Ameriška domovina
y*
AHONCAN IN SPIRIT POMWM IN lANOUAOA ON1Y
SLOT*
*■ ;« r'
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, Aprili?, 1984
VOL. LXXXVI
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV


Ameriško sodelovanje pri miniranju nikaragveških pristanišč razburja duhove -Uporniki govorijo o provizorični vladi
WASHINGTON, D. C. — Kongresni in drugi kritiki politike Reaganove administracije do Nikaragve in Srednje Amerike sploh se sedaj osredotočijo na ameriško sodelovanje z nikaragveškimi protisandinističnimi uporniki pri miniranju pristanišč v Nikaragvi. Kritiki so mnenja, da gre to za vojno dejanje, čeprav imajo ZDA redne diplomatske odnose z nikaragveško vlado. V zveznem kongresu trdijo tudi, da kongres ni odobril oz. napovedal vojno zoper Nikaragvo, torej so početja predsednika Reagana dejansko nezakonita. Predstavniki vlade pa zagovarjajo Reaganovo politiko, češ da se Nikaragva vmešuje v notranje zadeve drugih držav v Srednji Ameriki, predvsem El Salvadorju.
Mnogi kongresniki so jezni tudi zato, ker jih Reaganova vlada ni pravočasno in Popolno obvestila o načrtu za miniranje pristanišč. Posebno ogoročen je sen. Daniel P. Moynihan (D. - N.Y.J, ki je rekel, da bo zaradi tega odstopil od senatnega komiteja, ki naj bi nadzorovala delovanje CIA in drugih obveščevalnih agencij ZDA. V odgovoru, pravi CIA, da je njen načelnik William J. Casey res obvestil pristojne kongresnike o miniranju pristanišč, priznava pa, da tega ni Posebej poudarjal na zasliševanjih ter da radi tega morda nekateri kongresniki niso doumeli, o čem Casey res govori.
Kot kaže, aktivnosti protisandinističnih gverilcev postajajo učinkovitejše. Zasedli so mesto San Juan del Norte, kakih 180 milj jugovzhodno od glavnega mesta Managua, kar priznavajo tudi sandinisti. V Costa Rici, ker imajo uporniki oporišča, je dejal njih v°dja Eden Pastora, da nameravajo ustano-viti začasno oz. provizorično vlado ter potem iskati redne diplomatske stike z drugimi državami. Zanimivo je, da je bil Pastora svojčas eden vodilnih sandinistov, ki so strmoglavili diktatorski režim Anastasia Somo-Ze k 1979. Ker je Pastora - takrat znan pod gverilskim imenom »komandante Zero« -nasProtoval politiki zmagovite vlade, katera te začela navezovati vedno tesnejše stike s Kubo in Sovjetsko zvezo, je šel v opozicijo in se končno pojavil kot vodja ene oboroženih uporniških skupin. Pastorovo gibanje men-a ne dobiva veliko podpore od ZDA, ki Podpirajo predvsem takoimenovano gibanje »Nikaragveška demokratična sila«.
Reagan odredil odločnejše preventivne ukrepe zoper mednarodni terorizem - ZDA naj imajo posebne protiteroristične enote
WASHINGTON, D. C. — Zadnja leta v° kjli ameriški diplomati, vojaki in drugi dr-
vljani ubiti in ranjeni v terorističnih napa-1 • Predsednik Reagan se je odločil, da je naPočil čas za učinkovite ukrepe zoper med-n.arodni terorizem. Povod za novo protitero-ftstično politiko je bil napad na ameriške vo-a e v Bejrutu, v katerem je bilo ubitih kar Z41 vojakov.
p anteh m skupinah ter pusa redvsem se bodo ZDA zanimale z C|je na Srednjem vzhodu, kjer je ri*i,Ve^ skupin. Poleg tega bor 1 vojski in civilnih agencijah im e Protiteroristične enote, katere 1 javljene tucli izvrševati preventivr od teror'sttene skupine oz. posam uredbi je Reagan sicer poudaril, d;
smejo podpirati »atentatov«, vendar analitiki trdijo, da ni mogoče govoriti o kakih »preventivnih« napadih ali akcijah brez verjetnosti žrtev med tistimi, ki bodo na ta način napadeni.
Atentati še vedno na dnevnem redu v El Salvadorju - Včeraj ubit elsalvadorski
uslužbenec ameriškega poslaništva
SAN SALVADOR, El Sal. — Včeraj sc atentatorji streljali na Joaquima Alfreda Zapato, ki je bil najvišji elsalvadorski uslužbenec ameriškega poslaništva, in ga pri priči ubili. Ker v državi delujejo morilske skupine tako levice kot desnice, ni točno znano, katera skupina nosi odgovornost za atentat. V zadnjih tednih je bilo več atentatov na znane osebnosti v El Salvadorju.
Ker zvezni kongres ni odobril zakonskega osnutka, ki predvideva več vojaške pomoči El Salvadorju in so šli kongresniki na 10-dnevne velikonočne počitnice, je predsednik Reagan sam odredil pošiljanje to pomoč na podlagi zakona, ki dovoljuje predsedniku, da tako ukrepa, ko je v ameriškem narodnem interesu.
Politični analitiki v tem mestu so mnenja, da bodo kongresniki uporabili priliko »velikonočnih počitnic« za ugotavljanje razpoloženje volivcev do Reaganove politike do Srednje Amerike. Ko se bodo vrnili proti koncu meseca, bodo morda pripravljeni postopati odločnejše zoper predsednika, ali pa biti pasivnejši do njegove politike
Krajši premor v seznamu primarnin volitev - Hart premagal Mondala v Arizoni - Vsi kandidati se zanimajo za Ohio
CLEVELAND, O. — Ta teden ni bilo primarnih volitev v ZDA, pač pa je sen. Gary Hart zmagal na strankinih zborovanjih v Arizoni. Vsi trije demokratski kandidati se sedaj zanimajo za Ohio, kjer bodo primarne volitve 8. maja. Nocoj in jutri se bo mudil v Clevelandu in okolici Hart. Pretekli konec tedna pa je bil v mestu Jackson.
Kandidati se zanimajo za podporo lokalnih politikov. Črnski politiki v veliki večini podpirajo Jacksona, starejši politiki se opredeljujejo predvsem za Mondala, mlajši pa za Harta. Med lokalnimi slovenskimi politiki sta se za Harta opredelila državna poslanca Ronald J. Šuster in Frank Mahnič ml. Jutri bo Mondale v Columbusu, v četrtek pa v Cincinnatiju in Toledu. Med tremi demokrati ima Mondale še vedno veliko prednost.
Ameriška diplomata ubita v Namibiju -Do bombnega napada je prišlo na neki bencinski postaji - »Slučajni« žrtvi?
PRETORIA, J. Af. — Preteklo nedeljo sta v bombnem napadu na neki bencinski postaji v severni Namibiji umrla dva ameriška diplomata. Diplomata sta imela nalogo, nadzorovati umik južnoafriških vojakov iz Angole. Preiskava je še v teku, vendar preiskovalci menijo, da diplomata nista bila tarča napada, ker ne bi mogel nihče vnaprej vedeti, da bosta navzoča na bencinski postaji v času, ko je eksplodirala že nastavljena bomba. V severni Namibiji so aktivni gverilci, ki nasprotujejo južnoafriški zasedbi Namibije. Gverilci imajo oporišča v sosednji Angoli, od časa do časa jih tam napadajo čete južnoafriške vojske.
V ZDA vedno več iranskih študentov
WASHINGTON, D. C. — Podatki, ki jih je zbrala zvezna vlada, kažejo, da je danes v ZDA več iranskih študentov kot pred 4 leti, ko sta državi pretrgali diplomatske odnose.
Iz Clevelanda in okolice
Veliki teden in Velika noč—
V Velikem tednu smo. V teh dneh se bomo še posebej spominjali Gospodovega odre-šenjskega trpljenja in smrti. Vsak dan bomo gledali njegovo odrešenjsko delo, ki se bo končalo z vstajenjem pod drugačnim vidikom. Jezus nas vabi, naj se mu pridružimo na poti v Jeruzalem, na Kalvarijo, v grob in končno v zmagoslavno vstajenje. Jezus je vse storil za nas. Kaj smo mu pripravljeni dati v zameno? (Iz buletina fare sv. Vida.)
