Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberia (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, Pjza Vittoria 18/11, Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 35.— lir NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 421 TRST, ČETRTEK 18. OKTOBRA 1062, GORICA LET. XI. VOLILNA KOMISIJA JE SPREJELA NOV ZNAK SKUPNE SLOVENSKE LISTE NOV DOKAZ. DA LISTA ZASLUŽI ZAUPANJE VOLIVCEV Znak ima dvojezičen napis • Prva dragocena pridobitev -Na kakšni osnovi je možen proces združenja naše manjšine Včeraj je okrožna volilna komisija, ki ji predseduje predsednik tržaškega sodišča dr. Renzi, odobrila nov znak Skupne slovenske liste, katerega sta ji istega dne predložila njena predstavnika. S tem je bilo tudi konec hudega spora, ki je nepričakovano nastal konec prejšnjega tedna in ki bi lahko onemogočil, da ibi Skuipna slovenska lista nastopila na bližnjih občinskih volitvah v tržaški občini. Kot smo že poročali v posebni izdaji Novega lista z dne 13. t. m., ki pa je bil na razpolago le bralcem iz Trsta in bližnje okolice, je volilna komisija na splošno začudenje ne samo slovenske, temveč tudi širše italijanske javnosti zavrnila znak liste tržaških Slovencev, ker je poleg lipove vejice in helebarde vseboval tudi napis »Skupna slovenska lista« v slovenskem jeziku. Volilna komisija se- je postavila na stališče, da je v Italiji uradni jezik italijanščina in da je zato uporaba slovenščine na znaku kandidatne liste nezakonita. Predstavniki Skupne slovenske liste so v uradnih razgovorih s člani komisije iznesli vse pravne razloge, ki po njihovem neovrž-no dokazujejo, da je predloženi znak v skladu z vsemi zakonskimi predpisi. Toda ker do poslednjega trenutka ni bilo prav nobenega jamstva, da bodo s svojim stališčem prodrli in s tem lahko nastopili na volitvah, so v sredo odločili, da prodložijo nov znak, ki se od prejšnjega samo v tem razlikuje, da ima poleg slovenskega še italijanski napis. Znak skupne slovenske liste, ki ga je komisija včeraj odobrila, vsebuje torej lipovo vejico in helebardo, ki ju obdajata napisa: Skupna slovenska lista — Lista unitaria slovena. SPREJEMLJIVA REŠITEV Spor, ki je po našem globokem prepričanju nastal i7. čisto banalnih vzrokov, se je pa po zaslugi volilne komisije spremenil v resen politični problem, ki je bil toliko bolj kočljiv, ker ga je bilo zaradi bližajočih se volitev treba rešiti v nekaj dneh. Rešitev, za katero se je po hladnem in treznem preudarku odločil Svet Skupne slovenske liste, ni samo ža vsakega zavednega Slovenca sprejemljiva, temveč predstavlja po našem celo prvi in pomemben uspeh koalicije političnih si', ki so dale nobudo za skupni nastop Slovencev na novembrskih volitvah v Trstu. Volilna komisija je, kot smo že omenili, zagovarjala stališče, da je znak s slovenskim napisom nezakonit, kajti v uradnih aktih ni dovoljena raba samo slovenskega jezika. V našem primeru ne gre sicer za »rabo jezika«, temveč za naziv liste, ki bi zato lahko bil v kateremkoli jeziku, ker tega italijanski zakoni me prepovedujejo. Toda recimo, da ima prav komisija, ko trdi, da gre za »rabo jezika« v uradnih listinah. Če je sedaj sprejela nov znak, |lahko upravičeno sklepamo, da je dobilo javno priznanje in polno veljavo načelo dvojezičnosti, za izvajanje katerega se tržaški Slovenci in tudi ostali naši rojaki v Italiji vztraji.o borijo. VRSTA NEREŠENIH PROBLEMOV Če na nastali spor torej gledamo s širšega stališča, smemo trditi, da predstavlja njegov izid za slovensko manjšino dragoceno pridobitev. To nadalje zgovorno dokazuje, kako neosnovan in krivičen je oči tek, ki prihaja s skrajne levice, češ da stališča, ki jih zavzemajo predstavniki Skuo-ne slovenske liste konec koncev koristijo italijanskim nacionalistom in tistim, ki povzročajo slovenski skupnosti samo veliko škodo. Odgovorni ljudje okrog Skupne slovenske liste so na vsak način v teh dneh z uspehom položi,H svoj usposobljenostni izpit, kar lahko slovenskim volivcem daje samo novo jamstvo, da jim lahko mirne vesti pri bližnjih volitvah zaupajo svoj glas in svojo podporo. Neizpodbitno dejstvo je, da se pred tržaškimi Slovenci nahaja vrsta vprašanj ne samo upravnega značaja, ki se bodo reševala v okviru bodočega mestnega sveta. Pred njimi stoje še mnogi drugi, morda Š2 važnejši problemi, katerih rešitev sicer ne spada v pristojnost mestnega sveta, a ki jih ta od ljudstva izvoljeni organ nikakor ne more podcenjevati in prezreti. Kot je res, da ti problemi obstajajo, tako tudi drži, da so se oblike in načini, s katerimi smo jih tržaški Slovenci doslej skušali reševati, izkazali za odločno premalo učinkoviti. NOVA POT Politične skupine, ki so dale pobudo za sestavo Skupne slovenske liste, so zaradi tega sklenile ubrati novo pot. Z ustanovit »n -jo Sveta Skupne slovenske liste se namreč nudi priložnost, da se med našo manjšino na Tržaškem začne proces združevanja o-krog stalnega in skupnega slovenskega političnega organa, katerega pomanjkanje smo vsi sicer dolgo pogrešali, a ki ga kljub temu ni bilo doslej mogoče poklicati k življenju. Za varnejšo in srečnejšo bodočnost Prav dobro se zavedamo, da z ustano-1 vitvijo takšnega skupnega organa ne bodo | odstranjene razlike med posameznimi skupinami in strujami. To konec koncev ni niti potrebno niti koristno niti demokratično. Po našem gre predvsem zato, da se med skupinami in strujami najde skupen jezik in določijo cilji, ki jih je treba zaradi skupnih koristi doseči. Obveija naj skratka načelo svobode in raznolikosti v okviru narodne edinosti. Takšen način in takšno obliko političnega dela, ki ie sicer v vsaki demokratično urejeni državi in družbi nekaj samoposebi razumljivega, pa spričo naših dosedanjih razmer marsikomu ni všeč. Nekam čudno se zdi, vendar je res, da tako italijanska desnica kol skrajna levica proglašata združevanje Slovencev okrog skupnega demokra-tičnega političnega organa za navaden nacionalizem, narodno izolacijo in da se na ta način slovensko gibanje postavlja izven celotnega demokratičnega gibanja v državi itd. Na te očitke odgovarjamo takole. Mi imamo vselej pred očmi dejstvo, da smo šte- vilčno šibka narodna manjšina sredi 50-milijonskega večinskega naroda. Zato je po našem prepričanju glavna naloga in dolžnost slovenskih političnih predstavnikov, da naredijo vse, kar je v njihovih močeh, da manjšino ohranijo pri življenju in jo branijo pred škodljivimi posledicami posrednega in neposrednega raznarodovalnega pritiska. To svojo glavno nalogo in dolžnost pa bodo slovenska politična vodstva lahko ? uspehom izvrševala le, če bodo vse svoje sile posvečala manjšinski problematiki, česar jim očitno me bo mogoče, če se bodo vpletala v probleme in se bavila z vprašanji, ki so vsedržavnega ali celo mednarodnega značaja. Ti problemi bodo namreč šli svojo pot tudi brez nas, naša vprašanja pa se brez nas in brez našega dela ne bodo mogla pravično in pošteno reševati. Takšno gledanje na manjšinsko problematiko pa ni noben nacionalizem in ni nobena narodna izolacija, temveč je po našem edina oblika in način, kako se manjšina kot posebna jezikovna skupnost lahko brez (Nadaljevanje na 2. strani) RABW TRST A • NEDELJA, 21. oktobra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Prevzetna kraljična« (Lojzka Lombar), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 15.20 Portret v miniaturi: Arturo Testa; 18.00 Tvor-nica sanj, obzornik filmskega sveta; 21.00 Iz slovenske folklore: »Dota se v krčmi' izmota« (Lelja Rehar); 21.30 Sodobna simfonična glasba. • PONEDELJEK, 22. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 12.00 Iz slovenske folklore: »Dota se v krčmi izmota« (Lelja Rehar); 18.30 Nove plošče resne glasbe: »Mannheimska šola« 19.00 Radijska univerza — Arnaldo Foschini: Spoznavajmo naša živila: »Kruh in testenine«; 20.30 Humperdinck: »Janko in Metka«, pravljična opera v treh slikah. Londonski orkester Philarmonija in zbora »Loughton High Shool for Girls« in »Ben-croft's Shool« vodi Herbert von Karajan. Približno ob 21.35 »Opera, avtor in njegova doba« (Gojmir Demšar). e TOREK, 23. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 12,00 Pomenek s poslušavka-mi; 18.30 Orkester v preteklih stoletjih; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Zgodba Pavla D:acona po Zgodovini Langobardov; 21.30 Koncert pianista Gabrijela Devetaka — Dvorak: Melodija, Valček, Furiant, Serenada; Novak: Bagatela; Kaan: Scherzo; Foerster: Impromptu; Blodek: Scherzo; 22.00 Misli, in nazori (FT. Jeza). • SREDA, 24. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe;. 12.00 Brali smo za vas; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Bele noči«, po romanu Fjodora Mi-hajloviča Dostoevskega. Radijska priredba in režija: Jože Peterlin, igrajo člani RO; 22.00 Iz ital-janskega glasb nega ustvarjanja: Neapeljsko gledališče San Cr.slp — »Neapeljski veliki skladatelji 19. stoletja«. • ČETRTEK, 25. oktobra, ob; 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 12.00 Potovanje po Italiji; 18.30 Koncert Tria Brandl-Jevdjenijevič — Lucijan Marija Škerjanc: Trio. za violino, čelo in klavir. Izvajavci: Nada Brandl-Jevdjenijevič, violina; Lobe Hilda, čelo; Magda Rusy, klavir; 19.00 Za Valvazorjem po naši deželi (Mara Kalan); 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške Filharmonije. Približno ob 21.30 Književnost in umetnost: Prvi zvezek ’ izbranih spisov Ivana Prerija (Vinko Berčič")'. Približno ob 22.30 Iz zgodovine italijanske veleindustrije. e PETEK, 26. oktobra, oh: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 12.00 Pomenek s poslušavka-mi; 18,30 O glasbeni interpretaciji — »Izbira izve-javca«; 19.00 Radijska univerza — Maks Šah: Iz arabskega sveta — »Mohamedov nastop in njegov nauk«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele in črtice — Vladimir Vinničenko: »Clioma Brjadka« (Josip Tavčar), e SOBOTA, 27. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 12.00 Zgodovinske znam nito-sti; 13.30 Vojaška služba v lahki glasbi; 14.40 Po jeta Zlata Gašperšič in Janez Triler; 16.00 Junaki športa: »Louis Spiridione«; 17.00 Glasbena produkcija Mestnega Glasbenega liceja »Jacopo Tomadi-ni« iz Vidma; 18.30 Jazz panorama; 19.00 Tržaški obiski: »Dolina in Boljunec«; 20.40 »Koroški Akademski oktet«; 21.00 »Pravica«, dramska zgodba v treh dejanjih (Giuseppe Desst - Martin Jevnikor), igrajo člani SG v Trstu. I TEDENSKI KOLEDARČEK 21. oktobra, nedelja: 19. pobinkoštna 22. oktobra, ponedeljek: Vendelin 23. oktobra, torek: Anton 24. oktobra, sreda: Ra Ta el 25. oktobra, četrtek: Krizant in Darija 26. oktobra, petek: Evarist 27. oktobra, sobota: Vincencij —0— m Ameriška založba Dutton v Ncw Yorku je. objavila v angleškem prevodu knjigo pesmi ruskega pisatelja Jevgenija Jevtušenka. Zbirka vsebuje med drugim slovito Jcvtušcnkovo pesnitev »Babi jar«, ki je posvečena judovskim žrtvam nacističnih pokolov in ki je vzbudila v Sovejtski zvezi hudo polemiko zaradi svojega protesta proti antisemitskim težnjam ,ki so se spet pojavile v Rusiji. NOVICE MAJAVI STOLČKI Menda ni nikjer po svetu tako majavih ministrskih stolčkov, kot so na Madžarskem. Danes si minister, jutri že za železnimi zapahi. To žalostno resnico je preiz- kusil na lastni koži ministrski podpredsednik Jurij Marosan. Po vojni se je najbolj po njegovem prizadevanju spojila socialistična stranka s komunistično. Po znanem budim peštanskem odporu leta 1956 je postal minister in najožji sodelavec sedanjega madžarskega prvaka Janoša Kadarja. Prejšnji teden so ga pa izključili iz vseh njegovih služb m celo iz stranke, češ da je svoje lastne koristi predpostavljal strankinim. On je pa odgovoril, da mu strankarska klika zavida njegovo priljubljenost med ljudstvom. O tem odgovoru bo moral zdaj premišljati v ječi. Zopet bombe V torek zgodaj je vrgel iz postelj vse meščane v Bocnu močan pok. Orožniške izvidnice so takoj šle raziskovat v smeri razstrelitve in so našle takoj na griču za mestom visok podpornik električne nape: Ijave na tieh. Pri vznožju opornika so našli ostanke peklenskih strojev na uro. Baje so ugotovili, da je razstrelivo, tritol, avstrijskega izvora. Oblast sklepa, da so zopet na delu tirolski teroristi, ki hočejo z nasiljem vplivati na bližnje avstrijsko-italijanske razgovore o Južni Tirolski. ALŽIRSKI BEGUNCI Vojna za neodvisnost Alžirije je povzročila tudi pravo ljudsko preseljevanje. Od začetka letošnjega leta dalje je morala sprejeti Francija nad 600.000 beguncev. Poleg teh se je v Francijo vrnilo tudi 400.000 ljudi iz Maroka in Tunizije. Naj večji dotok alžirskih Francozov so zaznamovali v mesecu juniju. Pribežalo pa je v Francijo še 25.000 domačinov.iz Alžirije, ki so služili v francoskih kolonialnih edinicah in so se zbali maščevanja. Ta množica nad en milijon beguncev povzroča pariški vladi resne skrbi. Razdalje se krajšajo V prihodnjih dvajsetih letih bo letalo skoro gotovo izpodrinilo vsako drugo prometno sredstvo. Takšno mnenje je izrazil inženir Picrre Satre na X. mednarodnem kongresu za promet v Genovi. V Franciji so že naredili načrt za posebno letalo, ki bo letelo s hitrostjo 3000 kilometrov na uro. Nosilo bo lahko 110 potnikov. Razdaljo iz Pariza v Rim bo premerilo v pol uri. Razvoj bo šel pa še dalje. V letu 1970 bodo izgotovljena že takšna letala, ki bodo v dveh urah in pol prišla iz Pariza preko Atlantika v New York. Nedeljski izleti iz Evrope v Ameriko bodo postali skoraj vsakdanja stvar Naročnike, lej še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. (Jprava Palček proti velikanu K velikim trenjem po vsem svetu se je zeaj pridružilo še novo, ki pa ne bo skalilo svetovnega miru. Vnela se je namreč prava carinska vojna med malo kneževino Monaco in njeno veliko sosedo Francijo. Vzrok tiči v izgubi davkov, ki jih mnoga velika francoska podjetja in tudi bogati posamezniki odtegujejo svoji državi. Ti milijonarji in podjetja, ki imajo svoje tovarne na francoskem ozemlju, si izberejo za pravno bivališče kneževino Monaco, kjer so prosti davkov. Pod roko pa že pride nekaj zlata v kneževo blagajno. Francoska vlada je zahtevala od Rainierija, naj se zadeva uredi. Knez pa ne sliši na to uho. Zato je Francija obdala malo kneževino s pravim carinskim pasom in je uvedla tudi potne liste za obmejni prehod. Povrhu pa grozi, da bo pretrgala električni tok in poštne zveze z Monacom. Vse pa kaže, da si vsega lega knez Rainicri ne žene preveč k srcu, ker se je prav ob izbruhu »sovražnosti« mudil s svojo lepo Grace v »sovražni« prestolnici Parizu. BOJI V YEMENU Ministrski predsednik republikanske vlade general Abdullah Sallal še ne sedi trdno ■j sedlu. Nekatera plemena na severu te juž-no-arabske države se še vedno oklepajo bivšega kralja, ki sc je rešil iz ruševin bombardirane palače v dnevih revolucije. Kraševe protirevolucionarje podpira tudi saudska Arabija. General Sallal pa je dobil vso pomoč od egiptovskega predsednika Nas-serja. Egipčani so poslali revolucionarjem tudi moderna letala, ki so v nedeljo bon> bardirala kralju privržena severna mesta. Revolucionarno vlado v Saani je priznala že večina držav sovjetskega bloka. Naser bi pa rad pritegnil Yemen v sklop Arabske državne skupnosti. NOVOFAŠISTI Po raznih krajih Italije že prav močno dviga glavo novofašistična mladinska organizacija, znana pod imenom »Nuovo ordine« Uveljaviti sc skuša tudi z napadi na sedeže nasprotnih strank. Tak primer se je zgodil v nedeljo v Veroni. Mimo sedeža komunistične stranke je pridrvel avto, iz katerega so neznani in znani mladeniči vrgli bombo. K sreči se ni razpočila. Na istem kraju se je izvršil napad že 25. aprila, ko so mladofašisti vdrli v prostore, a jih je policija pregnala v zadnjem hipu. Nov dokaz (Nadaljevanje s 1. strani) škode vključi v demokratično igro političnih sil v državi in po svojih močeh ter sposobnosti prispeva k svojemu napredku in razvoju. Bližnje občinske volitve nudijo torej lepo priložnost, da se mnoga načelna in tudi druga vprašanja prično razčiščevati in re sevati tako, kot bo najbolj koristilo našemu ljudstvu. Od števila glasov, ki jih bodo tržaški Slovenci oddali Skupni slovenski listi, bo mnogo odvisno, če se bo v našem političnem življenju odprla nova pot, ki naj naše ljudstvo pripelje k srečnejši in varnejši bodočnosti. Vesoljni cerkveni zbor ..Vatikan II" Do vseh podrobnosti pripravljeni vesoljni cerkveni zbor, drugi v Vatikanu in 21. po vrstnem redu, se nahaja že v drugem tednu svojega delovanja. Udeleženci cerkvenega zbora Udeležuje se ga 2540 koncilskih očetov. Ta naslov in službena dolžnost pripadata 2894 cerkvenim dostojanstvenikom in tudi drugim duhovnikom, ki so posebno izvedeni v kali bogoslovni stroki. Od skupnega števila koncilskih očetov, ki pa niso zdaj vsi navzoči v Rimu, jih odpade 1089 na Evropejce, 489 na Južne Američane, 404 na Severne Američane, 360 na Azijo, 296 na Afričane, 84 na prebivavce Srednje Amerike, 75 na prebivavce Oceanije. Najmočnejšo po narodnosti strnjeno skupino koncilskih očetov predstavlja Italija (430), sledijo Združene države (241) in nato po vrsti Brazilija (204), Francija (159), Kanada (97), Španija (95), Nemčija (68) in Argentina (66). Druge skupine niso tako številne. Od vseh kardinalov jih manjka pet. Mindszenty, ki ne sme priti, in štirje drugi, ki so težko bolni. Poleg koncilskih očetov se delno udeležujejo svečanosti vesoljnega cerkvenega zbora uradno odposlanstvo 85 tujih držav. V petek dopoldne je papež Janez XXIII. sprejel tuje diplomate v sikstinski kapeli. V nagovoru rianje je poudaril, da ima koncil poleg verske tudi socialno plat. Posebno pa si bo prizadeval za utrditev miru na svetu. Pokazal je s prstom na veličastno Michelangelovo fresko o poslednji sodbi z besedami, da bodo nekoč vsi državniki odgovarjali pred božjo sodbo za svoje delo. Posebno dolgo se je papež razgovarjal z odposlanci afriških držav. Nekateri so prinesli tudi dragocene darove. Naslednji' dan, v soboto, je papež v isti velikanski kapeli sprejel 1200 časnikarjev vseh narodov, ki so za ves čas zbora akreditirani v Vatikanu. V prvi vrsti so sedeli predstavniki sovjetskega dopisnega urada »Tass«. V francoskem nagovoru je papež poudaril dragoceno dolžnost časnikarjev: vedno braniti in širiti čisto resnico. Isti dan zvečer je papež sprejel v kon-zistorialni dvorani povabljene opazovavce nekatoliških veroizpovedi. Na njegovi desni sta sedela predstavnika ruske pravoslavne Cerkve arhimandrita Vladimir Kotljarov in Vitalij Borovoj. V prisrčnih besedah jim je papež govoril, naj bolj kot njegove besede, berejo v njegovem srcu, ki upa, da bo prišlo do edinosti Kristusove črede. Prve seje Že udeleženci različnih ver in papeževi nagovori nanje kažejo, da hoče Cerkev o-stati res mati za vse narode. Ta težnja se je pokazala tudi na pr-vi generalni seji ali kongregaciji v soboto zjutraj. Določene so bile volitve šestnajstih članov za vsako izmed desetih koncilskih komisij. Eno tretjino članov, to je osemdeset, jih pa imenuje papež. Očetom so bile predložene liste kandidatov in glasovnice. Pred volitvami je pa vstal francoski kardinal Lienart in je predlagal tudi v imenu nemških in avstrijskih škofov, naj se volitve odložijo do torka, da se škofje prej pomenijo med seboj, zla- sti ker ne poznajo vseh kandidatov. Predlog je bil sprjet s ploskanjem. V torek je predsedstvo koncila izjavilo, da se sme voliti v komisije katerikoli izmed cerkvenih očetov. To pomeni, da bodo poleg kurialnih kardinalov predsednikov komisij, ki so vsi italijanskega rodu, v komisijah tudi kardinali drugih narodnosti. Na ta način bo cerkveni zbor res imel vesoljno lice. V Rimu so zbrani tudi vsi jugoslovanski škofje, razen krškega škofa Srebrniča, ki ga ovira starost in bolezen. Jugoslovanski poslanik je predvčerajšnjim povabil k slavnostnemu sprejemu vse jugoslovanske udeležence cerkvenega zbora. Polet na Venero Že od 27. avgusta dalje leti proti planetu Veneri ameriška vesoljska raketa »Mariner II.