do 30 ur. Kljub slabim vremenskim napovedim, pa so bile razmere na morju odlične za jadranje: deževalo ni in veter je bil pisan na kožo jadralcem, tako da je bil start regate med najlepšimi v zadnjih letih. Na regati, ki jo je Sirena tudi letos izvedla brezhibno, so lahko tekmovala vsa
plovila razredov open, irc, ufo in meteor.
Po petkovem startu so se jadrnice vrnile na cilj v soboto pozno popoldne. Le eni posadki je pri Savudriji zagodla močna burja, tako da je morala odstopiti. Organizatorji so nagradili prve tri posadke v posameznih razredih. Podelili so tudi pokal Challenge (za posadko, ki je prišla na cilj z najboljšim časom) in pokal sirena (za najhitrejše jadrnice v kategoriji X2). Pokal Challenge je dvignila jadrnica Horus (Club Marina S. Giu-sto iz Trsta), pokal Sirena pa jadrnica IAIAI (LNI Monfalcone).
Vrstni red: razred irc: 1. Rebel (Adriaco); irc X2: Iaiai (LNI Monfalcone); meteor: Mash (SVBG), open X2 1. Fairy Tern (LNI Monfalcone).
PARAOLIMPIJADA
Kolajni za Slovenijo in FJK
LONDON - Slovenija je v nedeljo dobila prvo kolajno na paraolimpij-skih igrah v Londonu. Slovenski strelec Franček Gorazd Tiršek je z zračno puško stoje v kategoriji 2 osvojil srebrno medaljo. V finalu je po dodatnem strelu v boju za drugo mesto ugnal Novo-zelandca Michaela Johnsona. Zmagal je Korejec Juyong Kang. Srebro je v namiznem tenisu osvojila tudi »azzurra« iz naše dežele Pamela Pezzuto, doma iz Sacileja. Južnoafriški atlet Oscar Pisto-rius pa je ostal brez prvega načrtovanega zlata in tako ne bo osvojil štirih prvih mest, ki jih je pričakoval. Na 200 m ga je premagal Brazilec Alan Oliveira. Oli-veira je osvojil zlato z 21,45 sekunde in je pred polnim stadionom s 80.000 gledalci v zaključku za sedem stotink sekunde ugnal Pistoriusa, ki je doživel prvi poraz v tej konkurenci na 200 m.
Z MEDALJO NA OI IN POI -Britanski kolesar Craig MacLean je postal drugi športnik v zgodovini, ki je osvojil odličji na olimpijskih in pa-raolimpijskih igrah. 41-letnik je bil srebrn v moštvenem sprintu na velodro-mu na OI leta 2000 v Sydneyju, v Londonu pa je bil na paraolimpijadi vodič v kolesarskem tandemu Anthonyju Kappesu in osvojil zlato. Kappes ima okvaro vida in kolesarji s takim hen-dikepom imajo v tandemu videčega 'pilota', ki sedi pred njimi. To vlogo je imel tokrat MacLean.
TENIS - US Open
Federer brez boja
NEW YORK - Prvi nosilec odprtega teniškega prvenstva ZDA Roger Federer se je brez boja prebil v četrtfi-nale zadnjega turnirja za grand slam v sezoni, potem ko je njegov tekmec v osmini finala Američan Mardy Fish zaradi zdravstvenih težav predal dvoboj. V četrtfinalu se bo meril s češkim šestim nosilcem Tomašem Berdychom, ki je v osmini finala izločil 11. nosilca Španca Nicolasa Almagra. V ženskem delu žreba je 12. nosilka Srbkinja Ana Ivanovič gladko s 6:0, 6:4 premagala Bolgarko Cvetano Pironkovo ter se uvrstila med najboljših osem. Ivanovičeva, ki se je prvič prebila v četrtfinale OP ZDA, se bo za polfinale pomerila s favorizirano Američanko Sereno Williams, ki je zavezala kravato Čehinji Andrei Hlavač-kovi, ki četrti nosilki ni vzela niti ene igre. Ivanovičeva in Williamsova sta se doslej trikrat srečali, vse tri dvoboje je dobila Američanka.
Grega Žemlja pa je v tretjem krogu izpadel po dvoboju s Srbom Jankom Tipsarevičem, osmim nosilcem. Srb je zmagal s 6:4, 6:3 in 7:5.