Redno izhajanje—
Cenjene bralce obvestimo, da bo petkova A.D. redno izšla, prav tako torkova. V zadnjem času zopet slišamo pritožb glede počasne poštne dostave, posebno v zvezi s torkovo številko. Lastnik sam redno dostavlja list na glavno pošto in potem je v rokah poštarjev.
Krasen uspeh—
Preteklo nedeljo popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. so igralci in igralke Dra-matskega društva Lilije uprizorili F. Finžgarjev© igro »Razvalina življenja«. Dvorana je bila zelo lepo zasedena, igra pa izvrstno podana. Nastopili so Ivan Jakomin, Metka Zalar, Martina Košnik, Florjan Osredkar, Peter Dragar, Marko Jakomin in Mojca Slak. Posebno zahvalo zaslužijo tisti, ki so pripravili oder. O igri bomo podrobneje poročali v petkovi A.D., tokrat pa vsem Lilijašem čestitke za res prvovrstno predstavo!
Okreva na domu—
Pretekli teden je g. Frank Zalar, Richmond Hts., Ohio prestal operacijo na srcu v St. Vincent Charity bolnišnici. Sedaj okreva na svojem domu. Želimo mu hitrega in popolnega okrevanja!
Novi grobovi
Rose Hribar
V nedeljo, 15. aprila, je v Wickliffe Country Place po dolgi bolezni umrla 84 let stara Rose Hribar s 19631 Tyronne Ave., kjer je živela zadnjih 60 let, rojena v Clevelandu, žena Johna, mati Rose Fairbanks (Kalif.), Dorothy Kapler (pok.) in Richarda, stara mati in prastara mati, sestra Alice Marver ter že pok. Anthonyja, Pauline Molinsky in Frances Evans, članica Slovenske ženske zveze. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v četrtek, 19. aprila, dopoldne ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
(Dalje na str. 8)
»Planina« vabi na koncert—
Pevski zbor Planina, ki domuje na Maple Hts., bo imel koncert v nedeljo, 6. maja, popoldne ob 4. uri in sicer v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave., Maple Hts. Ker ta teden ni bilo prostora za »Koledar prireditev« in smo šele dobili vest o koncertu, vas preko te rubrike obvestimo o njem.
Zarja prav tako vabi—
Pevski zbor Zarja bo imel svoj spomladanski koncert v soboto, 28. aprila, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Zarja je najstarejši še aktivni slovenski pevski zbor v Clevelandu in okolici, še vedno odločno »napreden«, hkrati pa zelo dober in z več mlajšimi pevci, kar je za starejše zbore redkost.
Počastitev—
V soboto, 28. aprila, bo v Slovenskem domu na Denison Ave. na zahodni strani našega mesta banket, na katerem bo počaščena zaslužna društvena delavka Ella Samanich. Med mnogimi organizacijami, je ga. Samanich zelo aktivna pri Federaciji slovenskih narodnih domov. Večerjo bodo začeli servirati ob 6.30 zvečer, sledil bo krajši program, potem pa ples. Ge. Samanich ob res zaslužnem priznanju čestitamo! Vstopnice lahko dobite, ako pokličete go. Marie Pivik na tel. 433-1941 ali g. Alfreda Žitnika na tel. 871-5574.
Ne pozabite—
na družabni večer, ki ga v soboto, 28. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Ave. prireja Tabor, DSPB. Kakor pri drugih tovrstnih prireditev, predčasno rezerviranje oz. nakup vstopnic zelo olajša delo organizatorjev. Pokličite g. Oreha (943-4681) ali g. Zajca (851-4961).
Raznasalca iščemo—
Raznašalca za Ameriško Domovino iščemo za ulice E. 173, 174, 175, 176, 177, 179, Grovewood, Brian, Nottingham, Creekview, Dillewood in Delavan. Ako se zanimate, pokličite našo pisarno na tel. 431-0628 ali pa se oglasite osebno.
VREME
Pretežno oblačno in hladno danes z verjetnostjo nekaj dežja. Najvišja temperatura okoli 46° F. Oblafto tudi jutri z verjetnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 43° F. Oblačno in deževno vreme se bo nadaljevalo tudi v četrtek. Najvišja temperatura okoli 42° F. V petek spremenljivo oblačno in nekaj topleje.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 31	Tuesday, April 17, 1984
Vstal je, ni ga tukaj
Ali si že kdaj, človek moj, premislil in izčrpal do dna pomen in vsebino čudovite besede: Vstajenje? Da bi našel v njej vse zmagoslavje, vse upanje, vso vero, vso ljubezen, vse sladko pričakovanje in vse mogočno veselje?
Če bi Kristus ne bil vstal, bi bila prazna naša vera. Toda: »Vstal je, ni ga tukaj. Glejte kraj, kamor so ga bili položili.« (Mr. 16, 6). Vstajenje, prečudna beseda! Radujeta se v njej nebo in zemlja, človeško srce je polno sreče ob gledanju v večnost, ki ji je vstajenje odprlo vrata za prestop iz zemeljskega izgnanstva v gledanje Boga brez konca. In Cerkev sama, božja ustanova, kakor da ne bi mogla najti pravih besed za opevanje vstajenja. Pri vstajenjski maši poje: To je dan, ki ga je naredil
-Goapod. Radujmo te in veselimo se ga. ____ ___________ ____
Prazniški spev pred evangelijem je en sam pesniško izvirno zasnovani izliv zmagoslavja: »Smrt in življenje sta se borila v čudovitem dvoboju. Gospod življenja je umrl, pa kraljuje živ.« In nadaljuje prisrčno toplo: »Povej nam, Marija, kaj si videla na poti? Grob Kristusa, ki živi, sem videla, in videla sem vstalega slavo, angelske priče, prtič in povoje. Vstal je Kristus, upanje moje...« Kje na svetu morete v takih preprostih besedah najti toliko umetniške lepote? Toliko topline in prepriče-valnosti?
V predglasju (Sanctus) poje (ali je svoj čas pel) duhovnik: »Zakaj on je pravo Jagnje, ki je odvzelo grehe sveta, ki je s svojo smrtjo našo smrt uničilo in nam s svojim vstajenjem življenje vrnilo.« Naš narod je to resnico globoko doumel in jo ponovno izrazil v svojih velikonočnih pesmih. »Smrt strašna nima več moči...« poje ena izmed njih. »Smrt strašna nima žela več, odprt je grob in kamen proč...« poje druga. »Iz groba zmage gre častit, obdaja ga nebeški svit...« ali »Premagal je smrt, in pekel je strt...« se radujejo druge. Nad vsemi pa se zdi, da kraljuje slavna Riharjeva himna:
Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj o kristjan.
Premagana je smrt, 'trohnoba,	•
dan 's je rešenja tvojga dan.
Kje bi mogli v preprostem ljudskem izrazu najti več zmagoslavnega veselja, več vere v moč vstajenja in pri tem tudi več pristne ljudske umetnosti? Vsi oni slovenski ljudje, v domovini in na tujem, ki jih je premotila tuja učenost, da so zavrgli Vstajenje in na njega mesto postavili iluzorno »znanstveno« brezboštvo, kaj jim ostaja? Smrt. Samo smrt. In so vrgli na .smetišče bogastvo narodove duše ter ga zamenjali za' trenutne materialne in telesne užitke, kakšen je preostanek? Vanitas. Praznota, j>rez cilja in smisla. Samo to.
Narod pa, doma in na tujem, zvesto hrani v svoji duševnosti radost in veličastje Vstajenja in bo v tem znamenju poveličan. Zapoj veselo, o kristjan!
* * * * * *
Starodavna šentviška fara na Dolenjskem je svoj čas Vstajenje veličini praznika primerno praznovala z vsem sijajem in pompom, ki ga kmetiško okolje premore. Slovesnosti so se začele ob zori včlike nedelje ob 5. uri zjutraj s petimi jutranjicami. Fara je skoraj vedno imela pet duhpvnikov (župnika, dva kaplana, beheficijata in kakega upokojenega duhovna). Vsi z organistom vred so eno uro prepevali okrog oltarja slovesne vstajenjske psalme in himne v latinščini, kar je bilo še posebej skrivnostno in od sile mogočno. Nato je župnik v plu-vialu odšel s spremstvom v božji grob, vzel v roke s tančico
V začetku je bila beseda .
CLEVELAND, O. - V začetku je bila beseda; vrgli so je med zbegani narod, ko je stal na pogorišču vsega, v kar je veroval in na kar je gradil. Tujci so si razdelili njegovo zemljo, znanci in prijatelji so romali v taborišča in izgnanstvo, kar je ostalo doma, je bilo izpostavljeno podivjanim Madžarom, strupenim Nemcem in zahrbtnim Italijanom.
