Poštnina plačana v gotovini. Leto X., št. li. (»jutro« xvm., m. 6«.); L}ubl]ana, ponedeljek tL marca 193? Cena 2 Dir upravmštvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Teletoii št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. ■■seratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Starostno zavarovanje delavcev Zavarovanje se začne izvajati 1. septembra in bo obsegalo primere onemoglosti, starosti in smrti Beograd, 21- marca. r. Minister socialne paLitike in narodnega zdravja Dragiša Cvet-kovič je dal danes novinarjem izjavo, s katero sporoča javnosti, da je izdal uredbo o starostnem zavarovanju delavstva. Uredba bo stopila v veljavo 1. septembra t. 1. V svoji izjav; je minister opozoril, da določa zavarovanje ža prime1- onemoglosti, starosti in smrti že zakon o delavskem zavarovanju, vendar se te določbe niso izveds le, temveč so se 6 finančnimi zakoni odlagale od leta do leta. Nadaljnje odlašanje bi škodovalo ne samo delavcem, marveč tudi gospodarstvu in državi 6ploh. Bolezensko zavarovanje delavcev je ekoro vedno def.ioPno predvsem iz razloga ker so se na njegov račun zdravili in vzdrževali tudi onemogli in stari delavci. Z uvedbo starostnega zavarovanja bo bolezensko zavarovanje zelo razbremenjeno. Iz nadaljnjih ministrovih izjav posnema« mo: Starostno zavarovanje delavstva bo nudilo: 1. Invalidsko rento po 200 tednih (4 letih) plačevanja onemoglim osebam.^ ki zaradi bolezni, starosti in drugih težkoč ne morejo več delati. Renta bo znašala eno tretjino dotedanjega zaslužka, odnosno eno tretjino zaslužka, kj bi ga mogel rentnik doseči, ako hi bil še sposoben za delo. 2. Starostno rento |K> 500 tednih (10 letih) vplačevanja osebam, ki so dovršile 70 let starosti. 3. Vdovninsko in sirotjnsko rento po umrlih osebah, ki so 100 tednov (2 leti) vplačevale za zavarovanje. Poleg pogrebnine znaša renta za vsakega otroka izpod 16 let starosti eno četrtino, za vdovo pa tudi eno četrtino moževe rente ali pravice do rente in to za dobo treh let. Triletna podpora se bo lahko dajala tudi staršem ter vnukom, bratom in sestram do 16. leta starosti. Vplačanj prispevki se bodo vrnili le, če bj se zavarovana žena poročila in s tem izgubila pravico do dajatev zavarovanja, in pa, če je zavarovanec dosegel 70 let starosti, preden si je pridobil pravico do rente. Organizacijo starostnega zavarovanja bo izvršil osrednji urad za zavarovanje delavs cev s 6vojim aparatom. Zavarovanje toiej ne bo zahtevalo nikakih novih režijskih stroškov. Skupno s tem bo revidirana celokupna organizacija delavskega zavarova nja, zlasti pa zdravniška služba, da se bodo zmanjšali izdatki. Na ta način bo mogoče znižati dosedanje socialne dajatve tako. da bodo lažje znosi j i va bremena, ki jih bo zahtevalo novo starostno zavarovanje. EEPUBL1KAN Republikanska letala vse poizkuse so z močnim bombardiranjem onemogočila zbral bežeče čete Madrid. 20. marca. AA. Republikanske čete, ki so v petek zvečer prispele tik do Masegosa, so ponoči vkorakale v Naval-porto. Tudi vasi Abanades na desnem bregu in Almadrones na levem bregu reke Henares, ki sta bili izhodišči sovražne ofenzive, so republikanci zavzeli. Baterije vladnih čet. ki so jih dopoldne potegnili na postojanke na hribu Jamacodabanades, so koncentrirale svoj ogenj na umikajočega se sovražnika. Pred Masegoso so vladne čete prebile uporniške obrambne postojanke na levem bregu reke Tajune po kratkem boju. Naskok republikancev je bil tako silovit, da ga ni bilo mogoče zadržati. Uporniki so na umiku razstrelili most, ki so ga zgradili pri tej vasi čez reko Ta juro. Mislili so, da bodo ustavili prodiranje vladnih kolon, toda vladni pijonirji so most popravili prej kakor v eni uri. Tako je glavna moč republikanskih čet mogla priti čez reko, nakar je s tanki in oklopnimi avtomobili začela preganjati bežeče upornike. Obe krili prednjih vladnih oddelkov sta držali fronto, centrum pa je prodiral preko postojank, ki so jih uporniKi zapustili. Tako so republikanci vzpostavil; fronto na obeh bregovih Tajune in se je prodiranje moglo nadaljevati. Ob istem času se je ohranila zveza s četami in skupinami pri Cifuentesu in Brihuegi. Vladne čete ni^o naletele skoro na noben odpor in so zač le prodirati na sever proti meji pokrajine Sa-ragosse. Ko so zavzele po vrsti Torre di Agradilael, Sotillo in Torrecuadrado de los Valles, so vladne čete s podporo topništva prispele do Abanadesa. Na teh postojankah so morale počakati jedro svoje vojske, ki je prispelo z brzostrelnimi topovi in začelo z višin obstreljevati upornike. Tako so vladne čete po kratker.i boju zavzele izpraznjene vasi in nadaljevale prodiranje k višinam pri Navalportu. Po triurnem boju so sovražni oddelki izpraznili tudi to mesto. Vladne t^ete so včeraj prodirale predvsem po aragonski cesti in so po njej prispele do 112. kilometra. Včeraj popoldne so zavzele vasi Dues in Utande. ki ležita dobrih 10 km proti severovzhodu v bližini avtomobilske ceste proti Aragonu. 70 republikanskih letal je proti večeru 1 krat zaporedoma napadlo kolono nacionalistov, ki je štela 330 tovornih avtomobilov in ki je prodirala na fronto po cesti od Algore. Pretežni del tovornih avtomobilov je bi! uničen. Letala so nacionaliste napadla z bombami in strojnfcami. Drugih 35 letal je vrglo 800 bomb na drugo zbirališče nacionalistov na isti cesti. Sploh je bilo včeraj tudi več letalskih spopadov. 5 uporniških in eno republikansko letalo je bilo sestreljenih. Letala so nacionalistom povzročila mnogo škode. Spuščrla so se prav nizko nad posamezne oddelke in jih decimirala s strojnicami. General Miaja je snoči objavil proglas, v katerem poziva vse civiliste, ki im?io orožje, da ga izroče oblastem v 48 urah. Pri komur bodo kasneje našli orožje, bo strogo kaznovan. Po p~teku 48 ur bodo izvršili tudi lr'šne preiskave. RetJiiblikansko vojno poročil« Snoči ob 22. je bil izdan komunikp. ki govori o nadaljnjem prodiranju republikanskih čet na guadalaiarski fronti na severu in severovzhodu Nacionalisti so na te i fronti popolnoma odpovedali Republikanske čete so zavzele več vas' in zaplenile ogromne množine voin;h potrebščin in živeža Republikansko letalstvo ie preprečilo sleherno koncentrac-jo nacionalističnih čet in je odločilno sodelovalo pri včerajšnjih operacijah. Danes

o posadko pod poveljstvom polkovnika Ara.nde obleganja. Pričetek pomorske kontrole Pariz, 21. marca. d. Danes cb polnoči se prične izvajati mednarodna kontrola v španskih vodah. Francosko sodelovanje pri tej kontroli bo predvsem pomorskega značaja ter so francoske pomorske oblasti določile v to svrho celo vrsto manjših ladij, ki so jih prej natančno pregledali v toulonskemu arzenalu. V Toulonu in Marsailleu so se razširile goverice, da sta bili luki Sette in Port Vendres v londonskem kontrolnem odboru označeni kot tihotapski središči, kakor tudi, da nameravajo nemške in italijanske vojna ladje križariti na odprtem morju ob francoski obali, da bi preprečile morebitne tihotapstvo orožja iz francoskih luk v Španijo. Te vesti so izzvale v toulonskih pomorskih krogih precejšnje vznemirjenje. Pravijo, da bi bilo povsem nedopustno, če bi nadzirale francosko obalo tuje vojne ladje. Včeraj dopoldne je prispelo v Tou-lon večje število članov mednarodne kontrolne komisije, ki so se danes vkrcali na francoske kontrolne ladje. ena sama hiša žal sti Pogreb 455 žrtev katastrofalne eksplozije v šoli v Tajloru Nevv Loiidon, 21. marca. AA. Po poslednjih po .atkih znaša število žrtev katastrofe v Tayloru 455. Trije otroci niso bili identificirani, 8 jih je izginilo, 92 otrok in učiteljev pa je bilo hudo ranjenih. Vse mesto je zagrnila globoka žalost. Po vseh cerkvah so se darovale zadušni-ce. Stotine otroških krst so bile v cerkvah zasute v cvetjem. Pri službah božjah so sodelovali duhovniki iz vse texaške države in celo iz Luisiane. V New Londonu ni družine, ki bi ne bila kakorkoli prizadeta po strašni katastrofi Po službah božjih se je razvil pogrebni sprevod. Večino dece so pokopal' na mestnem pokopališču, nekaj krst pa so prepeljali tudi v bližnje vasi na tamkajšnja pokopališča. Večina inženjerjev ter drugih strokovnjakov je mnenja, da je nastala eksplozija zaradi tega, ker je plin ,ki je služil za cen tralno kurjavo, predrl stene šole, ki so i bile grajene iz slabe opeke. Oblasti so že odredile, da se mora v bodoče po šolah uvesti drugačen sistem centralne kurjave Nemški poslanik v Washingtonu odžagan VVashington, 21. marca AA. V diplomatskih krogih se že nekaj dni širijo vesti, da bo nemški poslanik dr. Luther podal ostavko na svoj položaj, ki se je zaradi zadnjih diplomatskih incidentov že precej omajal. Za novega nemškega posla nika bo imenovan Heinrich Dickhof, sedanji državni podtajnik v nemškem ministrstvu in nekdanji svetnik pri washing-tonskem poslaništvu. Nove odredbe za univerze Iz ekspozeja prosvetnega ministra — Vseučiliška avtonomija — Upokojitve in položajne skupine profesorjev Beograd, 21. marca. p. Pri današnji podrobni razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva je minister Stošovič opozoril, da je svoj ekspeze podal že v skupščini in da je gg. senatorjem že znan. Omejil se je zato na nekatere zadeve, ki so bile sprožene med proračunsko razpravo in jih v svojem ekspozeju še ni obravnaval. Obširno je zlasti govoril o razmerah na naših srednjih šolah. Iz njegovih izvajanj posnemamo: Na visokih šolah v Jugoslaviji je 15.535 slušateljev. Univerza v Beogradu jih ima 7.726, v Zagrebu 5.050 in v Ljubljani 1.733. Na filozofski fakulteti v Skoplju je 168, na juridični v Subotici pa 571 slušateljev. Skupni redni izdatki za naše univerze znašajo 75 milijonov Din. Na beograjsko univerzo s fakultetama v Skop lju in Subotici odpade 36.5, na zagrebško 27.3 milijona, na ljubljansko pa 11.2 milijona dinarjev. Avtonomijo univerz morajo čuvati in ceniti vsi, poleg onih na univerzi, tudi oni, ki niso na univerzi. Vendar pa avtonomija ne sime presegati okvira rednih zakonov, ki veljajo v državi za vsakega državljana. Avtonomija ne sme pomeniti nedotakljivosti ali eksteritorialnosti. Ne sme se nanašati na stvari, ki z univerzo ket tako nimajc- nikake zveze. M'ini' ročeva!c°v, ki naglaša-jo, da ie minister za jav varnos-t Neu-stadter-Šturmer podal ostavko zaradi svojih simpatij za narodnosocialistični pokret. »Volkischer Beobachter« pravi, da bo po zgledu Neustadter-Siunnerja podalo estav« ko še več ministrov. »Allgemeine Zeilung« sodi, da so rekonstrukcijo avstrijske vlade pospešili vlisi, kj jih je dobil zvezni kan-celar dr. Schuschnigg v razgovorih z madžarskimi državniki v Budimpešti. »Lokal-Anzeiger« meni, da bo po ostavk; Neustad-ter-Sturnierja nastopila nova doba napetosti, katere razvoja sedaj ni mogoče točno prerokovati. Francoski komentarji Pariz, 21. marca. AA. r> Journal c meni, da sta dT. Schuschniggov cbi-k v Budimpešti in ostavka Neustadler-Stiirmerja v vzročni zveza. Nemčija postaja vedno večja nevarnost za srednjo Evropo. Kadarkoli postane ta nevarnost akutna, se pojavlja v srednjeevropski državi neka nervoznost in se začno medsebojna pogajanja. V državi, ki je v prvj vrsti ogrožena, prihaja v takih trenutkih ohičajno do odločnih varnostnih ukrepov. V teh državah sicer nimajo interesa. da bi v tujini zvedeli vse. podrobnosti, zaradi katerih so nastal; taki ukrepi, da bi jim nekatere večje sile zaradi nj.i.h ne zamerile preveč. Tako smo v Budimpešti doživeli nenadno odstavitev upravinika policije, včeraj pa izločitev ministra za lav* no varnost iz avstrijske vlade. Njegove pangermanske simpatije so bile dokazane. Sedanja kriza je vsekakor težja kakor prejšnja, ker so narodni socialisti ob tej priliki dejansko nekaj stvarnega dosegl-i. Morda se bo spričo skupne nevarnosti končno ustvar;.l blok neposredno ogroženih držav. »Figaro« karakterizira včerajšnjo rekonstrukcijo avstrijske vlade takole: 1.) Dr. Schuschnigg je sklenil še nadalje vodili borbo proti narodnemu socializmu. 