VUELTA - Italijanski kolesar Dario Cataldo je zmagal na 16. etapi dirke po Španiji. Italijan je bil najhitrejši na pretežno gorski 183,5 km dolgi etapi od Gijona do Cuitu Negru. Španec Joa-quim Rodriguez je ohranil skupno vodstvo.
IME JE, STADIONA (ŠE) NI -Na Grenadi so že poimenovali stadion, čeprav ta še ni zgrajen, po Kiraniju Jamesu, ki je na olimpijskih igrah v Londonu osvojil zlato medaljo v teku na 400 m (43,94), kar je prvo olimpijsko odlič-je za to malo karibsko državo z vsega 110.000 prebivalci.
1	Torek, 4. septembra 2012
KULTURA	/
O državnem muzeju v Aucklandu, o najdbah v zvezi s koncem druge svetovne vojne in sploh o velikih časteh, ki jo javnost izkazuje vojnim veteranom, sem že nekaj napisal. Našel sem točno kroniko prihoda Novozelandcev v Trst, priznanje, da so mesto osvobodili partizani. Razkril sem še ljubezensko zgodbo Kraševke z novozelandskim vojakom. Nova Zelandija še nikoli ni bila neposredno v vojni, njeni oddelki pa so pod poveljstvom britanskih monarhov sodelovali, kjerkoli je pokalo. »Wherever was a war, there were New-zealanders« (kjerkoli je bila vojna, tam so bili Novozelandci) je povedal veteran iz Vietnama, prostovoljec v muzeju. Čut osamljenosti je med belci v Novi Zelandiji močno prisoten. Z razliko od Avstralije, kjer bi morebitni referendum o formalni pripadnosti britanski kroni danes skoraj gotovo beležil republikansko ureditev, so ljudje na Novi Zelandiji v veliki večini monarhi-sti. Kraljica Elizabeta II. je mati in če jih nekam pokliče, se takoj odzovejo in svet opomnijo, da tudi oni obstajajo, kljub globoki legi na zemeljski obli. Marsikje stojijo spomeniki s kipom vojaka z obveznim širokokrajnim novozelandskim klobukom. Na podstavku so vpisana imena padlih. Začenja se kar z bur-skima vojnama pred sto in več leti v Južni Afriki. V tisti dobi so bila že možna dokaj hitra potovanja. Nadaljuje se s prvo in drugo svetovno vojno z dodatki iz Burme, Filipinov, Malaje in Koreje. V vojnah, kjer je bolj malo poveljevala kraljica Elizabeta II. več pa kavboji, so Novozelandci pretakali svojo kri še v Iraku. Nekdo je končal v Afganistanu. Ploščo zanj so pritrdili dan ali dva
ment v proračunu poti. Razdalje niso pretirano velike, kakovost cest pa odlična. Kar govori v škodo samostojnemu prevozu, so zelo ovinkaste trase in vožnja po levi strani. Ob izvozu iz ovinka evropskega voznika lahko zanese na napačno stran. So pa domačini zelo disciplinirani.
Za vožnjo z avtobusi, ki vzdržujejo pogoste zveze z vsemi zanimivimi kraji in opravljajo posebne izletniške prevoze do točno določenih in odročnih ciljev, je najbolj primeren nakup časovne vozovnice. Toliko ur za toliko denarja. Vsaka proga ima previden čas trajanja. Obvezna je rezervacija za odvzem predvidenega časa.
bi utegnilo pomeniti enodnevno obti-čanje na severu ali jugu z možnostjo kasnejše časovne škode pri razvoju potovanja. Časovne avtobusne vozovnice vključujejo tudi plovbo s trajekti in rezervacija pomeni zanesljivo mesto na ladjah.
Dnevni cilj in nekajdnevni postanek je bil izrazito počitniški kraj Paihia, ki predstavlja izhodišče za plovbo po zalivu ali pa za vožnjo do skrajnega severa, kjer severno od rta Reinga oko zaobjame veličino Tihega oceana. Predvsem pa leži le dva kilometra stran znameniti Waitangi (izg. Uajtanji), kjer se je na papirju formalno udejanjil rop maorske zemlje.
