93.0. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 19. Julija 1914.
Leto III.
posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin.
„DA>“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljen na dom celoletno 20 K, mesečno 1'70 K. Za zunanje naročnike stane MDan celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno T00 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
,\ Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .% Telefon Številka 118.
Neodvisen političen dnevnik.
Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin.
Uredniftvo in upravniStvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica M 6,
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgo vor je priložiti znamko.
A Odgovorni urednik Radivoj Korene. A
Telefon Številka 118.
Domači in tuji listi poročajo vsak dan o novih aretacijah v Avstriji. Težko je danes vsaj približno navesti število vseh, ki sede po ječah iaradi zadnjih dogodkov na jugu.
»Temps« poroča, da je v Bosni okoli 4000 ljudi v ječah in 4000 ljudi je izgnanih.
Mnogo se seveda prikrije. Po prekem sodu so bili ustreljeni oziroma obešeni trije. Po ječah sedi mnogo mladih ljudi, mnogo t. zv. »sumljivih« oseb in mnogo takih, ki so obdolženi, da so v zvezi z atentatom. Isto je na Hrvatskem in v Slavoniji. V Zagrebu so posegli po časnikarjih, kar dokazuje slučaj Demetrovič. Tudi znanega urednika »Narodnega Jedinstva« M. Marjanoviča so izgnali. V Dalmaciji se godi isto. V Gorici so stikali po narodnih društvih, v Ljubljani je zaprtih nekaj dijakov in drugih ljudij, v Mariboru je v zaporu več ljudi, ki so postali žrtev nemških denuncijacij. Na Dunaju, v Prag! In celo v Berlinu so zaprli več dijakov, ki so bili znani kot — Jugoslovani.
Ječe se polnijo. Najmanjši sum, najbolj nedolžna beseda zadostuje, da zapro poštenega avstrijskega državljana. Posebno mladino zasledujejo.
Ječe se polnijo. V tem času je prinesla »Siidslav. Rundschau« primeren članek, o katerem so izprego-vorili tudi »Nar. Listy«.
Kam vodi ta pot? Na zunaj se kaže država v slabi luči — kajti žalostno je, če je toliko velezdajalcev. O teh dogodkih se drugod mnogo piše in premišlja. Le spomnimo se, kako smo pred leti gledali v Mace-donijo, kjer so se godile take stvari. Eno je gotovo, ječe niso kraj za državno vzgojo. Na ta način se ne vzgajajo zvesti državljani. Tak pritisk vzgaja odpor. Omenjeni članek pravi, da je naravno, da je nastala velesrbska propaganda! Ideja se z nasiljem ne da ubiti; idejo je treba zmagati z drugo močnejšo idejo — In taka ideja za monarhijo je bila
— jugoslovanska misel — da bi uničila velesrbsko misel, bi morala Avstrija jugoslovansko misel podpirati in zadovoljiti narode na jugu tako, da bi nikomur ne prišlo na misel, škiliti čez mejo. Z bojem proti jugoslovanski misli se je doseglo ravno nasprotno.
Ječe se polnijo. Ne prvikrat. Večkrat je bilo v naši državi tako: Spominajmo se n. p. na čas, ko so zapirali socialiste. Mnogo delavcev je bilo zaprtih — misli niso ubili. V letih 1868—1872 je sedelo nešteto čeških ljudi v zaporih — med temi je bil n. pr. tudi poznejši minister t Pa-cak.
Soc. demokrati, ki so bili svoj čas preganjani in zapirani kot revo-lucijonarji, so danes vladna stranka, mnogo Čehov, ki so bili I. 1870. »revolucionarji«, je pozneje sedelo na uglednih državnih mestih, ne da bi izpremenili svoje prepričanje. Tako je tudi z jugoslovansko mislijo.
Ječe se polnijo. Mnogo težkih dob smo preživeli — prestali bomo tudi to dobo splošnega preganjanja. Čez nekaj let se bo pokazalo, kdo je imel prav, ali preganjalci ali preganjani. Zgodovina dosedaj ne dokazuje, da bi bil kdaj tak sistem proti državljanom — v korist države.
11
Trst, 17. julija 1914.
Albansko vprašanje se je tre-notno poleglo. Politični voz so z velikimi napori pritirali do Drača, pred Valono pa je obstal. Tam čaka, mirno vdan v voljo evropskih velesil, pomoči, rešitve in konca.
V četrtek je pregledoval Izmael Khetnal bei vrste Wiedovih preostalih čet. Malo je bilo ostalih bojevnikov. Toda Izmael Khemal bej, sin albanskih zemlja in velik optimist v prorokovanju razvojnih dogodkov, se je vkljub pičlemu številu oglasil in jih nagovoril: Čas je, da pokažemo svetu svojo zvestobo do domovine, in zato bomo prijeli za orožje, ki ga ne položimo iz rok do zadnje
smrtne minute! Isto priporočam tudi svojim ostalim bratom Škipetar-jem in vsem, ki danes živijo v naši domovini! — Vojaki so seveda Izmael Khemal bejevim besedam primerno odgovorili s klicem: »Rroft mbret Wied I.«!
Khemal se je z ostalino Wiedo-vega kneza podal v Valono. Do smrti — tako pravi — hoče braniti zadnjo svobodno, nepadlo postojanko Albansko.
Lepe v navdušenju izgovorjene so Khemalove besede. Toda mi vemo, da raste to navdušenje le iz hrepenenja po denarju, iz hrepenenja po portfelju, ki si ga Khemal, požrtvovalni rodoljub albanski, želi. Zakaj gospod Izmael Khemal bej skuša s svojimi nastopi izvabiti za »Domovino ljubljeno« nove svote in novo vojaško pomoč, ki naj bi potem »domovino ljubljeno« varovala pred vstaši s svojimi nealbanskim po-kolenji. In najsi traja čakanje še toliko časa, gotovo je, da ni več daleč čas, ko mora pasti odločitev kdaj konča ta roparska dežela svojo samostojnost.
Zadnjič enkrat ie govoril Isa Boljetinac. Albanski narodni junak je izpovedal, da je položaj na blaženi zemlji albanski brezupen, da ta Albanija ni iz sebe zmožna nikakršne samostojne uprave. Kajti Albanija pomenja danes samo še dežela anarhije, za katero se poteguje nekaj diplomatov. Wiedovo kraljestvo sega samo par sto metrov okoli Drača.
In v ozadju balkanskega vprašanja stoje še tiste vesti, ki pripovedujejo o rumunskih in o turških pripravah v tej deželi razdora. Tudi o Srbiji se govori, toda človek, ki govori o Srbiji šele danes, je bil do včeraj gluh in slep.
Bodisi kakorkoli, eno stoji: na obzorju son o.vi dogodki, in kak se bodo razvili, je danes odvisno edinole d postopanja evropski iivelesil.
Valona postaja novo središče dogodkov. L. 1903. je bil San Giuli-ano v Albaniji in v Valoni in je zapisal besede, da je Valona za Italijo važno mesto. Tu tičijo skupaj Grki
in Italijani. Začne se torej nov del komedije.
lili!
Preteklo nedeljo zjutraj sem se t-odpeljal z vlakom iz Ljubljane, namenjen obiskati tužni Korotan. Vlak me je popeljal skozi gosto meglo, ki je zavirala pogled v okolico, proti Celovcu. Dolgočasno je bilo v vozu, poslušati par nemškutarskih široko-ustnih Ljubljančanov, zato sem vzel v roke hrvatsko knjigo in čital...
Na Jesenicah sem sc presedel v vlak, ki je prišel iz Gorice. Na moje vprašanje mi je sprevodnik radevolje dal pojasnilo v slovenskem jeziku. Kakor hitro pa smo prišli skozi karavanški predor v prjazno Rožno dolino, tedaj ni nihče sprevodnikov več hotel razumeti slovensko. Izklicavali so na vseh kolodvorih nemško, kljub temu, da so se peljali večinoma sami Slovenci. Ljudje, ki niso razumeli nemških imen postaj, so hodili k oknu in čitali slovenske napise na kolodvorih, da so vedeli, kje izstopiti.
Žalostno, a resnično. Slovenski > narod je na Koroškem brezpravna raja, uboga para, s katero se dela, kot bi bil živina. Zadnji čas je že pač, da se zahteva na progi od Jesenic do Vetrinja, da se izklicujejo slovenska imena postaj. Mi hočemo pravic, saj vendar vlada v naši dr- \ žavi enakopravnost (če prav pre-mnogokrat samo ngi papirju), saj je > vendar slovenski jezik deželni jezik in kolodvori leže na slovenski zemlji. Ali ni denar slovenskega potnika istotoliko vreden kot nemški? Ali ni ista cesarjeva podoba in isti orel na njem, kot na nemškem?
Švabi morajo pač imeti vzrok, da nas preganjajo na naših lastnih tleli. Da, imajo ga — ustvariti hočejo veliko Nemčijo, ki bi segala od Severnega do Jadranskega morja; Toda ves njihov trud je zaman. Če nas niso uničili kljub tisočletnemu germa-niziranju, nas tudi sedaj ne bodo. Naš narod ima v sebi še dovolj neizčrpanih sil za obupen boj proti švabstvu. Vsaka mera je enkrat pol-
BombKev Jurij
h,
ITLOT TEM
\
politika na dve strani.
Zuri se žuri,
Bombičev Juri, da bo v Gorici večen župan.
Liški kulturi Bombičev JurT vedno rad nudi bratovsko dlan.
V nemški kulturi, pridno se uri, saj je brat Nemcu brat Italijan.
»Tu imaš Mazzini, hitro izgini —« zraven daruje za flotenferajn.
Toda Gorica slovenskega lica vedno bolj stopa < jasno na dan.
Takrat odkuri jo Bombičev Jur?
■ko nad Gorico vstal bo Slovan.
Zdaj se naj žuri Bombičev Juri, zraven pa pridna čita naj »Dan«.
p a m jpfet |	|	..~ v neaeuo 19. juiua vernca ceioanevna =========
SOKOL I. lavna telovadba in veselica
^	■■ v senčnatem vrtu nasproti kavami Evropi. Začetek dop. ob pol 9., pop. ob pol 3.
LISTEK.
M. ZEVAKOr
Visoka pesem ljubezni.
Roman iz francoske zgodovine, (Dalje.)