2.) Sku^ šal bo kljub temu doseči nekak sporazum s tako zvano nacionalno opozicijo, kar priča dejstvo, da je ostal v njegovi vladi minister Gneisen - Horstenau, o katerem je prav tako znano, da simpatizira z narodnim; socialisti. »Anii du Peuple - opozarja na ostro kampanjo nemškega tiska protj Avstriji, ki se je pojavila zadnje dni in ie ooividno in« spirirana od faktorjev zunanjega ministrstva, ki hočejo na lak način pokazati nezadovoljstvo z dosedanjo avstrijsko politiko. V6e kaže, da avstrijskega zveznega kance-larja t; napadi niso mnogo preplašili, ker se je znebil enega izmed ministrov, ki simpatizirajo z narodnOHSocialis4ični;m po-kretom. Tako je holel pokazati, da bo tudi v bodoče odločno branil avstrijsko neod« visnost. stvari pa bi se lahko zasukale in v danem trenutku bi morda dr. Schuschnigg izpostavil nevarnosti tudi svoje lastno življenje. Tatarescov obisk v Pragi Rumunski min. predsednik bo po sestanku s čsL državniki obiskal tudi čsL vojno industrijo hod iz Brna v Bukarešto je določen za če- Bukarešta, 21. marca. AA. Rumunski ministrski predsednik Tatarescu je snoči ob 22.30 odpotoval v Prago na oficielen obisk. Program obiska Praga, 20. marca g. O programu obiska ru munskega ministrskega predsednika v Progi sporočajo: Tatarescu bo v s,prem.stvu dnžavnega tajnika v minististvu za oboroževanje generala Glaza, ravnatelja v finančnem ministrstvu Rasmerioe in šefa kabineta Sibjceana, prispel v Prago v ponedeljek ob ".50 V Pragi ga l)odo pozdraviti mm. predspdnik dr. Hoilža zunanji minister dr. Krofta z ostalimi člani vlade. generalni inšpektor voske Sirovv in drugi vojaški dostojanstveniki. Odtod bo Ta ta resen odšel v ru-munsko poslaništvo kjer bo stanoval. Ob 10. ho obiska! min. predsednika dr Hodzo. oh 11. pa ga bo sprejel prezident dr. Be-neš. V torek dopoldne l>o rumunski gost v spremstvu vo nega ministra Mahnfikn pose-tfl češko-moravsko fvornico stro ev Kelben-Danek. V sredo bo Tatarescu obiskal Ško-dove tvornice v Plznu. V četrtek bo odpotoval v Brno. kjer si bo med drugim ogledal tudi tamkajšnjo tvornico strojev. Od- trtek. Zaključitev zasedanja romunskega parlamenta Bukarešta, 21. marca. AA. Snoči je bilo zaključeno redno zasedanje parlamenta. Min. predsednik Tatarescu je prečrtal tako v zbornicj kakor v senatu kraljev ukaz o zaključftvi zasedanja, ki opozarja na dosežen; proračunski prebitek in ugotavlja, da so se državne finance sanirale, da so se pričelj državni dolgovi likvidirati in da se je ojačila tudi produktivna sila rumunske= ga naroda. Ukaz navaja tudi odredbe novega zakona o višji šolski vzgoji, ki se bo izvajala v bodoče v okviru nacionalnih interesov. Zlastj opozarja na nove šole za vojaško vzgojo mladine. Te šole predstavljajo naiprimernejša sredstva za ustvarjanje discipline med mladino, ki se ne sme upro-pastiti v neprestanih sporih in mržnji, nego utrditi v znamenju velikih nacionalnih idealov. Nadalje poudarja, da je parlament soglasno sprejel odredbe, kj se tičejo narodne obrambe. Novi krediti, ki so bili odobreni vojnemu ministrstvu, pomenijo najboljše jamstvo, da se bo ojačila rumun? ska vojska »j UTKOc ponedcljska izdaja Ponedeljek, 22". Ill,l93?._ d.r« Podrobna proračunska razprava v senatu Odklonjena predlogi senatorja Hribarja — Enotna kaša-cija za vso državo — Razmere v kaznilnicah — Poseben zavod za komuniste Beograd, 21. marca. p. Senat je včeraj končai načelno razpravo o proračunu ter so je danes začela podrobna razprava, ki bo trajala najbrže do srede, tako da bo proračunska razprava v senatu končana v sredo popoldne, nakar se bo vršilo zaključno glasovanje. Današnja seja senata -se je. pričela ob 9.30. Po odobritvi zapisnika je senat takoj prešel rta dnevni red. Prvi je prišel v raz-piavo proračun vrhovne državne uprave. K besedi se je javil edino senator Ivan Hribar, k: je piedlagal resolucijo, v kateri zahteva, da morajo vsi javni nameščenci vsaj za silo poleg srbohrvaškega znati tudi slovenski jezik. Predsedujoči podpredsednik Milan Simonovič. ki je obenem predsednik vladnega delovnega kluba, je ta Hribarjev predlog odklonU, češ da ni v skladu z določbami poslovnika in ga sploh ni dal na glasovanje. Senator Ilidjanovič je nato na kratko govoril še o potrebi reforme pri glavni kontroli, nakar je senator Daka Popovič v imenu kluba JNS predlagal, naj se poglavje o vrhovni državni upravi, ki se nanaša na krono in kraljevo narnestništvo, sprejme z aklamacijo. Tc se je tudi zgodilo. Sledila je kratka razprava o proračunu y.ii pokojnine in invalidnine. Senator Ivan Hribar se je zahvalil vladi, da je uredila izplačevanje pokojnin, ki se sedaj tudi v Sloveniji v redu izplačujejo Pri glasovanju je bil tudi ta proračun sprejet. Nato je prišel na dnevni red proračun ministrstva pravde. Minister dr Niko Su-botič je podal o delu svojega resora obširen ekspoze, ki ponavlja v glavnem že iz skupščinske proračunske razprave znane stvari. V debati je senator Ivan Hribar v smislu sklepa na ljubljanskem shodu JRZ zahteval, naj se Ljubljani osnuje posebno-ka-sacijsko sodišče za Slovenijo. Minister pravde dr. Subotie je to odločno odklonil in izjavil, da se bavi vlada z načrtom, da se ukine vseh pet sedaj obstoječih kasacii ter da se v Beogradu osnuje enotna kasa-ci.ja za vso državo Senator Milan Popovič le imel nato zelo zanimiv govor o razmerah v kaznilnicah. Podrobno se ie bavil zlasti z razmerami v Sremski Mitrovici navajajoč, da predstavlja ta kaznilnica pravo fakulteto za komunistično propagando. Bivši upravnik kaznilnice Petrovič, ki je komunistično propagando v tem zavodu popolnoma zatrl., pa je bil premeščen, čeravno je bil najbolje kvalificiran uradnik, ki je bil za svoj patriotizem odlikovan celo s Karadjordjevo zvezdo. Zagovorniki komunistov so zaradi njegovega odločnega nastopa vprizorili proti njemu celo gonjo, a ministrstvo ga je namesto da bi ga zaščitilo, premestilo za državnega tožilca v šabac. Govornik je zahteval od ministra pravde, naj te zadeve preišče in napravi v kaznilnici red, da se ne bo iz teh zavodov, ki naj bi po zanrsli notranjega ministra zatrli komunizem, ustvarila visoka šola komunizma. Senatos dr. Nemec (JNS) se je v svojem govoru zavzel za končno ureditev sodniškega vprašanja in apeliral na ministra, naj končno že vendar enkrat uredi vprašanje stalnosti sodnikov. Zahteval je tudi. naj se razširi delokrog sodnih pristavov in naj se čimbolj pospeši izenačenje naše zakonodaje. če že vlada misli osnov? ti eno samo kasacijsko sodišče za vso državo, potem naj bo sedež tega najvišjega sodišča v Beogradu. Obširno je nato razpravljal o amnestiji in se podrobno bavil Ludi s tožbo Sokola proti nadškofu Srebrniču. ki je bil v prvi instanci pravilno obsojen, v drugi instanci pa so sodne oblasti stvar tako zavlačevale, da je bila tožba naposled zavrnjena, češ da je že zastarela Govorila sta nato še senatorja Fran Iva-niševič in Dušan Senč. ki sta se bavila. v glavnem z lokalnimi sodnimi prilikami, nakar je ob zaključku razpravt minister pravde dr. Subotlč odgovarjal na pripombe posameznih govornikov Prizmu je. da je upravičena kritika glede kazni inišk-h zavodov in cia si bo ministrstvo prizadevalo, da te nedostatke odpravi Ministrstvo namerava določiti posebno kaznilnico za komuniste. da tako prepreči vsak stik z drugimi kazrienci. Kar se tiče procesa Sokola proti nadškofu Srebrniču pa je iziavil, da se ministrstvo v to zadevo ni vmešavalo. Po njegovem govoru je bil proračun ministrstva pravde sprejet. Nato se je začela razprava > proračunu prosvetnega ministrstva. Minister Stošovič je ponovil svoj ekspoze, ki g* je imel že v Narodni skupščini, nakar je bila razprava po govorih Ivana Hribarja Milana Popo-viča in dr. Nemca odgodena na jutri. Seja se je končala malo pred 15. uro Sronte proti jetiki Občni zbor naše osrednje protijeticne organizacije je pokazal socialno in zdravstveno pomembnost njenega dela Ljubljana, 21. marca V dvorani OUZD so sc dopoldne zbrali delegatje nase osrednje sociafaio-zdravstve-ne organizacije, ki ei je naložila skrb za zdravje tuberkuloznih. Zborovanja t se je udeležijo nad 40 delegatov, kj so zastopali več ko 20 krajevnih lig Protituberkulozne zveze., navzoenj pa so bili tudi načelnik dr. Maver kot zastopnik bana /. inšpektorjem dr. Avramovicem, zastopnik mestne občine in zdravniške zbornice dr. Debevec inod-foslanec Slovenskega zdravniškega društva dr. Keferle. Predsednikov nagovor Ko je predsednik direktor dr. Bohinjec oivoril skupščino, je najprej prefital vdanost no brzojavko Nj. Vel. kraljic; kot pokroviteljic] protiiefcičnega gibanja v državi, hkratu pa je sporočil pozdrave Jugo« c iOvenske protituberkulozne lige iz Beograda in častnega člana docenta dr. Matka. V svojem poročilu se ie dotaknil vseh perečih nalog, ki se zvez- zastavljajo današnji čas. Napredek protituberkulozne borbe v naši banovini se vidno izraža predvsem a številnih novih krajevnih ligah in zmerom številnejših dispanzerjih. Število občin, ki v svoje proračune stavljajo posebne postavke za borbo protj tuberkulozi, i e vsako leto večje. To delo bo deležno še mnogo lepšega razmaha, ko ee bodo tudi sreski zdravstveni referent je in politične instance zavedale, da je ta borba ena naj« lepših dolžnosti vse javnosti. Posebna naloga je v tet borb- odmerjena zdravnikom. Skoraj 100",o jetičnih se rekrutira iz armade onih bolnikov, ki eo že nekajkrat obiskali ordinacije, a "zdravnik ni mogel na njih ugotovili ničesar posebnega. Iz angin, raznih bronhitis jn pleuritis se razvije 26'Vo jetičnih obolenj, iz živčnih slabosti in ane-iii: j pa celo Hl».'o. Te številke nas opozarjajo, da je potrebna predvsem boljša strokovna kvalifikacija zdravnikov na polju fti-zeologije. Država naj stori svojo dolžnost Ko se ie v nadaljnjih izvajanjih zahvas J jeva! banski uprav- in drugim činjteljem za njihovo podporo, je ugotovil, da država ne stori ničesar, da bi olajšala