Potem je zadonela beseda: svoboda! In ni jih bilo malo, ki so se je oklenili. Verjeli so vanjo, drveli so za njo in za tistimi, ki so jo zapisali na svoj prapor. Kdor se je drznil pomisliti ali celo upreti, je bil pomendran. Tako je šla ta beseda preko naše zemlje, dokler je ni sprala kri nedolžnih žrtev in se je pokazala v svoji resničnosti - revolucija.
Medtem pa so padale žrtve, dokler ni v tistih strahotnih poletnih tednih leta 1945-tega omahnil v kraške jame cvet našega naroda - Slovensko domobranstvo. »Kri po Kra-nji, Korotani prelita, napolnila je jezero...«
Štiri desetletja kasneje nam njihovi nasmejani, odločni, mladostni obrazi niso izginili iz spomina. In zdaj nam je zagotovljeno, da tudi njihova imena ne bodo šla v pozabo. Nova izdaja Bele knjige jih bo za vselej zapisala v slovensko zgodovino, dokler ne bodo s svojo težo, s svojo strahotno resničnostjo, zrušila sedanjo zlaganost v domovini in slednjič v -resnici osvobodila slo--venske rodcJve na slovenski zemlji.
Zgodovinski referat Tabora ZDSPB, ki pripravlja novo izdajo Bele knjige, upa, da bo
pri tem delu deležen podpore vseh Slovencev po svetu, ki so jim domobranski bataljoni v zadnji bitki na Dravi, odprli vrata v svobodo. Vsa njihova imena morajo biti zapisana v tem dokumentu, vsem smo to dolžni in VSI smo jim to dolžni!
O vsem tem bomo govorili na Taborovi tradicionalni spomladanski družabni prireditvi, ki bo 28. aprila v Slovenskem domu na Holmes Avenue v Collinwoodu. Pridite ta večer med nas, v prijateljskem razgovoru se bomo spominjali naših najboljših, obenem pa podprli prizadevanja naše organizacije za pomoč še živim invalidom in za dostojno počastitev mrtvih. Ako imate v mislih še kakšno ime, za katerega ne veste, če je že vključeno v matici mrtvih, prinesite ga s seboj, za vse drugo bomo poskrbeli mi.
Tudi na koncu bo beseda. In ta bo naša: Resnica!
Krajevni odbor
Tabor DSPB
7^7
VELIKA NOČ
Breg samotni v drobnem vresju rdečkasto kipi; v bočjo Čast se je ovenčal, sveti dan slavi.
Lastovica vsa vesela v gnezdecu čeblja; alelujo pač najlepše peti je doma. h zvonika potrkava milo in lepo:
»Kristus vstal je! O, podajte
Celovški Zvon:
Čakamo in čakamo
RIDGEWOOD, N. Y. - Naročniki, ki so mi že pisali, mi spet pišejo. Pravijo, da tega pa ne razumejo. Najprej, da smo obetali revij in prihod z velikonočnim zvenenjem, zdaj da revije ni od nikoder.
Ker ne utegnem vsakemu naročniku posamezno odgovoriti in je preko časopisa izrečena beseda tudi bolj »uradna«, hočem torej povedati: Celovški Zvon živi. Drugi izvod je zagledal mrki koroški dan nekako konec februarja-začetek marca 1984 in medtem narasel na 130 tiskanih strani. Da ga še ne držite v roki in se še ne morete raznežiti ob " zdi se mi - obilnem literarnem užitku, je edinole krivda dostave po »ladijski« pošti. Ta pa traja, kot se lahko mislite, po več tednov. Zato boste dobili drugi izvod Celovškega Zvona in hkrati prvo številko v tem letu enkrat sredi aprila-Možno je seveda tudi, da bo to šele v začetku maja.
Avstrijska poštna uprava bi zahtevala za dostavo po zračm pošti kar 5 dolarjev za posamezno številko, kar bi pomenilo, da bi bil v primeru dostave po zračni pošti pri naročnini petnajstih dolarjev tisk docela zastonj. Tega pa seveda pri najboljši volji ne moremo napraviti.
Seveda se vsi uredniki prav dobro zavedamo, da je trenutno stanje nezadovoljivo, kajti naročniki naj bi imeli pravico, da tiskovino kar se da nagl° prejmejo. Dogovoriti se bomo torej morali o nekakšni spre' menjeni obliki naročila, morda tako, da bodo vsi tisti, k* želijo nemudno dostavo, m®' rali doplačati za dodatni servis za zračno pošiljko. Vendar jz razloga začetnih upravniškib težav, vsaj za leto 1984 n® bomo mogli zagotoviti takšne ali podobne rešitve oz. bolj učinkovitega administrativnega pristopa.
Upam, da bodo vsi naročniki to razlago razumeli in da b1 bili ob prejetju Celovškega Zvona potlej tudi prepričam« da se je splačalo potrpeti.
dr. P$ter MilloniS
Dr. Karl Rahnef un*^
(Po Družini) - Dne 31. marca je v Innsbrucku, Avstrija« umrl svetovno znani teolog Karl Rahner, ki je letos ^ marca dopolnil 80 let.
Rahnerjeva teološka dela s° dokaj znana tudi med Slovenci, posebno še njegovi komentarji h koncilskim listinam« dalje poznamo njegov slova1 teologije in Cerkve in še mars1' kaj drugega. Rajnki je tudi ^ Družino,, št. 19 (1968) napi**1 članek ter na ta način odgovm ril na nekatera vprašanja t0 ' mačenja svojih misli, o 3te>' zmu, katera so se pojavila mm v slovenskem prostoru.
v spravo si rokč!«
Ljubka Šorli
pregrnjeno monštranco, jo postopno odkrival in trikrat slovesno zapel Alejuja, vsakič v višjem tonu. Čeprav je imel visok glas, ga je pri zadnji Alejuji zmagovalo. Pevci so odpevali.
Potem je stopil iz božjega groba, se obrnil proti natlačeno polni cerkvi in zapel: Zveličar naš je vstal iz groba. Pevci so pozvali in nadaljevali. Zunaj je bilo vse polno faranov, ki so se zbirali okrog 21 podružničnih bander in nestrpno pričakovali, kdaj se bodo dvignila ogromna fama bandera na čelu z onim sv. Vida s kotlom, in kdaj se bo na vratih pod korom pojavil baldahin z duhovščino in Najsvetejšim. In se je kot velikanski val ulila od cerkve na trg množica srečnih ljudi za svojimi banderi in zastavami, ki jih je vodilo naj večje farno bandero v rokah treh močnih fantov. Iz zvonika se je oglasila prelepa pesem mogočnih farnih zvonov, na katere so znali v Šentvidu tako mojstrsko pritrkavati, da so sloveli daleč naokrog. Odzvalo se je pokanje možnarjev iz okolice; in ko je bila vsa procesija nared in se razprostrla po obširni vasi, na sredi pestra z . belo-rdečimi ministranti, baldahinom in razkošno uvezenim zlatom duhovskih oblačil, z rožicami okrašeno zlato monštranco v župnikovem svilenem ogrinjalu in z velikim kipom vstalega Zveličarja v rokah prvega cekmoštra tik pred monštranco, je bila sUka prevzemajoča, nepopisna.
Zvonovi so zvonili, zbor je prepeval, ministranti so zvončkljali, možnarji so pokali, ljudstvo je pelo in molilo vese- . lih obrazov iz božje radosti polnih src. Kdo bi to kdaj mogel pozabiti? A bilo je prfed več kot dvema generacijama,- in ne bo nikoli več.
Človeško življenje se v svojih oblikah in načinih spreminja, Cerkev se tem spremembam prilagaja, stare navade tonejo v večnost, nastajajo nove, drugačne, posebno, kadar v ta razvoj z nasiljem poseže organizirano brezboštvo našega časa. Toda vsebina Vstajenja je ista in, bo ista vekomaj, ^iarod bo po sedanjem razdejanju našel nove, morda še lepše in slove- * snejše oblike praznovanja Vstajenja, a mi bomo takrat po božji milosti že gledali iz obličja v obličje Njega, o katerem je angel rekel: »Vstal je, ni ga tukaj.«* Verujemo v Vstajenje. Sam Kristus je, rekel: »Jakšem Vstajenje in Življenje... kdor koli živi in veruje v mene, ne bo umrl vekomaj.« (Jan. 11, 25-26) Alejuja!