»Oprostite mi smelost, gospod maršal; toda slika, ki ste mi jo narisali pravkar, je tako lepa, da me je navdala silna želja, spoznati tega moža. Ali bi bilo hudo žaljivo, če bi vas vprašal, kako mu je ime? ...«
»Nikakor ne. Tolik je moj dolg do vas in do vašega sina, da vama nočem prikrivati niti svojih radosti, m sv„°iih bolečin. Sami boste videli tega ženina, gospod — saj upam vsekakor, da boste pomagali slaviti tudi vi poroko moje Lujze...«
»Kako mu je torej ime?« je Vprašal Pardajan, grizoč si brke.
»Grof Maržansiški,« je odgovoril maršal ter uprl svoj pogled v starega vojnika.
Pardajan je omahnil. Ta udarec ga je bil zadel v srce.
Zajeclial je par besed, poslovil se od maršala ves poražen in omamljen ter se vrnil k svojemu sinu.
»Pravkar sem govoril z gospodom maršalom,« je dejal, i »Ah!. Pa ste mu povedali?«
»Prašal sem ga, komu misli dati Lujzo za ženo.«
»Vitez, drži se dobro. Vroče železo zaceli rano prej od mazila. Pu-nica ne bo nikoli tvoja, zakaj namenjena je nekemu grofu Maržansiške-mu.«
»Aha!« je ponovil vitez, ne da bi prebledel/ »Ali poznate tega človeka? Sicer pa — saj je vseeno...«
»Maržansi poznam,« je dejal stari Pardajan. »Lepa grofija je. »Obdana kroginkrog od monmoransiških posestev, je bila takorekoč razkosana —- do revnega ostanka, ki ga je posedovala rodbina Pjenovih. dokler jim ga ni ugrabil konetabel. Zdaj pa so najbrže obnovili grofijo in kupil jo je kak majhen plemič, da pride tako do grofovskega naslova. Moža samega pa ne poznam.«
»Saj nič ne de, gospod,« je dejal vitez pokojno.
Par minut sta molčala oba; stari Pardajan je dirjal srdito po sobi semtertja, sin pa ga je gledal z usme-vom, ki ni bil ne kisel, ne sladak.
»Kar čuditi se moram tvoji mirnosti,« Je izbruhnil naposled klativi-tez. Kaj! Tako torej ravnajo s teboj! In tebi niti kri ne zavre!...«
O*^ko Pa hočejo ravnati, dragi oce. 1'istih bore par uslug, ki sem mu 31I1 storil, mi vrača maršal z uprav knezevskim gostoljubjem. Ali veste, kje ste tu?«
»V tvojem stanovanju menda.«
»Gotovo. Vedite pa, da je bila ta soba odkazana kralju Henriku II.,
ko je prišel posetit konetabla. Nihče ni spal poslej v tej postelji. Kakšna čast za mene, berača, ki sem blodil od krčme do krčme in spal največkrat pod milim nebom!«
Vitezov nasmeh je postajal čimdalje ostrejši; brki so se mu ježili.
»Povem vam, da si jedva upam spati na tem kraljevskem ležišču. Ali me je mogel maršal lepše nagraditi za moje usluge?«
»Dobro. Vitez, midva odrineva takoj.«
»Ne, oče.«
»Praviš, da ne? Kaj ti brani zdaj?«
»Maršal se zanaša na naju, da ga spremiva do Monmoransija. In midva, oče, ga spremiva. Ko pa bo varen in spravljen v svojemu gradu, se dava ubiti v kakem čudnem podjetju, ako ste mi res namenili čast, da se ločite v moji družbi od tega za-nikarnega sveta.«
»Tristo hudičev! Zakaj pa ne naprosi gospod maršal grofa Mar-žansiškega, da bi ga spremil domov?«
»Grofa srečamo gotovo spotoma,« je rekel vitez, smehljaje se venomer. »Pa tudi če bi bil ta, mu ne bi odstopil svoje pridobljene pravice, da spremim Lujzo v varen kraj. Mene je poklicala na pomoč, mene edinega. Tiste minute ne pozabim nikoli. Bil sem ravno na svojem opazo-vališču pri Vedeževalki... Saj res, baš zdaj sem se spomnil: oglasiti se
moram tam, da poravnam star dolg. Ali imate kaj denarja, oče?«
»Tritisoč liver.«
»Hudiča! Bogata sva!«
»Da, to je zadnji dar, ki mi ga je poklonil gospod Danvilski, čeprav ne popolnoma samo od sebe. Praviš, da hočeš poravnati, kar dolguješ mojstru Landriju?«
»In gospe Hugeti.«
»Ali si dolžan obema?«
»Da. Le s to razliko, da dolgujem Landriju denar. Hugeti pa dolgujem hvaležnost. Njemu plačam s Srebrnjaki, a njej... vraga, to bo težka reč. Srebrnjak je samo Srebrnjak. Beseda, ki pride iz srca, pa je vendar vredna zaklada. No, iskati hočem, da najdem kaj primernega. Torej, očka, stal sem pri oknu v sobi, kjer sem prebival pri Vedeževalki. Izmed vseh starih spominov mi je ta najmilejši. Gledal sem venkaj na ulico ali na nebo. Zdajci pa se odpre njeno okno — ona me pokliče na pomoč. Mene, ki sem vedel komaj njeno ime! Nikoli nisva bila govorila! In poklicala me je, kakor da sem njen brat, njen vdani prijatelj izza detinstva, miljenca njenih mladostnih let. Mene je poklicala, mene samega, ne drugih... Lastim si torej pravico, če ni drugače, tudi proti volji maršalovi, da jo ščitim do konca. Ta roka in to srce sta njena. Kadar bo vse končano, izpusti roka dobri rapir, ki ga ume sukati bolje od marsikoga, srce pa prestane biti. Tako je in nič drugače.«
»Tako in nič drugače!« je zagodrnjal stari klativitez. »Oh, zakaj me nisi poslušal!...«
»Priznam, da ni bilo prav. Toda, oče, glavno je, da odrinemo drevi iz Pariza. Ako naleti maršal na kako zapreko, se more njegovo spremstvo samo udariti, in to ni dovolj. Treba nam ni samo sile, marveč tudi zvijače. Danvil je vražji človek, ne vštevši tega, da nam je tudi še pai drugih za petami.«
»Poznam par vrlih fantov, ki nam utegnejo koristiti drevi,« je rekel stari Pardajan. »Treba bo, da stopim tja proti Rokovnjaščini.«
»Pojdite, oče, a bodite previdni.«
Stari klatež se je ozrl še enkrat na sina, zmajal z glavo in šel.
Vitez si je odpasal rapir, stopil parkrat po sobi semintja ter sedel v širok naslanjač, ki so ga imenovali v. dvorcu kraljev stol, ker je sedel v njem nekoč Henrik II.
Nihče naj ne misli, da je igral vitez napram očetu komedijo mladega zaljubljenca, ki govori nebrižno o svoji boli, pa daje vendar čutiti, kako silno žalost zakriva njegov trpki smehljaj.
Vitez je bil tako odkritosrčen, da niti ni izzval komedije s samim seboj, kar je še težavnejše nego ne igrati je napram drugim.
Njegov samogovor je bil naravno nadaljevanje prejšnjega pomenka.
(Dalje.)
Danes v nedeljo pop. eb
mr pol 6. uri
na igrišču ped Tivoli
»klasifikacijska tekma46
,llirija l‘ proti komb.,Olimpiji* In ,Slovanu‘
Vstopnina: Sedeli 1 K, stojišča 40 vinarjev. Dijaške in vojaške vstopnice 20 vinarjev. Blagajne odprte ob 5. uri zv.
na. Tako bo tudi tega preganianiff konec tedaj, ko se bo narod naveličal robstva in vrgli bomo Nemce nazaj, kamor spadajo. Oni so še tujci na naši zemlji ter so nas šiloma uropali pravic, ki jih je užival naš narod. ■Vojvodski prestol je dokaz, da so pritepenci in baš zato so ga dali za-plankati. Zgodovine pač niso mogli pretvoriti, čeprav so jo že mnogokrat slušali.
Pravica mora zmagati slednjič. Bedni slovenski narod bo dobil sčasoma boljše vodstvo, ki bo umelo s svojo energijo drugače nastopiti proti tiranom — ne pa s ponižnostjo, priboriti Slovencem pravic, na zemlji, ra kateri sc je razvila prva naša zgodovina. Tam. kjer se danes skoro ne sme govoriti slovensko, tam se bo glasila narodna pesem osvobojenega in na novo probujenega Slovenstva!
Koroško.
Hujskači na delu! Tudi v Št. Vidu na Glini so imeli dne 13. t. m. Nemci svoje protestno zborovanje proti nam Slovencem. To zborovanje ie sklicala nemška ljudska stranka. Seveda se je na vse načine lagalo in ljudstvo proti nam ščuvalo. Tudi za kratek čas so nekateri poskrbeli. kakor n. pr. advokat dr. Hu-ber, ki je dejal, da preje ne bo miru, dokler ne bodo naši Srbijo z mečem potolkli. Bomo videli.
Nemška ljudska stranka, je po-sestrima S. L. S. na Kranjskem in Štajerskem. Gospodje od naše nemške ljudske stranke se z onimi na Kranjskem in Štajerskem prav dobro razumejo. Pa smo radovedni, kaj bodo sedaj rekli gospodje dr. Šušteršič, Krek in Korošec k tejle gonji svojih nemških tovarišev!
Naša dolžnost je. da ravno sedaj v teh težkih časih koroški Slovenci povsod zahtevamo slovensko svoje vožne listke. Nemci morajo ravno sedaj spoznati, da se njihovega divjanja, ropanja in kričanja‘ter groženj prav nič ne bojimo in da pri svojih zahtevah ostanemo. Če bomo ysi tako nastopali, jih bo razsajanje že in še kmalu minilo!
Iz česa je nastala gonja prot! oddaji voz. listkov na sloven. zahtevo? Parkrat se je na celovškem kolodvoru zgodilo, da so slovenski popotniki na slovensko zahtevo dobili ,vozne listke. To seveda nemškim uradnikom ni bilo prav in šli so se pritožit županu Metnitzu. Ta sc je hotel prepričati kako in kaj in poslal je nekega svojega zaupnika na kolodvor po vozni listek. Zahteval je slovenski in dobil. Metnitz je pa na to alarmiral svoj mob in pričel razbijati in razsajati in za njim ostali njegovi nemški bratci po Koroškem. No, mi se jih ne bojimo.