materialni ioložaj naše protijetične borbe. Vtem gotovo tiči tudi del vzroka, da ima ostala j.nnost za gmotne potrebe tega dela tako malo razumevanja. Posebno pa je graje vredno, da odklanjajo vsakršno podporo telo bogata industrijska podjetja iii drugi pridobitni zavodi, ki predstavljajo večkrat z načinom svoje produkcije prava gnezdišča jetičiuh bacilov. Brez OUZD. ki z zne-ikom okrog 70.000 Din letno podpira delo PTZ, b; Sj dosedanjih uspehov ne mogli misliti Velik udarec je to delo doživelo zlasti z ukinitvijo inšpektorata za tuberkulozo v ministrstvu za narodno zdravje, ki mu je skoraj avtomatično sledila ukinitev referatov za tuberkulozo pri posameznih banskih upravah. Zakon o zavarovanju delavcev nai bi se spremenil V tem smislu, da b; bilj tudf družinski člani zavarovani za primen- tuberkuloze, sprememba zakona o neposrednih davkih pa naj bi prinesla poživitev akcije v industrijskih krajih. Za= man je bilo prizadevanje, da bi v državni proračun prišla postavka za borbo proti tuberkulozi. Te razmere so dovolj žalostne-če pomislimo, da ie v vsej Srbiji, kj je znana po razširjenosti jetike, poslujeta samo dispanzerja v Beogradu in Nišu, beograjski občinski svet pa medtem ugotavlja, da je Beograd najbolj jetično mesto v Evropi. K delovni skupnosti v borbi prof i jetiki nujno spada tudi javna zdravstvena služba in inšpekcija dela. Na koncu je predsednik izrekel iskreno zahvalo Sloven« skemu zdravniškemu društvu, s katerim si zveza želi še mnogo plodnega sodelovanja, in pa časopisju, ki je šlo intencijam zveze zmerom širokogrudno na roko. Omrežje Protituberkulozne zveze Iz podrobnega poročila, ki ga je podal primarij dr. Debevec, povzemamo, da ob-eega celotno omrežje 55 krajevnih lig in 8 odsekov pr; odborih društva RK. V 29 ligah, ki so stavile podatke na razpolago, je organiziranih nad 4.500 članov. Misel bolnišnice za zdravljenje tuberkuloznih se je odmaknila z dnevnega reda, ker odločujoči faktorji niso bili naklonjeni predlogu, naj bi blagopokojni Viteški kralj dobil spomenik v obliki humanitarnega zavoda. Vprašanje pa ie še zmerom pereče. Zlasti v Ljubljani al; v bližnji okolici bi nam bilo treba manjšega zavetišča za ne« ozdravljive bolnike. Banska uprava je v novi proračun stavila postavko 150.000 Din za subvencijo zvezi, jz svojih sredstev pa bo plačevala tudi 4 zaščitne sestre pri dispanzerjih. Mestna občina je tudi za prihodnje leto naklonila 50.000 Din za vzdrževanje dispanzerja, 50.000 Din pa je določila za ustanovitev gozdne šole. Lani so bili ustanovljeni novi dispanzerji v Kamniku, v Novem mestu jn Cerkljah ob Krki, snujejo pa se še dispanzerji v Slovenj« gradcu. Litiji, Cerknici in Tržiču. V načrtu je razširitev ljubljanskega dispanzerja, ki je. potrebna zavoljo priključitve okoliških občin. Zveza je intervenirala pri upravi železu ičarskega humanitarnega fouda, naj b; bili železničarji tudi v bodoče v pol-n; merj deležni bolniškega zavarovanja v primeru jetičnih obolenj. Pred kratkim je zveza [odvzela posebno akcijo, da bi posamezne občine nakupile po sanatorijih primerno število postelj za bolne občane. Svojci zavarovancev OUZD naj bj imeli v bodoče pravico do treh mesecev zdravijo? nja v sanatorijih, ne pa samo do štirih tednov kakor doslej. Pripravlja ?e ustanovitev posebnega železničaiskega in mladinskega odseka. Bilanca podpor O dcjarnem gospodarstvu zveze ie poročal blagajnik Čelešnik. Iz njegovega poročila navajamo, da je imovina znašala ob začetku novega leta blizu 425.000 Din. Bol* nikom in ustanovam ie zveza lani nakazala okrog 85.000 Din podpor, dotacij in raznih daril pa je prejela okrog 90.000 Din. Ak« cija protiluberkuloznega tedna je zbrala nad 38.000 Din. Med podporniki' PTZ je na prvem mestu banska uprava, ki je naklonila 62.000 Din, sledita jj DZ in PZ po 10.000 Din. Najizdatnejšili jKKlpor so bile deležne lise v Murski Soboti (15.000 Din), Rogatcu (7.000 Din), Ptuju (6.000 Din), Kamniku (5.500 Din) in dispanzerji v Novem mestu (12.000 Din). Cerkljah ob Krki (10.000. Din). Trbovljah (6.500 Din) in na Jesenicah (4.000 Din). OUZD je razdal krajevnim ligam in dispanzerjem za okrog 70.000 Din podpor, med drugim 15.000 dispanzerju v Trbovljah in 12.000 Din ligi v Kranju. - Delo dispanzerjev ~ Šef-zdravnik dr. Neubauer z Golnika je ob celi vrsti nazornih zemljevidov in gra* fikonov s kritičnega vidika očrtal razvoj dispanzerjev pn nas. V preteklem letu ie v Sloveniji delovalo 13 dispanzerjev, izmed katerih samo 2 vzdržuje država, ostalih 11 pa protituberkulozne lige. Lan- so prirasli 4 novi, a vsi so dobro opremljeni, da lahke s pridom vršijo svoje poslanstvo na !•■-renu. Omrežje dispanzerjev je s tem zavzelo že tolikšno stopnjo, da uživa njih zaščito že približna polovica prebivalcev dravske banovine, to se pravi, okrog 500.000 ljudi V preteklem letu so ti dispanzerji opiavili ogromno delo. Okrog 20.000 bolnikov ie b:'.o natančno preiskanih z renTg.v nološkimi jn kliničnimi izvidi, deloma pa so bile izvršeno tudi preiskave krvi in izmečka. Te preiskave so odkrile 697 novih primerov odprte. 1914 zaprte pljučne tuberkuloze in 580 drugih tuberkuloznih obolenj. Velike važnosti ;c dejstvo, da iščejo v dispanzerjih | omočj skoraj srni; siromašni bolniki, ki bj se si"cr ne imeli knm obrnit}, jn med njimi ie polovica kmečkih ljudi. Delo dispanzerjev pa ni važno samo ?..i pobijanje tuberkuloze, temveč tudi za zdravstveno kulturo sploh. Dispanzerski zdravnik; paciente ne-le preiskujeio. tenis več siromašne izmed njih tudi leciio z umetnimi pnevmotoraksi in z vsem; drugimi sredstvi, ki so moderni terapiji na raz-lolago. Pr; tem pa se živo občutj pomanjkanje možnosti bolniškega in sanatorijske-ga zdravljenja za večino jetičnih in možnosti azilaeije pretežko bolnih. Prvj koraki za izboljšanje so sicer že storjeni, a vse ;e za zdaj še v preskromnem obsegu. Na Golniku je s Ud no nekaj postelj na raz; o* lago na račun banovine, nekaj s popusti in nekai na stroške PTZ. Slovenija, ki ima najnižjo umrljivost z& tuberkulozo v državi. se lahko danes po zaslugi zasebnih in domačih javnih žrtev ponaša z najbolj razpršenim omrežjem dispanzerjev. a treba Je še zmerom z vso vnemo delovati za njih razmah. Nove naloge novega odbora Referat primanja dr. Neubauerja ie bil nagrajen r. živahnim odobravanjem. Ko je dr. Vidic iz Kamnika poroda! o zaključku verifikacije, je bil na predlog tir. Tičarja izglasovan absolutorij blagajniku in celotnemu upravnemu odboru. Z navdušenim odobravanjem je bil na predlog dr. Vidica .vnovič {^voljen za predsednika dr. Honi-njec. v ostali odbor pa še dr. Levietnik, dr. Debevec. Uratnik. Čelešnik. dr. Neubauer, dr. Fettich. podpredsednik apelaciie dr. Mastuak. dr. Pire. dr. Pless. dr. Lunaček-Kri,stanova, dr. Zupane iz Ljubljane, dr. Ivič iz Celja, dr. Tomintck iz Maribora in dr. Vidic iz Kamnika. V nadzorstvu so dr. Kavnihar, dr. Hraber in Kocijan, v razsodišču pa dr. Maver, dr. Rus in dr. Bran; dieu iz Murske Sobote Poslovodja nadsvet-nik Skalar je poročaL še o samostojnih predlogih. i«a predlog dr. Fetticha ;>a ie bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se obnovi inšpektorat za tuberkulozo prj nii-nistrsivo za narodno zdravje, da morajo predvsem soeialno-pravne institucije, diža-va. banovjvie in občine stavljati v svoje I roračutie tudi postavke za prot.luberkir lozno borbo, da se uvede invalidno in s'.a-rostno zavarovanje, da se grade bolnišnice z oddelki za jetiČne (takšni oddelki so po« trebili predvsem v Ljubljani. Mariboru, Mur®ki Soboti in Ptuiu). naj davčna zakonodaja ne ovira gradnje malih, cenenih, zdravih stanovani. 7'".sli za delavce, naj se inšpekcije dela izpopolnijo z namestitvijo zdravnika, ki bj imel nalogo, pazili na zdravstvene razmere v naših podjetjih, delavske mezde pa naj bodo trik p da Imdo omogočale dobro preživljanje delovnega človeka. Dnevnj red sta završili predavanji pri-j marija dr. Minara o kostni tuberkulozi in primarija dr. Debevca o vprašanju, kateri protituberkulozni zavodi so nam še potrebni. nato pa ie predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Kupujte domače blago! Ljubljanska nedelja Ljubljana, 21. marca. Letos je naneslo, da smo danes praznovali cvetno nedeljo na prvi pomladni dan. Dnevi pred cvetno nedeljo so bili že čisto pomladni, a prav danes na cvetno nedeljo se je ozračje shladilo. Ves dan smo imeli precej dežja, med tem ko je na višjih gorah zapadel sneg. Veselje mladine z butarami je kislo vreme zelo kvarilo. Razstava velikonočnih miz V svojih prostorih v Gradišču je Zveza gospodinj že v soboto otvorila c-kusno aranžirano razstavo velikonočnih miz, ki je bila danes ves dan deležna živahnega obiska in ki bo odprta samo še do torka. Zveza je zadnja leta uvedla uvaževa.nja vredno navado, da pred vsakimi prazniki v letu opozori gospodinje, njihove pomočnice in njihov naraščaj, koliko kulture in lepote je mogoče pridejati serviranju v hiši, da vzbudi obed ali večerja razen materialnega užitka tudi nekaj estetskega, duševnega občutja. Tu ii tokrat so naše gospe pogrnile čajno m.izo, mizo za zajtrk, kosilo in večerjo, a razen meščanskih obedov so priredile tudi dvoje lepih aranž-manov z domačo kmečke- in pa s srbsko pravoslavno mizo, zlasti med mlajšim občinstvom pa je mn:go občudovanja deležna otroška miza. Predvelikonočno razpoloženje obiskovalcev so gospodinje uporabile, da na simpatičen način propagira jlejo domačih. v naroinem slogu orna-mentiranih pisanic, ki si jih lahko za majhen denar naberete, da jih boste imeli za vzorce in da jih boste skušali tudi v ovojem okolju uveljaviti namesto šablrn-skih pirkov, ki so po naših meščanskih hišah sicer v navadi. Obisk razstave toplo priporočamo. Težave čevljarjev Združenje čevljarjev za sodni okraj Ljubljana je imel v dvorani Delavske zbornice dopoldne svoj občni zbor. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo precejšnje število članov, da se pogovorijo o stanovskih vprašanjih, saj zadevajo vprav naše čevljarje dan za dnem hujše nadloge. Predsednik Jernej Perdan jc slikal neugodni položaj čevljarjev in njihovih družin. ki morajo opetovano gladovati, ker je čevljarska obrt izpostavljena konkurenci inozemskih velepodjetij. Proti inozemskemu kapitalu, ki uničuje našega človeka, se bo združenje še v bodoče borilo, in če bodo složni, bo njihova borba tudi uspešna, čevljarskim mojstrom škodujejo v veliki meri šušmarji, proti katerim mora oblast najstrožje postopati. Tajniško poročilo navaja: V združenju je vpisanih 288 mojstrov, 145 pomočnikov in 64 vajencev; 36 mojstrov je odpovedalo obrt, 3 so pa umrli. Društvo jc poslalo trgovinskemu ministru dopis, naj se v trgovinski zakonik uvede določba, da je prepovedano ustanavljanje industrije, če je obrt sama zmožna zadovoljiti potrebe konzu-mentov. Združenje se je dalje izreklo, naj bo zavarovanje obrtnikov za starost in onemoglost prostovoljno ln da imajo obrtniki pravico, prodajati svoje izdelke neposredno. Blagajnik Kralj je podal računski zaključek in bilanco, na kar je bila na predlog reviz. Zupančiča sprejeta razreš-nica. Bodoči proračun določa 20.