L. P.
3
Kanadska Domovina
KDAJ BO PRIŠEL DAN VSTAJENJA?
Otmar Mauser:
V dneh, kc^ odhaja zima, se narava pokaže v vsej svoji goloti. Vse povsod vidiš umazanijo, ki jo je pustila zima. Tla so vsa premrla, mrzla, če ne celo zmrznjena. Kamor človek pogleda, vidi vse brezbarvno, umazano-sivo; slika narave ne vzbuja nikakega veselja. Sledov življenja ni. Kar je še živega bilo v jeseni, je za-niorila zima, je požgal mraz in sta zadušila sneg in led. Kupi onesnaženega snega in ledu so Še vedno znamenja uničevalnih moči zimskih viharjev. Toplote v naravi še ni. Strupeni vetrovi-so še vedno nevarni zdravju in življenju.
To je pogled v naravo te dni. Temu pogledu, ki prej vzbuja potrtost kot upanje, edino, sonce, kadar se prikaže, daje poguma. Sonce je luč, v hjem je toplota.
Podobno, a v prenesenem Pomenu in na drugačnem področju je zgledal prvi Veliki Petek. Glavna oseba te največje drame človeške zgodovine, Mesija, je po človeškem gledajo visel na križu pokrit z ra-nami in krvjo. Pa so mu sledile množice in so verjele in Mu vejale, da je on Odrešenik, ki jih bo rešil vseh nadlog. Sedaj Pa zgleda, da niti sebi ne more Pomagati. In je obljubljal več-no življenje njim, ki bodo ve-fovali Vanj, sedaj pa sam umi-ra- Tako lepo je napredovalo Njegovo poslanstvo. Množilo Se je število pristašev in učen-Cev. Apostoli so bili navdušeni m so se sami sebi zdeli pogum-hi. odločni. Zgledalo je, da so vse razumeli. Vihar prvega Velikega petka je pa vse razdejal. Klic »hozana« se je spremenil y zahtevo »križaj ga!« Učenci *n celo apostoli so se razkropili* Poskrili. Kje je sedaj Mesi-i®va blagovest, kje obljubljeno *iyljenje, kje božje kraljestvo? ^isti, ki je bil Mesija, Odreše-nik in božji Sin imenovan, je hnirl sramotne smrti na križu m sedaj leži v zapečatenem grobu. Vse je vihar razdejal?
Edino upanje tistega dne je hila beseda (kdo bi je je mogel sPomniti v žalosti Velikega Petka?) »če zrno ne pade v 2®ttiljo in ne umre, ne more ro-diti sadu!«
ih tretja slika. Pogled po Svetu danes in opazovanja dogodkov dajo misliti, da se člo-^tvo nahaja pred novim vitjem Velikega petka, ki bo Previharil in pretresel ves svet. domski vihar bo razpihal vse ^ote, izžgal vse krivice, oči-stil vso hudobijo, razkužil vso grdobijo, ločil pleve od zrnja 'p 'zenačil revne in bogate. Ali 0 lo atomska vojska, ali pro-St°voljna žrtev očiščenja in sPreobrnjenja?
Sele na tako očiščeno zemljo 0 znova posijalo božje sonce, ®nce, ki luč daje in toploto j °^lja, da bo človeštvo posta-^ rodovitna njiva, kamor padala zrna ljubezni, re-niCe> pravice in dobrote. V
njej bodo umrla in nato rodila stoteren sad preostalemu človeštvu. Tedaj šele bo človek res praznoval pravo Veliko noč, pravi dan Vstajenja, vstajenja iz idejnih zmed, vstajenja od goljufij in pokvarjenosti, vstajenja od sovraštva,
Svetoletno romanje Slovencev
Slovenci iz velikega Toronta so v nedeljo, 8. aprila, romali v katedralo sv. Mihaela. Šli so po popolni odpustek preden se zaključi sveto leto odrešenja ob 1950-letnici smrti gospoda Jezusa Kristusa. Na romanju so v imenu vse slovenske skupnosti in v imenu vseh Slovencev prosili Očeta, naj odpusti in združi narod v eno družino povezano med seboj v zastopnosti in krščanskem razumevanju.
Romanja so se udeležili verniki obeh slovenskih župnij, Marije Pomagaj in Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Pobožnost je vodil župnik Marije Pomagaj č.g. I. Plazar v spremstvu gg. lazaristov: J. Časi, I. Jan, F. Sodja in Mavrič. Na koru so pevci iz obeh župnij prepevali pod vodstvom g. D. Klemenčiča.
Spored v stolnici se je začel ob 3h popoldne. Navzoče je pozdravil član ŽPS g. F. Pajk. Po pozdravu je cerkev zapela »Kraljevo znamenje križ stoji«. Berilo je prebrala gospa E. Fotivec. Pridigal je č.g. F. Sodja CM. Stoletne prošnje so izrekli predstavniki mladinskih organizacij. Križev pot je vodil župnik č.g. I. Plazar CM. Pete litanije Matere Božje je pela vsa cerkev. Sledil je blagoslov z Najsvetejšim in nato molitev po namenu sv. očeta Janeza Pavla II. Kot zaključno pesem je zopet zapela vsa množica in sicer prelepo in pomenljivo »Povsod Boga«.
Po malo več kot enournem sporedu so Slovenci izpraznili katedralo in odšli z lahkimi srci na svoje domove.
Por.
Med Božičem in Veliko nočjo
Ena najbolj vztrajnih organizacij med Slovenci v Torontu je brez dvoma Baragov Misijonski krožek. Članice in člani se zbirajo redno vsak mesec na sestanke, kjer premlevajo potrebe in podvige slovenskih milijonarjev in misijonskih delavcev v daljnih deželah. Ker je BM Krožek v stalni zvezi z misijonskimi postojankami, zato so tudi potrebe teh misijonarjev vedno prisotne na sestankih članov tega krožka. Včasih se zgodi, daje treba malo bolj globoko poseči v žep, da more krožek vsaj nekoliko pomagati, kjer so potrebe največje.
Med Božičem in Veliko nočjo letos je B.M. Krožek poslal
UTRINEK MLADOSTI
Spomin najlepši sem ohranil, ko konjiča na materinih kolenih sem zajezdil, in oba sva smejela se vesela, ko ona mi je poleg pela:
Dirja, dirja konja, v Kranja po kostanja, v Loko po moko, v Tržiča po prešiča, v Kropo še do strica in v Ljubljano po biriča, pa v Bitenj po osliča, da zarigal bo: Hi-ho, hi-ho, kako na svetu je lepo!
Materi ob 86. letu njenega bogatega iivljenja.
V Torontu, aprila meseca 1984.
vstajenja od zločinov, vstajenja od prekucij in od vojska, vstajenja od diktature in od zatiranj, vstajenja od presito-sti in lahkote, vstajenja v novo, boljše in lepše življenje. Srečen bo, kdor bo dočakal ta dan!	p.M.
sledečo pomoč: Za gradnjo cerkva so po $us400.00 dobili: Rev. Avgust Horvat SDB Burundi; rev. Jože Mlinarič SDB Burundi; rev. Ernest Benko OFM Zambija; rev. Miha Drevenšek OFM Zambija; Br. Jože Kramar SDB Papua; rev. Ivan Bajec Slonokoščena Obala; SusSOO.OO pa je dobil rev. Jože Grošelj SJ Zambija. Poleg te pomoči za gradnjo cerkva je krožek poslal še na Madagaskar za lačne $500.00.
Brez dvoma je, da Slovenci v »Sloveniji v svetu« pridno skrbijo za svoje rojake po svetu, ki so si izvolili misijonski poklic. Upamo, da je plačevanje slovenskega davka za širjenje vere po svetu v božjih očeh blagohotno sprejeto. Pri tem pa je marsikdo v skrbeh, ker za svoj lastni obstoj, za slovenske narodne potrebe jie storimo kaj podobnega. Kdaj bomo začeli zbirati znamke za narodne pocrebe? Kdaj se bodo po naših naselbinah organizirale skupine in krožki, ki se bodo shajali mesečno in katerih člani bodo na vsakem sestanku segli v žepe in darovali za potrebe narodne bodočnosti? Potem bomo pa jokali in kritizirali, ko bo zopet prepozno!
Por. za B.M.K.