Celovški policaji pomagajo pri demonstracijah proti Slovencem! Naši celovški iT^stni policaji niso prav za prav nič drugega, kakor ,vsi drugi naši Nemci, kadar gre za razbijati slovensko posest in oškodovati slovensko lastnino. Ko je 13. t. m. pridrvela zdivjana nemška sodrga pred hotel »Trabesinger« in snela slovensko reklamno tablo, so bili policaji zraven in mirno gledali to početje, tudi takrat, ko so tab-fljo razbili. Policaji so še prav posebno na to pazili, da se Slovenci, ki so takrat bili v hotelu »Trabesinger« niso mogli braniti in varovati svoje imetje. Celovški policaji so torej branili napadalce, pa ne napadene Slovence! Kaj sledi iz tega? Da se
Janko Kersnik.
Njega življenje in delo.
Spisal dr. Ivan Prijatelj. Založil L. Schventner.
Knjiga dr. Prijatelja je več nego navaden življenjepis. Na 650 straneh imamo popisano celo dobo od 1. 11870—1897. To je doba naših največ-jili političnih in literarnih borb. V sredi med temi borbami stoji simpatična in vznesena oseba Janka Kersnika kot pisatelja in politika.
Tu in tam se zazdi čitatelju, da bi bilo morebiti boljše, ko bi bil izšel popis dobe posebej in Krsnikov življenjepis posebej, ker se sedaj Krsnikova oseba preveč izgubi v splošnih javnih dogodkili. Toda če jnismo nadaljevanja Bleiweisove dobe dobili v drugi obliki, je prav, da-srno jo dobili vsaj na ta način. V današnjem nt. atovem vrvenju in drvenju je dobro, da poznamo predhodno dobo, da bolje razumevamo sedanji razvoj. Tu vidimo pred seboj >rnože, ki so bili narodni voditelji, ka-tko so se borili proti notranjemu in zunanjemu sovražniku. Od zunaj so pritiskali Nemci in vlada, od znotraj gradniki nemškutarji —• in pozneje klerikalci. V znamenju teh bojev se razvija naše narodno življenje — in tudi naša književnost.
Takoj v začetku knjige vidimo boj proti nemški nadvladi na Kranjskem, Ta boj kaže vso našo slabost
mora cei. mestna poncija podržaviti! Policaji pa so’ tudi mirno gledali. ko so nemški pobijačl šipe pobijali na tukajšnjem kolodvoru. Radovedni smo, kaj poreče želez, uprava in. ali bo zahtevala odškodnino ali ne!
Za novega župnika ne marajo!
V neki fari blizu Št. Vida na Glini so se te dni zbrali vsi farani v vaški krčmi. Bilo je proti večeru in dospel je tugi novi župnik S. Ko je hotel v farovž, je našel vrata zaklenjena, ključa pa nikjer. Šel je v vaško krčmo in vprašal po ključu. TU so mu pa odgovorili zbrani farani, da ima ključ cerkveni ključar in, da ga on, novi župnik, ne dobi. da proti njemu sicer prav nič nimajo, da pa za župnika vendar hočejo imeti bivšega župnijskega upravitelja, kaplana Ilofstat-terja. Župnik je uvidel, da bi bilo prerekanje odveč in zato je šel hitro nazaj v Celovec. Zdaj se bodo pa najbrže pričeli kregati župljani in cerkvena oblast. Morebiti, da dobimo tudi na Koroškem kakšno Ric-manje v drugi izdaji. Pravijo, da so župljani hoteli že preje, da bi bivši provizor Hofstatter ostal, pa^ so rekli v Celovcu, da ne sme. Župljani tudi grozijo, da če Hofstatter ne bo po njihovi volji župnik, oni več ne pojdejo v cerkev.
Štajersko.
Wastian — sit politike. Poročali smo. da je bil pred par dnevi znova izvoljen bivši poslanec Henrik Wa-stan marborskm podžupanom. Opozorili smo takrat tudi na par posebnosti pri tej volitvi in na javno mnenje, ki se je to pot precej določno obrnilo proti Wastianu. Minoli četrtek je imel obč. svet mariborski zopet svojo sejo, v kateri je prebral župan dr. Schmiederer pismo Wastianovo, v katerem se občin, svetu zahvaljuje za izvolitev podžupanom, a izjavlja, tla izvolitve ne sprejme ter. da se namerava za nekaj časa odtegniti docela javnemu in političnemu življenju. Ta Wastianov korak se nam ne zdi prav čisto nič značilen, saj ne kaže prav ničesar druzega kot rezultat tega — kar je priti moralo, dasi so Wastianovi politični in osebni prijatelji si na vso moč prizadevali, ga spraviti zopet docela na površje. Wastianova odklonitev je le dokument, da je bila ostala javnost s svojim mnenjem še močnejša ... Mnogo se le tudi * vso določnostjo govorilo o tem. da je sam župan dr. Schmiederer proti H. Wa-stlanu. Za to govorico je precej značilna tudi zadnja občin. seja. Ko je župan prebral izjavo Wastianovo, ga je svet. K. Sclieidbach hotel tozadevno interpelirati, a izgovoril je je-dva pol stavka, ko ga prekine župan dr. Schmiederer in do ostalih občin, svet. obrnjen vpraša: »Ali želite gg. da odgovorim na to v javni ali tajni seji?« — na kar se je občin, svet odločil, da vsprejme županovo pojasnilo v tajni seji. O tej pa je zopet samo znano — da je bilo županovo pojasnilo vzeto z odobrenjem na znanje. Ker je vsa ta stvar vredna da jo zazna najširša javnost, je to postopanje županovo, še bolj pa ono občin, sveta več kot čudno. Ali je morda za županovo izjavo še kaj drugega? Gotovo je bilo neumestno, da župan prikriva javnosti svoje Wastianu nasprotujoče nagibe in konečuo ie le javnost oni faktor ki sme samostojno soditi. Seveda, pri nas je javnost navajena terorizma in
70tih let. Naenkrat pa se zasveti Balkan v ognju. L. 1876. nastane vojna. Sledi okupacija Bosne in Hercegovine. In že 22. avgusta 1875. je iz-pregovoril »Slovens'ki Narod« odločno besedo o Slovanstvu. Dne 4. avg. 1876.1. pa je prinesel »Narod« članek »Jugoslovanski boj kot buditelj«. Po zaspani slovenski zemlji je začelo novo življenje, ko se je osvobojala raja na Balkanu. Celo »Slovenec« je imel toliko poguma, da je nastopil proti nemškim listom, ki so se zavzemali za — Turke. Ko smo vse to čitali, smo se spomnili na 1. 1912. Kako se zgodovina ponavlja — kako vstaja narod in kako pada po izdajstvu.
V 1. 1878. ni manjkalo glasov za popolno narodno združitev Jugoslovanov v monarhiji. »Slovenec« je pisal, da bi se v nekaj desetletjih jezik tako zenačil, da bi se ne videlo, kje Slovenci nehajo in kje se Hrvatje začenjajo. Kmalu pa so se proti temu oglasili samoslovenski glasovi.
V politiki amo bili Slovenci slabi. Ni bilo pravega slovenskega programa, Razdor se je pojavljal povsod.
V tern času se je pojavi Šuklje. Iz knjige se prav razločno pokaže njegova kameleonska natura, kateri je ostal zvest do sedanjih dni. Ob rijem razvije pisatelj razvoj naše politike popolne zmage klerijcaliz^ ma.
samovoljnih' ukrepov vladajoče nemškonaciorialne klike. Zato je pa. čist.-) lahko mogoče, da se je odelo nekaj s plaščem tajnosti, kar morda ne bi preneslo dnevne luči.
Volitve podžupana v Mariboru. Mariborski občinski svet je vzel odstop nanovo podžupanom izvoljenega H. Wastiana brez posebnih protiizjav na znanje. Le obč. svetnik K. Sclieidbach se je nekoliko osmclil a bil mu je jezik zavezan, še predno je zdobra izpregovoril. V kratkem bo obč. svet znova vpoklican k izredni seji, ozir. izvolitvi drugega podžupana. Kdo bo izvoljen, se še danes ne more reči določno, dasi se že sedaj poteza »Marbztg.« za dr. Orosla in poveličuje njegove zmožnosti. O dr. Orositi pa se ve, da ni posebno priljubljen ne na rotovžu, ne v ostali javnosti. Zato izveni tudi slavospev v »Marbztg.« v prvi vrsti v to, da je Orosel jurist, ki je mestni občini že marsikaj pridobil. Morda bo to priporočilo vplivalo in bo dr. Orosel vseeno izvoljen podžupanom mogoče je pa tudi, da je že odločal sam župan in pripravil svojemu namestniku kot. Bomo videli.
Dobava elekt. toka za Maribor.
Pred mesci smo poročali, da je vsa velika akcija prekdeželne elekt. centrale Maribor—Gradec nekam zaspala in da še celo dolgo vrsto let niti misliti ni, da bi imeli mest. občini Maribor—Gradec v doglednem času svojo lastno elektrarno na Fel-berjevem otoku pri Mariboru. Govorilo in pisalo se je tudi. da je vsa ta akcija za prekdeželsko elekt. centralo Maribor—Gradec	navaden
humbug. ki naj obema mestoma preskrbi večmilijonsko posojilo. Dočim je bil prej oster spor med obč. Maribor—Gradec in »štajersko družbo za dobavo elekt. sil«, se je sedaj mestna občina mariborska pobotala z družbo tako. da bo le ta oddajala mestni občini in okolici dotlej ves potreben električni tok, ko bo dogo-tovljena	Maribor—graška	elekt.
prekdeželska centrala. Maribor bo imel že najkasneje na pomlad 1916 elektr. razsvetljavo in to po izredno nizki ceni. Mariborska občina poskrbi samo potrebno omrežje za napeljavo toka. Poleg Maribora, bodo dobivale tudi občine Sv. Peter, Studenci, Pobrežje, Sv. Magdalena, Rožpah, Krčevina-Leitersberg in po potrebi tudi Kamnica elekt. tok. Cim se dogradi mariborska elektrarna, prekinejo obveznosti s Falo na Dravi. Mestna občina bo baje imela do
60.000	K. dobička na leto Le oba kolodvora bo falska elektrarna v tem času imela v docela lastni režiji, a plača za to mestu 10 % odškodnine. Zdi se nam, da mestna občina sploh ne misli več na graditev prekdežel. centrale Maribor—Gradec na Fel-berjevem otoku.