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Zastopnik zbornice TOI je pojasnil slab položaj našega obrtništva, kateremu škoduje največ tuja industrializacija, pa tudi visoke davčne in socialne dajatve. Govoril je o nadaljevalnem šolstvu, ki se ni prav nič spremenilo v 30 lotih in bo treba tu reorganizacije, pri kateri naj pa v pivi vrsti sodelujejo naši mojstri. Zbornica bo organizirala posebne obrtniške tečaje in pošiljala obrtnike v inozemstvo, da bo naša obrt hodila z roko v roki z vseobčim napredkom. Obrtni referent mestne občine dr. Frelih je pojasnil, da deluje obrtna oblast po svojih najboljših močeh v pro-speh obrtništva. Zanimiv je bil razgovor, v katerega so posegli predsednik, strokovni učitelj štajman in Zupančič. V kratkem bodo morali mojstri plačevati vajencem plačo. Mojstri razumejo slabe gmotne razmere čevljarskih vajencev, ki se rekruti-rajo iz najšibkejših plasti naroda, vendar niso krivi temu mojstri sami, temveč splošni gospodarski položaj. Zato ne bodo zmo- i gli mojstri novih obremenitev, temveč bodo morali prenehati s sprejemom vajeficev. Pri slučajnostih je g. Ložar prečital re- solucijo, ki zahteva, naj se obrtna zbornica razpusti, razpišejo nove volitve in izvedejo le-te v demokratičnem duhu. Obsojal je vmešavanje politike v obrtne zadeve in dejal, da je majhna udelsžba volilcev v obrtno zbornico znak, da obrtniki protestirajo proti takemu početju z abstinenco. Od 15.000 volilnih upravičencev jih je volilo samo nekaj nad 2000. Na koncu je govoril g. Kristan, ki je grajal delovanje veletvornice Bata., proti kateri se bore obrtniki tudi pred sodiščem že tretje leto. To velepodjetje je v glavnem vzrok propasti čevljarske obrti. Tudi medsebojna konkurenca naj se omeji z enotnim cenikom, ki naj bi bil za vse obvezen, šušmaistvo v kaznilnicah in drugih javnih ustanovah naj se ukine. Pri volitvah je ostal odbor v glavnem nespremenjen. Predsednik je zaključil zborovanje s pozivom, naj Člani delujejo složno za dosego stanovskih ciljev. Zveza akademsko izobraženih žensk je zborovala Dopoldne so se v klubski sobi kavarne Uniona: zbrale članice Zveze akademsko izobraženih žensk, k občnemu zboru, ki mu je predsedovala profesorica Olga Škerlj-Grahorjeva. Iz poročil predsednice in odbornic profesorice Ljube Kczinove in profesorice Ma rije Lebanove je razvidno, da je to društvo, ki je po svoji centrali v Beogradu povezano z Internacionalo akademsko izobraženih žensk, v preteklem poslovnem letu koncentriralo svoje delo v glavnem na pripravah za mednarodni kongres Internacionalnega ženskega saveza, ki se je pretekle jeseni vršil v Dubrovniku. Za ta kongres si je ljubljanska sekcija v zvezi z beograjsko nadela nalogo pokazati na dubrovniškem kongresu intelektua'no delo jugoslovenskih žensk. S tem namenom je pomagala pri delu za razstavo knjig, ki naj bi prikazale delo in važnost intelektualnega sodelovanja žensk v našem življenju. Pri urejevanju razstave je poleg zastopnic drugih sekcij sodelovala kot strokovnjakinja tudi dr. Pivec-Steletova. Preko centralnega združenja je ljubljanska rekcija sodelovala na kongresu tudi s svo-vm! r>o '-ni:ui; dr. MeršcL Z zborovanji sta bili pio-s'anj vdanostni brzojavki X:. Vel. kralju Petru II. in X.;. V is. knezu-namestrku r.Mu. Preti prehodom na dnevni red so ?<• zl»o-rovaki spomnili v preteklem letu unrlih tovarišev doktorjev Joža F ona Vinka l>ra-sclia. Gustava Luutnerja, LjudevKa J<*nka. Simona Zaletela, Lj ude vita Cenieja. Frana Marolta in Vinka Železnjkarja. N ihov sik>-min so počastili stoje z enomiriutnini molkom Sledilo je poročilo predsednika, ki je poudaril med drugim da je bilo razmerje med Zdravniško zbornico im bansko upravo v Ljubljani ze-lo dobro. Banska uprava je raz--pisala vrsto novih mest tako baiiovinskih kakor tudi bolniških zdravnikov in s tem v precejšnji merj pripomogla k olajšavi brezposelnosti med zdravniki. Stiki z Zvezo zdravniških zbornic so bili precei živalmi, posebno še radi raznih novih zakonov jn niavjlnrkov, ki se jN-ipravljajo. Tajnik dr. Ahčin je podal pregledno sliko odborovega dela v preteklem letu. Število članov zbornice je znašalo na dan občnega zbora 594, kar pomeni 29 več kakor lan.-. D<4o v preteklem letu ie bilo obsir-noj-še kakor v prejenrsh letih, ker je b to imleg tekočih zadev potrebno reševati tuoi razne izredne zadeve, ki prihajajo na dan radi čedalje večjega števila zdravnikov in čedal;«- močnejšega padanja dohodkov, posebno iz. privatne prakse, tako da je že t.clo redek zdravnik k; mu dohodki privatne prakse morejo pieskrl.ei; možnost dostojnega stanu primarnega živlenja. Skoraj vsi zdravniki so zdaj n:\vezani na dohodke od javnih služb, katerih j»a je vse prommfo. Nekai. a žal le malo pomoči bo prineslo izvajanje piavi'nika o honorarnih službah, ker s" je izkazilo. da so zdravniki, ki imajo več houorariev. kakor jih dovoljuje pravilnik. zelo redki, in še ini leh eo hono-ra.tri i>o večini malenkostni. Tudi vprašanje txjljšega honorarja in napredovanj;'. baiiovinskih zdravnikov,_ ki so doslo; nlfgia napredovati samo do VI. skupine, •;<> uspelo, čeprav ne popolnoma, pa vsaj deloma rešiti za kar trie zasluga predvsem banski upravi, v precejšni meri pa tuli ban. svetniku razdelil med fond za onemogle zdravnike in pokojninski zaklad 7.1 zdravniške vdove jn sirote. Nadzorni odbor, katerega mnenje je izrekel primarij dr. Kunst. ie naš»l vso delovanje upravnega odbora v najlepšem redu. O delu disciplinskega sodišča. i« bilo prebrano kratko poročilo pred-sedrika dr. Dehevca. Po daljši debatj so bili sprejeti stanovski red za zdravnike kako'- tudi važni iK>šiovniki. Med samostojnimi predlogi je zbudil veliko zan mania predlo«' primati,;a dr. Flajsa iz Celja, da naj se izvoli pripravljalni odbor za zgradbo Zdravniškega doma v Lju*-1'ani. Beogradu ie bila otvoritev Zdravniškega. doma pred 4 leti. v Zagrebu pred 1 mesecem, čas je že. da na ustanovimo tudi v L.iuliljani V debati so sodelovali mnogj zdravniki ki -o vsi pozdravljali to že na. več oKnih zborih snjoženo. a žal do-s'ej neuresničeno idejo. Seveda bo m.iwro zap-ek a s složnima močmi in or so bili v ta namen izvoljeni: dr. Meršol. dr. Drobnič. dr. Kupst (vsi iz Ljubi ne), dr. Hočevar (CHie^ in dr. Weixl (Maribor). Pri sluca nostih ie v imenu ocenjevalnega odbora dr. Meršol izročil tovarišču dr. phil.. med., techn. Ladislavu Ktjncu, docentu me-dicifisk e fakultete nagrado docenta dr. Matka v znesku HX«> dinarjev za znanstveno medicinsko razpravo »Nova klinična me-t^da določitve celokupnega acetona v urinu« in mu v imenu zlxmiiee in docenta dr. Matka izrekel čestitke. Istočasno pa je tudi objavil razpis IV. nagrade docenta dr. Matka za. znanstveno medicinsko razpravo v znesku 1000 Din za leto l&37/38. pod istimi pogoj,; kakor lani. Nagrada je namenjena predvsem mlajšim zdravnikom. Objave Pravljično uro za naše malčke s pestrim sporedom priredi TKD Atena. V sredo ob IG vsi v Delavsko zbornico. Za stroške z dvorano bodo prispevali odtasli 5. otroci pa 3 L>in. Na noco.išnjj produkciji ljubljanskega državnega konservatorija nas topi ju iz .sc/io-pevskega oddelka Kavčič Franc, Pavlovčič Štefanija in Polajnar Ljudmila. Iz klavirskega oddelka nastopita Osana Jože in Ogrin Ksenija., iz violinskega oddelka Stanič Jelka. Prevoršek Uroš in Sever Marko. Instrumentalni oddelek ie zastopan s čeli-stem Karlovičem in flavtist Preitner Karel. Sklepno točko bo imel zbor zl>orovske šole pod vodstvom ka-pelnika dr. Švare. Spored stane :3 Din jn bo veljal za vstopnico. Dobi se v kujigari i (;lasbene Matice. Marolto\o predavanje o delu za našo folkloro bo v torek ob 20. v mali fj harmonični dvorani. Na poučno predavanje vabljeni vsi interesenti, predvsem mladina, ki se peča z glasbo Vstopnina, bo 3 Din. Velikonočni oratorij »Trpljenje Jezusa Kristusa«, ki ga je napisal Boris Papando-pui» na osnovi ljudskega cerkvenega petja, se ne more prištevati k delom, ki so nekako folklornega znača-ia, čeprav ie v njem mnogo narodnega blaga. Veminr je to delo velike umetniške vrednosti, močne koncepcije in brez dvorna eno najjačjih del tovrstne literature pri nas. Zlior splitskega društva Zvonjinira . ga ,je izvajal lani /. največjim uspehom v Dalmaciji letos pa ga izvede v Liubltjani in sicer v sredo 24. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v prodan \- knjigarn.: Glasbene Matice. Pedagoško društvo > Ljubljani priredi danes ob 18. v mineraloškj predavalnici univerze javno predavanje ravnatelja glu-honemnice g. Gtma Franca o osnovi »Percp cia in notranje grajenje govora (psibofi-ziologija govora) — nemote*. Po predava; nju bo strokovni učitelj g. Puher Kari pokazal na gojencih, kako se poučujejo :xlu-honemci v glasovnem govoru. Sokoisko društvo Moste priredi jutri v tetek v kinu v .Mostah predavanje "Španija —Barcelona—Baleari< s slikami. Predaval bo od Z Ki) g. Pirnat Viktor. Vremenska napoved Zemunska; Prevladovalo bo oblačno vre me po vsej državi, ponekod dež. Severo-zapadni veter. Na skrajnem zapadu je pri čakovati nekoliko vedrejše vreme. Temperature bodo še nadalje padle. KLIŠEJE ENO iN VEČBARVNE Jrrf0- SV.PETRA NASIP □□□eo □□□□□□□□□ Velika izbira v<»Hkonočnih daril, po g oboko znižanih cenah pri znani tvrdki F. M. SCHMITT LJUBLJANA. LingarieVa U! i. Prej škofijo 2. _ 130-6 □□OODCODODOnCDi ^CTTKO* poDedelisku izdaj* -r~ 3 ■ • ■ Pone3etjek. 