ali kroglicami iz barvitega stekla. Drugje so domačinom dali nekaj orodja in jim dokazali, da se z železno motiko lažje obdeluje zemljo kot z leseno rogo-vilo. Poljedelstvo pri staroselcih ni bilo posebno čislano. Priseljenci so to takoj razumeli. Narava je bila tako radodarna, da je bilo dovolj pobirati sadove. Maori pa so bili spretni pomorščaki. Njihove čolni so dosegali 30 in več metrov dolžine. Pri polni zasedbi ve-slačev je tako plovilo rezalo valove kot enojec Iztoka Čopa. Čim se je večalo število priseljencev, so naraščale sporne situacije. Ob ugotovitvi, da je bilo zemlje za vse več kot dovolj - dejstvo, ki velja še danes - je domačine motila
»Waitangi grounds« Tu so Maori izgubili svojo zemljo
Maori so sprejeli Angleže
miroljubno, čeprav z navidezno sovražnimi plesi
Eden številnih spomenikov padlih v vojnah po celem svetu
Knjiga je vsebovala točno kroniko sprehoda od Cassina do Trsta
prej. Vijaki so imeli še sveže sledove za-vijača.
In tako sem šibal proti severu, proti najbolj »polinezijski« pokrajini. Ob cesti gozdovi zimzelenih rastlin. Neprodorna gošča z ovijalkami, reke, mlake, jezera, zalivi, otočki. Pokrajina Bay of Islands je prelepa. Za popoln užitek, pa se je treba povzpeti na vrh vzpetine katerega od otokov in na obzorju vidiš množico razkropljenih otočkov in čeri, ki jih niti raziskovalec James Cook iz svoje ladje konec 18. stoletja ni mogel videti. Skoraj nikjer ni opaziti obdelanih površin. Morda tu pa tam nekaj koruze, največ njiva za družinske potrebe. Žične pregrade so pričale, da je vsa zemlja zasebna last. In ovce? Baje jih premorejo 40 milijonov. Deset in več na vsakega prebivalca. Vsili pa se prepričanje o veliko manjšem številu. Tu pa tam par živali, bolj za fotografije kot za neko trgovsko dejavnost.
Nova Zelandija je lahko zanimiva za vožnjo s samostojnim avtom. Za majhen denar je možno kupiti rabljena vozila in jih na koncu potovanja znova prodati. S tremi potniki bi to bilo ugodno, ker so javni prevozi dražji ele-
Sistem so zastavili na podlagi poštenosti. Na koncu se navadno ugotovi, da je bil čas vožnje celo nekoliko daljši od predvidenega in se četrt ure prihrani. Nekaj previdnosti je potrebne pri prehodu iz enega otoka na drugi. Zgodi se lahko, da sta obe ladji polni pri obeh dnevnih odhodih. Sprejmejo le toliko potnikov, kot jih certifikat dopušča. Neupoštevanje te možnosti
Teklo je leto 1840. Angleži, Škoti, Valižani, pa tudi nekaj Francozov in pripadniki drugih narodnosti so prihajali na otok, kjer naj bi bili idealni pogoji za življenje. Neke evropske politične prisotnosti še ni bilo, čeprav so imeli Britanci daleč največji vpliv. Priseljevanje je bilo divje. Ladja je nekje pristala, ljudje so se izkrcali in se utrdili. Morali so obdržati dobre odnose z domačini, ki so bili v veliki večini, niso pa imeli nevarnega orožja in bili so brez neke osrednje oblasti, ki bi priseljevanje obravnavala kot narodni problem. Tu so si prišleki obstanek zagotovili z majhnimi darili, s klasičnimi ogledalci
gledal več kot primeren za naseljevanje in torej tudi za blažitev morebitnih družbenih težav na evropskih tleh. V Avstralijo in od tam na Novo Zelandijo je pripotovalo več visokih birokratov z nalogo, da prepričajo domačine v koristnost neke pogodbe. Z njo bi Velika Britanija prevzela pokroviteljstvo nad ozemljem, zasebna lastnina domačinov bi ostala nedotaknjena in odstopili bi jo lahko samo prostovoljno in z rednimi pogodbami. Domače duše je primerno obdeloval misijonar Henry Williams, proti Angležem jih ščuval Francoz Jean Baptiste Francois Pompallier. Domačini bi se s priznanjem angleške oblasti znašli pod varnim britanskim krilom. William Hobson je sestavil besedilo, misijonar Williams jo je prevedel v maorski jezik.