Potovanje podobno romanju
Ne vem, ali bi zapisal, da smo romali, ali bi ostal samo pri besedi: potovali smo. Karkoli je že bilo, bilo je slovensko. Slovenci so bili romarji-popotniki. Šli so na pot, ki kot romarska res še ni uglajena, zelo malo znana in izhojena, ali, če kdo hoče, izvožena. Ima pa ta pot res vse romarske znake. Je dolga in je naporna; vzeta v duhu pokore verjetno »tam gori« nekaj zaleže, seveda le za tistega, ki je zmožen 17 ur brez hude misli v srcu in brez trde besede na jeziku preživeti na trdem sedežu omnibusa. Tudi postiti se je treba na njej, zlasti, če v vseh jezikih od grškega do latinskega in angleškega ter slovenskega in Še kakega romanskega ne moreš kupiti kruha, mleka, kave, narezka ali kaj podobnega, ko te vsega spokorjenega debelo gledajo kako nem poželjivo opazuješ dobrote sveta.
Zapisal sem, da je bilo potovanje slovensko romanje in da ta romarska pot še ni uglajena. Prvo romanje se je odigralo v ednini. Napravil ga je pobožni kapucin Janez, nič kaj dobrega zdravja, že v preteklem sto-
letju, ko še niso vozili avijoni, ne omnibusi. Bilo je res romanje bodisi peš ali na konju. In kaj je iskal ta romar, kam je _ bil namenjen? Rad bi dobil primeren kraj, kamor bi glavo položil; kamor bi lopato zasadil, kamor bi križ postavil, kjer bi njivo zoral, da bi Ijudi-divjake krotil, jih krščeval in z njimi molil k Očetu.
Kako je ta Slovenec, ki ni imel obstanka ne v Gorici, ne v Škofji Loki, ne v Celju, ne v Trstu, ta nekdanji prijatelj avstrijskega cesarja, ta Seiafin Goriški izbral ta kraj, ta lepi kraj, do katerega ni bilo ne cest, ne steza, ničesar s čimer se je v tistih letih ponašala civilizacija? Brez dvoma ga je vodil božji Duh, tudi takrat, ko je v svoji kapucinski kuti lezel na visoko drevo in se ogledoval po okolici. Na podlagi tega, kar je videl, je odločil: »Tu ostanemo«! In tam je ostal čez 40 let in tam še danes počivajo njegovi zemeljski ostanki.
Kraj ima neskončno lepo zemeljsko lego, ki se opisati ne da. Treba jo je videti, treba je
tja romati! Je to velika dolina obdana z vencem visokih hribov. Na koncu doline je na te hribe naslonjen manjši grič, ki je okrasna in strateška točka cele doline. Položaj s tega griča obvlada vso okolico: dolino, dohode in višje hribe, ki varujejo levo in desno krilo ter hrbet.
Pa še drugič kaj več o romanju v dvojini in o romanju v množini.
Popotni por.
Doktoriral je
Pred nedolgim je Ivan Jurkovič, duhovnik ljubljanske nadškofije na Papeški lateranski univerzi v Rimu dosegel z odliko doktorat iz cerkvenega prava. Jurkovič je sicer gojenec Papeške akademije v Rimu, kjer se šolajo diplomati apostolskega sedeža. Novi doktor bo v kratkem nastopil službo pri vatikanskem državnem tajništvu, nato pa na eni izmed papeških nunciatur po svetu. G. doktorju prisrčno čestitamo!
-Ml F“
^o. A*- HO M h
mmm
Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills
(1 Block East of Bishop Rd.)
585-5100
Susan Zak Cosic • Funeral Director
—MB— Wa!!JIMjMgM—■—H3——
Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
Grdina Trgovina S Pohištvom
531-1235	15301 Waterloo Rd.
Ob koncertih Slovenske pesmi
Ivan Zorman:
PREBUJENJE
Smejal sem se vetru v obraz, povzdignil oči proti nebu, letečega ptička pozdravil na glas.
Z višave je name pesemco vsul, mi z vriskom povedal, da me je čul.
Zavistno je veter vzrohnel, uprl se vame močneje, češ, rajši bi meni hvalo zapel.
A jaz sem strmel v pojoče neb6, pozdravljal pomlad, visoko gospo.
Prevelike rafinerijske zmogljivosti
LEMONT, 111. - Pevski zbor Slovenska pesem je imel dva koncerta: 31. marca pri Brezmadežni v Torontu in 7. aprila pri Sv. Štefanu v Chicagu. Spored je bil pri obeh nespremenjen, le v Chicagu so namesto »Jeftejeve prisege« prvikrat nastopili s težko Sattner-jevo kompozicijo »Oljki«.
Ob obeh koncertih bom razvil nekaj misli. V marčevi in aprilski številki Ave Maha sta bila uvodna članka posvečena pomenu in sadovom slovenskega izročila. Član Slovenske pesmi se mi je zahvalil, da sem v obeh člankih nudil bralcem priliko za razmišjanje o pomenu slovenskega izročila, ki je ob kompoziciji p, Vendelina »Turki na Slevici« in kompoziciji Sattnerja »Oljki«, dobilo trajno vrednost. Tako je to, kar sta pesnika opevala v pesmih, prešlo v melodije in dalo spominu na preteklo zgodovino našega naroda in na navade ob obhajanju cvetne nedelje z blagoslovom oljk sodoben pomen in vrednost.
Za oba koncerta je bila dolga priprava. Vaje vsako nedeljo ob vsakem letnem času in vsakem vremenu so zahtevale žrtve. In vsaka vaja je trajala skoro vedno nad dve uri, za p. Vendelina tri ure, ker je imel pred pevsko vajo eno uro vaje za mladinski orkester. Omenjeni član zbora Slovenska pesem. mi je izrazil hvaležnost, ker sem \ Ave Maria pojasnjeval nomen oetia nosebno ood vodstvom pevovodja, ki ima najvišjo glasbeno izobrazbo in poleg tega še smisel za slovensko pesem.
Pri pevskih vajah mora pevovodja popravljati petje in razlagati pomen melodije ob določenem besedilu, kar je zelo važno. To pa za pevce in pevke ni vedno prijetno, ker je vedno nevarnost, da vzamejo potreben pouk za grajo. Vsakdo, posebno pa član ali članica zbora, mora vedeti, da nič ni popolnega v nas in da vse, po-
sebno petje, potrebuje razvoj ali spopolnjevanje. In pri Slovenski pesmi je bil v preteklih mesecih po koncertu v Clevelandu razvoj, ki ga je lahko opazil vsakdo, ki se je obeh koncertov udeležil. •
Razmisliti moramo tudi o pomenu koncerta za udeležence. Sedaj bolj kot v preteklosti ljudje zelo malo ali pa sploh nič ne berejo. Slovenska knjiga je bila med nami nekdaj zelo cenjena. Skoro vsaka družina je imela majhno knjižnico ali vsaj prostor za knjige. Človek ni le telesno, marveč tudi duhovno bitje. Zato je potrebna tudi duhovna hrana. Potrebujemo duhovne hrane za svojo duhovno ali notranjo srečo, notranjo urejenost in mir. Velik del duhovne hrane dobimo v kulturnem udejstvovanju bodisi pri ustvarjanju bodisi pri uživanju umetnin in v lepoti slovenskega jezika. Slovenski jezik pa niso samo slovenske besede, zakaj besede so le sredstvo, s katerim izražamo svoje misli, svoje znanje, doživetja... Najlepše so pa besede, s katerimi izražamo slovenski duhovni svet. Ta duhovni svet je najlepše izražen v slovenski pesmi, ki doseže svoj višek v melodijah.
Večina pevcev prihaja na vaje, ker radi pojejo. Ako premagajo žrtve, ki so potrebne, se jim začne odpirati ob melodijah lepota slovenskega duhovnega sveta. To vzbudi v
njih Zelju tu lepoto piinesll tudi drugim.