Iz Ptuja. Listi so pred dnevi poročali, da sta sodnijski uradnik g. F. Fras in solicitator g. dr. Gosaka v neki družbi javno odobravala sarajevski atentat. Oba sta radi tega bila aretirana in par dni v preiskavi. Povzročili so to oni naši vsenemški smrkavci, ki imajo sami dovolj masla na buticah. Sedaj so oba gg. Izpustili in preiskavo ustavili, ker se jima prav nič tacega navesti ne more. Ampak, s tem stvar še ne bo končana. Vsenemški ovajalci se bodo morali tudi še pred sodiščem zaradi krive prisege zagovarjati. Nemčur-ski lažnjlvci bodo torej morali delati — pokoro za lastne grehe in pa zato, ker so hoteli druge pred svetom
Kersnik je bil Šukljejev prijatelj in je hodil z njim t. zv. zmerno pot. Seveda Kersnikov značaj ni bil tak, kakor Šukljejev, Kersnika je vodila narodna misel — Šuklje pa je vedno iskal — samega sebe.
V tej dobi je nastopil Mahnič z »Rimskim Katolikom«. Začela se je klerikalna organizacija — ki je leta 1892. dospela do 1. kat. shoda. Začelo se je uskoštvo in koritarstvo. Eno leto pozneje je Misija rekel, da so liberalci — Turki. (Ob proslavi 300 letnice bitke pri Sisku!) Mnogo zanimivega dišimo iz te dobe, ki pomeni pohod klerikalizma na Slovenskem pod vodstvom dr. Šušteršiča.
Tu izvemo, da je 1. 1894. napovedal Šušteršič slovenskemu gledališču — deset let poneje je res —- slovensko gledališče zaprl. Mnogo takega in podobnega najdemo v knjigi — in poleg tega mnOgo poučnega.
Nekateri očitajo dr. Prijatelju netaktnost češ, da je preveč izrabil pisma še živečih oseb. Toda taka pisma, pisana v trenutnem razpoloženju vendar najboljše slikajo dobo in ljudi,
Tu In tam sklepa pisatelj morebiti nekoliko pristransko in svojevoljno. Opazke o žejnih Sokolih in praznem Slovanstvu bi lahko izostale. Vodilne ideje so bile prave, ko bj se jih bili Slovenci držali, .bi M bili .dams tam, kjer snuj,
spraviti ob dobro Ime, čast In prostost.
Maribor. V petek, dne 17. t. m.
so imeli vsenemci v restavracjii ■>.Bierquelle<t svojo »Schonererfeier«. Seveda — tile avstrijski patrioti so bili sami in so lahko uganjali kar so hoteli. Značilno!
Ptuj. Od 29. t. m. pa do 8. avgusta se vrše na Dravi pijonirske vaje. Veljajo vsi običajni predpisi za take slučaje in se mora vsak splav 500 m pred želez, niostom ustaviti ter prositi dovoljenja oziroma vojaškega spremstva. Dne 31. t. m., 3.. 5. in 7. avgusta pa je splavba sploh docela prepovedana, na kar se posebno opozarja.
Maribor. (Prijeta tatova.) V torek zvečer sta prišla brata Miha in Pavel Bežuh iz Vrabš pri Zagrebu k trgovki s čevlji Blazini in ukradla par rujavih čevljev, v sredo pa sta šla k Turadu in ukradla 2 para črnih čevljev. V četrtek pa ju je na Ta-peinevjevem trgu izsledil redar ravno. ko sta si nove čevlje oblačila. Sumijo, da st atudi svojo novo obleko na ta način si priskrbela.
Celje. Učitelj dežel. mešč. šole. Holzl. je imenovan ravnateljem tega zavoda.
Celje. Hlapca Tratenška so zaprli, ker ga imajo na sumu. da je neko 500 K vredno kravo neke posestnice petkrat zabodel, vsled česar je žival crknila.
Ptuj. Zaprli so dninarja Bratušo ker je posilil neko 18letno dekle. Ko je bila v hlevu, je vstopil in zaklenil za seboj vrata, da mu ni mogla uiti. Bratuša je oženjen in ima četvero otročičev v nežni starosti.
KonHce. Purgarji so sl v laseh', ker hoče par občinskih svetnikov imenovati knezoškofa Napotnika — častnim občanom. Pravijo, da bodo s temi občinskimi svetovalci pomedli o prvi priliki.
Goriško.
Podkupljeni! Da, podkupljeni
ste gospodje okoli »Novega Časa«, podkupljeni od vlade! Vse vaše nesramne besede ne pomagajo nič iti mi vam bomo dokazali ob ugodni priliki, da ste podkupljeni od prvega do zadnjega. »Ta podla in grda zalega,« kakor vi imenujete po vaši katoliški morali narodne Slovence, vam bo napravila še marsikako grenko uro. Ne boste več dolgo zapeljevali navadnega goriškega ljudstva in ga pod krinko čisto riniske-katoliške vere odtujevali svojemu narodu in jugoslovanski domovini. Vaše nesramno in divjaško početje je obsodil sam cesar, obsodila ga je vlada, ki vas neguje in skrbi za vaš listič, obsodilo vas je celokupno slovensko - hrvatsko - srbsko ljudstvo! Korumpirani ste sami, zato hočete, da bi bili tudi drugi! Obsodili pa ste sami s svojim delom In to obsodbo je potrdil vsak pošten In zaveden goriškl Slovenec.
»Novi Čas« zadet! Naš namig od vladne podpore, ki je na razpolago našim klerikalcem, je zadel v živo. Kako se otresajo ti gospodje resnice, pa se jih kljub temu krepko drži. Vemo, da je g. urednik »Novega časa« napisal te vrstice po višjem naročilu, a čudimo se, kako se je mogel tako spozabiti, da je napisal take gorostasne laži, katere so morali celo kranjski klerikalci že opustiti! Seveda, za denar se pozabi tudi največja omika!
Le tako naprej, novostrujarji in kmalu vas ne bo drugega "kot kup
V celi tej dobi vidimo slovenske može, kako iščejo poti navzgor, da bi premagali pritisk Nemcev in vlade. Ob strani preži črni volkodlak — klerikalec, rimski farizej Mahnič in njegova garda, da izrabi vsak položaj v svojo korist. Ko so šli 1. 1903. slovenski dijaki v Prago na shod slovanskega dijaštva, jih je denunci-ral Mahnič, da so v zvezi z »Omla-dino« in da so revolucijonarii. Torej isto, kar smo zopet doživeli v zadnjem času.
Z bolestjo čita človek dogodke te dobe. Še pozne vnuke bo sram, da je padel naš slovenski narod v roke takim ljudem, katerih rimska zlobnost itna malo primerov V svetovni zgodovini.
V teh časih je obupal marsikateri mož, ki se je boril za narodne ideale. Med temi je bil Janko Kersnik, ki je do svoje smrti leta 1897. ostal zvest narodnim idealom in se je kot politik in pisatelj držal krepko zastave resnice in pravice.
Njegova idealna postava se dviga nad tem boji in zdi se nam, d& ga vidijno na njegovem Brdu, sredi lepe zelene pokrajine, kako gleda z ljubezni polnim srcem in skrbiujn OČesom težki boj svoje domovine in izdajstva njenih Iškarijotov.
Priporočamo to knjigo vsem, ki llfičfilo rjt?ujiieti našo se<^ai);9. dobo.
laži, obrekovanj in lcvivičniU očitani! Pomislite, da ljudstvo, ki vas sodi po vaših delih, katera obsoja vsak do-stojen politik! Sicer pa gospodje okoli »Novega časa« tako sami vedo, kako misli goriško ljudstvo o njih. Teden za tednom pošiljajo »naročniki« novostrujarski papir nazaj, ker nočejo laži in zlobnih dejanj. Tudi vaša krinka mora kmalu pasti in stali boste pred javnostjo goli v vsej vaši sramoti!
Radi razžaljenja Veličanstva je bil obsojen Anton Preselj na dva meseca težke ječe. Prebodel je namreč znamko s sliko našega cesarja ter se obenem še zaničljivo izrazil!
Izginil je krojač Karel Hren iz Gorice. Prej pa je še »poskrbel« za svojo pot s tem, da si je prilastil blago svojih »klijentov«.
Ker sta krivo pričala, bosta sedela D. Trevisan in G. Plet, oba iz Furlanije, vsak po par tednov v ječi.
Divji lovec je Rudolf Golobič, ki je v spremstvu nekega Bina lovil divjačino, pri čemer ga je zasačil gozdar, katerega sta napadla in ranila. Golobič je celo streljal proti gozdar« ju. ki pa je prehitel divjega lovca iif ga ukrotil. Golobič bo mor.al zato sedeti 6 mesecev, Bin pa 4 mesece v poostreni ječi z mesečnim postom.
Nov doktor. G. Joško Munih o d Sv. Lucije je promoviral za doktorja prava. Vse najboljše!
Na letošnjem sviloprejskern trgu se je prodalo 15.495 kg za povprečno ceno po 3 K.
Na slovenskem oddelku ženskega učiteljišča v Gorici je napravilo zrelostni izpit 39 učenk, izmed katerih 14 z odliko.
Vojaške vaje se vršijo v času od 21. do 29. avgusta med Ajdovščino, Gorico in Tolminom.
Kormin. (Laški fanatizem.) Lahi so končno res dosegli, da mora za-vedni slovenski trgovec Toroš sneti svoj začasni napis nad trgovino. Kakor znano, so Lahi neko noč odnesli prvotno tablo s slovenskim napisom in jo razbili. V Kormitm tore’ kjer je politična oblast spoznala za potrebno uradne slovenske napise, ne sme slovenski trgovec Več imet? napisov v svojem jeziku! Če se pomisli, da Kormin živi od slovenskih kmetov, je ta laški fanatizem vreden najhujše obsodbe!
Tržič. (Odpust delavcev.) Iz ladjedelnice odpuščajo dan za dnevom večje ali manjše število dclavcevr kar povZroča med Tržičani razburjenje., med delavci pa nevoljo. Več o tem bomo poročali.
Zadnla »Llberta« se huduje, ker imajo nekatere laške trgovine v Gorici v svojih izložbenih oknih reklamne listke slovenskega kinematografa »Bio«. Pač »pristno-laški« fanatizem!
Dnevno. .