Kako iz zgodovinskega in pravnega vidika verjeti v poštenost pogodb, ki so najprej napisane v tujem jeziku, prevedene v domačo govorico od tujca in še ob prisotnosti popolne nepismenosti in odsotnosti pravne izobrazbe med domačini?
Sloviti Treaty of Waitangi ima samo tri člene. Ze na prvi pogled je angleško besedilo občutno daljše od maorskega. Prvi člen ima v moderni angleški tiskani obliki sedem vrstic, v maorskem jeziku pa samo tri. Razmerje pri drugem členu je 10:6 v korist angleščine, pri tretjem, kjer britanski dvor velikodušno razširja svoj protektorat, pa je stanje izenačeno pri 3:3.
Največji napor je obstajal pri prepričevanju domačih vaških poglavarjev, naj podpišejo sporazum. Točnejše analize dokazujejo, da ljudje, ki so dokument podpisali (seveda s križcem ali kakim pečatom), niso imeli enakovrednega statusa v domačih skupnostih. Bili so poglavarji velikih vasi, iz sličnih drugih so našli kakega kolaboranta, so pa bili tudi taki, ki so se za poglavarje samo oklicali. Angleži so za dan podpisa povabili v Waitangi vse kar je lezlo in šlo. Hrana je bila obilna, delili so tobak in zelo čislane odeje.
Misijonar Henry Williams je s površnim prevodom zakuhal trajne težave
Čolni Maorov so bili izdelani z veliko veščino
Maorski poglavar Te Ruki Kawiti je sporazum podpisal, vendar se kmalu kesal
požrešnost tujcev, ki si niso mogli postaviti meja. In še njihovi maliki so bili tujcem na poti. Misijonarji so uvajali nove bogove, nove oltarje in nove obrede. Med seboj so kar tekmovali. Redki (francoski) katoličani so črnili angleške protestante in začeli ustvarjati kar dva ideološka tabora.
Iz ravni visoke (londonske) politike, se je Angležem mudilo, da bi zadevo zakoličili in si oba otoka zagotovili zase. Možnost konkurence je prihajala tako iz Francije kot iz ZDA, pri svojih prvih imperialističnih korakih. Novo ozemlje ni obetalo hitrih obogatitev z rudniki zlata, pač pa je kraj iz-
Če trak zavijemo za 170 let nazaj, imamo pred seboj fantastično sliko. Morski zaliv s kristalno čisto vodo. Na bregu v slogu angleškega travnika zelena livada, ob kateri si je začasni guverner Busby že zgradil svojo rezidenco.
--------------Se nadaljuje
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 4. septembra 2012
15
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota -
Hrovatin: Miška in miška 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.15 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Tutti odia-no Chris 7.30 Risanke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Incinta per caso 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il no-stro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.45 Nan.: Army Wives 15.30 Nan.: Guardia costiera
fe?
U L
BLOODS
V" Rai Tre
U Rete 4
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 4 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Sella d'argento (vestern, It., '78) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Nan.: Tierra de Lobos
6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne vesti 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 7 15.10 Film: Ricette d'amore (kom., Avstrija/Švi-ca/Nem./It., '01) 17.00 Dnevnik in vreme
17.15 Nan.: II commissario Rex 18.50
Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Techetechete 21.20 Rubrika: Superquark (v. P. Angela) 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Variete: Miss Italia 2012 - Si parte (v. F. Frizzi) 0.20 Rubrika: Cinematografo Speciale 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved
23.30 FiIm: MaIèna (dram., It., 'GG, i. Monica BeIIucci)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.15 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Film: Inga Lindstrom - Tango di mezza estate (rom., Nem., '12) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.30 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.10 Film: Chiedimi se sono felice (kom., It., '00, r. A. Baglio, G. Storti, G. Poretti, i. Aldo, Giovanni in Giacomo) 23.10 Film: Un segreto tra di noi (dram., ZDA, '08, i. R. Reynolds)
C/ Italia 1
6.30 Nan.: Il mondo di Patty 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simp-sonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.05 Nan.: Hellcats 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: CSI - Miami 23.00 Nan.: Human Target
La 7
16.15 Nan.: Blue Bloods 17.00 Nan.: 90210 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 21.55 Nan.: Countdown 22.50 Nan.: Supernatural 23.30 Dnevnik 23.45 Rubrika: La storia siamo noi