22. Iti. 1937. &iuMtana §opet na VII. m osiješka Slavija pa na predzadnje. Na koncu je šicer še vedno Concordia. ki pa je postala zelo nevarna Zaradi velikonočnih praznikov bo v državnem prvenstvu odmoi do 4 -aprila. Do tedaj pa bo tablica naslednja. Grad jnnski Hajduk Jugoslavija BSK Slavija (S) Bask Liubljana Hašk Slavija (O) Concordia 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 2 ~0 l 5 2 5 2 3 3 3 3 9 8 7 4 5 36:10 29:13 28-15 23:14 24 22 21:25 12:20 15:31 14:30 15:37 Ljubljana: Slavija 0 2:0 (2:0) Ljubljana: Logar: Jug, Jerman: Pišek. Sočan. Boncelj: Grošelj, Slapar. Lah, Pupo. Pepček. Slavija: Klika: Dubac• F lam; A damo vič, Kolar. Dejanovič; Mesaroš. Nacič. Smeliček. Frcnek. Gergec. Za čudo. osiješka Slavija nc potegne. Res je bilo tudi slabo vreme nekoliko krivo, vendar malo več kot pičlih 1500 ljudi bi lahko prišlo na ligaško tekmo. Kdor si je obetal lepo igro in trdo borbo, jc prišel na *voj račun. Vi se igralo vseh devetdeset minut v velikem stilu, pač pa ie bilo med ;gro neka i odlomkov, ki bi se bili prav dobro podali tudi v okvir močnejše prireditve. Kajti dober del igre je bila prava berba. Kar je Ljubljana pokazala prve pol ure, je bil prvovrsten nogomet; v polju lepo izveden, pred golom koristno in pametno zaključen. Potem so prišli gostje za pol ure ta površje: imeli so v oblasti igro zadnjo tretjino prvega polčasa in prvo tretjino v drugem delu. Predvedli so na oko lepo kombinacijsko igro. pokazali so, da so v splošnem bolj uglajeno moštvo, poedini deli so sc strumno povezali, pa je igra Valovila iz polja v polje, napade so vedno na metre natančno skonstruirali, toda le do nasprotnikove obrambe, kakor je skoro vedno običaj takih moštev, ki forsiraio tehnično igro. Prod [JoIopi noznali le rrt^1r> "osti. Zadnja faza jc potem nastala že bolj monotona. Gostje so sc vidoma vda H v svojo usodo, pregrupacija domačega moštva, ki so jo izvršili nač v poslednjem tre-notku. je naše postavila zopet na noge: napad je sicer močno uoadeL čim ie Puno nazaj, vendar jc ozadje toliko pridobilo, da nj bilo gostom več mogoče kaj spremin:ati glede rezultata. Rezultat ic v glavnem stvarna slika poteka igre Za dva gola so bili domači odločno boljši, nc toliko boljši v tehničnem nomenu be,s<*-de, kolikor prodoricpi in smelej:i v svoiih napadali,ih akcijah. Dokler nišo Sočan ' za-pust:!; moči, in to jc trajalo samo prib''ž-no pol ure, in dokler je prevd.irno in koristni) zalagal napad / uporabnimi žogami, so na^i napadalci neprenehoma hanadali in mno«'> s"relia'i. Dve akciji sta sijajno uspeli. nebroj jih je ostalo neizkoriščenih. Niti v tem času niti rozneje, ko so v poliu prevladovali, niso Osiječani pokazali tolike prod -nnsti in energij pred golom. Zato so kljub svoji sicer dobri in leni igri zasluženo pustili obe točki v Liubljani. Z našimi res nimaio sreče, to prehaia počasi že v trdno tradicijo. Niti ene točke jim niso odv/c-i. Ljubljana je nastopila z zelo tvegano postavo. V zadnjih igrah se. je očitno videlo, da v moštvu marsikaj ni v redu. Obe poslednji tekmi je odigralo takorekoč brez kril. Pravega vodje napada tudi ni bilo. Poleg vsega mora Stanko prestajati tritedensko'karen-co. Zato so bile spremembe v moštvu nc-rzbežne. Sočan je sicer star centcrhalf, toda nastopil je gotovo brez prave priprave in se je obnescl samo do ene tretjine. To je brez dvoma odločno premalo. Pupo je gotovo neskončno ojačal napad, to je bilo videti potem, ko se je umaknil na sedanje svoje mesto. Ali potreben je bil v napadu vsaj do 2:0. na katerem jc bistveno sodeloval. Dva novinca sta se pojavila v moštvu. Jermanu je bila to prva ligaška tekma, pravtako Grošlju. Grošelj je igral z vidno tremo; tri lepe pozicije je imel in vse so minile brez haska. Sicer je parkrat lepo podal na sredo- potegniti pa ali ne zna ali pa si ni upal. Tem uspešnejši je bil Jerman, enostavno ker jc tak moral biti. Kaj bi bilo sicer v obrambi. Logar je imel po začetnem statiranju mnogo posla in je držal vse v stilu odličnega vratarja. Jug je bil odločen V startu in je dal prav dobro partijo. Prednja linija je bila najšibkejši del moštva. Oba stranska krilca sta bila pod povprečjem, Pišek je za težak teren prelahek, ooncelj pa ima svojo starodavno napako, oa pušča krilu vse preveč svobode gibanja. )očan je dal, dokler je mogel, prav dobro J" koristno igro. ko pa je odnehal, se je ;avija na široko razgibala po terenu. Pre-okret je nastal, ko se je pojavil Pupo v srednjem krilcu; toda nastal je obenem pre-f'kret v napadu. Pepček je v zvezi bil neprimerno agilnejši kot na krilu, toda one odločne poteze naprej napad ni imel več. -■'^odstoten napadalec je bil Slapar, izred- no priden, zvrhano požrtvovalen, ali brez prave okolice, da bi bila utegnila v>rovči'i njegov trud.. Lah je spočetka sodeloval, tudi je izvršil, kar mu ie bilo poverjeno, borec v polju pa ni bil. Splošna slika moštva: velika požrtvovalnost vseh. borbenost po sposobnostih in močeh, toda velika nc-uglajenost. Vrhi- Logar. Puno. Slanar in deloma Pcnček. drugi sicer pridni, ali podpovprečni. veliki večini pa manjka kondi-cija. Osiješka Slavija nam je bila mil gost- Lepo je igrala in nekoristno. V igri ki jc bila sicer skoro vzorno fair, dasi zelo borbena, so bili v polju enakopraven protiv-nik, celo tretjino igre so na terenu čelo močno prevladovali. Našemu moštvu so gostje dali priliko, da pokaže vse, kar ume in česar ne ume, ko pa je bila bitka proti koncu že davno odločena, sta se obe moštvi kot po nekem sporazumu znašli v prijateljskem poigravanju, v katerem je prišlo do veljave tehnično znanje enih in drugih. Tudi Osiječani so se borili s težkočami v postavi. Vratar jc prvič branil v ligini bitki in ni slabo opravil svojega posla. Tisto Lahovo bombo, ki ga je kar zavrtela, je solidno obdržal! Od branilcev je bil Dubac odločnejši in zanesljivejši, oba skupaj pa sta postavila zadovoljivo obrambno bari-cro. V halfih jc bil Dejanovič s predefen-zlvno igro najšibkejši, bil pa je Kolar dober .kot srednji krilec, a dober drug mu je bil Adamovič. Lepo jc prihajala do izraza povezanost srednjega krilca in Adainoviča s šmeličkom in levo stranjo napada. V napadu kot da je Slavija na eno stran hroma. Mesaroš kljub Boticljevem stalnem za-nemarjenju ni spravil skupaj več kot par pobegov. al; zato so igrali od Šmelička na levo. kakor je v polju treba igrati. Vse do pred golom. Tam pa je bil Šmeliček kot na'boljši in najnevarnejši napadalec stalno dobro pokrit. Frcnek je prejemal od svojega krila lepe prediožke. a ni znal, kaj naj bi z njimi počel. V polju pa sta imela Pišek in Jug svoje križe in težave z levim delom Siavijinega napada, ko se je spustil v kratkopasne kombinacije. Zelo simpatično je osiješko moštvo, lepo igra, je precej uglajeno in, razven desne strani napada, skoro homogeno, debro pokriva in kombinira skoro neprekosljivo — toda: škoda, da sc bo moralo to moštvo po vsej priliki še trdno boriti za obstanek v ligi. NEKAJ MOMENTOV IZ POTEKA Prve faze borbe pripadajo skoro brez izjeme Ljubljani. Zrelejše šanse se pojavljajo za Lj. tam v 6. in 7. min. Pri prvi drži, skoro neverjetno, osiješki vratar težko Lahovo žogo, v drugi pa gre Siaparjeva žoga v prečko. Prvič stopi Logar v akcijo v 8. min. in to jc obenem prva poteza gostov v nasprotnikovo polovico. Uspeh prinese 22. minuta. Slapar v odločnem startu odnese žogo, podaljša preko obrambe in Lah si prinese tik pred golmana. ki je tokrat brez moči, 1:0 za L j. Kmalu nato Pupova individualna akcija: predriblja se skozi vse zapreke in lepo plasira, pa je že rezultat 2:0. Še nekaj časa jc Lj. v napadu- okoli 30. min. pa preide S. v ofenzivo, ki ue obeta nič prida za naše moštvo. Logar ima ponovno priliko, da se izkaže. Del oma ostane po odmoru slika nespremenjena. Četrt ure S. stalno napada, potem sledi že omenjena pregrupacija v moštvu Lj., ki usmeri potek dogodkov v drug pra-vec. Igra postane mestoma celo nezanimiva. šele pred konec sc zopet nekoliko razmahne. Sodil je g. Rakič iz Sarajeva, dobro in objektivno. Ljubljana jun. : Slovan jun. 1:0 (0:0) V zelo lepi in napeti borbi so belo-zeleni odnesli obe točki z upravičeno prisojeno enajstko. Gradjanski: Hašk 4:0 (1:0) Zagreb, 21. marca. Spomladanska tekma med Gradjanskim in Haškom sc je končala z istim rezultatom kot jesenska, namreč z zmago Gradjanskega 4:0. Zmaga je bila zaslužena, ker jc bil Gradjanski boljše in odločnejše moštvo. Pri 20 16 15 13 12 12 9 9 8 6 Hašku jc popolnoma zatajil napad. Tudi obramba je bila* slaba. V vodstvo pride Gradjanski v 32. min. Lešnik strelja na gol. Vratar Haška Žma-ra odbije žogo, toda Antolkovič jc na mestu in potrese mrežo. V drugem polčasu jc Hašk začetkoma nekoliko v premoči, toda kljub temu doseže Antolkovič drugi gol za »purgerje«. V 33. min. jc Lešnik lepo predribljal obrambo. Slivak pade- Lešnik nadaljuje svoi produr in zviša na 3:0. V 43. min. strelja Brozovič na gol. Žoga se odbije, ujame jo Pleša in postavi na 4:0. Pred 300U gledalci jc sodil Italijan Zvor-zoni, ki jc mnogo zaostajal za svojimi italijanskimi tovariši ki so že sodili v Zagrebu. Concordia: Bask 5:1 (0:1) Ker sc ni dosegel sporazum z Gradian-skim, se je ta tekma vršila že dopoldne. Concordia ie pokazala zelo dobro in koristno igro, zlasti v drugem polčasu. Bask jc zadovoljil samo v prvem polčasu. Vodstvo za Baska je dosege i v 43 min. Šarič. ki je dobil žogo od Tomašcviča. V drugem polčasu je Lolič v 7. nun. prešel branilca Baska dr. [vkoviča ter dal žogo Martinoviču. ki je izenačil. V 13. min. je Vidmar streljal proti golu Ba^ka Čenadic jc zgrešil žogo in Martinovič je postavil na 2:1 za C. V 17. min. poviša isti igralcc na 3:1. Nato ic zopet uspešen Lolič. a v 35. :nin. je Ajbcf postavil končni rezultat. Bask jc v drugem polčasu dosegel ie en gol. ki ga pa sodnik Kulman iz Sarajeva, ki jc bil zelo nesiguren. ni priznal. BSK: Jugoslavija lil (0:1) Beograd, 21 marca. Današnji tekmi med BSK in rezeivo Jugoslavije je prisostvova.o nad 5 000 oseb. ki so z velikim zanimanjem gledali, kako jc mlada rezerva ^rdečih-, odvzela državnemu prvaku eno točko. BSK je igral zelo slabo. Zlasti je zatajil njegov napad. Tu'li obramba ni bila na mestu razen Lehneija in Mitroviča. Fizično slabe j,•Si »rezervisti- Jugoslavije so igrali z velikim elanom. V 7. min. drugega polčasa je Stevovič ležje blesiral Miloše-viča. tako da je Jugoslavija do konca igrala samo z desetimi možmi. Ako nc bi bilo tega. je malo verjetno, da bi BSK odnesel eno točko * V 17. min. je Lazarevič dosege, vodstvo za Jugoslavijo, šurdonja je kmalu nato za-streljal enajstmetrovko. V drugem polčasu je. Jugoslavija ostro napadala ter je v 5 min. MhosavVevič dosegel drugi gol Ko je Miloševič zapustil igrišče, jc BSK prešel v premoč in je Ra-dovanovič znižal na 2 : 1. V 41 min. je izenačil Stevovič. V drugi polovici je bil slab zlasti Stevovič Pred koncem igre je bil zaradi foula izključen L°hner. Sodil je g. Sonenbeig iz Subotice z mnogimi pogteškami. Hajduk: Slavija S 3 M (1:1) Split. 21. marca. Pred 3000 gledalci bi danes skoraj prišlo do presenečenja, ker je sarajevska Slavija nudila Splitčanom močan odpor. Pivi gol je Hajduk dosegel v 11. min. po Alujeviču. Sarajevska Slavija se je odlikovala z močnim odporom in ostrim startom. Ocl 20. min. naprej je bilo Sarajevo v premoči in v 25. min. je levo krilo izenačilo. V drugi polovici je Matošič povišal na 2:1, Lemešič pa na 3 : 1 Sodil je dobro g. Mita Popovič. Podsavezno prvenstvo v Celju In Mariboru Prva zmaga Atletikov — V Mariboru sta pobrala točke Rapid in železničar /ultatom. ali pa sc bo ponovila- o tem bo odloča! komite za mednarodni pokal. Kljub dežju je prisostvovalo tekmi 58.000 gledalcev. x VIGEVANO: Italija B . Avstrija H 3:2 (3:0). STUTTGART: Nemčija : Francija 4:0 (2:0). PRAGA: Prvenstvo. Sparta : Židenke 0:2, Slavija : Rusv 2:1. Plzen : Viktorija Žižkov 1:1. Kladno : Nachod 7:3. Proste jov : Moravska Slavija 3:2. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo: Fercncvaros : Kispest 10:0, 1 Iuugiria : Nemzeti 3:0. L'j-pest : UL okraj 15:0. Phdbus : Klcktromos 2:1. Bocskai : Szeged 2:1. 50 km na Pokljuki 1'ukliuka -1. laarr.i. Na Pokljuki danes vršil v i*vvd!>i SmK Ljuf^jane vztiaino-ii 11; t«*k na 150 kr«. Xa«top;lo ie skupno 17 (ekn začelo snežiti.' Izme 1 tekmoval.cv <0 dobili rstanii« šU'v;Jk<' Knap 2. Sm-ole-j 1-1. Miak l.j. Khiiičnik Ia>i!z<- 7. kd. Stari W bil to'» ".SO. '/.