« Danes je raketni izstrelek že 11 milijonov kilometrov oddaljen od Zemlje. Do Venere bo pa moral leteti še 49 milijonov kilometrov. Izračunali so, da se bo Mariner najbolj približal Veneri 14. decembra. Krožil bo ob planetu v razdalji 33.600 km. Ta razdalja pa je za kakih 600 km prevelika, da bi znanstveni aparati mogli sprejemati in oddajati opazovanja s planeta. Pridni dijaki Danes se vrši na Kapitolu v Rimu prvo zasedanje petega državnega zborovanja za civilizacijo in delo. Državni predsednik Se-gni je izročil častni znak že 2. junija proglašenim vitezom dela. Letos so pa pri tej svečanosti vpeljali še eno novost. Odlikovanja bo prejelo tudi 25 abiturientov, ki so letos položili zrelostne izpite s srednjo oceno devet. Med temi pridnimi dijaki je zapisan tudi Pavel Sirotti iz Gorice in Eva Celotti iz Vidma. Belgijsko državo pretresajo že stoletja ostra jezikovna nasprotja med francosko govorečimi Valoni na jugu in med Flamci na severu, ki uporabljajo nižjenemško narečje. Pred enim mesecem je spor zadobii prav ostre oblike, ko je notranji minister Gilson na novo potegnil jezikovno mejo med obema jezikovnima skupinama in je proti volji Občinarjev dodelil sedem valonskih občin flamski pokrajini Limburg, nekatere flamske pa v valonski okraj. Zadovoljni niso ne prvi ne drugi. Flamci, zlasti desničarska Volksunie, dolžijo bruseljsko vlado, da zatira njih jezikovne pravice in da nalašč postavlja po sredi Belgije »mejo jezikovnega sovraštva«. V znak protesta je v nedeljo korakalo za plapolajočimi zastavami črnega leva na rumenem polju okoli 100.000 Flamcev proti Bruslju. Med bobnanjem in prepevanjem narodne himne »Wlaamse leewe« (flamski lev) so vkorakali v prestolnico. Policija je zaprla z žičnimi pregradami vse stranske ulice, nad sprevodom so brneli helikopterji. Orožniki so zastražili javna poslopja kot v obleganem mestu. Vse te varnostne priprave pa niso preprečile, da ne bi valonski Uspešno sredstvo V francoskem mestu Dijonu je prometna policija vpeljala novo sredstvo, da spravi k pameti prehitre vozače. Začela je pri štirih pobalinih, ki so kot blazni in z odprtimi izpuhi dirkali skozi mesto. Vzela jim je motorna kolesa in jim naložila namesto denarne kazni nalogo, da morajo petsto-krat lepo prepisati vse določbe o cestnem prometu. Ko bodo fantje oddali »domačo nalogo«, jim bo policija vrnila njih motorna kolesa. O SLABEM RAVNANJU Z VOJAKI Velik francoski dnevnik prinaša pisma o vzgajanju in ravnanju z mladimi vojaki v Toulousu. V njih je govora o udarcih s pestmi v obraz, o klofutah in o sunkih s palico po glavi. Desetar Tribut se bo moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem, da je silil mlade vojake, naj. se pred njim slečejo, naj zlezejo v dolge spodnje hlače ameriške armade ter naj v njih opravljajo nečedna dejanja. Nekateri drugi mladi vojaki iso se morali priplaziti k svojim podoficirjem in pri tem vzeti v usta kamenje, ki so ga mnogi tudii požrli. Hruščev in Tito „izdajavca" Po obisku sovjetskega predsednika Brež-njeva v Jugoslaviji, ki se je končal z izboljšanjem razmer med obema državama, je albanska vlada v svojem listu »Zeri i Po-pullit« obsodila voditelja Jugoslavije in Sovjetske zveze ter ju kratkomalo proglasila za »izdajavca«. »Hruščev in Tito sta človeka brez načel, j ki sta poskusila prilagoditi svoje nazore | trenutnim potrebam«. Na zadnjem partijskem kongresu v Moskvi je Hruščev »odvrgel krinko in ni niti skrival svoje namene, da razbije socialistični tabor. Jasno je, da so Hruščev in r.jegov krog ter skupina rene-gata Tita našli popolno politično in ideološko skladnost glede zbližanja in poravnave z imperialisti. Sedaj imamo posla s primerom veleizdaje«. . aktivisti začeli obmetavati sprevoda z gnilimi jajci ip paradižniki. Prišlo pa je tudi do ostrih spopadov, v katerih je 20 oseb obležalo hudo ranjenih. Borba za jezikovne pravice in za dvojezičnost tako na flamski, kakor na valonski polovici države, je spet pokazala, do kako žalostnih posledic more priti, če se te pravice popolnoma ne - uresničijo. —0— BOJ PROTI NEPISMENOSTI Na pobudo UNESCO ali mednarodne' organizacije za obči kulturni napredek je zborovala te dni v Rimu Zveza za boj proti nepismenosti. Zborovanja se je udeležilo 37 držav. Na prvi seji so ugotovili, da živi na svetu šc vedno 700 milijonov ljudi, ki j ne znajo ne pisati ne brati. V Italiji je bilo | leta 1960 še vedno 3 milijone 274 tisoč ne-| pismenih; največ jih je v Kalabriji in.na Sardiniji. Vzrok te kulturne zaostalosti tiči predvsem v pomanjkanju osnovnih šol v tistih krajih. Na kongresu so poročevavci poudarjali, da ta pojav ne pomeni samo kulturno ne-varnot, ampak da je tudi gospodarsko in. socialno nevaren problem za družbo.. Jezikovni spor med Flamci in Valoni Kandidati Skupne slovenske liste Dr. SIMČIČ TEOFIL, odvetnik, Trst Dr. MARC RUDOLF, profesor, Trst ČERNE DUŠAN, urednik, Trst Dr. STARC MILAN, zdravnik, Opčine SVETI KRIŽ KOŠUTA VIKTOR, kmetovalec SEDMAK MARIJ, fotograf TENCE KRISTJAN, kamnosek VERGINELLA ALBIN, mizar PROSEK-KONTOVEL KALC ALOJZIJ, mizar STOKA JERNEJ, upokojenec STOKA LJUBO, uradnik OPČINE REPINC SREČKO, trgovec SOSIČ MILAN, inženir SOSIČ ZORAN, kmetovalec BAZOVICA-GROPADA GRGIČ FRIDERIK, zidar MUŽINA EMIL, kmetovalec KRIŽMANCIč VINCENC, kmetovalec MARC MARIJA, gospodinja LONJER-KATINARA ŠKRINJAR STANKO, učitelj LAVRENČIČ JUST, delavec NADLIŠEK MARCEL, trgovec SV. MARIJA MAGDALENA TOMAŽIČ STANKO, uslužbenec SKEDENJ SANCIN JOSIPINA, gospodinja SVETI JAKOB BAJC MARIJAN, visokošolec VALENČIČ LIVIJ, uradnik ROCOL GERDOL JOŽKO, uradnik SV. IVAN BAK ANTON, trgovec DOLHAR RAFKO, visokošolec KOKOROVEC GIANNI, slaščičar H!A MIROSIČ por. KOCIJANČIČ JOSIPINA, gospodinja MLJAČ FRANC, visokošolec ŠKORKLJA ; RUDOLF SASA, visokošolec 1 STARC ANDREJ, upokojenec GRETA SELJ ADRIJANA, uradnica ROJAN MAMOLO HUMBERT, profesor BARKOVLJE ŠPANGHER por. PERTOT JOSIPINA, gospodinja SREDIŠČE MESTA Dr. BITEŽNIK MITJA, pravnik ČERNIGOJ JOSIP, slaščičar FERLUGA PAVEL, uradnik KOLLWITZ SALVATORE, tiskar KOPITAR por. OFICIM STANA, gospodinj d MOČNIK SILVO, ur- Jnik PODGORNIK LEOPOLD, krojač ZIDAR vd. AGNELETTO IVANA, gospod Predsednik republike v Trstu V nedeljo se je mudil na uradnem obisku v Trstu predsednik republike Antonio Se-gni. Dopoldne so ga v prefektumi palači pozdravili številni predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, msd njimi tudi zastopniki vseh slovenskih političnih skupin s Tržaškega. Ob 10.30 se je na Montebellu začela vojaška prireditev, pri kateri so sodeloval: člani posameznih oddelkov policijskega zbo ra, ki je ta dan obhajal obletnico svoje ustanovitve. Nekaj po 12. uri je bila v dvorani občinskega sveta izredna seja, med katero je bil državni poglavar proglašen za častnega VOLILNA ZBOROVANJA SKUPNE SLOVENSKE LISTE V nedeljo, 21. t. m., ob 10. url na trgu Brdina na OPČINAH; ob 11. url na PROSEKU: v -ponedeljek, 22. t. m., ob 18.30 v Sv. KRIŽU Spričo takšnega ukrepa, ki je povzročil globoko ogorčenje med slovenskim ljudstvom in ki bi lahko slovenskemu prebi-vavstvu onemogočil nastop na bližnjih občinskih volitvah v tržaški občini, si podpisani dovoljujejo zaprositi za Vaše posredovanje, da bi se tudi spoštovali državni zakoni in mednarodni sporazumi, ki zadevajo Tržaško ozemlje. To dokazuje, da vrsta vprašanj, 'ki se tičejo slovenskega prebivavstva, čaka na pravično in nujno rešitev. O teh vprašanjih pa si bodo podpisani dovolili, vam dostaviti podrobno spomenico, o kateri upajo, da jo boste dobrohotno sprejeli. Ob tej priložnosti Vas podpisani ponovno spoštljivo pozdravljajo in Vam želijo srečno bivanje v našem mestu.« Trst, 14. oktobra 1962 Slovenska kat. skupnost Slovenska dem. zveza Slovenska kršč. soc. zveza Skupina neodv. Slovencev. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V' soboto, 20. okt., ob 21. url v Avditoriju v Trstu OTVORITVENA PREDSTAVA Luigi P-randello »ČEPICA S KRAGUUCKI« Prevod: R. R. • Režiser: ADRIJAN RUSTJA • Scenograf: JOŽE CESAR e Kostumi: A. BARTOL Zatem sledi enodejanka istega avtorja »PATENT« PONOVITEV: V NEDELJO, 21. OKTOBRA, OB 18. URI V AVDITORIJU V TRSTU Predprodaja vstopnic od petka, 10. oktobra dalje v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru »Mo-scolin« (nasproti Avditorija) meščana Trsta. Popoldne je predsednik Se-gni prisostvoval otvoritvi nekega begunskega naselja pri Skednju, nato pa se je odpeljal proti Ronkam, od koder se je z letalom vrnil v Rim. Predstavniki slovenskih političnih skupin so dopoldne izročili predsedniku republike tole pismo: Gospod predsednik republike poslanec Antonio Segni TRST »Podpisani predstavniki Slovenske katoliške skupnosti, Slovenske demokratske zveze, Slovenske krščarr ':o socialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev si štejejo v čast, da Vas spoštljivo pozdravijo v imenu slovenskega prebivavstva Tržaškega ozemlja. Zelo jim je žal, da Vas pri tem prvem stiku in ob tej svečani priložnosti morajo opozoriti na dogodek, ki pobliže zanima slovensko prebivavstvo. Pred nekaj dnevi je tukajšnja volilna komisija zavrnila znak Skuipne slovenske liste, ker je vseboval naziv liste v slovenskem jeziku. ŠLENART Pred nekaj dnevi se je pri nas smrtno ponesrečil vaščan Angel Florejančič. Ko je zvečer prišel domov, je šel po strmih stopnicah v zgornje nadstropje. Na vrhu stopnic se je pa tako nesrečno spotaknil, da je padel in se strkljal naivzdol, kjer se je udaril z glavo oib kamniti rob stopnice. Bil pa je še toliko pri sebi, da si je pomagal sam v sobo in se zleknil na posteljo. Ponoči pa se mu je zaradi pretresa možganov začelo blesti in domači so takoj opazili, da ga je treba spraviti v bolnišnico. V Čedadu pa ponesrečencu niso mogli več dosti pomagati zastran prehudih poškodb. V ponedeljek je revež izdihnil. Učačal j^ komaj 54 let. Naj mu bo lahka domača zemlja. PLATIŠČE Platišče so bile nekoč samostojna občina in si je zato sama pomagala, kakor je mogla iin znala. Zdaj pa spada pod občino Ti-pano, ki je precej razsežna. Po zadnjem ljudskem štetju je imela 2841 prebivavcev: samo Platišče in nekaj raztresenih hiš naokrog pa 447. Danes jih je seveda precej manj, največ zaradi izseljevanja in slabih gospodarskih razmer. Tisti, ki so ostali doma, imajo pravico, da se nad marsičem pritožujejo. Manjkajo potrebni odtoki za greznice; ponekod niso pokrite vodovodne cevi in- se lahko voda okuži. Cest še nimamo vseh asfaltiranih. Najbolj pa žuli ne samo nas, ampak vse ljudi po Krnahtski dolini tja do Nem, da ŠTEVILO NAŠIH ŠOLARJEV Letošnji šolski pouk je v svojem drugem tednu po vseh šolah že urejen in v polnem teku. število dijakov na nižjih in višjih srednjih šolah je celo za nekaj enot višje kot lani. Na nižji gimnaziji jih je vpisanih 116, lani pa 112. Gimnazija' in licej jih imata 37, dva več kot lani. Učiteljišče obiskuje 24 dijakov, lani pa jih je bilo 20. Vseh skupaj jih je 315, lani pa 305. Nekoliko je padlo število vpisanih dijakov na strokovni šoli. Letos obiskuje to šolo 128 dijakov, medtem ko jih je bilo lani 141. Slabše je pa na osnovnih šolah Goriško didaktično okrožje ima porazdeljenih na enajstih šolah 266 otrok. Dobr-dobsko pa na sedmih 167. Najslabše je na Plešivem, kjer so starši vpisali v slovensko osnovno šolo le dva otroka. O vzrokih smo že zadnjič pisali. Vseh šolarjev na osnovnih slovenskih šolah je 393, leta 1961 jih je pa bilo še 428 Nekateri pripisujejo splošni padec zmanjšanemu številu rojstev. To sklepanje pa drži samo deloma, kajti če bi natanko preiskali, bi ugotovili, da je v mestu in tudi po vaseh še mnogo slovenskih družin, ki ne pošiljajo otrok v svoje šole. Našteli bi najmanj 50 slučajev. Podobna slika bi se pokazala tudi za srednje šole, zlasti kar se tiče deklet. ŠTANDREŽ Socialistični občinski 'svetovavci, med njimi tudi naša rojaka Sancin in Vižintin, so prejšnji teden vložili na župana posebno vprašanje glede znižanja vodarine kmečkim posestnikom v vaseh goriške okolice. Zaradi poletne suše so morali naši vrtnarji - Hfinrtlbli rt flot hi a ni še urejen obmejni prehod pri Platiščih na Breginj, ki je sedaj le nekako zasilen. Tod je najkrajša zveza v Kobariški kot, ker je do Breginja le nekaj nad pet kilometrov daljave. Naokoli preko Stupice pa več kot desetkrat toliko. Za prehod pri Platiščih je potreben popravila zlasti most čez Nadižo. V stanju, kot se nahaja danes, vzdrži promet komaj za pešce. Vse te in še druge potrebe so prabivavci naših vasi predložili pismeno v pretres raznim oblastem. Zdaj čakamo, kdaj se bodo zganile. TRBIŽ V Kanalski dolini je začela kositi smrt med duhovniki. Ni dolgo tega, odkar so pokopali župnika v Žabnicah. Prejšnji teden pa je umrl naš dekan msgr. Fontana. Rajni dušni pastir je bil doma dz Kamije, v Sappadi. Po novi maši je služboval dalj časa v Reziji, od koder je prišel za kaplana v Trbiž, ko je bil za župnika še pokojni msgr. Kraut. Po smrti tega je postal leta 1938 naš dušni pastir tedanji vikar Fontana. Skoro četrt stoletja, in to v najtežjih vojnih časih, je dekan Fontana vzdržal v tej težki obmejni in jezikovno mešani fari. Priljubil se je vsem faranom. Mnogo si je prizadeval za popravila cenkve, pokopališča in sploh vse farne uredbe. Župljani upajo, da jim bo škofija nadomestila zaslužnega dušnega pastirja z naslednikom, ki bo znal razumeti in dušno oskrbeti vse vernike v njih materinem jeziku. zlasti v Štandrežu, pa tudi v Pevmi in \ Podgori uporabljati velike množine vode, da so zelenjavo in vrtnino obdržali pri rasti. Seveda, ta in oni se je nemalo začudil, ko je prišel velik račun za potrebno uporabo vode. Zelja vseh kmetovavcev je, da bi župan ugodil našim prošnjam, ker se ta zadeva s pomanjkanjem vode • vsako leto ponavlja. Če bomo pa morali pridelovavci zelenjadi tako drago plačevati zalivanje, bo tudi cena vrtnini vedno rastla. Škodo pa bomo imeli kmetje in kupci. ŠTEVERJAN Že nekaj let tega se tudi naši vinogradniki in sadjerejci odlikujejo s svojimi pridelki na večjih razstavah v državnem merilu. Od 6. do 8. oktobra je bila odprta 20. državna razstava vrtnarskih, sadjarskih in vinogradniških pridelkov v Veroni. Razstave se je udeležilo tudi nekaj naših neposrednih obdelovavcev, katerih pridelki so vzbujali kar občudovanje. Iz naše občane so .razstavljali: posestnik Anton štehar jabolka, hruške in namizno grozdje; Komjanc Karel hruške; Komjanc Jože je poslal na razstavo posebne vrste jabolk; Ciglič Ivan pa jabolka in namizno grozdje. Goriški pridelovavci so imeli na razstavišču svoj poseben oddelek. ZA KMETOVAVCE Prošnje, naj bi vlada na kakšen način olajšala bremena posestnikom, prizadetim od letošnje suše, so le privedle do malega uspeha. Finančno ministrstvo je s posebno okrožnico odredilo, da se odloži plačilo oktobrskega roka zemljiškega in dohodninskega davka. Odlog je veljaven za šestnajst občin goriške pokrajine. Med temi so tudi: Gorica, Doberdob, Sovodnje, Krmdn. Števerjan pa ni vštet, čeprav so tudi tam na severni strani precej prizadeti kmetovavci. V proučevanju je tudi polovičen odpis davkov za posebno prizadete posestnike. LOČNIK V Moši, Ločniku in sem do Krmina šo se nekateri posestniki že veselili, da bodo kmalu začeli škripati vrtalni stroji in da bo v našem okolišu zrastla druga Venezuela. Že več kot pred enim mesecem se je namreč mlinar Gvido Skorianz iz Moše začudil, ko je zasledil na svojem vrtu v globini kakih štirih metrov črnikasto vodo, ki je dišala po petroleju. Od vseh strani so obiskovali srečnega mlinarja radovedneži, pa tudi znanstveniki, misleč, da bo res vrelo iz tal črno zlato. Dolgo časa se ni nič vedelo, kaj so ugotovili pri kemičnih preizkušnjah. Zdaj pa so že začeli prihajati odgovori. S padovanske univerze so sporočili, da ni nič z nafto, voda da je umazana le zaradi razkrajevanja neke vrste šote. Približno enak odgovor je dal tudi inženir Rigonat z goriške občine. Zadnjo besedo bo pa izrekel "se tržaški geofizični observatorij. Nikakor pa ne kaže, da bo on ugotovil nafto. Namesto nafte pa strokovnjaki zdaj raziskujejo, ali ni morda tista umazana voda proniknila v plasti odkoder se napajajo naši vodovodi. KRMIN Naše središče mizarske in pohištvene obrti se bo v prihodnjih letih gotovo še bolj razmaiinilo. Kar je nekoč na tem gospodarskem polju pomenil Solkan, to je danes to furlansko- slovensko središče. Sloves krminskega pohištva je šel že preko domačih mej. Veliko zaslug pri tem razmahu ima tudi naš rojak Prinčič, ki je prišel na sve lovni trg s svojimi tipiziranimi sobami. Vse te lepe izdelke pa si bomo v prihodnje mogli ogledati v poslopju stalne razstave pohištva. Temeljni kamen za novo zgradbo so položili v ponedeljek dopoldne. Gradbeno podjetje je obljubilo, da bo poslopje dograjeno že za prihodnje poletje ko obhajajo Krminci svoje običajno gospodarsko in folklorno ivanovanje. POKRAJINSKI SVET V soboto se je sestal goriški pokrajinski svet k seji, na kateri je odbornik Pecoran podal 'poročilo o delovanju pokrajinskega odbora in o zaključnem obračunu za leto 1961. Obračun izkazuje primanjkljaj nad 352 milijonov lir. Pri razpravi se je oglasil demokristjan Coceanni, ki je pohvalil delo odbora in sveta in njuno skrb za napredek goriške pokrajine. Misovci so grajali slabe razmere pri upravi umobolnice. Komunistični svetovavec Bergomas je pa v daljšem izvajanju pokazal, kako se prav iz predloženega obračuna razvidi pomanjkljivost sredstev, ki ovirajo razmah vsake večje dejavnosti. Predlagal je, naj se pospeši predlog poslanca Martine, da bi parlament izglasoval zakon o kritju primanjkljaja in za nove finančne podpore naši pokrajini. Pri glasovanju je bil obračun za leto 1961 sprejet s 14 glasovi. Devet svetovavcev, in sicer komunisti, socialisti in misovec so se pa glasovanja vzdržali. Izvoljeni so bili pregledniki obračuna, med katerimi je tudi Slovenec Makuc. DOBERDOB Doslej so bile vse ceste na ddbrdobski planoti najbolj zapuščene v vsej pokrajini. Glavna proga od Devetakov do nas in nje nadaljevanje do Ronk je kazala tako zanemarjeno stanje, da je bila poleti kar vsa okolica zavita v neprediren oblak prahu. Pozimi je polzelo blato po njej. Ovinki so pa bili že taki, da je bil srečen vsak kolesar, če se ni na njih pobil. Cesta je bila do zadnjih časov občinska. Sedaj jo je pa prevzela v oskrbo pokrajinska uprava. Posebno odposlanstvo Dober-dobcev je posredovalo pri pokrajinskem predsedniku, naj bi se že enkrat začela potrebna popravila. Svetovavca Marinčič in Martinelli sta tudi že 21. septembra vložila tozadeven predlog. Na zadnji seji pokrajine je prišel v razpravo. Marinčičev predlog so podprli tudi drugi svetovavci, ki so poudarjali pomen ceste preko Doberdobske planote tudi zaradi turizma in vojaških pokopališč. Pokrajinski odbornik Grigolon je pojasnil, kako daleč so že prišla prizadevanja pokrajine pri osrednjih oblasteh v Rimu za prispevke k popravilom. Približno 270 milijonov bi bilo potrebnih za celotna dela. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Jlova številka „Jltladike“ ICot je poudarjeno v uvodnem članku »Mladi- Zafred je napisala dober in tehten .članek »Šola na na zatožni klopi«, ki ga je napisal Jože Peterlin, je posvečena septembrska številka »Mladike« naši mladini. V uvodnem članku je poudarjeno, da mladino zadnji čas zelo radi postavljajo na zatožno klop, vendar pa ima tudi današnja mladina svoje ideale, je zdrava in se zaveda svoje odgovornosti. Tudi to številko »Mladike« so napisali v glavnem mladi ter ji dali zunanjo podobo. Njihov idealizem in zdravo hotenje dokazujejo mnoge manifestacije zadnjega časa. Članek poziva mlade, naj vzgojijo same sebe v osebnosti, da bodo zmožni opravljati življenjsko delo in da bodo sposobni služiti svojemu narodu. Pesmi za to številko so prispevali Sara, Miško Maček, Darle Niko, Jože Pirjevec, Aleksej Markuša in Simon Pevec. Najboljše so Sarina »Jesenske misli« ter nekateri odlomki Mačkovih in Nikovih pesmi. Tudi »Balada o rdečih vrtnicah« Simona Pevca je prikupna. Darko Uršič je izrazil v svoji črtici »Srečanje na Krasu« bolečino nad sovraštvom, ki je zadnjih dvajset let razdelilo slovenske, ljudi. Že znani mladi koroški pisatelj Boro Kostanec je podal v svojem kratkem sestavku »Padanja« grozno vizijo pokola. Taki kratki, na balade spominjajoči sestavki so značilni zanj, vendar pa se ne bo mogel ustaviti pri tem, ampak bo moral iskati nadaljnjega razvoja svojemu pisanju. Izmed ostale vsebine naj navedemo poročilo o taboru zamejske slovenske mladine v Gorici, ki ga je napisal Igor Košuta, pismo Matjaža Schar-ta iz Tunizije, članek Nataše Kalanove o šoli, poročilo Alojza Tula o srečanju z udeleženci mladinskega festivala v Helsinkih in poročilo Franca Mljača o letošnjem taboru na Repentabru. Miranda Avstrijski človekoljub predlagan za Nobelovo nagrado Avstrijska zvezna vlada je sklenila predlagati za kandidata za Nobelovo nagrado za mir, ki jo podeljuje Nobelov odbor norveškega parlamenta, Hermanna Gmeinerja, slovitega ustanovitelja tako imenovanih »otroških vasi«, ki so se izkazale kot ena najuspešnejših pobud za varstvo otrok. V nalašč zato zgrajenih vaseh ustanavlja Gmeiner u-metne vzorne družine s tem, da zbere v vsaki hiši kakih osem ali deset otrok različne starosti, za katere skrbi kot resnična mati kaka ženska s potrebnimi kvalitetami, ki najde v tem človečanskem delu svoj življenjski smisel. Tako Gmeiner rešuje otroke iz najdenišnice, ali pa tiste, ki so jih pravi starši popolnoma zanemarili in jih zapustili ter prepustili skrb zanje državi. V »otroške vasi« pa sprejemajo tudi otroke iz moralno ogroženih družin. V »otroških vaseh« se razvijajo in rastejo v vedrem, zdravem okolju ter uživajo veselo mladost kot vsi drugi otroci. Trenutno obstaja že 26 takih vasi v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Finski in še v nekaterih drugih državah. V Avstriji so zgradili pred kratkim otroško vas s 33 hišami. Prvo tako vas je ustanovil Hermann Gmeiner, ki je doma iz Vorarlberga, pred leti v tirolskem kraju Imst. Tečaji angleščine za tržaške otroke Dne 22. oktobra se bo začel v kulturnem cen-trun USIS v ulici Galatti, prvi tečaj angleškega jezika za otroke od 5. do 11. leta. Vsak razred bo obsegal kvečjemu 10 učencev, katere pa bodo izbirali po starostni dobi. Tako bo na primer en razred obsegal samo petletne otroke, drugi otroke od 6. do 8. leta in tako naprej. Lekcije bodo dopoldne in popoldne, tudi izmenoma, upoštevajoč pouk v šolah. Na teden bosta po dve lelTciji po eno uro, skupno pa bo dano 50 lekcij. Poučevale bodo ameriške učiteljice osnovnih šol, ki so opravile v ta namen posebni tečaj za otroško vzgojo. Program predvideva uporabo vidnih in slušnih učnih pripomočkov, ki so posebno primerni za mladino, in bo dopolnjen z igrami, pesmimi, majhnimi dramskimi igricami in podobnim. Spremljevav-ci bodo lahko počakali na otroke v sosednem prostoru ameriške knjižnice. išče svoj kino«. V reviji najdemo tudi članek o Antonu Martinu Slomšku, ob stoletnici njegove smrti, in še nekatere druge članke, namenjene predvsem mladini. Ne manjkajo tudi običajne rubrike na koncu in na platnicah. Tudi ta številka »Mlalike« se trudi ujeti stik z atkualnim dogajanjem pri nas in po svetu, kar je njena zelo simpatična značilnost. Med take prispevke lahko uvrstimo intervju s slovenskim sve-tovavcem v tržaškem občinskem svetu, dr. Teofi-lom Simčičem, pa tudi razna poročila in zlasti drobne članke, ki so posejani po vsej reviji. JUGOSLOVANSKI FILM V RIMU V Rimu se je začela sinoči deveta mednarodna revija znanstvenih filmov, katere se udeležuje 37 držav s skoro 500 kratkimi filmi. Prvi večer so predvajali kanadski šolski film »Vrtiljak kvadrata«, italijanski film »Dolga zelena nogavica« o italijanskem Risorgimentu, nizozemski film o slikarju Carlu Appelu in jugoslovanski film »Volk« o lovu na volkove na Sar planini v severovzhodni Makedoniji. Smrt raziskovavca Giprianija Šele včeraj so objavili, da je umrl znani italijanski raziskovavec antropolog Lidio Cipriani. Doživel je 70 let. Doma je bil iz Florence in je • užival kot antropolog in etnolog svetoven sloves. Lani je bil deležen za svoje znanstvene zasluge posebnega uradnega priznanja. Bil je ravnatelj antropološkega uištituta v Florenci in profesor na tamkajšnji univerzi. Objavil je številne razprave o antropologiji in parapsihologiji. Šele pred nekaj leti je raziskal po naročilu indijske vlade primitivno prebivavstvo na otočju Mali Andamani v Indijskem oceanu in je napisal o rezultatih teh svojih raziskav knjigo z naslovom »Med divjaki Andamanov«, katero je dokončal šele v zadnjih dneh življenja. Bil je sodelavec italijanskih in tujih znanstvenih revij. Kot eden izmed prvih znanstvenikov je raziskal skrivnost afriškega mesta Zimbabue iz starodavnih časov in je o tem pisal v knjigi z naslovom »Afrika od Kapa do Kaira«. V zadnjem času se je posvetil parapsihološkim študijem in je objavil o tem knjigo z naslovom »Neznano življenje ljudi in živali«. Vzbudila je veliko zanimanje v znanstvenih krogih. Udeležil se je številnih italijanskih tn tujih znanstvenih odprav, na primer na Kreto, v Abesinijo, v Rodezijo in Južno Afriko ter je napisal o tem precej knjig. LINCOLNOVI ROKOPISI Madžarska agencija MTI je naznanila, da so odkrili v narodnih arhivih v Budimpešti nekaj Lincolnovih rokopisov, nanašajočih se na ameriško državljansko vojno, ki niso objavljeni v 161 zvezkih dokumentov o tej vojni. Našli so tudi več drugih važnih ameriških dokumentov iz tistega časa. CERKVENI ZBOR GA PRIVLAČUJE Iz Združenih držav se je vrnil v Rim znani italijanski slikar Pietro Annigoni, znan po svojih portretih papeža in Edimburškega princa Filipa. Izjavil je, da misli, da mu bo vesoljni cerkveni zbor s svojimi slikovitimi prizori množice kardinalov, patriarhov in škofov navdihnil kako veliko kompozicijo. JUDJE AHASVERI NA JUTROVEM Predsednik Italijanskega inštituta za Srednji in Daljni vzhod, profesor Giuseppe Tucci je naznanil, da je odkril arhitekt '"Bruno v Afganistanu, in sicer na ozemlju Herat na zahodu države blizu perzijske meje veliko judovsko pokopališče s številnimi napisi. Pokopališče izvira verjetno iz 7. ali 8. stoletja. V Rim je že poslal dokumentarni fotografski material o svojem odkritju. Arheološka odprava Univerz in Cornell iz Amerike je odkrila na kraju, kjer je nekdaj stalo mesto Sardi, v današnji zahodni Turčiji, razvaline judovske sinagoge, ki je bila zgrajena med letoma 220 in 250 po Kristusu. Zgradba je bila dolga 36, široka pa 18 metrov. Tlak je bil iz mozaika. V marmornato ploščo je vrezan simbolni judovski svečnik s sedmimi roglji. Na zidovih pa so našli odlomke napisov, delno v hebrejskem, še več pa v grškem jeziku, ki navajajo imena mecenov v prid sinnagoge. PRIPRAVLJA SE RAZSTAVA O R. VVAGNERJU Nemški kulturni inštitut v Trstu pripravlja razstavo o Richardu Wagnerju za 150. obletnico njegovega rojstva. Razstava bo v inštitutovi dvorani v ulici Coroneo. Obsegala bo med drugim material, ki se nanaša na izvedbo Wagnerjevih oper v Trstu, ki velja za eno Wagnerjevi glasbi najbolj zvestih mest. Ulm o vesoljnem cerkvenem zboru Ekipa 160 filmskih tehnikov se. je že prvi dan . Petra približno 10.000 metrov filmskega traku. Sne-vrisoljrega cerkvenega zbora lotila dela, da bo manje bodo nadaljevali med javnimi sejami cer- posnela o zboru dokumentarni film. Snemala je v baziliki sv. Petra njegov začetek in to z dvema instaliranima snemalnima kamerama in z 22 premičnimi kamerami, tako da so lahko zajele vso notranjost bazilike svetega Petra. Film bo izdelal inštitut »Luce«. Ta inštitut dela zdaj pod mini-strstvom za državne udeležbe in je bil zadnje ča- -*rst ~ Jllmsko mesto i kvenega zbora. Drugi del filma bodo posneli ob zaključku vesoljnega cerkvenega zbora. Film režira Antonio Fetrucci, ki ima na razpolago skupino pomočnikov. se reorganiziran. Film o vesoljnjem cerkvenem zboru bo imel informativen značaj, vendar pa bodo pri snemanju gledali tudi na lepoto. S tem filmom se je inštitut »Luce« prvič po svoji reorganizaciji lotil večje naloge kulturnega značaja, ki spada v njegovo dejavnost. Zanimivo je, da bodo pri filmu sodelovali razni slavni pisatelji, kot na primer Francoise Mauriac, T. S. Eliot, Daniel