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break (v. T. Panella) 10.50 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 Rubrika: I menù di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: FBI - Prote-zione testimoni 2 (kom., ZDA, '04) 16.10 Nan.: Il commissario Cordier 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.10 Nan.: Prime Suspect 22.45 Nan.: Crossing Jordan 23.40 Aktualno: Omnibus Night 0.50 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department
^ Tele 4
6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Film: I tromboni di fra' diavolo (kom., It./Šp., '62) 9.40 Dok.: La Storia siamo noi 10.40 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nel-la prateria 15.50 Film: Bonnie e Clyde all'ita-liana (kom., It., '82, r. Steno) 17.25 Dok.: GeoMagazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob a Venezia 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Variete: Festival del Circo di Massy (v. A. Stephens) 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.40 Dok.: Correva l'anno
7.00 Deželni dnevnik 7.35 14.05 Dok.: Bor-go Italia 8.00 16.00 Dok.: Italia da scopri-re 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Koncert: Vo-ci dal Ghetto "I love a piano" 12.45 13.55, 20.25 Dnevnik Agenparl 12.50 Rubrika: Musa Tv 13.05 Lezioni di pittura 13.30 16.30 Dnevnik 14.00 Today we eat Sicilian 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Luoghi magici 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: 20 minuti... 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Gioventu bruciata (dram., ZDA, '55, r. N. Ray, i. J. Dean, N. Wood) 22.40 Aktualno: Hard Trek 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Koncert: Mille voci
(f" Slovenija 1
6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.)
7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.55 Poučna nan.: Ali me poznaš? (pon.) 11.05 Nan.: Ribič Pepe 12.00 Poročila 12.10 Ars 360 12.20 Umetni raj 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak (pon.) 15.40 18.30 Risanke 16.05 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.30 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 16.35 Dok. film: Lottina dobrota (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Ugriznimo znanost (pon.) 17.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja (pon.) 17.50 Nan.: Moji, tvoji, najini 18.20 Nan.: Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 20.55 Dok. film: Fani Okič - Polepšali ste mi dan 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.35 Dok. odd.: Albanija - tako blizu in tako neznana
(t* Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 11.40 Dobro jutro 15.10 Peklenski izbor (pon.) 16.00 Čez planke: Izrael (pon.) 17.00 Potopis: Nuigini, raj in pekel Pacifika (pon.) 17.30 Naravni parki Slovenije: Slovenske Alpe, Svet živali, 2. del (pon.) 18.00 Mostovi - Hidak (pon.) 18.30 Glasnik 19.00 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? (pon.) 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nan.: Emma 20.55 Muzikajeto 21.30 Pa-raolimpijske igre: Povzetek dneva, posnetek iz Londona 22.00 Film: Mammuth 23.25 Brane Rončel - Izza odra
|r Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.5011.55, 17.50, 21.45 Kronika 8.0010.30, 11.00, 12.30 Poročila 8.25 Beseda volilcev 11.05 Tednik 12.0519.40 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 15.2018.45, 19.25, 21.25 Beseda volil-cev 15.30 Poročila 16.15 Satirično oko 16.35 20.40 Na tretjem... 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 20.00 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Koncert - Resna glasba 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Dok. odd. - Ottavio Mis-soni 17.00 Artevisione magazin - pripravila Laura Vianello 17.30 Mlad. odd.: Ciak Junior 18.00 Brez meje - izbor 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 22.15 Biker Explorer 22.45 Mednarodni festival v plesih 23.35 Dok. odd.: K2
Tv Primorka
8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00
Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Na obzorju 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Odmevi iz Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.55 Risane in otr. Serije 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.4015.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Dobra mačka 14.30 Dok. serija: Zdravilna moč narave 14.40 Nan.: Grda račka 17.00 24UR popoldne 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Castle 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Precej legalno 23.25 Nan.: Monk