Krlzk v Bolgariji. Politična kriza, ki se je v Bolgariji začela že od zadnje vojne, postaja od dne do dne večja. Strankarske borbe so postale silno ostre. To pot je vprašanje posojila, ki otresa politično življenje Bolgarije-. Vlaod obtožujejo, da je sklenila posojilo z nemškimi bankami, dasiravno bi bila lahko dobila posojilo na Francoskem. Razven tega je menda bolgarska vlada sklenila z nemšikmi bankami posojilo pod naravnost sramotnimi pogoji, vsled katerih bo trpela država v svoji gospodarski in finančni samostojnosti. In poleg tega je menda vlada dala tudi nekatere politične obveze. Ogorčenje proti ravnanju vlade se je polastilo tudi nekaterih vladnih strank ii? sicer turških zastopnikov in štambu-lovistov. Da bi vlada pridobila štam-buloviste za sebe, jim je obljubila, da bo proti njihovim voditeljem ustavljen proces. In res je sobranju že preloženo, da naj sc proces aboli-ra. Tako je postal proces proti štam-bulovistom radi goljufij čisto enostavno predmet politične trgovine. Obtoženci se oproščalo, ker so njihovi pristaši glasovali za vlado. Pa sploh tudi drugače vladajo čedne razmere v sobranju. Opozicija je delala radi posojila in tozadevne zakonske predloge takšen hrup, da se ni razločil glas in vendar je pred-sedništvo naznanilo, da je bila zakonska predloga sprejeta in kralj Ferdinand je že izdal ukaz, s katerim se predlogo sankcionira. Takšno postopanje bo razmere v deželi napravilo še neznosnejše kot so. Kakšna je vendar ta vlada, da se kljub tolikim udarcem ne izpametuje?
Literarna poštenost katoliških profesorjev. Zadnja številka »Slovana« prinaša članek od dr. V. Zupana o literarni poštenosti klerikalnega prof. Pengova, ki uči v škofovili za^ vodih. Ta »učenjak« že dalje časa prepisuje prirodoslovne črtice, priobčene v klerikalnem srednješolskem listu, priporočeuem od samega škofa, Iz brezverskega In protiver« skega Hsta »Kosmosa« in iz knjig ameriškega pisatelja.-Pa mislite, (Ja je škofijski profesor povedal; da. le
*ll.lliyW;.l; h1,	'fr-f? g***
, i Dalie y orilocL i £ t
Priloga »Dnevu” žt. 930, dne 19. Julija 1914
i
kar na debelo prepisal? Kaj še! Ampak sedaj jo razkrinkana sraka s pavjim perjem. In takšni ljudje poučujejo mladino v škofijskih zavodih!
O belgrajskem časopisja piše v graški »Tagespošti« neki hrvatski časnikar, ki je — kakor sc vidi —• sicer poučen o predmetu, ampak piše pa tudi neresničnosti. Resnica je, da je belgrajsko časopisje zelo razposajeno, to je pa zato, ker je srbska listava tako moderna, tako demokratična. da dovoljuje srbskim državljanom skoraj neomejeno svobodo zborovanja in tiska. Ampak poročevalec »Tagespošte« vse preveč generalizira in ne pozna izjem, medtem ko je notorično znano, da sta n. pr. »Trgovinski Glasnik«, »Politika« zelo resna in skrbno urejevana lista — nič manj kot kaka »Tagcspošta«, s to edino razliko, da nista tako velika. Iti takih listov je še nekaj v Belgra-du. Tudi ni resnično, da so belgrajski dnevniki popolnoma odvisni od gradiva, ki ga dobivajo od uradnega tiskovnega biroa, ki jim daje v glavnem samo že precej zastarele in nič posebne brzojave avstrijskega korespondenčnega urada.. Kaki so ti brzojavi, je tudi pri nas dobro znano, saj se celo avstrijsko časopisje prav malo ozira na nje in si išče poročila drugje. »Belgrajski listi pač jemljejo od tiskovnega urada te brzojave, ki jih dobijo brezplačno, ampak vlada jih ne bi čisto nič kaznovala. ako bi jim tc brzojave odvzela.
Pometaj pred svojim pragom! bi svetovali »Tagespošti«, ki se zgraža nad pisanjem neodgovornih, ma-lopomembnih belgrajskih listov. Kako je pa pri nas pisala »Militiirische Rundschau -c »Vi psi. Vi psi, in psi in psi...« to je bila vsebina njenih člankov in vendar jc to list, ki je pod vplivom vojnega ministra. In poglej židovsko »Presse«. krščan. »Reiehs-post« in podobne liste, ki belgrajske po zmerjanju in šuntanju vsi visoko nadkril jujejo.
Novomeško gimnazijsko ravna-ieljstvo opozarjamo, da se tudi letos ne bodo vršile pri razdeljevanju knjig iz podporne zaloge take krivice, kakor so se sedaj nekaj let, odkar je odšel v Ljubljano bivši cu-stos zaloge g. prot. Vadnjal. Tedaj je dobil vsak dijak razmeroma enako veliko knjig in nihče se ni pritoževal. Ali pod sedanjim custosom se dijaki opravičeno pritožujejo. Vsi plačajo enako v podporno zalogo, ali nekateri protežiranci — in to so po večini sinovi boljših, premožnejših staršev z eno, ali celo z dvema ustanovama! — in bogati kmetski sinovi dobe večino zaprošenih knjig, drugi revnejši dobe pa po eno, dve, navadno pa sploh nič. Osobito pa se v
tem oziru godi krivica revnejšim mestnim dijakom. Prigodili so se večkrat tudi slučaji, ko je prišel na gimnazijo kak privandrani dijak bog ve od kod z nebrojnimi dvojkami in seveda brez knjig — temu se je brž postreglo z novimi, za učenje potrebnimi knjigami iz podporne zaloge; prišel pa je kak mestni reven dijak prosit za eno samo knjigo, pa je dobil zelo prijazen odgovor: »Ni več denarja! Ne moremo!« — A denarja jc bilo še, seve samo za gotove dijake, ki dobe vse, karkoli prosijo. Prosimo, da se letos odpravijo te nerodnosti in da se bo pri razdeljevanju knjig gledalo kaj bolj na stanove in da dobijo vsi dijaki razmeroma enako knjig. — Prizadeti starši.
Novo mesto. V sredo, dne 15. t. m. je zborovalo tu celokupno učiteljstvo novomeškega šolskega okraja. Obravnavale so se važnejše šolske reči.
Nekatere novomeške narodne dame si usojamo ^ponižno vprašati, so li Slovenke ali Švabkinje? Ze neštetokrat se je opozarjalo nato po časopisih ,a vse skupaj ne pomaga nič. Nekatere dame, ki so agilne sicer pri narodnih društvih, si ne morejo kaj, da ne bi na promenadi kramljale v ljubeznivi švabščini. Človeku, ki pride v soboto na promenadni večer ali v nedeljo dopoldne v drevored, se zazdi, kakor da bi bil najmanj tam gori kje na Pruskem med trdimi Nemkami, ne pa med narodnimi damami slovenskega Novega Mesta. Stvar napravi na tujce, ki jih imamo sedaj precej v našem mestu, sila slab vtis. Prosi se torej malo več zavednosti.
To so možie! Na Jesenicah živi mož, ki je polna usta praznih fraz. Kaže se tako hudega 1' ralca, da bi vse klerikalce kar pohrustal. Ako-ravno deluje ta mož, ki pa je mimogrede povedano, odvisen tudi od nemške gospodarske stranke, pri narodnih društvih, so vendar ljudje spoznali, da je ta človek pravcati kameleon, ki škili na skrivaj v pre-značajno Slomškovo zvezo, kjer najdejo zavetje razni koritarji ali z maslom preobložene učne osebe. Zbrali so se v Radovljici učitelji. Treba je bilo voliti:	liberalce ali klerikalce.
Kaj je storil naš liberalni gromovnik. Kot cucek se je potisnil v kot iti ni si upal glasovati za liberalce. Roko je dvignil tako. da ga je nadzornik pregledal, ko je štel glasove. Ta brez-značajnost se je pa zdela neki učiteljici preveč in dregnila je značajnega učitelja, s čimer ga je prisilila, dvigniti roko in opozorila je nadzornika, da je štel njegovo glasovanje. Rdečica je oblila obraz ujetega »ptička«, ki je, čujte, pred nekaj časa prosil
za vsprejem v Slomškovo zvezo. Res, to je »ptiček«! Na Jesenicah »liberalec«, na zborovanju glasuje za liberalce — pa le vsled energične učiteljice — ob enem pa prosi za vsprejem v Slomškovo zvezo. Ali poznate tistega učitelja? Zakaj, taki ljudje tako hinavsko ravnajo? Čemu toliko hinavščine, brezznačajnosti? Narodna društva: Pozor!	—o.
Iz Polšice nad Podnartom. Gotovo ni bilo čitati v Vašem cenjenem listu iz naše male gorske vasice, kakega dopisa, kvečjemu v kakem »Domoljubu«. Mi Polšičani in polovica Rovtarjev spadamo v Olsiško župnijo. — Pred dobrimi desetimi meseci je prišel k nam za župnega upravitelja neki gospod z imenom Joža Odrepnek. Bral sem že svojc-časuo v Vašem cenjenem listu od tega možička, a opomniti moram, da ga je gospod dopisnik premalo še obelodanil. To je mož res majhne postave in pa prav nič prebrisane glave. Ta gospod je tako predrzen, da leta po noči in po dnevu okrog, Na pomoč je poklical celo svojega brata, kateri služi nekje kot orožnik, da sta piruhe pobirala v Veliki noči. Prišla sta k nam na Polšico po pirhe in od tod pa v Rovte. Dobila seveda jih nista razun štirih hiš v obeh vaseh. Drugod pa sta šla z dolgim nosom naprej. Tudi na Češnici bj mo-žicelj nekaj rad šaril, a tam mu da v prvi vrsti Rožman in drugo pa Boštarjev Joža. Povemo mu pa, da ako ne bo dal miru, po noči kot po dnevu, naznanimo ga radi kaljenja miru. Bero, ki mu gre, vsi pošteno oddamo, drugega pa nima pri nas prav nič iskati. Povemo pa odkrito, da mi nismo prosili za njega, a prišel je k nam po sili. Za danes naj zadostuje. V kratkem pa več še o drugih njegovih štirih privržencih in o njem. — Polsiški farman.
Iz ogorčenja. Zagrebško »Narodno Jedinstvo« poroča iz Sarajeva, da hodi marsikak frankovec (pristaš nadškofa Stadlerja in brat naših klerikalcev) in marsikak Turek v črevljih in hlačah, ki jih je v proti-srbskih patrijotičnih izgredih ukradel Srbom. To vse seveda iz ogorčenja.
Tatvina. Posestniku Janezu Ko-t zini iz Vnanjih goric je bila pred nekaj dnevi ukradena iz zaklenjene hiše srebrna ura remontoarka z enim pokrovom. Tat je ukradel tudi zlato verižico z daljšimi členi, na kateri sc jc nahajal zlat križec kot privesek, dalje srebrno žensko uro iu dolgo posrebreno ovratno verižico.