Ne smemo pozabiti, da sleherni človek potrebuje duhovne hrane, ki.jo današnji napredek ne nudi. Z napredkom in posebno z vpeljavo kompju-terja na vsa področja človekovega udejstvovanja zavzema mehanizacija vedno širše področje. Ta napredek, do katerega je nujho prišlo in še ni končan, prinaša tudi svoje nevarnosti. Človek, ki se povsod poslužuje napredka, je v nevar-nos.ti, da bo pozabil hraniti in
razvijati svoje duhovne sposobnosti. Lahko duhovno otopi, ker ne hrani svojega duha z najpotrebnejšo duhovno hrano. Velik del te duhovne hrane dobivamo v kulturnem udejstvovanju, v ustvarjanju in v uživanju umetnin in v lepoti materinskega jezika, ki nam odpira pot to uživanja del slovenskih pesnikov in pisateljev. To ima vpliv na oblikovanje človekove osebnosti. Pevske vaje in koncerti nudijo lepo in potrebno možnost za to duhovno hrano. To velja na poseben način za Slovensko pesem. Na dolgo bi lahko to utemeljeval, a tega ne morem v članku, ki mora biti kratek. Ta pevski zbor uživa sadove glasbene izobrazbe p. Vendelina in njegovo poznanje slovenskih komponistov odpira pevcem in pevkam ter vsem, ki se udeležujejo koncertov, pogled v zakladnico slovenske dediščine. To je tista sila, ki združuje pevce in pevke zbora in jih usposablja za številne žrtve, ki zahtevajo tudi nekaj idealizma. Člani in članice zbora doživljajo, da v zboru duhovno napredujejo in so pripravljeni nuditi tudi drugim, kar so sami. prejeli. Koncerti so dopolnilo, ki ga zbor potrebuje.
Danes moramo vključiti še drug pomen, ki je važen za obstoj in rešitev slovenskega izročila. Vsaka kultura izraža duhovnost in vernost naroda. Marksizem, ki je dobil v družbenem življenju ime socializem in komunizem, hoče pretopiti kulture vseh narodov v eno skupno marksistično jedro. Zato je v vsakem primeru nesprejemljiv za tiste, ki ljubijo svoj narod in je misel, da komunistična revolucija prina-svobodo narodu, sama sebi nasprotna. Ljudje, ki ne poznajo io ne ljubijo duhovne dediščine svojega naroda, niso sposobni učinkovitega odpora proti načrtu marksistov, ki hočejo iz vseh kultur ustvariti . eno marksistično kulturo. Ta cilj imenujejo marksistično jedro.
* * *
Slovenska pesem vrši danes svoje poslanstvo. Za koncerte izbira pesmi, ki opevajo in izražajo slovenske tradicije ter tako nudijo duhovno hrano, ki jo v sedanjih razmerah zelo potrebujemo. Spremlja me pa še ena misel, zaradi katere sem tudi napisal te vrstice. Pevski zbor s takimi programi, ki jih ima Slovenska pesem, pripravlja v ljudeh razpoloženje za sprejemanje duhovne hrane, ki nam jo prinaša cerkveno bogoslužje. Narod postane krščanski, ko je sposoben izraziti ali izpovedovati.evangeljske In krščanske vrednote iz notranjosti svoje duše. Dajemov kar imamo. Akb smo duhovno ubogi, ne moremo nuditi v' vzgoji, v vernosti', v duhovnem udejstvovanju v najširšem pomenu beSede današnjemu svetu svoje vernosti. Vernost, ki prepoji človeka, ga usposablja za izpovedovanje svojega duhovnega sveta.' Zato govorimo o slovenski vernosti. .
P. FortunatOFM
NOVI SAD, ZAGREB — V Novem Sadu so napovedali začetek obratovanja obnovljene rafinerije. Iz drugih delov Jugoslavije pa prihajajo kritike, češ da bo nova oziroma obnovljena novosadska rafinerija - lastuje jo podjetje Naftagas - prineslja v jugoslovansko naftno industrijo nove težave, saj že šest rafinerij dela z izgubami in tudi s komaj polovično zmogljivostjo.
Dr. Djordje Petrovič, podpredsednik poslovodnega odbora Naftagasa, je na trditve odgovoril ter pojasnil, da Naf-tagasova rafinerija pokriva območje, ki daje 38 odstotkov družbenega proizvoda države, 54 odstotkov kmetijske proizvodnje in ki ima približno 37 odstotkov vseh osebnih avtomobilov v državi. Dalje, tu je tudi 42 odstotkov jugoslovanske kemične industrije.
Dejstvo pa je, da so zmogljivosti vseh jugoslovanskih rafinerij za predelavo nafte narasle do konca lanskega leta na
28,5	milijona ton. Z aprilskim začetkom obratovanja Nafta-
gasove novosadske rafinerije so se te zmogljivosti razbohotile na 30 milijonov 900 tisoč ton.
Kako daleč to presega današnje jugoslovanske potrebe po predelavi nafte je jasno iz podatkov, ki kažejo, da so rafinerije podjetja INE sposobne popiti vso letošnjo predvideno uvoženo in domačo nafto, prav tako lahko Naftogasove rafinerije letno predelajo do
11,5	milijona ton nafte.
Značilne so težave reške rafinerije, ki je v prejšnjem letu predelala 2,3 milijona ton nafte ali najmanj po letu 1970, ko je pridelala 2,5 milijona ton. Lani je poslovala z izgubo
11,5	milijard dinarjev. Največ nafte so v reški rafineriji predelali leta 1979 in sicer 5,580.000 ton.
Poročilo v ljubljanskem Delu ni dalo nobenega upanja, da bodo pristojni našli izhod iz gospodarsko silno škodljivega položaja.
T.K. General Contractors, Inc.
Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračun!
- 831-6430 -
r------------——--------------------1
I Maple Heights Poultry j j and Catering j
j 17330 Broadway	Maple {ieights {
• Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) J I za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za’proyorstno J I postrežbo pVevjamemo popolno odgovornost. Na razpologo vseh vrst J ' perutnina. Se priporočamo:	*	• •
j ANDY HOČEVAR IN SINOVI \
■	Tel: v trgovino MO 3-1133—na domu MO 2-2912
Holy Family Shatters Growth Record in March
‘ It is with a great deal of pleasure and pride that I.can announce to the Officers, Members and Friends of Holy Family Society that the month of March is recorded in the history book of the Society as the month to be remembered. Our Life Insurance Department shattered all previous records of GROWTH and ACCOMPLISHMENT in the month of March.
Jhe first record was the enrollment of 213 NEW MEMBERS IN THE LIFE INSURANCE DEPARTMENT. These new members purchased $468,350.00 of life insurance with the annualized premium of $31,950.00.
The second record was that the Life Insurance Department collected the largest amount of premium in one month, in the 70 year history of the Society. The record figure was $85,983.09.
The third record was that our Life Department reached the MONUMENTAL PLATEAU OF TWENTY MILLION DOLLARS of LIFE INSURANCE IN FORCE. This is an outstanding achievement because reflecting back a few years we had less than one thousand members that had a total of two hundred and seventy three thousand dollars in life insurance.
Today we have TWENTY MILLION DOLLARS OF LIFE INSURANCE IN FORCE.
I offer my deep appreciation and congratulations to everyone associated with our Society, especially all of our ASSOCIATES in the Home Office Life Department. As a result of everyone’s dedication and hard work our Society continues to grow at a very rapid pace and most Important of all we are providing protection and service to our Valued Members.
. CONGRATULATIONS for a job well done.
• Fraternally yo'ilrs,	'
HOLY FAMILY SOCIETY - USA *
•»
Joseph Konrad " -	* PRESIDENT


VOŠČILA IZ MILWAUKEE
, DRUŽINA ROZINA
ZELI VSEM TRIGLAVOM, MOHORJANOM, PRIJATELJEM MISIJONOV — VESELO ALELUJO
ODBOR MISIJONSKEGA KROŽKA MZA V MILWAUKEEJU
želi vsem dobrotnikom in prijateljem miru in milosti polne VELIKONOČNE PRAZNIKE!
rance Rozina, tajnik	Mici Coffelt, predsednica
Telefon 543-5322
Vesele Velikonočne Praznike Vsem Članom in Prijateljem
SKD TRIGLAV
Milwaukee, Wisconsin
Mitchell Street State Bank
1039 W. Mitchell St. Milwaukee, Wise.
MEMBER F.D.I.C.
Happy easier to all
Vr°wing to serve you better KINNICKINNIC
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
Z avtobusom v Chicago na koncert
V soboto, 7. aprila, popoldne ob petih smo se zbrali Slovenci pred cerkvijo sv. Janeza, zasedli avtobus (ki ga je organiziral Vlado Kralj), in se odpeljali k Sv. Štefanu v Chicago na koncert Slovenske pesmi. Dveurna vožnja nam je med petjem ih pogovorom kar hitro minila. Pri Sv. Štefanu so se že v velikem številu zbirali čikaški in okoliški Slovenci, ki so nas prijazno pozdravili. Prekratek je bil čas pred predstavo. Dobili smo v roke spored koncerta. Prva stran tega je bila lepo, prav umetniško okrašena. Napisano je bilo geslo koncerta in sicer besede pesnika Marjana Jakopiča:
Slovenska pesem - kruhova sredica z domače mize si med nas poslana, za dni - za lepe, grenke darovana, na tujem naših polj si ti medica.