<■ tako; j<;vo t>lefonnni in Sumlr-Vm. Po 17 km je U!! vr- it- p"! Knap. >*rii»i<-;_ Kfanenik. Mrak ki ostal v*<» do konca. Piota f nn •;<■ voJi'a <*l doma 11:1 Mrzli s^ideri«*'. Ki;m>k.'j dolino. Javonrško planino pol Lipaii.ico. Rtilito {>l«i ilrma ter <■>:/. Mc.-nove,- proti Pod i<:'om :i> nazai na cilj i, 2 Smole- (Bratstvo 3:27:1:! Ki.-uT-nA Aloi-z I»ove-Mo stKin.a :!:-l l:2'i. 4. Mra.k • l!:,:j.- • 3:4.1:58. ">. Moviiik Cvetko Lj-uV ljana 3:.">4:35. U. Ji kopie Av^u^t Ljnh-1'aii.i. 4:02:11. IJabN- l>ovie-Mo;Vjrana l:V':47. P'i vojakih so se n'asirali: 1 podnarednik I. t»l. P. 1:15:23. 2. Rab-: Aloj/. 'pod-h«!. dirk II. iti. n. 1:24:32 3. Mikl.avr-ie 'nn re'frk I. nI. pj 1 ::*»»r10. Podi' ' i>o:<)č:!o L;uHI;;anska skupina |K»:teaveznega prvenstva je včeraj počiv.-.la, jkič !>a, so bile v mai iil-ors-k-i I skupini tri {ckine ol katerih je ipra v Cel,ju prinesla s poraz-om Cakovea-Jtov od strani Atletikov majhno scnzaci.jo. Je to piva zmaga Atlelčkov v letošnjem prvfiimtvu, torej pTvi dve točki. V Marilioru je Rapkl presenetil 1. zmatro nad Celjem, v druo igro. Dodajali so n^itočtio, napadu pa sta manjkala povezanost, iu oTočnost. šele v drugem polčasu so se .Celjani zafašli in s tremi zgolitki dosegi i zmago preti gostom, ki vojili že z dvema goloma. c-akovčaiij šo pokazali dobro tehnično in odločno igio ter so se v prvem po:io: ?u krepko uveljavili. X (Iru^eni i"o'časii pa ni znal napad zab.-tl r.jfi ene žuge v mvežo nasprotnika. Igra je bila prvih 20 mnut olpit.o- in večinoma v soka4 Po'cka'a jc v na*>j.jai"ju žoge brez posebnih koonl-inaci'. V 21. tečn. uspe Gavezii p;vič potiest« uui ž i Atleii-kov. Gcstje preidejo v lahKo inremoč in v 2G. mi-n. zviša Bres'aucr na 2:0. Igra postaja živahnejša. \ 30. min. mora eden od gostov zaradi hude pO.: ko H>e na nogi zapustiti igrišče in Cakovčini igiajo do konca samo z desetimi možmi Prot,i koncu prvega polčasa imajo Atletiki dve zreli šalisi. ki ju ne znajo izrabiti. Po odmoru se slika zelo spremeni. Gost-je igrajo sicer še da'je s preijšn-jo vg-trajnost.'o. vendar pa se dc-:mč'ni zavedejo in začnejo igrati boilj smrsel.tio in z elanom. V 11. HKn. diktira eo-rkfk ena.jstmeta-ovko proti gostoan jn Srhu h 11 zniža na 2:1. Celjani začnejo pritiskati in v 24. min, izenači po hitri akciji KrenipuŠ z C!?tr',m slrcloai. V 33. m!n. pošl e Scliuh L po do'l»r'h potezah napada ž oso v uxe/.o gostov m pestavj končni rezultat. Sf dii \c g. Reinprecht toč.-^o in ' bjektivno. Rapid : Celje 3 : l (1 s 1) Mar.bor, 21 marca. \ manbojskem I. raziedu sia- se danes odigrali dve tekmi v Matiooru Zanimanje za današnji srečanji re bi o izredno veliko, pa je igrišče po dolgem času zopet nudilo impozantao sliko. Današnj? spored se je pričel že ob 13. uri. ko jc rezerva Železničarja porazila rezervo Mar bora s 4:2 (3:11. Nato sta nastopila Rapi 1 in Celje. Rapi I je danes zaigral u:i ramba je bila razen nes^girT.ega vratarja gi.avr.a opora moitva Celjani so s: pi i,zadeva,'i r«rav do konca, da, bi rezultat spremetiili Toda hoten:e ni lilo vedno v razmerju z znanjem. Imeli žja ob-r: iu'>1. Zdi se da enajstoric.-i niina dovolj kondioiiskega trening.-:. Tudi napnl Uoiics ni zaigral tako, kakor na prejs-J-h tekmah. Glavna napaka je Lila. da «e 'o jueveč forsiral notra«:i trio ter si- zanemarjali sicer dobri krili. Tudi v krilski vrsti ni bilo vse v redu in tako se je zgodilo, da je MarRior po več letih zopet moral enkrat kloniti nasprotniku Železničarju Igra sama ie bila od začetka do konca zanimiva in napeta te-r je nudila irkaj lepih napalalnih akcij. Gole so z.;' "'i ji. n- n. Ha4,ig_ v 16. min. Pavlin in 27. m'a. Turk. V 15. min djugega polčasi ie b;] izključen Gcliiiar od Železničarja, v 14. min. pa Tičar od Maribora Sodil je prav dobro ir. Mlinarič iz Zagrelo . Alpinsko prvenstvo GZSP Jesenice 21. nta.rea. I';mh-s se je h;i Vi -',•» vrši-l drturi del pj -ve»#rva CZ>P \ alpski kombinaciji, namneč o 1 vrha Moj-[a 'dolga približno CfM) nt r ^lalcin. Piogo. s t rovke in je I viVnisko lazjiko 250 rn. ic zelo dobro t ras la! g Z.kavko Zore. Organizacija je b8a zopet, brezhibna. Vreme je bilo le|»o. le pno-ti koncu tekmovanja a- pričelo snežiti. Tekmovalci, katerih je bilo 14. s ran a I,- ri« znamenje z zastavico. Tehnični režuluiti so biLi: Slalomi 1] 1'raček Ciril .Skala 2:31.3. 100 točk 2) Heiai IIuIhti Skala 2:32.3. 99.30. 3i Urbar Slavko (.Skala' 3:07, 80.8'.). 41 Žnidar Emil (Gorenjec 3:(i9.7. 79.75. 5) Kolflar Stanko (Skalai 3:t>9.». 79.0B_ b. Kavčič Drago (Skiklub Zagrebi 3:14. "1.87. 7) Šoili Marjan (Ak. SK Ljubljana 3:34 . 70.00. 8j Katnik Alojz (Skala) 3:37.8, 69.47. 9, Smi-tek Dane (Ak. SK Ljubljana! 4:17.8 58.82. Favorita Žva.n' Alojz, in Podbibebi srta zgreši'a ena in ifSt.i vratca ter bela k valificiiaua Kf nčn; rezultati v alpski kombinaciii: 1 Prn/sHc C|r'1 100 točk. 2 lleim Hnbert %.85. 31 Žn-idar Emil 89.18 4 Urbar Slavko 84.01. 5i Kavčič Dra«o 80.47. (>■ Koblar Siankp 79.55. 7. sorli Marjan 75.09. 8 Kam! i Mo:» 73.98 9, Sm:itek Dane 05.27. Ostale nogometne tekme Ljubljanski II. razred: Mars : Ml-adika 2:0, (irafika : Slavija 5:1, Korotan : Moste 3:7. Jadran : Svoboda se zaradi preplavljenega terena ni igrala. DOMŽALE: Mengeš : Domžale 3:4 (1:1) MLR. SOBOTA: Mura : Slavija (Vara/din) 5:0. DUNAJ: Avstrija : Italija 2:1 (1:0). Tekma je bila v 30. minuti drugega polčasa prekinjena. Žl v prvi polovici jc prišlo do velikih spopadov i:i do pretepov. V' funkcijo so morali celo stopiti funkcionarji Rdečega križa, ker jc bilo več igralcev ranjenih. V" 30. minuti je švedski sodnik Ohlson zapustil igrišče, nakar so n.u sledili igralci. Ali tekma verificirana z doseženim rc- Občni zbor PAB. Beograd, 21. marca. p. Danes se je vršil letni C'bčn: zbor Privilegirane agrarne banlte.' Udeležilo ga je 2o delničarjev, ki so piedstavljali 5.517 glasov. Po odobritvi poročil upravnega in nadzornega odboia je bil izvoljen za debo 2 let nov upravni svet, v katerem je med drugimi tudi Anton Končan. dippoii- it Z3dnižne gc=po'::arske banke v Ljubljani. Propagator Panevrope v Beogradu Beograd, 21. marca. p. V Beograd je pii&pel danes znani p*opagat:r panev-1 opeke i oje grof Ccudenhove-Kale-ghi. V Beogra du bo stopil v stike z raznimi politiki ter imel predavanje o panevropski uniji, nato pa bo poselil prrstCInice vseh ostalih balkanskih držav. Katastrofalen vihar Banjaluka, 21. marca. o. V pretekli no-j či je divjal nad vso vrbasko banovino hud i vihar, ki je iuš'1 hiše in ruval drevesa, j Potniki, ki so prispeli • z avtobuscm iz 1 Dervente in Tesliča, pripovedujejo, da go-f re v dveh mieieh trije veliki gozdovi, j V Obsjeis-kem je pogorelo 14 kmečkih J dom v. V vasi Mijaki blizu Zepca je pogo-j rela hiša Rane Nenieiča ter so našli pri j tej priliki v plani enih smrt posestnik 1 sam. žena in trije otroci. Rešil se je samo I najstarejši sin z ženo. Tudi iz Sarajeva j poioia o. da je sooči besnel hud vihar, ki ' je porušil 12 manjših hiš, dcelm je na mnrgih podil dimnike. Vihar je povzročil sploh mnogo škode po vsem mestu. Vlom v draveljsko cerkev Vlomilcem, ki so ji napravili škode za 6000 din, so že na sledi Ljubljajia 21. marca. I ko in cerkveno predmete sc ;i:11 je prikum'1 \ iRči na nedelja jc »vil izvršen drzen • še kolih. Se ve la tuli nabrali; 'ko v niso pu-vl^m-v cerkev v Dnavljah |>ri Ljubljani. stili pri miru: odnesli so železen nabira I- Skozi okno ki je bilo zamreženo, so se neznani tatovi splazili v cerkev, potem ko so prej razbili šipe. Pri nekem sosedu, kate rega hiša je v bližini cerkve, so si izposodili lestvo. s katero jim ie uspelo doseči precej visoko okno Čim so se znišij v notranjščini. so se tiakoj. najbrž z dletom kakor ie dognal policijski ogled, spravili nad tal*»makeJj iz katerega so pobrali mon-štranco in ci»>orij b hostijamj vred. Nato so preiskali še zakristijo. V omari za oble- nik ki ie si.il na mizi poleg stranskega ol farja, v drugega, ki je bil pnirjen. p;i vlonr-b jn (»»brali iz njega \vs zbrani denar. Ko so vse to delo oprav jI j. so po iwi l*'ti izginili v noč. škodo ccor.jo na okro- 6000 Din. kar .r toliko nopri wnejše ker si jc draveljska cerkev nekatere dragovne posode izposodila od sosedne cerkve. Vlomilcem ie ljubljanska policij« že na sledu. NajbrU sta. hjia dva. »JUTRO« ponedeljska izdaja 15 letnica Kola jugoslo-venskih sester v Ljubljani članice so lahko zadovoljne z uspehi svojega petnajstletnega delovanja Ljubljana, 21. marca. Letos je Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani stopilo v jubilejno leto Po 15 letih obstoja lahko z zadovoljstvom zre na svoje plodno socialno delo, ki ga je ves ta čas vršilo pod vodstvom zaslužne dvorne dame ge, Fran je Tavčarjeve.* V restavracijskih prostorih »Zvezde« so se danes dopoldne zbrale pod predsedstvom dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve številne članice Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani in delegatke skoro vseh podeželskih podružnic k jubilejnemu 15. občnemu zboru. Kolo, ki že od ustanovitve deluje ramo ob rami z vsemi nacionalnimi društvi za blagor naroda je v teh letih neumorno delovalo. Pod matičnim društvom v Ljubljani je 31 podružnic in 28 poverjeništev in njih ime in delo je že neštetokrat našlo priznanja na merodaj-nih mestih. Da pa je to delo v tej dobi že obrodilo toliko dobrih in lepih sadov, je po zatrjevanju članic in sodelovalk naj večja zasluga predsednice dvorne dame ga. Franje Tavčarjeve, katero so zboro-valke v znak hvaležnosti počastile s šopkom izbranega cvetja in zahvalnimi besedami podpredsednice ge. Marije Pirk-majerjeve. O društvenem delovanju je poročala marljiva tajnica ga. Cirila Gostičeva. Iz njenega poročila je bilo razvidno, da je ljubljanska matica, ki šteje okrog 1.000 članic, razvila v preteklem poslovnem letu živahno delovanje. Ves čas je bila v tesnih stikih s podružnicami. Enako živahne stike je imela s Kolom srbskih sestara v Beogradu in z mnogimi drugimi kulturnimi in humanitarnimi društvi v vsej Jugoslaviji, pa tudi z odličnimi oblastvi in institucijami. V pomoč najbednejšim med bednimi so ljubljanske Kolašice kakor vsa leta tudi lani organizirale svoje tradicionalne prireditve, med katere spada v prvi vrsti proslava materinskega dne s cvetličnim dnevom in z akademijo v prid ubogim materam. Ob tej priliki je bilo obdarova-nih 120 najpotrebnejših mater. S to prireditvijo so se Kolašice tudi poklonile spominu matere Ivana Cankarja. Pod geslom »Zdrav rod da dobre državljane« in z namenom, da bi pomagalo lajšati socialno bedo, prireja društvo vsako leto počitniške kolonije za siromašno deco v Domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči, ki je vzorno oskrbovan. Med nadaljne večje akcije društva je prišteti še 1. december, ko je društvo priredilo proslavo, zvezano z obdaritvijo ubožnih in se je 30 družin in nakaj ubožne