Tl, mladina, nam daješ upe! Komaj 13Ietni France Zupan iz Doba pri Brdu se je splazil pred osmimi dnevi v hišo posestnika Franceta Videmška iz Doba in je izmaknil iz
nekega predala zlat poročni prstan, dva zlata prstana z rdečim in modrim kamnom, srebrno verižico, kratko, srebrno častniško verižico in deset kron denarja v gotovini. Kmalu na to je prodal omenjene stvari raznim osebam iit jc porabil denar za sladkor in pecivo.
Sumljiv fantina. Dne 15. t. m. je neki delavec opozoril orožniško patruljo na Škofljici, da se nahaja v gozdu pri Babni gorici sumljiv fantina, ki ga je malo prej nagovarjal, naj z njim vred izvrši kako tatvino. Fanta so kmalu nato dobili v gozdu na nekem kupu stelje. In izkazalo se je, da je fantina neki šestnajstletni čevljarski pomočnik iz Ljubljane, ki se je že dalj časa potikal okrog brez posla. Mož pravi, da ni imel nobenega tatinskega namena. Okrajno sodišče bo imelo z njim opravka.
Nasilen gost. V neki gostilni v Duplici pri Kamniku je razgrajal te dni neki gost na tako vižo, da je bil drugi gost, posestnik Janez Jašovec prisiljen opozoriti ga, naj bo miren. Razgrajač pa se je vsled tega blagega opomina tako razsrdil, da je zagrabil stol in mahnil Jašovca po levi roki s tako močjo, da mu jo je zlomil.
Z dolgovi je pobegnil. Delavec Herman Erut je bil več kot eno leto uslužbeu na žagi v Bistri pri Borovnici. Pred šestimi tedni je vzel od svojega gospodarja 26 kron preduje-ma, pustil je pri njem svojo delavsko knjižico iti jc izginil iz tamošnjega kraja. Napravil je tudi štirideset kron dolga. Erut je rojen leta 1881. iu je pristojen v Lipel na Ruskem.
Strela ga je ubila. Dne 16. t. m. se je zbrala nad občino Brusnice nevihta. Strela je zadela posestnika Franceta Novaka iz Rateža in ga je ubila. Pri tem je popolnoma raztrgalo njegov klobuk. Tudi kajžarjeva žena Marija Jarc iz Zgornje Brusnice, ki se je liahajala v Novakovi družib, bi kmalu postala žrtev strele. Padla je na tla in se je onesvestila. Orožništvo iz Rateža, ki je bilo obveščeno o nesreči, se je takoj napotilo na mesto, kjer se je to zgodilo. Jarčeva se je slednjič zavedla. Dobila je lahke poškodbe na glavi. Gnojne vile, ki jih je Novak držal na rami, so bile najbrže vzrok njegove smrti. Novak zapušča osem nepreskrbljenih otrok.
S češnje je padel hlapec Martin Novljan iz Šent Janža. Pretresel si je zgornji del telesa in je moral iskati zdraviliške pomoči.
Smrtna nesreča. Dne 16. t. m. popoldne ob štirih je ubila strela ob hudem nalivu posestnika Janeza Sinedela iz Kala pri Košani.
Ljubljana.
— Zaplankani vojvodski prestol na Gospesvetskem polju bo za večjie čase ostal spomin težkih sedanjih časov. Tako tužnih dni naš tužni Korotan že dolgo ni imel. Dobro bi bilo, da bi se ta slika raznesla po vsej slovenski zemlji. Zato smo prav hvaležni »Slov. Ilustrova-nemu. Tedniku«, da je prinesel sliko zaplankanega vojvodskega prestola. Kaj tacega se zgodi samo enkrat vsakih sto let — in še to samo na Koroškem v Avstriji. Zato je želeti, da si to številko »Slov. Ilustrova-nega Tednika« vsak pravi Slovenec spravi za spomin.
— Sokolski zlet dovoljen. »Ob-zor« poroča, da bi po izjavi, ki jo je prinesel »Fremdenblatt« in se tiče nekaterih prepovedi zadnjih časov
— moral biti sokolski zlet v Ljubljani dovoljen. Mi pravimo: Seveda, če bi pri nas kake izjave tudi za nas
— veljale!
— Župnik šentpeterske fare. Šentpeterska fara, pravijo. ‘ ie največja na Kranjskem. Ali za našega župnika Petriča je še vedno premalo dohodkov. Treba bo še več raznih deputacij do g. škofa, da se da župniku Petriču boljšo faro, da mu ne bo potreba segati po tujem imetju. — Za danes navedemo sledeči dogodek:	Župnik Petrič je lansko leto nagovarjal Heleno in Matevža Dovč, užitkarja iz Tomačevega številka 6, da naj bi naložila svoj de^ar v Šentpetersko hranilnico, katerega sta imela poprej v Ljudski Hranilnici. Po nadlegovanju in prošnji župnika sta se vendar dala pregovoriti. Dne 8. maja lanskega leta 1913 šla sta od doma in vzela sta hranilno knjižico seboj s svoto nekaj čez šest tisoč kron. Knjižico sta izročila župniku z namenom, da se denar pre nese in naloži v Šentpetersko hranilnico. Župnik je sprejel knjižico in rekel, da bode vse v redu napravil. Na to sta se poslovila in odšla proti gomu, seveda v popolnem zaupanju, da je denar dobro shranjen. Sedaj se pa naglejte, kako da ic župnik z denarjem napravil. Župnik je vzel denar z Ljudske hranilnice, pa ga ni naložil v Sentpetersko hranilnico, kakor ie obljubil in kar bi bil tudi moral storiti. Pač pa ie denar porabil za svoje potrebe. Helena in Matevž sta pa zvedela, da je župnik pod kuratelo, mislila sta si, da bi bilo dobro, ako bi šla k župniku po svojo knjižico. Tako sta tudi napravila. Ko sta prišla pred nekaj dnevi k župniku in zahtevala hranilno knjižico, sta pa videla, da
..........................1..............
»Skrivnost rumene sobe".
Izredni doživljaji Jožefa Rouleta-bllla.
(Le Mystčre de la Cliambre jaune.) Francoski spisal Gaston Leroux.
Prevel J. B.
\
Na to ga je odslovil, še med vrati ga vpraša, kako se piše. Ta mu odgovori:
»Jožef Ouegad.«
»To ni nobeno ime,« odgovori načelnik, »no, ker pa se tako ne podpisujete, nima to nobenega pomena.«
Golobradi poročevalec si je pridobil takoj nešteto prijateljev; ra-devoljno je bil vslužen vsem, njegova ljubeznivost je premagala največje sitneže in udušila vsako ljubosumnost. V kavarni zraven sodnije, kjer so se takrat zbirali reporterji, »raznih dogodkov«, preden so obiskali sodne urade ali prefekturo, si je kmalu pridobil ugled. Njegova spretnost je bila znana tudi policijskemu načelniku. Kolikokrat je Rou-letabilie, poslan od svojega šefa, odnesel policiji tik pred nosom vse tispehe, vso slavo, v korist svojega lista.
V kavaini sem se tudi ž njim polje seznanil. Odvetniki in reporterji se prav nič ne sovražijo, prvi potrebujejo reklamo, drugi pa razne zanimivosti. Pogovarjala sva se, bil mi je takoj izredno simpatičen: razborit, nadarjen mislec, kot ga do .iedaj še nisem poznal.
Kmalu nato mi je bilo poverje-flo mesto sodnega kroinsla pri »Cri iu boulevard«. Prijateljstvo,^ ki je fiaju vezalo, je postalo s tem še tes-,ieje. Pozneje je prevzel Rouletabil-Ic pri svojem listu mala sodna poro-fcila, ki jih je po naročilu podpisaval »Business«, pri tem sem mu dostikrat podajal pravniška pojasnila, v kolikor jih je potreboval.
Dve leti sta tako pretekli; bolj <em ga spoznaval, ljubši mi je bil, ker Čeprav na videz izreden veseljak, je i>H v resnici za svoja leta zelo resen.
Navajen, videti veselega, dostikrat še preveč veselega, našel sem ga nekoč popolnoma potrtega. Hotel sem izvedeti, kaj mu je. a v odgovor se mi začne smejati ter ne odgovori ničesar. Podobno se mi je pozneje večkrat dogodilo. Nekoč ga vprašam po njegovih starših, o katerih ni nikdar govoril, a on vstane ter odide, kakor ne bi slišal mojega vprašanja.
Med tem se je dogodila afera »Rumene sobe«, vsled katere je zaslovel ne samo kot prvi reporter, ampak tudi kot prvi policist sveta, dve lastnosti, o katerih se ne smemo čuditi, da jih vidimo združene, posebno če pomislimo, da je že takrat postajalo počasi dnevno časopisje to, kar je danes: časopisje zločina. Filistri se lahko pri tem jezijo, jaz si na tem le častitam. Nikdar ne bomo imeli zadosti orožja proti zločinu. Filistri odgovarjajo nato: poročila o zločinih navajajo druge k zločinu. No saj veste, so ljudje, ki jim ni mogoče ustreči.
V jutru, 26. oktobra leta 1892. je bil tedaj Rouletabille v moji sobi. Bil je še bolj rdeč kot po navadi, kar gorel je. S tresočo roko je mahal z »Matinom« ves razburjen:
— Dragi moj Sainclair ... Ste čitali?
— Zločin v Glaudičju?
— Da, Rumena soba! Kaj mislite o tem?
— Presneto, zločinec je hudič ali pa »Božja stvarca«.
— Bodite resni.
.	—	No, prav, gotovo ne verujem
v. .ta^v morilce, ki bi ubežali skozi zid. Oče Jakob ni ravnal pametno, tla si je pustil ukrasti nesrečni sa-moki es, prepričan sem, da bo že danes tešil to uganko preiskovalni sodnik, ki mogoče že sedaj preiskuje celo zgradbo; v kratkem bomo izvedeli, kod se je mogel malopridnež splaziti (skoz naravno luknjo? skozi skrita vrata?), da se je lahko takoj vrnil v laboratorij k g. Stangersonu ne da bi ga ta opazil. Kaj mislite? To bi bila ideja!