Kanal A
tomob. serija) 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.00 17.05 Nan.: Na kraju zločina 13.5516.35 Nan.: Semafor 14.25 Nan.: Will in Grace 14.55 Film: Barva ljubezni (dram., ZDA, '00) 18.00 19.45 Svet, Novice 18.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 20.00 Film: Nevarni bobnar (akc., ZDA, '09, r. in i. D. Lundgren) 21.45 Film: Terminator 2 (akc., ZDA/Fr., '91, r. J. Cameron, i. A. Schwarzenegger, L. Hamilton)
0.15 Film: Ledeni pajki (horor, ZDA, '07)
7.15 Risane serije 8.05 Svet 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 9.50 Top Gear (av-
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Hro-vatin in Mitja Tretjak; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Iz-boljšajmo naše medsebojne odnose: pripravlja pedagoginja Nataša Rijavec Klobučar; 12.15 Tisa Vrečko: od Černobila do Fukušime - katastrofalne posledice človeške nepremišljenosti; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tja-ša Dornik in Peter Rustia; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Scipio Slataper: Moj Kras - 5. nad.; 18.00 Iz tekmovalnih odrov; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30, 10.00 Gremo mi v šolo; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Ep-pur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Sonoricamente Puglia; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 14.00, 21.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35, 22.00 My radio; 15.00, 18.00-19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica (pon.); 21.30 Proza; 23.00 Radio Indie music like (pon.); 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka;
8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 6 Torek, 4. septembra 2012
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
rN zmerno č—y oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVdf
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
močan SÜS sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA	990
1020
1030
A
AMSTERDAM
LONDON O „s o o/i» 9/18
oBRUSELJ 0 PARIZ 8/17 15/21
BERLIN
13/19 o

éi
ŽENEVA 11/1^ o milan
o 17/19
LIZBONA
o 22/j
MADRID
o 10/28
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
^Ciklonsko območje nad Sardinijo povzroča nestanovitnost vremena nad večjim delom Italije; Ker se naša dežela nahaja na njegovem robu v višinah doteka hladen in občasno vlažen zrak z jugovzhoda, v nižjih slojih pa prevladujejo bolj suhi tokovi .-o-S""'^ kot posledica burje.
VARŠAVA
. o 16/26
•35
DUNAJ 13/18 O
LJUBLJANA 0 13/20	BEOGRAD
,	i-^f o 19/35
v"\jP2% osofija
„,„„ ^»-.SKOPJE O
RIM	, i4/32
17/21	^l4/32
"\.atene ^
j^* -jj/33 >------~ -s,»
O KIJEV
11/22^
A _
15/30
1010
Nad Sredozemljem se zadržuje ciklonsko območje. Od jugovzhoda doteka k nam v višinah razmeroma topel in vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.37
Dolžina dneva 13.07
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 21.03 in zatone ob 10.36

BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli značilne vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje je razgibano, temperatura morja 25 stopinj C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.57 najnižje -26 cm, ob 12.48 najvišje 41 cm, ob 19.47 najnižje -28 cm.
Jutri: ob 1.18 najnižje 3 cm, ob 5.53 najvišje -15 cm, ob 13.00 najnižje 32 cm, ob 21.42 najvišje -23 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........19 2000 m ..........10
1000 m ..........17 2500 m............7
1500 m ..........12 2864 m............5
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7, v visokogorju 7,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
O
GRADEC
16/24
0 15/20 S. GRADEC
CELJE 18/24 O
PTUJ
O
TRBIŽ O
12/19 _„.„.„.,.
O
TRŽIČ C
16/23 _ O
KRANJ , „
LJUBLJANA
GORICA rt o N. GORICA	17/25 N. MESTO 16/23
59,RI>A O -.„m POSTOJNA	o
o 16/23	—----
,	„	KOČEVJE	> /S
trst	_ o v&kz.
25/30	vi^	0°
PORTOROŽ O	-- —' - ČRNOMELJ
20/29
O UMAG OPATIJA
M. SOBOTA o 19/25 MARIBOR	19/25
018/24 n
¿3
ZAGREB 20/28 O
^NAPOVED ZA DANES
>
Po vsej deželi bo povečini spremenljivo vreme; v nižini in Zmerno, občasno tudi pretežno oblačno bo. Tu in tam
lahko nastane kakšna kratkotrajna ploha. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C.

O
GRADEC
15/24
Sí
CELOVEC o 10/17
TOLMEČ O
12/21
XX VIDEM O
<qy 17/30 O PORDENON
18/29
TRBIŽ O
11/20
o 12/19 KRANJSKA G.