Rops, Gil-bert Cesbron, Julien Green, Graham Greene, Romano Guardini, Bruce Marshall in Christopher Fry. Shemo za film je napisal znani italijanski dramatik jn pesnik Diego Fabbri v sodelovanju z Antoniom Petruccijem. Pri tem se je posvetoval, kot je sam izjavil, z mnogimi izmed najodličnejših ljudi iz kulturnega življenja, ki so dokazali svojo občutljivost za duhovne probleme modernega sveta in ki imajo zaupanje v učinkovitost krščanskega poslanstva. Nekateri izmed omenjenih katoliških pisateljev bodo prispeli med vesoljnim cerkvenim zborom v Rim, drugi pa bodo sodelovali s snemalnimi ekipam? v drugih državah, ki bodo snemale dokumentarne odlomke za film ali pa filmske reportaže v zvezi z vesoljnim cerkvenim zborom. Prvi dan so porabili za snemanje v baziliki sv. Dne 25. oktobra bodo začeli snemati v paviljonu »A« na tržaškem velesejmu dva filma, ki bosta imela naslova »Gladiatorke« in »Taur, kralj ■mrove sile«. Ta dva filma bosta pomenila poskus snemanja v serijah. Prvotno so nameravali oba 'ilma snemati na jugoslovanskem ozemlju, potem oa je bilo sklenjeno, da bodo velik del posnetkov opravili v Trstu, delno pa v Sesljanu in ob Do-berdobskem jezeru. Notranje prizore bodo snema-'i na velesejmu. Glavne vloge v filmih bodo igrali: Susy Andersen, Maria Fiore, Bella Cortez, Robert Robinson in Eduard Bajard. Potrebnih bo tudi onkog 500 statistov, v glavnem deklet. Kot poročajo, namerava isto podjetje posneti v Trstu še več filmov, med njimi enega, v katerem bosta igrala tudi Maria Shell in njen brat Maximilian. SLOVENSKI IGRAVCI V CINECITTA’ Da bi dokončali v Ljubljani začeto snemanje filma »Mačiste proti lovcem na človeške glave«, ki ga finansira rimska filmska družba RMC, so odšli v rimske filmske študije v Cinecilta slovenski igravci Demeter Bitenc, Aleks Pregare in Stane Raztresen. Mošti letos slabo vrejo Letošnje grozdje je na splošno prav do bro dozorelo. Pri posameznih pridelkih pa se hudo pozna vpliv dolgotrajne suše, ki je pritiskala pred septembrskim dežjem in tudi,še kasneje: nekateri grozdi so imeli od zgoraj ob peclju debelejše jagode kot spodaj, pri nekaterih partijah pa je grozdje sploh ostalo drobno, čeprav močno sladko. Splošno pa se opaža, da mošti zelo slabo kipijo. Nekatere je sploh težko spraviti do kipenja, drugi kipijo samo kakšen dan, potem se pa kipenje ustavi. Vzrok tega pojava ni popolnoma jasen. Mogoče je bilo letos na grozdju manj naravnih kipelnih kvasnic kot v rednih letih in morda so v jagodah drugačne beljakovine, ki kvasnicam deloma služijo za hrano. Mogoče pa je še kakšen drug vzrok. Na vsak način pa je potrebno posredovati, da se kipenje okrepi in pospeši ter ugodno zaključi. Da ne bo vino kislo Če letajo v kleti drobne mušice, je to znak, da nekaj ni v redu, da imajo te mušice nekje dostop do mošta. Z delovanjem teh mušic se vsako vino in vsak mošt kmalu skisa. 7ato imenujemo dotične mušice ocetne ali kisove. Z nastavitvijo kipelne pi-like na sod in z žveplanjem, to je s sežiganjem žvepla, bomo ocetne mušice kmalu odpravili. Ocetne glivice pridno delujejo in spreminjajo vino v kis, če je primerna toplota in če ima zrak prost dostop do vina. V prostem zraku v vinski kleti in njenem okolišu je vedno vse preveč ocetnih glivic. Ocetne glivice so tudi pridno na delu na površini mošta ali vina, katerega držimo več časa v kakšni nepokriti posodi, kot so bednji ali plavniki, orne in druge posode. Vino ali mošt moramo čimprej spraviti v sode. Mnogokrat se razvije kis v moštu, ki kipi na tropinah, kot n. pr. pri pripravljanju črnega vina. Med kipenjem se tropine dvignejo na vrh mošta, pridejo tam v dotik s prostim zrakom in ocetne glivice začnejo svoje škodljivo opravilo. Pri takem kipenju moramo tropine večkrat potopiti ali še nai-bolje, držati jih potopljene v moštu s kakšnim dnom, ki dobi od zgoraj pritisk od kakšnega v strop ali drugam oprtega kola. Take posode morajo biti tudi pokrite, zrak pod pokrivalom pa naj bo zažveplan z ne-kapljajočim žveplom. Večkrat se začne vino kisati zaradi pre-šenine. Premnogi pustijo čez noč ali še dalj časa v stiskalnici nepopolnoma odtis-nene tropine, ki se kmalu začnejo kisati ; potem naložijo vrh svežih tropin, oprešajo in to prešenino prilijej-o k drugemu vinu. Tako vino ima potem v sebi dovolj ocetnih glivic. Vsak kletar bi se moral zavedati, da sta mošt in vino živi snovi, ki se pod vplivom raznih glivic ali kvasnic in še drugih, deloma še nepojasnjenih vzrokov, stalno presnavljata in sta podvržena različnim okvaram in boleznim. Zato so pri njih nujno potrebna pazljivost in skrajna snaga ter razumevanje. Brez teh ni dobre kapljice. Na kipenje lahko vplivamo na različne načine. Predvsem moramo paziti, da imamo primerno kipelno toploto. To s§ pravi, di mora v kleti vladati toplota med 18 in 22" C, na vsak način mora biti višja od 15" C in nižja od 24" C. V kipečem sodu mora biti.toplota stalno višja kot toplota kleti itn ta razlika lahko znaša samo kakšno stopinjo C, pri burnem kipenju pa tudi 5 do 8" C. če je v kleti toplota prenizka, ie pač potrebno zakuriti peč; če pa je previsoka, odpremo v hladnejših urah dneva, vrata in okna. Za ogrevanje mošta v sodih uporabljamo danes ogrevalne električne palice; če pa ima kipeči mošt več kot 26’ C ga moramo hladiti, kar dosežemo s pretakanjem. Ne smemo pa z ohlajevanjem pretiravati, da mošta ne prehladimo. Primerna toplota v kipečih sodih in Okoli njih je bistvena in za pravo kipenje nujno potrebna, če je toplota v redu in mošt kljub temu noče vreti, večkrat zadostuje, da ga samo premešamo in tako lene ali že trudne kvasnice zdranimo k zopetnemu delovanju. Nadalje pomaga in večkrat tudi zadostuje, če raztopimo v enem hi mošta Za kmečko delo ni delavcev S tem ni nič novega povedanega, a da bodo razmere zavzele tak obseg, se pa le ni mislilo. V Piemontu, posebno v pokraj.-ni Asti so manjkali in trenutno še manjkajo delavci za trganje grozdja, čeprav dobi trgač dnevno 3.000 lir poleg stanovanja in hrane. Skoraj podobne razmere so tudi prt okoli 20 gramov amonijevega fosfata, ki služi za nekakšno hrano kvasnicam. če pa vse to ne bi pomagalo, je pač potrebno dodati zadostno količino umetnih kvasnic. Torej predvsem pravilna toplota, nato premešanje; ‘ če to ne zadostuje, dodamo amonijev fosfat in končno selekcionirane kvasnice. _o— POSODA OD MODRE GALICE daje vinu zelo neprijeten, grenak okus, če smo tudi samo za minuto shranili v taki posodi grozdje, mošt ali vino. Ta grenki okus odstranimo iz vina le delno in še to z mnogim trudom in s stroški. Zato pri pripravljanju posode za vino najprej odstrani vso posodo, ki je služila za pripravljanje ali prenašanje raztopine modre galice in apna. JAROVJZACIJA OZIMNE PŠENICE Jarovizacija je poseben postopek, s katerim pripravijo ozimno pšenico za spomladansko setev. V ta namen izpostavijo pšenično seme nizkim temperaturam, tako d'a prestane seme v žitnici približno isti mraz kot na njivi vsejano seme. Z jarovizacijo pripravijo vsako ozimno pšenico sposobno za pomladansko setev, tako da dobimo od nje enak pridelek, kot da bi jo vsejalii jeseni. Brez jarovizacije bi ista spomladi vse-|ana pšenica sicer redno izklila, se prav malo osteblila in mogoče ne bi pokazala niti enega klasa. Nekatere pšenične sorte pa lahko dajo pridelek, pa naj jih vsejemo v jeseni ali spomladi, brez jarovizacije. V Bologni so napravili poskuse s 40 sortami. Izkazalo se je, da splošno čislana in ha široko sejana sorta San Pastore ne da pridelka, če io sejemo kot j aro, to je pomladansko sorto. Od vseh ozimnic je še vedno kot jara pšenica največ vredna že stara »mentana«, ki nas in še hujše bi bile, če ne bi imeli sreče obmejnega prometa, ko mnogi iz sosednih j daje večkrat enako visok pridelek, pa naj jugoslovanskih krajev pomagajo našim 'kme- j jo sejemo v jeseni ali spomladi. To se iz-tom. ! plača si zapomniti. Rada bi ohranila nehaj mošta sladhega Ker je mošt živa snov, ne more v narav-j To pomeni, da mošt hitro segrejemo na 60 nih razmerah ostati takšen, kot je, marveč j do 70° C, držimo kakšen četrt ure pri tej se spremeni v vino. Imamo pa mnogo ljudi, predvsem žensk, ki vina ne pijejo, pač pa bi rade imele kozarec sladke pijače, če le mogoče mošta. Mnoge zanima, ali je mogoče ohraniti mošt ali vsaj naravno sladko vino. Zadnjič smo v poročilu o vinarskem kongresu pisali, da je industrija sokov iz grozdja še slabo razvita in da se v Italiji pripravi letno le okoli 10.000 hi soka iz grozdja. Ta industrija pa se hitro razvija in lahko pričakujemo, da bo že v prihodnjih letih pitje sokov mnogo bolj razširjeno, kot je danes. Sok iz grozdja pa je naravno sladek in vsebuje ves sladkor, ki je bil v jagodah, tega pa v nespremenjenem stanju. V grozdnem moštu pa je v rednih razmerah vsaj nekaj sladkorja že spremenjenega v vino, ker kipelne kvasnice začnejo delovati, kakor hitro se jagoda razpoči. Če hočemo ohraniti mošt sladek, moramo preprečiti delovanje kipelnih kvasnic. To lahko dosežemo s toploto ali s kemikalijami. S toploto preprečimo delovanje kipelnih kvasnic v moštu, če istega pasteriziramo. toploti, nato pa hitro ohladimo na čim nižjo toploto, navadno na toploto izpod 10° C. '/. ogrevanjem in hitrim ohlajenjem zamorimo kipelne kvasnice. Ohlajen mošt hranimo potem v pletenkah-flaškonih-damidžanah na hladnem prostoru, najbol je v mrzlih kleteh. Za pasterizacijo pa potrebujemo posen-no pripravo-pasterizator, ki pa je težko dosegljiv. Kljub temu pa mnogi skušajo ohraniti vino sladko, kar se jim bolje ali slabše posreči, kot so pač opremljeni in vešči. Za ohranitev sladkega vina s kemičnimi sredstvi je na razpolago mnogo kemikalij, ki pa so v Italiji skoraj vse prepovedane kot zdravju škodljive. Dovoljene so le kemikalije na podlagi žvepla, ki dajo moštu okus po žveplu katerega odpravimo iz vina ali mošta s ponovnim pretakanjem oziroma prelivanjem. Glede kemikalij za ohranitev sladkega mošta ni zakonodaja v vseh državah enaka in se zdi, da bo italijanska v nekaj letih modernizirana. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago T.ffiiSa . Tiska tiskarna »Granhis. - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 K. It. 3. Odslovil je sobarico in se preoblekel. Od pravil se je v elegantno dvorano za popol danski čaj. Sredi prostora z'marmornatimi stebri, ovitimi s svežim zelenjem je šum-ljal vodomet. Na malem odru je igral orkester in nekaj parov se je vrtelo na ple sišču. Doktor je stal pri vodometu in je opazoval damo v srednjih letih. Venomer se je nervozno ogledovala, kakor da nekoga pričakuje. Natakar Niko je pristopil k njeni mizi. Radiču, ki je vse natanko opazoval, ni ušlo, da je tudi on razburjen. Dobro je videl, kako je natakar skomignil z rameni, kakor da mu je nekaj žal. Dama je vstala. Natakar pa je odhitel k točilni mizi nekaj naročevat. Radiču se je pozdevalo, o čem sta se pomenkovala. Pomignil je natakarju. Ta je prihitel in se priklonil z vprašanjem, kaj naročuje. Radič mu je pa naglo pošepnil: »Dali ste mi napačne podatke. Gospod Preti noče o stvari prav nič vedeti.« Natakar je Skrbno brisal s prtičem mizo, čeprav na njej ni bilo pepela ali drobtinic. Glas mu je malo trepetal, ko je pojasnjeval, da je Preti preveč previden. »Sicer pa,« ie nadaljeval potihcm »jaz vam bi že pomagal, hm, če bi zaloga ne izginila.« Radič ga je začudeno pogledal: »Kako, izginila?« Niko je žalostno pokimal: »Da, toda oprostite, predolgo že stojim pri mizi. Bom raje poznej • ";šel v vašo šobo.« Orkester je po o. noru spet zaigral. Radič je opazil Majo, ki je med mizami prihajala k njemu. Prijazno se mu je smehljala. »Smem prisesti?« Ves vzradoščen ji je stoštljivo primaknil stolico. »Seveda, milostljiva. — Ste imeli dosti uspeha v mestu?« »Kako pa to mislite?« »V časnikarskem smislu, seveda.« »0, cJa! — Pa vi, ste bili pri svojem založniku?« »Uganili ste. Zvečer sem povabljen k njemu na večerjo.« »Kakšna škoda. Zvečer sc torej ne bova srečala v baru?« »Da, škoda. Razumete pa, da ne morem odreči.« »Vsekakor.« Radič je nekaj časa molčal. Mislil je na pogovor z natakarjem. Opazil je, da ga Maja izprašujoče gleda, kot da se je nečesa domislila. »Želite, da zapleševa?« jo je vprašal. Prerinila sta se do plesne ploščadi. Maja ga je očarala z lahnimi in ljubkimi gibi. Njen pogled je še vedno počival na njem. Vprašala ga je, če je doktor medicine. Ne, kako neki. Filozofije? Nasmejal se je na to vprašanje. »Veste, mislila sem, da ste zdravnik. Ni dolgo tega, kar sem prestala vnetje ledvic. Dali so mi morfija za polajšanje in zdaj se ga težko odvadim.« Smehljal se je: »Menili ste, da vam ga bom lahko predpisal? »Da, morda ga imate?« Kar zdrznil se je, ko ga je na čuden način pogledala. Neka misel mu je šinila skozi možgane. Godba je utihnila. Spremil jo je k mizi in ji ponudil cigareto: »Pravzaprav pa ne kažete znake bolezni.« Pogledala je v stran. »Bolna nisem — toda včasih ...,« prekinila je stavek in vzela žveplenke._ Eleganten gospod se je pojavil v bližin! in je iskal prostor. Maja je brž spoznala v njem tistega tujca, katerega ni hotel Deia-goja poznati. Neznanec je Maji prijazno pokimal, nato se je pa obrnil k natakarju Zelencu, ki se je motal okrog miz. Z njim je spregovoril nekaj besed Zazdelo se je, da ga je nekaj preplašilo, a vendar se je obvladal in odšel iz dvorane, kot da se ni nič pripetilo. —0— Doktor Radič je previdno odprl vrata sobe številka 208. Ni bila njegova. Stanoval je eno nadstropje niže na številki 110. Nihče ga ni opazil, tudi ne, ko je odhajal iz sobe. V žepu je imel oba zavojčka, katera je dopoldne pogrešal v svoji pisalni miz:. Njegova domneva je bila torej pravilna. Zdaj je tudi vedel, kako je z Majo Ender. Nehote se je zasmejal, časnikarka? Kako neki? V resnici je njeno ime Maja Rayski, uradnica kriminalne policije, oddelek za mamila. Niti za trenutek ni podvomil, da ga ima za trgovca z mamili. Nekaj časa je tudi on tako sodil o njej. Kako, da ni takoj nastopila proti njemu. Saj ima s tistima dvema zavojčkama, ki sta na njeno prizadevanje zginila iz njegovega predala, že dovolj »dokazov« proti njemu. Zdaj pa še teh nima več. Zadovoljno si- je zažvižgal popevko m se odpravil po stopnicah v svojo sobo. Potrkalo je. Vstopil je višji natakar. »Upam, da ne motim, gospod doktor?« Radič mu je prijazno pokimal: »Nikakor ne, saj sem vas pričakoval. Hoteli ste mi nekaj povečati o ukradenem blagu?« Zelenec se je v zadregi ogledoval. »Ne, o tem bi raje ne govoril, čeprav vi — no, da, dali ste mi dogovorjeni znak. Vi pa kljub temu veste, da se ne smejo izdajati poslovne tajnosti. Morda sem v svoji nepremišljenosti še preveč povedal.« Radič je za trenutek obstal pred natakarjem. »Hm, kaj pa mi imate pravzaprav povedati.« »Če bi vi dali tudi kletarju spoznavni znak, bi vas gotovo ne odbil.« »Tako menite? Jaz sem pa mislil, da zadostuje vaše priporočilo. Zdaj se seveda nc da predrugačiti, zlasti če pravite, da ni več blaga na razpolago... Vendar bi vam rad pomagal. Obrnite se na doktorja Gričarja Kolodvorska ulica 12 in dajte se mu spoznati. Morda bom jaz jutri kaj imel. Vse kakor pa moramo biti tu v hiši zelo oprezni.« Radič je stopil bliže k njemu: »To bi vam tudi svetoval. Sicer pa ne vem, čemu se toliko razburjate?« Natakar si je pogladil plešo: »Povejte m; vi sami, ali ni malce nerodno, če kdo stakne skrivališče in odnese blago? Povrhu pa da še ne morete ničesar ukreniti in samo čakati na še kaj hujšega. Zdi se mi, da nekdo v tej hiši vohuni.« (Dalje) Tako so počasi in jirevidno pluli ob obali proti severu. Toda ker niso bili več navajeni nevarnosti in pomanjkanja, so kmalu zašli v hud položaj. Začelo jim je primanjkovati hrane in niso bili dovolj spretni, da bi jo bili znali pridobiti v zadostni množini z lovom in ribolovom. Pri lovu na podivjano govedo na nekem otoku je bil ubit eden izmed njih. Medtem so jih tudi že pogrešili in jih začeli iskati. V zraku nad njimi so se začela pojavljati srebrnosiva vozila Uprave Srečnega sveta za varstvo reda. Tako so si upali pluti le še od otočka do otočka in največ ponoči. Končno so menili, da je preteklo že dovolj časa in da se je Uprava za varstvo reda najbrž prepričala, da so se vsi na izletu smrtno ponesrečili, ter je zato opustila nadaljnje iskanje. Vendar so se zmolili in tako so jih tisti dan odkrili. Konec bi bilo z njimi, da jih rai on rešil. Potem je mnogo dni vodil skupinico ljudi v smeri gorovja, kjer je bil našel tudi sam zavetje. Tam so sii začeri urejati življenje .po svoje. Zdaj so potrebovali že mnogo hrane in ulov sam ni več zadostoval za nasičenje tolikih ljudi. Poleg tega so potrebovali otroci mleka. Tako so se lotili poljedelstva in živinoreje. V dolinah med gorami je rastlo dovolj podivjanega žita, krompirja in zelenjave vseh vrst, še iz časov, ko so tam živeli ljudje in obdelovali zemljo. Od takrat je minilo že več tisoč let, toda med travo so še rastri šopi divjega prosa in ječmena, pa tudi pšenice in rži, ali pa čudne, a užitne vrste križancev. Na vlažnih terenih ob rekah se je razbohotila podivjana zelenjava. V gozdu pa je bilo najti ^ootatek oeso[j.a K. Z. 80. skupinice sadnega drevja. Skrbno so zbirali najboljše plodove za seme in presajali mladike, ki so najbolje obetale, na njivice, ki so jih uredili na sončnih, skritih pobočjih in jih čimbolj zamaskirali, da bi jih ne bilo opaziti iz zraka. Tudi nekaj podivjane govedi so spet udomačili. Kočic pa si dolgo niso upali zgraditi, da bi jih ne izdale. Prebivali so v votlinah, šele po mnogih letih, ko so se prepričali, da jiih nihče ne zasleduje več, so si upali zgraditi prva bivališča na prostem, v zavetju skal in gozda. Njihov rešitelj jih je učil novega nauka o Bogu, Stvarniku vsega, kar je, in njegovih moralnih zapovedi. Začudeni so ga poslušali. Še nikoli niso slišali kaj takega. Od začetka so menili, da se mu je zaradi dolgega samotarjenja zmešalo. Šele počasi so doumeli modrost in lepoto tistega, kar jim je pravil, ter začeli tudi 'verjeti. In potem so se oklenili svoje nove vere z vsem srcem in živeli po njej kot pravi spreobrnjenci. Ne da bi vedeli, so močno spominjali na prve kristjane. (Dalje) ŠPORTNI ]P H ]EC AVTOMOBILSKIH IN MOTOCIKLISTIČNIH DIRK JE ZA LETOS KONEC Hotorji se polagoma ugašajo “ ' ,v**: Tudi dirk za svetovno avtomobilsko prvenstvo je za letos konec in častno krono svetovnega prvenstva je. kljub ostri konkurenci osvojil Anglež Graham Hill na vozilu znamke BRM, angleške proizvodnje. Graham Hill je v več dirkah švignil prvi na cilj, posebno v zadnjih tekmah. Na ostala mesta so se uvrstili Bruce Mc Laren, Jim Clark in John Surtees, vsi vozači britanskega porekla. Odlikovali so se tudi: Phill Hill, Dan Gurney, Richie Ginther, Tony Maggs, Trevor Taylor in nova nada avtomobilskega športa Mehikanec Ricardo Rodriguez. Nekoliko so razočarali Italijana Lorenzo Bandini in Giancarlo Bagbetti, Šved Joakim Bonnier ter Jack Brabham. Odlikovala pa so se angleška vozila znamke BRM, Lotus in Cooper. Razočarali so vozači na vozilih italijanske tvrdke Ferrari, nestalna so bila vozila nemškega podjetja Porsche. Ce si ogledamo lansko lestvico in jo primerjamo /' letošnjo, bomo ugotovili, da je precej vozačev izginilo z vodilnih mest avtomobilskega športa, kot na primer lanski svetovni prvak Američan Phill Hill, Nemec Von