Rouletabille se vsede, prižge pipo, od katere se ni nikdar ločil ter kadi nekaj časa popolnoma mirno j
par ternotkov mu zadostuje, da sc umiri, nato me zbode:
— »Mladi mož!« (In to v tako pomilovalnem, tako ironičnem tonu). »Mladi mož ... Odvetnik ste, vem, da ste zmožni krivičnega tako zagovarjati, da ga oproste, toda če bi bili vi sodnik, koliko lažje bi vam še bilo obsoditi nedolžnega!... Res ste nadarjeni, mladi mož!«
Potegnil je na to parkrat prav* krepko iz pipe.
— Nobene vdolbine ne bodo našli, prav nobene, skrivnost »Rumene sobe« bo vedno bolj skrivnostna. Zato me tudi tako zanima. Preiskovalni sodnik ima prav: tako zamotane zadeve ne poznamo.
— Veste vi, kako je bilo mogoče morilcu pobegniti?
— Ne, odgovori Rouletabille, vsaj sedaj še ne... Pač imam že idejo glede samokresa... Ta samokres ni služil morilcu.
— Za božjo voljo, komu pa potem?
— Hm, gospodični Stangerso-npvi...
— Še manj razumem, ali bolje sploh nisem razumel...
Rouletabille se zdrzne:
— Ali se vam res ni .prav nič čudnega zdelo v »Matinovem« članku? Mislim, kaj posebno čudnega.
— Pri moji veri, ne, mislim, da je vse, kar pripoveduje, zadosti čudno... *
— Dobro, toda ... zaklenjena vrata?
— To je vendar edino naravno pri vsem ...
— Ah, res!... In zapah?..,
— Zapah?
— Da, zapahnjen od znotraj? Čudna opreznost gospodične Stan-gersonove... Prepričan sem, da je gdč. Stangersonova vedela, da jo nekdo zalezuje; bala se je, vzela je celo očetu Jakobu revolver, na skrivnem. Gotovo ni hotela vznemirjati drugih, najmanj svojega očeta... Cesar se je gospodična Stangersonova bala, se je zgodilo... in ona se je branila, borila se je z morilcem prav junaško, ranila ga je na roki — vsaj tako mi razlagamo krvave sledove velike roke na steni iu na vra-
tih, ki pričajo, da je taval morilec v sobi okrog ter iskal izhoda za beg — žalibog ni izprožila zadosti hitro, da bi prehitela silni udarec na desno sence.
— Torej ni ranila krogla gospodične Stangersonove na glavi?
— Članek nam tega ne pove, in mislim, da se to tudi ni zgodilo, ker sem prepričan, da je gospodična Stangersonova streljala na morilca. Udarec najbrže dokazuje, da je hotel morilec pobiti na tla gospodično, ker je ni mogel zadaviti. Dobro je vedel. da je v paviljonu tudi oče Jakob; to je tudi vzrok, da je rabil le tiho orožje, kladivo ali kaj podobnega ...
— Ze mogoče, a vse to nam ne razloži, kako je mogel morilec neopažen zapustiti »Rumeno sobo«!
— Ker je treba, da doženemo to na vsak način, sem namenjen odpotovati takoj v Glaudier, zaradi tega sem prišel tudi sem, da vas povabim s seboj...
— Mene?
— Da, dragi prijatelj, potrebujem vas. Moj list mi je definitivno zaupal to lepo afero, moram jo razjasniti kolikor mogoče hitro.
— Toda kaj vam morem pri tem koristiti?
— G. Robert Darzac je na gradu Glaudier.
— To je res... njegov obup mora biti brezmejen!
— Z njim moram govoriti...
Rouletabille je izgovoril ta stavek nekam pomembno. Začuden vprašam:
— Mogoče... morebiti upate, izvedeti od njega posebnih zanimivosti ...
— Da.
Več ni hotel povedati, prosil me je, naj se hitro oblečem, ter je stopil za ta čas v moj salon.
Ko sem bil še tajnik pri notarju Barbetu-Delatour, sem spoznal ga. Roberta Darzaca, v nekem civilnem procesu sem mu izkazal prav veliko uslugo. Profesor fizike na Sorbonni je bil star takrat kakih štirideset let. Pri Stangersonovih je bil kakor doma, dvoril je že nad sedem let gdč. Stangersonovi, osebi nedoločene starosti — imela ie kakih oetintrideset
let — vendar še prav prikupliive zunanjosti, poroka bi se imela vršiti v kratkem.
Ko sem se oblačil, sem še izpraševal nestrpnega Rouletabilla v salonu :
— Imate sploh kakšno idejo glede morilca?
— Da, mi odgovori, in najbrže je morilec iz višjih ali pa vsaj sred« njih slojev... Seveda je to samo domnevanje ...
— Kako ste prišli na to domnevanje?
— No, pomislite, preprost, navaden robec, sledovi težkih kmetskih črevljev na podu.
— Razumem, nihče ne pušča za seboj toliko in takih sledov, ki bi bili dokaz resnice!
— Iz vas bo še kaj, dragi mol Sainclair!
III.
Oseba jc šla skozi vetcrnice kot senca.
Pol ure pozneje, sva bila z Rou-letabillom na peronu orleanskega kolodvora. Čakala sva na vlak proti Epinay-sur-Orge. Na peron pride tu« di sodna komisija: g. Marquet in njegov pisar. G. Marquet je prebil noč v Parizu; navzoč je bil v »Scali« pri glavni skušnji malega un>otvora, ki ga je ustvaril pod pseudonimomr Ca-stigat Ridendo.
G. Marquet, že precej v letih’, je: bil navadno zelo vljuden in postrež-ljiv, v celem življenju ni imel druge strasti kot nagnenje do dramatična umetnosti. Za svojo službo kot sod« nik se v resnici ni dosti več zmenili iskal je v nji samo snovi vsaj za enodejanke. Čeprav je imel več pra\fi vplivnih sorodnikov, lahko bi sanjal o najvišji sodni karijeri, vendar ni stremil za drugim ciljem kakor: videti svoja dela v gledališču Porte-Saint-Martin, ali pa v Odčonu. Ne smemo se zato čuditi, da Je ostal samo preiskovalni sodnik v Corbeiju, povzpel se je pa vendar do enodejanke v »Scali« pod psevdonimom Castigat Ridendo.
(Dalje prih.)
tnjižice iic moreta dobiti, jim jc stvar postala sumljiva. Potem sta pa šla v hranilnico in vprašala, koliko jc denarja naloženega na njih ime. Tukaj sta dobila odgovor, da na njiju ime ni nikakega denarja naloženega. Šla sta zopet k župniku in odločno zahtevala denar. Ko je župnik videl, da sc ne more več zagovarjati, jima je povedal resnico, in sicer:	da ni denarja naložil v
hranilnico, ampak da ga je porabil za svoje potrebe. Nato jima je obljubil, da bode preskrbel denar, katerega bode dobil od svojega brata v Cerkljah ali posojilo na bratovo posestvo. Župnik ju tolaži in pravi, da bosta dobila denar v treh mesecih; ker sta odklonila, da ne čakata toliko časa, jima ie rekel: no pa v dveh mesecih; tudi s tem nista bila zadovoljna, ampak zahtevala sta takoj denar. Ker pa denarja nista dobila. zahtevala sta dolžno pismo, katero sta tudi dobila, bilo je napravljeno pri notarju in sicer nekaj nad 6000 K; knjižice pa ni nikjer. Večkrat sta bila pri župniku, ali so bile vedno le obljube. Zatorej sta sklenila, kar sta tudi storila. Dne 17. t. m. sta izročila terjatev odvetniku g. dr. V. Ravniharju, kateri bode iztirjal sodnijskim potoni. Baje bodo župnika rubili. To naj služi v zgled in opomin vsern onim, ki izročajo denar duhovnikom v roke.
— Župan Oražein in nova šola. Meseca februarja se je vršila hišna preiskava pri županu Jožetu Oraž-mu na Selu v Mostah. Oražem jc bil na sumu, da na skrivem toči neza-dacano žganje. Preiskavo je uvedla finančna oblast in ni bila brez uspeha. V podstrešju svoje hiše na Selu je imel Oražem skrita dva precej velika balona žganja, tudi v kleti v nekem skritem kotu so našli precej veliko množino žganja slabše kakovosti, ki ga je menda prodajal samo svojini hlapcem in delavcem. Tako je poštenjak Oražem hotel goljufati ne samo davčno oblast, ampak tudi V veliki meri novo moščansko šolo.
'A se je vendar topot temeljito vrezal, ta njegova poštenost ga bode topot precej veliko stala, pravijo, da je bilo skritega žganja okoli 400 litrov in da ga je dobil od nekega trgovca na puf. Pravijo, da je Oražem skril to žganje, ker se je bal, da mu ga ne zarubijo, ker vsak dan hodijo briči okoli njegove hiše. Naj si bode kakor hoče, eno ie gotovo, ako bi se Oražmu posrečila ta goljufija, bi bila v veliki meri oškodovana moščanska šola. Radovedni smo, ali se bode tudi njegovo ime blestelo na spominski plošči v novi šoli ali ne. Oražem, ta vzor župan, pa ni to napravil zadnjikrat, ampak on bode to ponavljal kolikokrat se mu bode posrečilo, seveda ga bode skril še bolj na varno mesto, kakor je to storil sedaj.
— 161etna konfidentka je prišla te dni iz Bosne v Ljubljano. Tako mlade punce porabljajo zdaj za svoje namene na policiji. Sicer je v Ljubljani več žensk v službi policije. iVarujte se jih.
— Vzgojitelj Jeglič odgovarja sledeče: Opozorjen po prijateljih na napade v »Zarji«, »Dnevu« itd. odgovarjam kratko, da se jaz za pi-sarenje takih listov absolutno nič ne brigam, naj pišejo kar hočejo. Hudo bi mi le bilo, ko bi mi kdo povedal, da me taki listi hvalijo. Kdor pozna mene in mojo družino, pač ve, da me taki listi ne bodo učili, kako je vzgajati otroke, kajti za svoje otroke bom že poskrbel jaz sam. da bodo ostali pošteni katoličani in da bodo kdaj dobri državljani in ne nasprotniki verskega in državnega reda, ker si štejem to v dolžnost kot avstrijski državljan. — Janko Nep. Jeglič, mestni šolski nadzornik in občinski svetnik. — S tem pa Jeglič še ni povedal, kako in zakaj je zvezal svojega sina in ga pretepal. Ali hoče morda s takim pretepom vzgajati katoličane in državljane. Ali so zdaj tako slabo vzgojeni, da je treba takih kazni?