ČEDAD O
18/29
tRZič ča
15/22 o
KRANJ
o 14/21 S. GRADEC
CELJE 16/24 O
¿i
.a
O 1
LJUBLJANA
GORICA n o N. GORICA	16/23 N. MESTO 16/24
2?/?n 0 10/27	POSTOJNA	O ^^
20/30 ^ 19/27 0 16/22
-	- ^O	KOČEVJE /v
TRST 0 ^ ^	V3-
PORTOROŽ O	-------'	CRN°MELJ
19/27
REKA 17/26
OPATIJA
M. SOBOTA MARIBOR 018/27
PTUJ 1-^
O	'—
ZAGREB 19/28 O

(NAPOVED ZAJUTRI
^Jutri bo spremenljivo vreme, čez dan bo ob morju in v nižini Jutri in četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo
se naprej vroče.
Pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte.
ZDA - Potem je igralec v Tampi predsednika primerjal praznemu stolu
Obama kljub vsemu še naprej občuduje Clinta Eastwooda
Eastwood se prepira s praznim stolom, ki naj bi simboliziral Obamo	ansa
NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljo za časopis USA Today zatrdil, da Clinta Eastwooda še vedno občuduje kot igralca in režiserja, in sicer kljub ostrim kritikam na njegov račun, ki jih je ta v četrtek izrekel na republikanski nacionalni konvenciji v Tampi. Kot je dodal, podobnega dogodka na demokratski konvenciji ni pričakovati.
Eastwood se je v četrtek v Tam-pi ostro in na trenutke vulgarno prepiral s praznim stolom, ki je simboliziral Obamo. Ta je nato v odzivu na družbenem omrežju Twitter nemudoma objavil fotografijo seje kabineta v Beli hiši in se pošalil, da je njegov stol že zaseden. Za USA Today pa je dodal, da bi si bilo treba izbrati drug poklic, kot je predsednik ZDA, če se nekdo hitro užali.
Obama je zagotovil, da demokrati na svoji konvenciji ne pripravljajo kaj podobnega, kot je bil East-woodov monolog, ki je celo nekoliko zasenčil kasnejši govor republikanskega predsedniškega kandidata Mit-ta Romneyja. Demokratska konvencija se sicer začenja danes v mestu Charlotte v Severni Karolini, Obama pa bo delegate nagovoril na koncu v četrtek, za podpredsedniškim kandidatom Josephom Bidenom.
Sicer bosta po zadnjih podatkih nominacijo 6000 strankarskih delegatov oba prejela v sredo, ko bo stopil na govorniški oder tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Prva dama Michelle Obama bo nastopila v torek, ko bo imel nagovor tudi glavni govornik konvencije, župan teksaškega San Antonia Julian Castro.
V mestu Charlotte se je v nedeljo že zbralo nekaj protestnikov. Okoli 800 ljudi je izražalo nasprotovanje korpo-racijskemu pohlepu ter napadom z brezpilotnimi letali, ki v Afganistanu in Pakistanu poleg osumljenih teroristov pobijajo tudi nedolžne civiliste.
Romney je medtem v nedeljo počival v državi New Hampshire, njegov podpredsedniški kandidat Paul Ryan pa prihaja v Charlotte "nagajat" demokra-
tom. To je nameraval v Tampi storiti tudi Biden, vendar je odpovedal pot zaradi orkana Isaac. Biden je v nedeljo v Wisconsinu in Pensilvaniji sicer obtožil republikance, da želijo upokojencem odvzeti zdravstveno zavarovanje, medtem ko je Obama v Koloradu in dan prej še v Iowi napovedal, da bo na konvenciji volivcem ponudil boljšo pot naprej od republikancev.
Obama se sicer sooča z nizko javno podporo zaradi počasnega gospodarskega okrevanja in visoke stopnje brezposelnosti. V svojem govoru bo ta-
ko po pričakovanjih izpostavil dosežke zadnjih štirih let, po besedah njegovega političnega stratega Davida Axelroda pa bo konkretnejši pri predlogih za pot naprej od republikancev v Tampi. Med drugim bo zagovarjal zdravstveno reformo.
Republikanci ji žaljivo pravijo "Obamacare", predsednik pa je v Iowi dejal, da naziv sprejema z veseljem. "To pomeni, da pravijo, da Obamo skrbi usoda bolnih. Menda želijo s tem povedati, da Romneyju potem ni mar za bolnike," je dodal Obama. (STA)
EGIPT - Na televiziji prvič po revoluciji
Napovedovalka z naglavno ruto
KAIRO - Poročila na egiptovski državni televiziji je v nedeljo prvič vodila voditeljica, ki je nosila naglavno ruto. Egiptovska televizija je tako odpravila 52 let staro prepoved nošenja naglavnih rut za svoje voditeljice, kar nakazuje spremembe v državnih medijih po padcu nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka in prevzemu oblasti s strani islamistov.