Točnost, pravijo, je lepa čednost. Luči v dvorani so ugasnile in zastor se je razgrnil. Pred mikrofon je stopil mladi predsednik pevskega zbora g. Janez Vidmar in pozdravil občinstvo. Prav tako je izrekel dobrodošlico rev. p. dr. Vendelin Špendov, vodja zbora in orkestra, ki skupaj šteje nad 60 članov.
V podrobnosti posameznih pesmi se ne bom spuščal, ker nisem za to poklican, ve pa vsak, ki je bil navzoč, da so bile pesmi, izbrane od najboljših in tudi zahtevnejših domačih in svetovno priznanih skladateljev, po vrsti sporeda dovršeno zapete. Zbor, in tu bi omenil posebno mladinski de-
(dalje na str. 6)
V BLAG SPOMIN
OB PETI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU ZASPALA NAŠA DOBRA IN LJUBLJENA ŽENA, MATI, STARA MATI IN SESTRA
k*k federal
Savings and Loan Assn. .
^lilw	Ttinn'ck*nn'c
'Vaukee, Wise. 53207 Phone 744-3323
• Drjve ?^*est *nterest—Free (Sifts—Free Parking . P Service —Night Depository —Save By Mail Saturday Hours—And More
MARIJA GRM
V večno življenje je odšla 15. aprila 1979. ’
Pet-let je minulo 1 5. aprila, odkar si nas zapustila, ali v duhu si še vedno med nami nepozabljena.
Žalujoči:
JANEZ GRM - mož; IVAN - sin z družino; MARTINA por. BAJUK -hči z družino;
5 vnukov in 3 pravnuki; v Sloveniji tri sestre in dva . brata z družinami..
Lorain, O.,’17. aprila 1984.
VOŠČILA IZ MIL WA UKEE
Vesele velikonočne praznike vam želi
Družina Ivana in Irene Kunovar
MILWAUKEE, WISC.
VESELO VEL/KO NOČ!
ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ALOJS IN FRANCES GALIČ
EASTER GREETINGS.
National
Savings
In the heart of the neighborhood
GOLDMANN'S
Milwaukee's Best Value Center
Mitchell at South Tenth
Shop daily & Saturday
Mon., Wed., Thurs., Fri. 9:30-9:00 Tues., Fri. 9:30-5:30	645-9100
Wishes All Of Our Customers A
Happy Easter
EASTER GREETINGS
m
Tebo-Peppey
Klemmer
Funeral Home
\ ANTON R. VERBIČK
ASSOCIATE .
6615 West Oklahoma Ave.
Res. 784-0146	Bus. 321-7440



AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 17, 1984
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 17, 1984
Cv-4'
-a:	**' r&rT&f
VOŠČIL A IZ MIL WA UKEE

FIRST
SAVMGS
Easter Greetings To All
NORMAN KLOBUCHAR
Assistant Vice President Branch Manager
3432 South 27th Street Milwaukee, Wisconsin 53215 414/645-1111
HAPPY EASTER
Badger Insurance Center, Inc.
•Complete Insurance Services, Inc.*
4230 W. Oklahoma Ave.'
Milwaukee, Wise.
53215
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELITA .
€
Jožef in Jožefina Muršec z družino
MILWAUKEE, WISCONSIN
EASTER GREETINGS
JELENC
FUNERAL
HOME
COMPLETE FUNERAL SERVICE
2316 W. National	645-3278 or 645-6065
Milwaukee, Wise.
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
(nadaljevanje s 5. str.)
kliški zbor kakor soliste in orkester, vsi zaslužijo naj večje priznanje in zahvalo!
Čikaško - lemontski pevci in vsi Slovenci smo zelo srečni, da deluje in vodi med nami slovensko pesem glasbeni mojster, pevovodja in skladatelj g. dr. Vendelin! Posebno zahvalo zasluži tudi recitator, g. Arko, za dramatično in umetniško predvajanje Gregorčičeve »Oljki«, ki jo je znal dobesedno na pamet.
Tisti bralec, ki je kdaj sodeloval pri organizaciji in pripravi takega koncertnega nastopa, ta in samo ta dobro ve, da so samoodpovedi in žrtve - neprecenljive. Samo ljubezen do domače besede zmore taka dejanja in napore!
Žal le, da smo morali Mil-waučani z avtobusom prehitro domov, ko bi mnogi še radi ostali v prijetni družbi vsaj še en kratek čas.
Kako pa pri nas? Pomlad počasi utira pot v lepe pomladanske dni in tega se vsi veselimo. Veselimo se veselega praznika - Velike noči, ki je že tik pred nami - to nedeljo. Želja naša je, da bi ta najlepši praznik leta res vsi z radostjo v srcu in duhu lepo preživeli! Tudi iz tega mesta naj bodo izrečene te piisli vsem, ki prebirate te skromne vrstice!
Delavna članica našegac društva* Irena Kunovar se je te dni podala na obisk Slovenije in njene rodne domovine Poljske in sicer skupaj s hčerko njene nečakinje. Želimo obe-(Dalje na str. 7)
V blag spomin
OB 4. OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL LJUBLJENI MOŽ, OČE, STARI IN PRASTARI OČE
Michael
Klemenčič
ki je izdihnil svojo dušo dne 14. aprila 1980.
VOŠČILA IZ MIL WA UKEE
HAPPY EASTER
—INSURED SAVINGS—
Mitchell Savings and Loan Association
Milwaukee, Wise. 53204
Joseph T. Talsky	1605 Mitchell St
President	Phone 645-5962
HAPPY EASTER
FIRST
SAVINGS OF WISCONSIN
634 West Mitchell Street Milwaukee, Wise.
414-278-1060
Happy Easter to All
Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak Te je imel rad;
Pri Bogu se zdaj veseliš, za nas Boga prosiš.
Žalujoči:
Mary, žena;
Klemenčič otroci z družinami,
Muniza sinovi z družinami
Euclid, O., 17. aprile 1984.
Security Savings and Loan Assn.
FOR PERSONAL SERVICE SEE
Ruth Murawski
Branch Manager
384-8000
VOŠČILA IZ MIL WA UKEE
BADGER
SAVINGS
Association
EAST OFFICE:
3970 N. Oakland Ave., Milwaukee 53211 — 964-6050
NORTH OFFICE:
7927 W. Capitol Dr.,
Milwaukee, WI 53222 — 464-4400
SOUTH OFFICE:
4230 W. Oklahoma Ave., Milwaukee, Wis. 53215 — 327-2000
PEWAUKEE
120 W. Wisconsin — 691-1680 DELAFIELD
727 Genesee St. — 646-2741 ■-MINI OFFICE — 5817 W. Forest Home
FRANČIŠKANI, Ki UPRA VLJAJO FARO
SV. JANEZA EVANGELISTA
v Milwaukeeju, Wis.
VOŠČIJO VSEM FARANOM, ZLASTI SLOVENSKIM ROJAKOM, VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO
best wishes for a happy easter
SCHAFF
FUNERAL SERVICE
Lincoln 1-7533 5920 West Lincoln Am
West Allis, Wisconsin
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
(nadaljevanje s 6. str.)
ma obilo veselja ob srečanju z domačimi!
Za razvedrilo in za smeh, pa v vrsticah teh:
»Že trikrat sem slišal, da si umrl.«
»Pa te nobenkrat nisem videl na pogrebu!«
* * *
Vinska bratca že ves večer sedita pri kozarčku. Končno pravi prvi drugemu:
»Ti, zdaj je pa dosti! Vdi-gniva se! Če bova še lahko hodila, lahko pijeva še naprej. Če pa ne bova mogla več hoditi, pa morava takoj domov!« Velikonočni pozdrav vsem!
F. Rozina
Iz pogovora med nadškofom Turkom
in Študentom
CLEVELAND, O. - Visoko-šolci univerze v Beogradu izdajajo med drugim štirinajstdnevnik z naslovom Študent, ki je v svoji 7. letošnji številki z dne 21. marca pod naslovom »Ali verujejo veri« priobčil pogovor, katerega je imel list z beograjskim nadškofom Alojzijem Turkom. Nadškof Turk je odgovarjal na nekatera dokaj občutljiva vprašanja o položaju vernika v današnji jugoslovanski družbi, o odnosih med družbo in verskimi skupnostmi in še o marsičem drugem zelo prostodušno.