Trips, Angleži Moss, Ireland in Brooks. Lani so bila v ospredju vozila vrste Ferrari, kljub ostri konkurenci znamk Lotus in Porsche. Letos pa je prednjačila, kot smo že omenili, angleška tvornica BRM, ki je lani osvojila komaj 10. mesto. Graham Hill je sedmi vozač na svetu, ki je postal svetovni prvak v avtomobilizmu. Pred njem so osvojili svetovno prvenstvo Argentinec Fangio (1951, 1954 in 1957), Italijan Ascari (leta 1952 in 1953), Avstralec Brabham (leta 1959 in 1960) ter še Italijan Farina (1950), Anglež Hawthorn (1958) in Ame-rikanec Phill Hill (1961). Ferrari je 5-krat zmagala, po dve zmagi pa so osvojili italijanska znamka Alfa Romeo, nemška Mercedes in angleška Cooper. Eno zmago sta osvojili italijanska tvornica Maserati in angleška BRM. Poraz na letošnjem prvenstvu je zelo potrl strokovnjake italijanske tvornice. Ferrari, ki misli odpustiti vse svoje vozače (Hilla, Baghettija, Bandi-nija in Rodrigueza), razen Belgijca Mairesseja. Zelo se je pritoževal lanski svetovni prvak Phill Hill, ki je. očital tvornici iz Modene, da ga je preveč zanemarila in tako ni mogel uspešno braniti svojega prvenstva. Prihodnje leto misli nastopati novo vozilo iz Bologne, ki bi se imenovalo »Sere-nissima« in na čelu teh vozil bi morala biti Ita-lijana Baghetti in Baldini. Novo avtomobilsko na-do Rodrigueza namerava najeti nemška tvornica Porsche, ki upa, da bo branil njihovo zastavo tudi Phill Hill. Angleška znamka Lotus upa najeti poleg Phill Hilla še Gintherja, toda to ji bo zelo težko uspelo. Porsche je odpustila Bonniera in potrdila Gurneya. Tudi Cooper je odpustila svoja vozača Mac Larena in Maggsa. Surtees misli še vedno nastopati s svojim vozilom vrste Lola, Graham Hill, letošnji svetovni prvak, na avtomobilu BRM in stari Anglež Fairman, bo verjetno odpotoval v Bologno (Serenissima?). Preden zaključimo pregled avtomobilskega športa, moramo omeniti, da je. italijanska tvornica Ferrari osvojila svetovno prvenstvo v tekmovanju Posameznih vozil. Vozilo Ferrari je doseglo velik uspeh tudi v tekmah na gorske vzpone, kar se ni zgodilo več let. Druga leta so prednjačili avtomobili vrste Porsche s svojimi zastopniki Von Trips, Barth in Walter. Samo leta 1957 se je na prvo mesto uvrstilo italijansko vozilo Maserati z vozačem Daetwylerjem. Letošnji evropski prvak na gorske vzpone, je postal Italijan Scarliotti, ki je Pustil za sabo močne vozače, kot sta Walter in Greger, oba na vozilu Porsche. Zelo čudno je, da je italijansko vozilo Ferrari, ki je dolgo let bilo v ospredju tudi v dirkah za svetovno prvenstvo vozačev, prav v tem tekmovanju letos zelo razočaralo, čeprav je imelo doBre vozače. Prizor s svetovnega prvenstva avtomobilov mm mmm. Strokovnjaki menijo živo na avtomobilskih dirkališčih dobrih vozačev in odličnih vozil. ■ff ; _ , — - v' V V-S-vl-- . v - ■ tla bo prihodnje leto zelo ker je mnogo Tudi motociklizma je konec Zaključile so se tudi motociklistične dirke in dobili smo več svetovnih prvakov. Novi svetovni prvaki so postali Haihvood (500 kem), Redman (350 in 250 kem), Taveri (125 kem) in Anscheidt (50 kem). Odlikovali so se posebno Shepherd (500 kem), Haihvood in Stastnv (350 gcm), VVheeler (250 kem), Redman (125 kem) in Degner (50 kem). Za najboljše motocikliste na svetu lahko smatramo Redmana, prvi na 250 in 250 in drugi na 125 kem, Hailvvooda, prvi na 500 kem, drugi na 350 kem in peti na 125 kem ter Taverija, prvi na 125 in četrti na 50 kem. Zelo ostra je bila borba v kategoriji 50 kem med Anscheidtom (vozilo Kreidler), Degncrom (Suzuki) in Hubertsom (Kreidler). Taveri je z lahkoto zmagal v kategoriji 125 kem, in sicer na vozilu japonske proizvodnje Honda, pred Pedmanom (tudi Honda). Redman ni imel tekmecev v kategoriji 250 kem, vedno na vozilu Honda, ker so ostali tekmeci bili preveč šibki (Wheeler, Provini in Pa-gani). Ostrejši odpor so mu redili tekmeci v kategoriji 350 kem (posebno Haihvood na vozilu MV Privat in Stastny na motorju Javva), toda Red-man je vseeno osvojil svetovno prvenstvo. Brez tekmecev je bil Hailwood (MV Privat) v kategoriji 500 kem, kjer sc mu je upiral le Shepherd [ Matchless). Znani so tudi svetovni prvaki v tekmovanju notorjev oziroma Ivornic. Največ uspehov je dosegla japonska tvornica Honda, ki je prepričljivo zmagala kar v treh kategorijah: 125, 250 in 350 kem. Po en svetovni naslov sta osvojila MV Agu-sta Privat (500 kem) in Kreidler (50 kem). Odlikovali so sc tudi motorji vrste Suzuki (50 kem), HMC (125 kem), Guzzi (250 ta), MV Agusta Prijat (350 kem) in Norton (500 kem). Letošnje tekme za svetovno prvenstvo so vsekakor dokazale, da so najboljši vozači iz Anglije, najboljši motorji pa iz Japonske. d. t. ZAKAJ TO POČENJAJO? Funkcionarji pariškega Louvra so naznanili, da so neznani storilci poškodovali v noči od nedelje na ponedeljek v tem pariškem muzeju devet slik v skupni vrednosti okrog 200 milijonov lahkih frankov. Tri od teh slik so od slikarja Camilla Corota. Vandali so opraskali po slikah z nohti, ali pa morda z pilico za čiščenje nohtov. O zadevi so do danes molčali z namenom, da bi olajšali policiji preiskavo. Dejanja sumijo nekatere nočne paznike muzeja. Med poškodovanimi slikami je tudi »Moški portret« slikarja De Vriesa in »Lovsko kosilo« Van Looja. Trenutno preiskujejo slike strokovnjaki, ki so mnenja, da jih bo možno popolnoma restavrirati. V evropskih umetnostnih krogih pa se veča zaskrbljenost za umetnine, ki jih hranijo v muzejih, ker se taka vandalska dejanja vedno bolj množijo. Vsekakor bo potrebno umetnine v muzejih in galerijah bolje zavarovati. Strokovnjaki razmišljajo o tem, kako bi se dalo to najbolje napraviti. IZBOR PISEM UMBERTA SABE Pri založbah Einaudi in Mondadori bo izšla knjiga z izborom pisem tržaškega pesnika Umber-ta Sabe. Obsegala bo nekaj tisoč pisem,, katere je pisal Saba sorodnikom in prijateljem v razdobju od leta 1901 do svoje smrti. Pisma je zbrala njegova hčerka Linuccia Saba, ki pripravlja tudi tisk nekaterih drugih Sabovih del. ZENA M DOM DA BOSTE VSAK DAN BOLJ UGAJALE SVOJEMU MOŽU Sreča v zakonu je odvisna tudi od majhnih, na videz brezpomembnih stvari. Zbrali smo zato nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali, da boste svojega moža razveselile in da vas bo mož še bolj cenil in ljubil. 1. Telefonirajte, mu včasih tudi v urad, a ne za- to, da mu potožite, kako vas otroci jezijo, ampak zato, da mu poveste, da ga pričakujete. 2. Izkažite mu svojo ljubezen in pozornost kot v prvih dneh skupnega življenja. Z ljubko besedo, izrečeno ob pravem času (in ne kadar je živčen, ali pa da se mu mudi na delo), mu lahko pokažete to, kar čutite do njega. 3. Govorite dčbro o njem z vsemi, ki jih on pozna. Kmalu bo o tem kaj izvedel in zelo ga bo to veselilo. Seveda ga boste hvalile zaradi pridnosti na delu, zaradi njegovega dobrega značaja itd. Nikoli pa ne boste govorile z drugimi o privatnih zadevah. Te morajo biti znane samo vama. 4. Razveselite ga od čsaa od časa z majhnim darom, n. pr. s samoveznico ali puloverjem. Opazujte ga pred izložbami, da vidite kaj mu ugaja, in da se boste znale ravnati pri poznejšem nakupu. 5. Skušajte ga zadovoljiti tudi v mnogih drugih stvareh. Ako mu n. pr. vaš klobuk ne ugaja, vi pa ste drugačnih misli, odpovejte se temu klobuku in skušajte dobiti takega, ki bo ugajal bodisi vam kot tudi njemu. Isto velja tudi za druge predmete. 6. Če ste v kak: družbi, poskrbite, da ugajate predvsem njemu in samo njemu. Ne delajte se »goske« pred drugimi, ampak obnašajte se ljubeznivo samo z njim. 7. Moškim na splošno zelo ugajajo pohvale, morda še bolj kot ženskam. Napravite mu to veselje in recite mu: »Kako si lep v tej obleki! Saj si vedno zelo eleganten!« Kako bo šele tega vesel! 8. Če se njemu ne zdite več tako elegantni in v redu kot v prvih časih, je to slabo znamenje: to pomeni, da nekaj ni v redu z vašim načinom oblačenja in s skrbio do oblek. 9. ženi, ki je pred možem v neredu, ji ta z lahkoto ne odpusti, četudi je ona lepa in ljubka. Mlada žena mora vedno skrbeti zase, da so njeni lasje čisti in bleščeči, da so roke negovane, da je njena koža lepa in sveža. 10. Nered, ki je v vaši torbici, lahko prisili moža, da se mu nasmehne, če je to prvič. Če pa se zave, da je ta nered vsak dan, ga bo to motilo in bo slabo cenil vač značaj. Skušajte zato pospraviti vaše stvari v torbici vsak dan. 11. Pri opravljanju raznih hišnih del so zelo koristne razne gumijaste rokavice, ker si z njimi lahko branimo roke pred vodo in raznimi razpokami, ki nastajajo kot posledica pranja. 12. če ste prisiljene počesati se ali pa se našmin-' kati v prisotnosti vašega moža, poskrbite najprej, da bosta glavnik čist in šminka cela. Ondlna P C3 U < c/) cd N O C >0 CA aj (L) N OJ c/j O «3 O ~ G ^ (U C!J (U d >U T3 M 9 flj o S-' » . TJ A! o >u 'i ,— ^ ° c T3 T= >o ^ M M « . cd TJ >N D "S crt >o O - >u o so "g o OJ S g -d -- o ;N S “ "§ u 5 g-S1« « "O ><-> >c/) 3 O OJ KJ u t *f o >S 3 >8 . — a> £ Os TJ >CJ g ~ O O D >C/) g a» • rM G ~ rt cs ^ s’73 c rt 1/3 *s o ; 0 R :h :■£« s O ^ rt j Ja .m ul ■* td S •S-8 > 73 QJ (U O ^ O rt oo — 0) •p-! ■*“* r~i rt O A q , .2 o T3 O. ° S c o .£ ,v V C3 ,«N tu z rt . Z ’ S , « ! 's . • ■-4 -4-i ' ^ ^ ,G fll »fH A M W H • r—« frt 00 c >5 00 > S 'S « >o .Si «3 S.S, a* rt I 00 . > JZ o U ^ rt C O rt a S oo _. s jH 3 v) ,§ o .£? > ^ ^ >w — - - ~ s £ o 9 o P TJ >5) *?, > -a 3 ii d) vj 0) •- « 3 "-. 'S m 2J n p. ^ rt - h ■—• P- rS > JL> C rt ^ - rt Ih rt 4_> p, - 00 N ^ ^ O ^5 gE S ° wIE D O . rC rt c3 'U ^ So .Sž, rt r« w E (U ^ ° dj D ^ g >N ?a >0 >3o -H > VD rf rt . N ^ ^5 ><^ ’S (U (h ■-■p g c §i o5 u E *3 n o > C t3 •S 2^ 6 ao (K3Q>-