Voditeljica Fatma Nabil je svoj prvi nastop v nedeljskih televizijskih novicah opravila v črni obleki in z naglavno ruto kremne barve, ki ji je zakrivala lase in vrat. Vse do revolucije, ki je lani strmoglavila Mubaraka in na oblast pripeljala Muslimansko bratovščino, se ženske z muslimanskimi naglavnimi rutami niso pojavljale v medijih. Ženske, ki so nosile hidžab, so sicer lahko delale pri egiptovski televiziji, vendar le za kamero. Novi islamistični minister za informiranje Salah Abdel Maksud pa je v soboto dejal, da ne vidi razloga, zakaj ženske s hidžabom ne bi smele voditi novic. Od ustanovitve egiptovske televizije leta 1960 do nedelje voditeljice niso nosile naglavnih rut. Edina izjema je bila Kariman Hmaza, ki je vodila verske oddaje v 90. letih minulega stoletja. Mubarak je zakritim ženskam prepovedal nastop na televiziji. Verski konservativci so ga zaradi tega napadali in prepoved označili za dokaz diktatorske narave Mubarakove vladavine. (STA)
V Srbiji več okuženih z virusom Zahodnega Nila
BEOGRAD - Zaradi okužbe s smrtonosnim virusom Zahodnega Nila, ki ga prenašajo azijski tigrasti komarji, se v Beogradu v kliniki za nalezljive in tropske bolezni zdravi več ljudi, je sporočila namestnica direktorja te beograjske zdravstvene ustanove Olga Dulovič. "Na kliniki smo potrdili več primerov obolenja, ki ga povzroča virus Zahodnega Nila, nekaj oseb pa še preiskujemo za znaki bolezni," je za beograjsko tiskovno agencijo Beta dejala Dulovičeva, ki ni želela razkriti podrobnosti. Po poročanju srbskih medijev je v bolnišnicah v Beogradu, Pančevu in nekaterih drugih mestih v karanteni 17 oseb, od tega jih je pet okuženih z virusom, 12 pa jih je na opazovanju. Vsi naj bi bili pred tem na počitnicah v Grčiji.
Ime virusa izvira iz ugandske pokrajine Zahodni Nil, kjer so virus prvič odkrili leta 1937. Med blažjimi simptomi okužbe so glavobol in kožni izpuščaji, v hujših primerih pa lahko pride tudi do visoke temperature, izgube vida ali ohromlje-nosti. Pri vsakem petem okuženem se razvije obolenje, podobno gripi. Proti virusu Zahodnega Nila ni cepiva, prav tako ni zdravila. Vsak 150. okuženi človek lahko zaradi virusa dobi meningitis ali encefalitis oziroma druge bolezni. (STA)
Rusija bo cigarete opremila z grozljivimi slikami
MOSKVA - V Rusiji so včeraj razkrili vrsto grafičnih podob, med drugim slike gangrenoznih podplatov in mrtvo rojenih otrok, ki bodo v prihodnje "krasile" zavojčke cigaret. Gre za enega v vrsti ukrepov, s katerim skušajo ruske oblasti znižati visok delež kadilcev v Rusiji. Rusko ministrstvo za zdravje je na svoji spletni strani objavilo fotografije, ki jih bodo tobačna podjetja od maja prihodnje leto obvezana natisniti na zavojčkih cigaret. Med njimi sta grozljivi podobi modrikastega mrtvega dojenčka in potemnelega gangrenoznega podplata, medtem ko so nekatere druge bolj figurativne, kot je npr. slika ženske roke s palcem navzdol, ki naj bi ponazarjala impotentnost. Kot so pojasnili na ministrstvu, "izkušnje po svetu kažejo, da šokantne slike na zavojčkih cigaret pomembno vplivajo na spremembe v dojemanju kajenja s strani samih kadilcev".
Povprečen kadilec v Rusiji pokadi 17 cigaret dnevno, moški 18 in ženske 13. Kadi dobrih 39 odstotkov Rusov, kar je eden najvišjih deležev na svetu, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2009. (STA)