Študentov časnikar je nadškofa Turka izzval s trditvijo, katero je nadškof napisal v beograjskem škofijskem listu Blagovest po svojem prvem srečanju s sv. očetom Janezom Pavlom II.: »Naši odnosi z ljudsko oblastjo, zlasti v Beogradu, se odvijajo v duhu medsebojnega razumevanja in prijateljskega reševanja pojavljajočih se vprašanj.«
Nadškof je potrdil, da se v štirih letih (od 1. 1980) ni nič bistvenega spremenilo in da bi trditev lahko ponovil tudi danes. Obenem pa je načel nekaj zanimivih vprašanj o klerikalizmu in sektaštvu in o občutku zapostavljenosti, katerega izkušajo udje današnje jugoslovanske družbe.
Nadškof Turk je dalje odločno ddbil sumničenja, katera se pojavljajo v nekaterih krogih, češ da Cerkev izkorišča zapleten gospodarski položaj, da bi si pridobila večji manevrski prostor v družbi.
Nadškof Turk je dalje odgovarjal tudi na vprašanja o ekumenizmu, hkrati je nanizal nekaj dejstev, katera po njegovem mišljenju zastrupljajo od: nose med vernimi in nevernimi udi v današnji jugoslovanski družbi: »Mislim, da so eden od virusov, ki zastrupljajo. naše odnose, pogoste žalitve vernikov v časnikih; včasih pa prihajajo celo iz ust odgovor--nih osebnosti. Vernike imajo za kulturno in socialno zao.sta-le; vera pa pomeni znamenje neprosvetljenosti, neznanstve- . nosti in škodljivosti za družbo. Že olika v medsebojnih odno- . (dalje na stf. 8)

VOŠČILA IZ CHICAGA
Družina Ludvik in Mara Jelenc
Berwyn, III.
želijo vsem prijateljem in znancem veselo Alelujo, posebna zahvala in voščilo vsem prijateljem od blizu in daleč za veselo presenečenje ob priliki najinega jubileja aprila.
DRUŽINA METOD IN IVANKA ZERDIN
CHICAGO
želi vsem priateljem veselo Alelujo.
Družina Ciril in Olga Kastelec
CHICAGO, 1L
ŽELI VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM VESELO ALELUJO
Veselo Alelujo vošči vsem prijateljem in znancem
Ga. Marija Pečarič
CHICAGO, IL
Jože in Mara Virant
Chicago, III.
želita za praznike Vstajenja vsem vse najboljše, tudi uredništvu in uprave Ameriške Domovine
Stane in Mihaela Simrayh
z otroci Hermanom,
Stankotom in Bernadko, Lemont, III. Želijo vsem prijateljem in znancem Blagoslovljeno Alelujo!
Družina Victor in Francka LAVRIŠA
ROSELLE, IL
vošči vsem prijateljem in znancem veselo alelujo
Družina pokojnega Dr. Ludvika in ge. Corrine Leskovar
Chicago, IL
Želi vsem znancem in prijateljem veselo In blagoslovljeno alelujo
Poslušajte vsako nedeljo ob 4. uri popoldne slovensko radijsko oddajo na postaji WOPA 1490 K.C.
JANEZ in MARIKA ARKO
.S HČERKO SONJO Chicago, III.
Želijo vseni poznanim rojakom in prijateljem VESELO VSTAJENJE!
Vesele velikonočne praznike želi vsem prijateljem in znancem .
Družina Anton in Dina Škamperle Berwyn ILL.
Vesele velikonočne praznike želi vsem slovenskim prijateljem in znancem
Družina Frank in Frances ' Martinčič
Chicago, lil.
ALELUJA
O sreče dan, veseli Ga nam je podari! Gospod! Da večna hvalo bi mu peli. Odrešenje človeški rod!
Vese/o Slelujo
želi Čikažanka
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 17, 1984
1 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 17, 1984
VOŠČILA IZ CHICAGA
Duhovnika slovenske fare
sv. Štefana
v Chicago
Rev. Vendelin Špendov in Rev. Kalist Langerholz
želita vsem faranom blagoslovljene velikonočne praznike, tem voščilom se pridružujejo tudi naše č. šolske sestre.
Tony’s Import Motors Mercedes Benz, B.M.W., Audi, V.W.
Iz pogovora...
(nadaljevanje s 7. str.)
sih ne dovoljuje žaliti svojega soobčana zaradi njegovega prepričanja...« (Naše poročilo je posneto po poročilu v ljubljanskem verskem tedniku Družina, št. 15 od 8. aprila 1984.)
J.S.
Novi grobovi
Louis J. Globokar
Umrl je Louis J. Globokar, sin Josepha in Angele, roj. Nose (oba že pok.), brat Rose Cigoi, Ralpha in Edwarda, stric in prastric. Pogreb je bil iz Fortunovega pogrebnega zavoda, 5316 Fleet Ave., včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Lovrenca in od tam na Kalvarijo.	^
Oglašujte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in tudi našemu listu!
9675 West 55 Street Countryside IL Tel. 482-4900
VOŠČI VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM POSEBNO PREKMURSKIM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
Družina Tone in
Neška Gaber
iz Chicaga s sinom Francijem in hčerko Katico želijo vsem prijateljem in znancem blago slovljene velikonočne praznike.
Vesele velikonočne praznike od
Milan's Machine Co., Inc.
1301 S. Larmie Ave.
Cicero, III. 60650 (312) 788-6600 Milan in Martha Pečarič z družino.
Vesele velikonočne praznike želi vsem prijateljem in znancem
Družina Štefana Balažiča
Chicago, III. '
Dr. Lojze Arko in žena Krista
z otroci Alenka, Mihael in Marija Lockport, 111.
Želijo vsem znancem in prijateljem _______MNOGO VESELEGA ZA VELIKO NOC
Blagoslovljene velikonočne praznike želijo vsem rojakom
Janez in Dawn Vidmar in sinova
Mihec in Jožko, Brookfield, III.
Družina Lojze in Vera Gregorič
Chicago, III.
želi vsem prijateljem veselo Alelujo.

MALI OGLASI
Apt. for Rent
1 & 2 bdrm. apt. Lakeshore & E. 185th. Adults. No pets. 398-9579. Also want custodian couple.
(29-36)
HOUSEKEEPER, LIVE-IN Either single woman or a couple for large East side home. Resume and references required.
P.O. Box 123 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
(29-32)
For Sale
St. Vitus area. Double 5 & 5. Carpeting. Air conditioning in living room. New stove & refrigerator included. New gutters. New canvas floor on upstairs porch. Call 391-5686.
(X)
For Rent
5 clean rooms, down. St. Vitus area. Call 431-5572.
(30-33)
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAW
(Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villaview Road at Neff 692-1172
/NJ
£5ujissHaus
FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057
VOŠČILA IZ CHICAGA
Slovenska frančiškana ki upravljata faro sv. Jožefa v Jolietu IL. Rev. Tadej Trpin in Rev. Atanazij Lovrenčič želita vsem faranom in pri' jateljem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
Mah Machine Co.
3434 S. 53 Ave.
Cicero IL	Tel. 656-1826
Martin Hozjan in družine želijo vsem slovenskim rojakom blagoslovljene velikonočne praznike.
PEVSKI ZBOR
“Slovenska Pesem”
Chicago-Joliet
želi vsem slovenskim rojakom v U.S.A. in Kanadi vesele velikonočne praznike z željo, da bi še dolgo donela slovenska pesem v Ameriki.
Da bi slovenska pesem donela še mnogo let. Upamo, da vam prinesemo en košček Slovenije. Vesele velikonočne praznike vam vošči
Ansambel “Glas SIovenije.,,
Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom v Chicagu in okolici
ZEFRANOV
pogredni zavod na
1941-1943 West Cermak Rd., Chicago, M-
Družina Peter in Marjanca
Capitol Auto Body Co.
Berwyn, 111.
želi vsem rojakom vesele velikonočne praznike.
Družina dr. Jože Goršič
Elmhurst, III.
Zeli vsem znancem in prijateljem veselo Alelujo
Družina Anton in Ana Gabef
Chicago, 111.
želi vsem znancem in prijateljem VESELO ALELUJO!