dece razveselilo darov. Dalje je bilo na bo-žičnici obdarovanih 120 družin, otrok in starih ženic. Kolašice so se med letom tudi prizadevale lajšati pomanjkanje posameznikov, ki so se obračali na njih naslov. Med temi je zlasti omeniti številne študente. Poleg humanitainega cifela pa je društvo sledilo s pozornostjo tudi kulturnim prireditvam in je poseglo aktivno tudi v aktualna ženska vprašanja, ko je na odlok notranjega ministrstva v sporazumu s svojimi podružnicami izdelalo referat o ženskem vprašanju, o katerem se je potem razpravljalo v ženevi. V tem referatu se je društvo zavzelo za pravico žene samostojno odločati o svojem državljanstvu, za izenačenje dednega prava žensk iz južnih krajev s tistim, ki velja v naših krajih, za enakopravnost cerkvenega m civilnega zakona, za enakopravnost žene z moškim v privatnopravnih odnošajih, v političnih pravicah, v pravici do poklica oh enaki kvalifikaciji za delo, za izenačenje plač poročene ženske z neporočeno to-varišico in moškim. Zatem so podale še delegatke podružnic poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo njih delovanje prav tako požrtvovalno in vestno. Med slučajnostmi je nato predsednica ga. Franja Tavčarjeva prečitala še program dela za bodeče leto Naposled se je predsednica spomnila marljivih so-trudme Bibrove. Gorazdove, Turkove, Zbašnikove in Likozarje-ve, ki jih je pre-rana smrt iztrgala iz njihove srede. Pri volitvah je bil z majhnimi spremembami ponovno izvoljen stari odbor pod predsedstvom dvorne dame Franje Tavčarjeve, ki ji bodo stale ob strani tri pod predsednice Ferdinanda Majaronova, Marija Pirkmajerjeva in Olga Pucova, tajnice Cirila Gostičeva, Anka Celnarjeva in Angelca Gregoričeva in gospodarice Marija Fakinova, Ruža šantljeva in Jakobi-na živkova. V nadzorni odbor so bile izvoljene pod predsedstvom Nike Fleretove, Maša Groanova, Mila Turkova, Babniko-va, Angelca Kunstljeva in Helena Pajni-čeva. Z občnega zbora sta bili na predlog predsednice oddani tudi udanostni brzojavki Nj. Veličanstvu kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici Mariji. FOTOAMATER Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: V torek ho razložil J. Brane Personov tisk. V petek običajni sestanek Na Veliko soboto izlet v škofjeloško okolico. Vredno je včasih zabeležiti, kako sodijo v tujini o delu naših organiziranih amaterjev - morda bo dalo to kakšno pobudo našim odločilnim faktorjem, ki se jim. kakor smo že zadnjič povedali, niti ne sanja, kaj pomeni organiziramo amatersko gibanje za nas. Iz daljšega pisma, ki ga je poslal prav te dni g. Josef Got.tschanimel glavni izdajatelj velike mednarodne fotografske revije »Galerije« tajniku FKL, posnemamo te stavke: »Sam sem že 30 let amater in 6em v tem času dobil marsikateri vpogled v društveno življenje raznjih dežel. Zato morem s pravim umevanijem iz vsega srca občutiti dvig in uspeh Vašega društva. Da, v L;ubl)jani resnično in resno delate in prav gotovo ni prazen kompliment, če morem ugotovita, da spada Vaš klub danes v najbolj prvi razred evropskih društev. V mnogih krajih je opazit j v primeri s prejšnjim časom razločen zastoj ali p a celo nazadovanje. Pri Vas Pa se je znašel krog ljudi, ki dela si polno aktivnostjo in smotenosbjo ... Za amaterjev© knjižnico »Photographie fiir Alle«, 6. štev., jma nekatere prispevke ki so važni za vsakega moderno in resno usmerjenega ainatrja. Tako obravnava neki članek vprašanje, kako naj bj se po potrebi izdelovale črno-bele povečave iz novega barvnega filma Agfe. To ni bilo brez pomena kajti barvne povečave, vsaj na papir, se za 6edaj še ne dado lahko delati, a o novem barvnem filmu je znano, da je brez — zrna!! Zanimiv je člane o novih izkušnjah glede slikanja pokrajin s plastmi za infrardeče žarke. Med drobižem bo zbudila pozornost nova, zelo lahka metoda za povečanje občutljivosti negativnega materiala s pomočjo živeg-a srebra. Ta način si bomo dovolili prihodnjič natančneje razložita. Revija, ki izhaja vsakih 14 dni vsebuje še razno drugo gradivo, slike in prilogo za stereoskopike. Iz akvaristove torbe O prozornih ribicah in drugo Zdaj, ko nam trka pomlad na duri, je najprimernejši čas za začetek našega športa, akvaristovstva, ki zbuja vsakomur ljubezen do prirode in nas seznanja z vsemi vodnimi živalmi in rastlinami. Zdaj se začno v prostih vodah ženiti ostriži, sulci, ščuke in pa rdečeokice, a tudi pupki in žabe so na poslu in že plava njih mrest v večjih ali manjših kepah in v obliki dolgih, s črnimi kroglicami posejanih trakov v jarkih in mirnejših vodah. Zanimivo je dejstvo, da utegnejo žabe v letih, ko prevladujejo samci, povzročiti v ribnjakih dokaj škode. Ker ni dovolj samic, se samci oklepajo s svojimi sprednjimi no-žicami dovolj velikih rib ter se zasidrajo s prsti tako močno na očeh ali pa v škrž-ne odprtine, da so ribe ne le resno ogrožene, temveč ginevajo često kar na debelo. V naslednjih vrsticah nekaj besedic o prozornih ribicah. Med tem ko se večina rib prilagodi okolišu po barvi trupa, se te ribice zaščitijo s prozornostjo. V topli Indiji živi som Cryptopterus bicirrhis. Glava je črna ah pa temnorjava, ves ostali trup je pa skoraj sluzasto bel in jasno vidimo vse ogrodje. Hrbet je rahlo vzbočen, trup stisnjen, podrepna plavut zelo dolga, tipalki ravni. Riba ne zraste čez 15 cm. Kakor vsi somi, sliši tudi ta zelo dobro. — Druga ribica je pritlikavi ostriž Ambassis lala, ki živi tudi v Indiji, ne zrase čez 5 cm, sicer je pa podoben ameriškim peškavcem. Je zelo mična prozorna ribica Prozorna sta tudi 8 cm dolgi ostriž Ambassis ranga in Ambassis commersoni, ki živi v Avstraliji, na Sundskih otokih in v vzhodni Afriki. V rodu karacinidov je prozorna Priono-brama filigera. dražestna. majhna ribica, dolžine 6 cm. Oblika trupa je podolgovata, tolščenka majhna, podrepna plavut zlasti pri samcu zelo dolga. Plavuti so rdečkaste, repna plavut pa temnordeča. Domovina ji je reka Amazonas, kjer sta še dve malo manj piozorni ribici istega rodu, po obliki trupa podobni našim rdeče-repkam Epicyrt.us microlepis zrase na 10 cm, ima lepo, dolgo, vendar ozko pod-repno plavut, sicer so pa plavuti rdečkaste. Isto velja za Epicyrtus guatema-lensis. Vse te ribice se leskečejo v solnčni svetlobi zelenomodro in srebrno, so kakor z demanti posejane, kar pa ne oslablja prozornosti. AkvariJ ? takimi ribicami je zelo mikaven, zlasti so pa zanimivi v mraku ko nam ni mogoče razlikovati trupa, somi, ki se nam vidijo le kot temnorjave kepice, in pa Prionobrama fil;gera. ki jo spoznamo na rdečkastih marogah med rastlinjem. Oči ropari" pa ne vidijo zaradi opt:čnih prilik v vodi opisanih ribic tudi ne podnevi. Nenadna smrt br. Ivana Bajžlja Ljubljana, 21. marca. šele 8. t. m. je slavil svojo 60letnico, a v noči na danes je nenadno preminil. Neumorni sokoiski in javni delavec br. Ivan Bajželj je nevarno obolel na ledvicah in se je moral v ljubljanski bolnišnici podvreči operaciji. Operacijo je v redu prestal, 'a nastopile so komplikacije, ki so mu pretrgale nit življenja. Rajnki je bil po rodu iz prijaznega Stra-žišča pri Kranju. Ko je dokončal učiteljišče v Ljubljani (1. 1897.), je najprej služboval na Jesenicah, potem je prevzel mesto telovadnega učitelja na realki v Idriji, kjer je deloval v Sokolu skupno z br. Ganglom in drugimi sokolskimi delavci. Pozneje je z odličnim uspehom dovršil telovadnovzgojne študije na dunajski visoki šoli in se v začetku 1. 1920. preselil v Ljubljano in poučeval te:ovadbo, dokler ni prevzel mesta referenta za telesno vzgojo pri zdravstvenem oddelku v Ljubljani. L. 1922. pa je prevzel vodstvo telovadbe na učiteljišču, kjer je delal do upokojitve. Bil je kremenit značaj in povsod cenjen družabnik. Ves prosti čas je posvečal vzgoji mladine v šoli in v sokolskih društvih. Dolgo vrsto let je bil urednik nara-ščajskega lista »Sokoliča«, kjer je napisal mnogo odličnih člankov. Neštevilna so njegova predavanja sokoiski mladini. L. 1919. FILATEL1J Kaj je z našo tiskarno znamk V naši državi je morda večje število filatelistov, kakor se splošno misli. Naše poštno ministrstvo pa je očitno prepričano, da jih sploh ni, kajti menda ni v Evropi države, ki bi filatelistom posvečala manj pazljivosti kakor Jugoslavija. Večkrat smo že pisali, o naših znamkah in napakah, ki se kronično ponavljajo, toda očitno brez uspeha. Lepših znamk, takšnih, ki bi jih lahko brez sramu postavili v isto vrsto, kakor so druge povprečne evropske znamke, iz Beograda ne moremo in ne moremo dobiti. V drugi polovici lanskega leta je bilo mnogo govorjeno o tem, da bomo dobili novo markarnico. Sprejeti so bili načrti zanjo ter se je govorilo, da bo v kratkem zgrajena in da so že na poti v Jugoslavijo stroji za plemenite vrste tiska, s katerimi bodo izdelovali odslej naše znamke. Iz pol oficielnih virov se je razširila vest, da bodo naše znamke za zimsko pomoč, ki naj bi bile izšle v preteklem novembru ali decembru, že tiskane na novih strojih, prav tako pa tudi posebne legionar-ske znamke. Zdaj gremo že h koncu marca, znamk za zimsko pomoč in legionarje pa ni in jih noče biti. Prav tako so tudi potihnili vsi glasovi o naši novi markarnici in njeni opremi. Kaj naj to pomeni? Morda to. da se bo zidava še za kakšno leto zavlekla in da bomo morali še nadalje filatelisti kupovati takšne znamke- kakor so bile veslaške, lanske s sliko kraljice Marije in Teslove, ki jih je inozemstvo po pravici imenovalo »Grauelmarken«? Vse kaže, da se naš poštni ministrstvo ne zaveda koristi, ki jo ima že zdaj od filatelistov. Prav tako se ne zaveda, da bi se dala ta korist še povečati, če bi dobivali takšne znamke, kakor se spodobi. Naša država ima nad 14 milijonov prebivalcev. Kakor se vidi, iz oficiclnih poročil, prenesejo pri nas razne dobrodelne znamke naklado 100.000 serij pri povprečni ceni serije 10 dinarjev. Kar se tiska več, navadno ostane in je treba sežgati, da se obdrži vrednost znamk Da dokažemo, koliko več bi se dalo raznih znamk prodati, bomo navedli nekaj podatkov o nakladah znamk v Liechtenstei-nu, mali državici, ki šteje komaj nekaj tisoč prebivalcev. Leta 1925. je izšla posebna serija dobrodelnih znamk s sliko kneza Ivana II. Celotna cena teh znamk je znašala z dodatkom 75 centimov, tc je po takratnem tečaju okoli 8 dinarjev. Znamke so bile tiskane prav okusno in je znašala naklada, ki je bila prodana do zadnje znamke, 80.000 serij Torej je prišlo na vsakega prebivalca državice 7 serij. Seveda je bil konzum znamk v državi prav maihen, morda komaj nekaj sto serij, pač pa je vse, ker je ostalo, pobralo inozemstvo Dve leti nato je izšla spet nova serija v isti nakladi in z isto prodajno ceno in je bila prav tako vsa prodana. Leta 1927; so imeli v Liechtensteinu hude poplave. Za to priložnost so izdali spet dobrodelne znamke z nominalo 65 centimov in pribitkom 35 centimov. Naklada jc znašala 35.000 serij jc bila prav tako vsa prodana. Leto nato so praznovali 701ctnico vlade svojega kneza. Takrat je izšlo 8 posebnih znamk s skupno nominalo 10.90 frankov, to je nad 120 dinarjev. Naklada je znašala samo 25.000, toda znamke so bile že drugi dan po izidu vse prodane. Leta 1930. so izdali v Liechtensteinu posebne »letalske znamke«. Da so tc znamke docela nepotrebne, menda ne bo nihče tajil, ker v tej državici nimajo nobenega letala in letališča. Izšle so v precej veliki nakladi in danes se skoraj ne dobe ne več. Pokupili so jih filatelisti, ker so bile lepo izdelane. Leto nato je slučajno letel Zappe-lin nad Liechtensteinom. V spomin na ta dogodek so v Liechtensteinu spet izdali dve posebni znamki, ki sta stali 3 franke. Naklada je znašala 60.000 serij in je bila v nekaj dneh vsa prodana, da so potem napravili šc eno. ki jc pa tudi kmalu pošla. Če omenimo še, da je izšel tudi poseben spominski blok za kmetijsko razstavo v Vadu-zu. ki se je prodajal po 5 frankov in je danes med brati vreden 700 dinarjev, čeprav za frankaturo sploh ni prišel v po-štev, bo menda dovolj. FilateMsti n ,r> oanj* pošt- na uprava v Lcichtensteinu, nam kaže, kaj izdajanje pravilno pripravi, to je, če se da znamkam primerna naklada in lepa izdelava. Naše poštno ministrstvo bi se lahko pri tem marsičesa naučilo. je prevzel uredništvo »Sokola«. Razume se, da je sodeloval tudi pri številnih drugih sokolskih revijah, kjer so ga povsod cenili kot izvrstnega strokovnega pisca. Razen tega je v sokoiski organizaciji zavzemal odlične funkcije, tako pred vojno v Idriji, po prevratu v Jugoslovenskem so- Ponedeljek, 22. m. 1987. kolskem savezu, v Sokolu L in nazadnje v SSKJ Pokojnika, ki ga nedvomno smemo šteti med naše najzaslužnejše sokolske delavce, bomo spremljali na zadnji poti v torek ob 15. iz splošne bolnišnice. Bodi mu ohranjen najčastnejši spomin! Maribor preko nedelje Maribor, 21. marca. Prvi pomladni dan letošnjega leta, ki je padel ravno na cvetno nedeljo, je doživel Maribor v znamenju vremenske izpremem-be. Toplim dnevom je sledilo deževje in Drava se je znatno dvignila. Šahovska samultanka ki jo je snoči priredil Mariborski šahovski klub pri Gambrinu in pri kateri se je preizkusilo 30 najboljših mariborskih šahistov z velemojstrom g. Vasjo Pircem, je trajala davi do 1. ure, ko je prof. Sila razglasil te-le rezultate: Pire je dobil 20 partij, sedem remiziral, tri pa izgubil, in sicer proti Karsterju, Oniču in Mavrinu. Remiziral je z Reinsbergerjem, Reiterjem, Kobljerjem, Gulom, Stojnškom. Gregoričem in Flisom. Smrtna nesreča posestnika V Lokavcih v Slovenskih goricah je lepo Trilerjevo posestvo. Ko je te dni posestnik Josip Triler pospravljal krmo in jo nosil na skedenj, mu je na visoki lestvi spodrsnilo. Strmoglavil je na tla in ostal nezavesten s tremi zlomljenimi rebri in drugimi hudimi poškodbami. Poškodovanec je kmalu preminil. Pokojnik je bil mož poštenjak in vzoren gospodar. Zapušča ženo in kletnega sina. Njegovo tragično smrt pomilu-jejo vsi, ki so ga poznali. V plitvem potoku je utonil Preužitkar Jakob Kovačič od Sv. Benedikta je bil strastno vdan pijači. Te dni je bil spet nekoliko vinjen, pa mu je spodrsnilo na brvi preko potoka Drvanje. Mož je padel v vodo in utonil, čeprav je potok komaj pol metra globok. Tatovi strahu jejo podeželje V Bistrici v Dravski dolini so ponoči vdrli neznanci v Pinterjevo trgovino in odnesli za 15.000 dinarjev manufakturnega blaga. Menda isti vlomilci so se pojavili v podružnici Prvega delavskega konsumnega društva v Rušah. Prevrtali so stranski zid in se vtihotapili v trgovino, iz katere so odnesli le nekaj živil in blaga, ker_k sreči ni bilo večjih zalog. V Radehovi v Slovenskih goricah pa so drzni tatovi odpeljali posestniku Leopoldu Cerku ponoči voz s konjem in z vso opremo. Tatvine je osumljena neka ciganska tolpa, ki je potovala skozi Slovenske gorice. Tudi v Sel-cah so se pojavili vlomilci in vdrli v vini-čarijo posestnika Jakoba Ornika. Odnesli so 14 litrov žganja in druge predmete. Čuden tat se je pojavil na radvanjski šoli. Snel je žlebove s strehe. Zajeli so ga, ko je pravkar nameraval žleb prodati. Je to 431etni Rudolf Medved. Požar v šalovcih Te dni je nastal pri posestniku in trgovcu žigi Frimu v šalovcih požar in upe-pelil gospodarsko poslopje z vsem inventarjem. Obstoji sum, da je zanetila ogenj zlobna roka. Čez dm in strn •. . Dvakrat božja Previdnost ... ali morda za to ne gre hvala močnemu gibanju, polnemu dobrih namenov in plemenitih idealov, katero je njegov početnik in voditelj (duce) skozi toliko težav pripeljal do premogočnega razvoja, ki ga je danes dosegel, do popolnega uresničenja svojega obširnega in pogumnega programa, do obnove cesarstva v Italiji, katero so premnoge peklenske sile hotele uničiti iz sovraštva do njene vere? Vse to je božja Previdnost. Zahvaliti se moramo božji Previdnosti in občudovati moža, ki je bil njeno glavno orodje. (Citat iz najnovejšega pastirskega lista goriškega nadškofa Carla Margottija, ki ga je objavila zadnja številka revije »Misel in delo«). Prav za veliko noč pred štirimi leti pa so jugoslovenski škofje s posebno spomenico odredili, naj se v vseh naših cerkvah vrše javne molitve in naj jugoslovenski katoliški verniki poprosijo božjo Previdnost za ohranitev časnega in večnega blag-ra naših neodrešenih bratov. Katastrofa na kopnem Vihar in razburkano morje sta vrgla ladjo na obrežje, kjer sc jc potopila (»Jutro«, 16. III.) Podjetje Runo Iz Tržiča nam poročajo: Pretekli četrtek je imel naš občinski odbor proračunsko sejo. V smislu zakona o občinah je podal nekaj pripomb h proračunu občinski odbornik g. Franc Globočnik... Naj sedaj g. župan pokaže svoje finančne sposobnosti... Gleda naj dalje, da bo prispevala k občinskim izdatkom tudi velika usnjarska industrija Runo, ki ne plačuje občinskih do-klad. V svojem odgovoru je župan zavračal pripombe... Podjetje Runo nc more prispevati ničesar, bolela pa bi vsakogar glava, kdor se bo v to podjetje zaletaval. (»Jutro«, 17. III.) Ljubezen in vzgoja na Slovenskem Ljubezen, posebno pa nesrečna ljubezen, je res čudna stvar. Pa ne samo čudna, pač pa včasih tudi takšna, da v resnici zasluži ime »nesrečna« in to zaradi njenega žalostnega izida. Pri nas v Sloveniji je menda vedno več takšnih žalostnih primerov, ki zanje morda nosijo moški ravno toliko krivde, kakor pa ženske, ki se zaradi slabe vzgoje odločijo tudi za skrajno sredstvo, ki naj jih reši srčnih bolečin — za samomor. Dostikrat pa je tudi vzgoja bila dobra dokler so takšna dekleta vsaj pri svojih starših. Ko pa jih usoda zanese kam na tuje, pa kaj rade pozabijo na vse lepe nauke svojih staršev in dostikrat izgube tudi pravo razsodnost, ki bi bila ravno v »nevarnejših krajih« tem bolj na mestu. Tako govori tudi žalostna zgodba mlade Kranj-čankc J. J., ki je obupala nad svojim živ-Ijernjcm tudi zaradi nesrečne ljubezni. K sreči ta zgodba ni imela takšnega konca, kakor si ga je zaželelo to dekle. V Vukovarju se je vrgla pod vlak. Strojevodja pa je na progi opazil nekaj sumljivega in je skušal vlak na mestu ustaviti. Hitrost vlaka je že toliko zmanjšal, da je lokomotiva samo še nalahko potiskala obupanko pred seboj naprej, tako da je le-ta dobila le lažje poškodbe in ji je bila smrt zaenkrat zaradi pazljivosti strojevodje prihranjena. (»Slovenski dom«, 17. III.) Skrivnost besednega reda 50 kilogramov težko tele je pojedlo za večerjo šest fantov v Orašju v Bosanski Posavini. (»Slovenski dom«, 17. III.) Križ božji res, če bi eno tele pojedlo šest fantov za večerjo! A priznati je treba, da je dovolj senzacije že samo, če je šest fantov za večerjo pojedlo 50 kilogramov težko tele. Basni iz sodobnega pasjega življenja Zdj se. da ie vlomilec že več večerov oprezal okrog hiše. ker je večkrat lajal pee, j>a se mu ni nudila prava prilika Snooj pa je domači pes kateremu je bjlo poverjeno varstvo hiše, svojega gospodarja popolnoma izdal ter zatajil in ni nič lajal. Najbrže mu je viomilee metal ukradene klobase, ker pes še zliintraj ni bj! prav nič lačen kot ponavadi. (»Slovenski; narod«, 17. in.) V riekem pariškem varieteju je nastala oni dan panika zaradi podgane. Kriva prav za prav ni bila podgana sama- temveč krdelo dresiranih terierjev. ki so uprizorili na odru svojo pantomimo. Točno po besedilu igre. kakor so ga bili sestavili dramaturg. režiser iin ravnatelj so se produciraU živahni psički, kar se ie zgodilo nekai, česar v libretu ni bilo. Na odru se je namreč pojavila podgana in prijazno je pomežiki-la z očmi-. Toda slabo je poznala terier-je. Čim so jo zagledali, so pozabili na svoje vloge in jo ubrali za njo. Podgana je v silnem strahu skočila med gledalce, kjer je nastal silen krik im vik. (»Slovenski narod • 17. III.) In nauik? Le vrzi klobaso psu. pa ti premenja zvestobo. Samo ne dres i raj čez mero psa — o prvi priliki pade iz reda in predrami ee svobodna zver, ki je na početku živela v njem. I z tuge se mu je sprožil revolver Iz tuge po pokojni carski Rusiji se je ubil ruski emigrant Bogojevski v Kratečkem pri Sisku. Bogojevski je bil soliden človek, ki mu je trgovina zelo dobro uspevala. Kljub temu pa ga je vedno mučila želja po domovini. Ko je čistil revolver, je odjeknil strel, ki ga je zadel v srce. (»Slovenski dom« 18. III.) ,tšpanci" v Italijo Vrnili so se, Namreč jeseniški »Španci«. Niso dospeli niti do Španije. Polovili so jih na nekem malem otočiču v Jadranskem morju. Tragedija teh mladih ljudi je značilna. Več jih je imelo prej službe, te so zapustili in hoteli ven Sedaj bodo tu brez dela. Dva izmed njih sta Primorca in italijanska državljana. Ta dva bodo seveda spravili čez mejo, ker sta sama pokazala, da sta v Jugoslaviji nezadovoljna. (»Slovencc«, 19. III.) Zmagovalec do zadnjega diha Iz glavnega štaba nacionalistov uradno poročajo, da so nacionalisti ustavili svoje vojne operacije na skoraj vseh frontah. Nacionalisti ničesar ne povedo, zakaj so ustavili vojne operacije, sklicujejo pa se na slabo vreme. Nacionalistični glavni štab odklanja vse vesti o rdečih uspehih in tudi ničesar ne govori o zavzetju Brihuege in o zaplembi velike množine vojnega materi-jala. Nacionalisti tudi ne omenjajo ničesar o pomenu Brihuege za nadaljne vojne operacije, poudarjajo le, da bodo nacionalisti nadaljevali svoje vojne operacije tedaj, ko bodo smatrali za potrebno in se ne bodo pustili od nikogar vplivati. Nacionalisti imajo točno izdelan načrt, ki ga po progra-i mu izvajajo. (»Slovenec«, 21. III.) -kra- f Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni sin in brat VLADIMIR BOLE dijak 4. razreda meščanske šole danes, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo 23. marca 1937, ob pol 3. uri iz hiše žalosti, Moste, Prešernova 2, k Sv. Križu. LJUBLJANA, 21. marca 1937. Žalujoči starši in sestra ter ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzordi »Jutra« Adolf Ribnikar - Za Narodno tiskarno d d kot tiskarnarla Pran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v LJubljani.