— Človekoljubje kranjskih duhovnikov. Te dni je skočil pod vlak nadsprevodnik Habicht. Mož je bil zadnje čase silno melanholičen in duševno pobit. Tudi v pogovorih je bil nelogičen, kar je vse značilo na duševno depresijo. Svojega dejanja ni mogel storiti in tudi ni storil v normalnem stanju, to bo jasno vsakemu, ki le količkaj pozna zakon duševne depresije. Torej ni nobenega povoda za to, da bi se odrekalo njegovim zemskim ostankom zvonjenje. In vendar je bogoljubna in človekoljubna duhovščina to storila. Pač iz idijotizma. ker se ji še nikoli ni ljubilo premišljevati o vzrokih. ki dovedejo človeka do obupa in samomora. Toda ni samomor glavni vzrok, da mu ne zvone, ampak — »Zarja«. Seveda, če bi bt Habicht čital opravljive katoliške li ste, tedaj bi bilo vse d'obro. Duhovniki res mislijo, da je »Slovenec« najboljše priporočilo za nebesa; no
to morajo izgledati ta nebesa, za katere je »Slovenec« vstopnica!
— Ali nimajo druzega dela? Včeraj opoldne sta sedela neki fant in neka dekle v Trubarjevem parku.
Za kosilo sta si privoščila par štrukljev. Poleg tega je dekle kupilo še en zavitek piškotov za 10 vinarjev.
Ker je bil fant še lačen, je poslal svojo dekle še enkrat po štruklje.
Ona je šla in je vzela piškote s seboj, češ da jih ne bo sam snedel.
Vse to pa je opazoval policaj. Ko se je dekle vrnilo, je stopil k nji in je rekel, da je piškote ukradla v uti poleg proge v Tivoli. Ona, da ne, da je to laž. Policaj jo je aretiral.
Sli so na policijo in naredili protokol. Nato pa sta Šla fant in dekle k prodajalki in sta jo vprašala, kaj je ona rekla. Prodajalka je rekla, da ni res, da bi ji bilo kaj ukradeno.
Tudi priče so potrdile, da je dekle piškote plačalo. — Torej se pri nas delavec niti opoldne v parku suhega kruha ne bo v miru mogel najesti.
—Ljubljanska morala rešena. Magistratni gremij je prošnjo za skupno kopanje v Koleziji zavrnil. S tem je ljubljanska morala rešena!
— Šest novih mostov dobi^Lju-bljana z regulacijo Ljubljanice. Šent-peterski, frančiškanski, črevljarski in šentjakobski most se podero, namesto teh bodo sezidali štiri nove. Poleg teh pa postavijo še dva druga, kjer jih sedaj ni bilo in sicer pri vojaškem oskrbovališču in koncem Opekarske ceste. Šentjakobski most že stavijo in bo dogotovljen še to leto. Za most pri vojaškem oskrbovališču so začeli kopati temelj. Šentpe-terski most je zaprt za vozni promet in se bo v najkrajšem času začel zidati nov. Tudi frančiškanski most, bodo podrli, dasi je najmočnejši izmed vseh ljubljanskih mostov. Ima le to napako, da ovira njegov srednji podstavek odtok vode; zato mora pasti. Čevljarski ali Hradeckega most sicer ne ovira vode v njenem teku. toda temelj obrežnih zidov je preslab in bi ne mogel nositi mostu, ko bodo poglobili strugo Ljubljanice; tudi njega ie nadomestiti z drugim.
Z jubilejnim mostom bo vodilo čez Ljubljanico sedem mostov, kar bo zadoščalo za dogledni čas ljubljanskemu prometu.
— Izjava. O. Jos. Vidmar, narednik pri 3. stot. 27. gorskega polka. Izjavljamo Vam, da niste v nobeni zvezi z dopisom iz Logov pod naslovom: »Čudno ravnanje z vojaštvom	ob avstrijsko - italijanski
meji«.	Uredništvo »Dneva«.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril gosp. Vladimir Arko. ve-Ietržec v Zagrebu 100 K ob poroki z gospodično Pipo Tavčarjevo. Vsoto je družbi izročil mestni^ župnik gosp. Ivan Vrhovnik. — Slovenski trgovski akademiki v Gradcu so plačali pokrovitelinino 200 K, enako »stalno omizje« pri Figovcu v Ljubljani. — Možka in ženska podružnica v Sp. Šiški je plačala vsaka^ eno pokroviteljnino, ženska podružnica posebej še na račun pokroviteljnine 100 K, skupaj tedaj 500 K. — Neime-
’ novan rodoljub v Trstu je plačal za kamen 200 K. — Iz Sarajeva pa je došlo družbi tole pismo: »Ko nas usoda vnovič bije, spomnimo se zopet Cirihnetodarije«! Potom tukajšnje podružnice Ljubljanske kreditne banke nakazali smo Vam K 200 za en obrambni kamen, ki ga darujemo ob priliki poroke našega bivšega člana in prvega predsednika g. prof. Peruška Holečka z gdč. Mar-ženko Rezačevo. Ob druzih sličnih prilikah se Vas zopet spomnimo z (amni. S spoštovanjem! Za Slovenski samski klub »Krjavelj« — Hva-a!...
— »Sokol« Moste pri Ljubljani
zadnjikrat opozarja br. članstvo, da se polnoštevilno udeleži današnje prireditve Sokola I. Korporativen odhod iz društvene telovadnice točno ob tričetrt na dve. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Odbor. Na zdar!
— Slavnost praznovanja 301et-nice prostovoljnega gasilnega društva v Bizoviku se vrši v nedeljo dne 26. julija 1914 v prostorih gospe Marije Čerin v Bizoviku. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vin.
Ilirija I. : Ilirija II. 3 : 1. Kdor pozna naši dve moštvi, ta je pričakoval včeraj zanimive tekme. In re$: občinstva je bilo do 200. Tla so bila vsled dežja razmočena, vendor se je kmalu razbila živahna tekma. V prvem moštvu smo zopet videli nekaj prvovrstnih igralcev. Napad siguren, obramba krepka. Moštvo je bilo izborno v formi. Drugo moštvo je bilo nekoliko slabše. Obramba je bila dobra, golman izboren. Vjel je vse, kar se je dalo vjeti. Polovica je bila 3 : 0 za prvo moštvo. V drugi polovici je drugo moštvo doseglo svoj gol; potem pa se je omejilo in se ubranilo večjega poraza. Videli smo lepo igro, s katero šo bili vsi zadovoljni. Danes ' se začne tekma ob pol 6. uri.
— Film Sokolski zlet v Brnu je
dospel sinoči in se vidi danes cel dan v »Kino - Metropol«.
— Oni, ki gredo k Sokolu I., ne bodo nič zamudili, če si ogledajo nogometno tekmo ob pol 6. uri do pol 8. ure. Telovadba se konča ob 5. uri in je potem še dovolj časa za zabavo.
— Sinočnja predstava v »Kino-Metropol« je bila prav dobro obiskana. Arena polna. Spored izboren.
—Prostovoljno gasilno društvo v Zgornji Šiški priredi v nedeljo, dne 19. julija v gostilni »Pri Pavšiču« vrtno veselico s sodelovanjem tam-buraškega zbora »Čitalnice« v Šiški. — Začetek ob 4. uri pop. — Vstop prost. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 26. julija.
— Neroden voznik je 331etni oženjeni posestnik Janez Žirovnik iz Bukovice. Dne 4. t. m. okrog enaj3te ure dopoludne je vozil v Spodnji Šiški po desenia strani s svojim vozom, čeravno je vedel, da se mora voziti po levi. Ker je hotel prehiteti neki voz. ki ie bil pred njim, je pognal konja. Pri tem pa je zadel ob voz neki drugi voz. Žirovnik se je moral radi vožnje zagovarjati pred sodiščem in je bil obsojen na deset kron kazni. Vozniki, pazite, da vozite vedno po levi strani!
— Otrok je padel s postelje in se poškodoval. Jesipina Menihel ima dvojčka. Oni dan je enega povijala, drugega pa dala medtem blizo roba postelje. Otrok, punčka, je bil zelo nemiren in je padel na tla in se poškodoval na hrbtu. Ker je Menihlova mislila, da je otrok lahko dobil kako nevarnejšo poškodbo, je dala malo Pavlico v bolnišnico. Državno prav-dništvo je bilo mnenja, da je Menihlova kriva, da je otrok doibl poškodbo, ker ni dovolj nanj pazila. Sodišče je Menihlovo oprostilo.
— Urnrli so v Ljubljani: N. Pollak, tovarnarjeva hči. — Peterca Peter, pekovski pomočnik. 57. — Urbanija Marija, mestna uboga, 79 let. — Lapajne Josip, sin c. kr. pol. poduradnika, 1 dan. — N. Valenta, hči poštnega sluge. — Hrast Alojzij, dijak, 21 let. — Capuder Neža, delavčeva žena, 32 let. Boehm Hedvika, žena višjega knjigovodje, 64 let.
—Lahkomiselnost drama v 3 dejanjih, ki se je predvajala včeraj pri večernih predstavah, dosegla je najpopolnejši uspeh. Dejanje ni samo zanimivo marveč tudi jako poučno. Lepo in zanimive so slike: iz zadnjih let življenja nj. c. v. nadvojvode Franc Ferdnanda. Vidi se ga v družbi z našim presvitilm cesarjem in nadvojvodom Karlom Franc Jožefom. — V popoldanskem sporedu, ki je tudi mladini dostopen, se igra ve-lezanimiva drama »Posestnik plavžev« po slovitem enakoimenskem i romanu Georges Ohneta. — Ob ugodnem vremenu danes ob 9. zvečer koncert vojaške godbe.
—1. avgust — dan sreče za onega, ki pravočasno naroči izborno turško srečko ter po žrebanju tega dne prejme veselo sporočilo, da je njegova številka zadela 400.000 frankov! Vsaka srečka prinese gotov dobitek, zato naj oni, ki hočejo svojo srečo poskusiti s srečkami, nemudoma zahtevajo zadevno pojasnilo, ki jim ga glasom današnjega oglasa z obratno pošto in brezplačno pošlje: Srečkovno zastopstvo, Ljubljana 2.
— Loterijske številke. Dunaj: 23, 73, 79, 19, 69.
Trst.
Slučaj barona Glessla. Obširno komentirajo časopisi postopanje av-stroogrskega poslanika v Belgradu, barona Giessla. Tudi je padla od več strani beseda, da bi moral biti baron Giessl za svoje do skrajnosti lahkomiselno dejanje odpoklican. 1 o, mislimo bi bilo edino pravo postopanje naših vladnih krogov, ki bi jim moralo biti tudi do ugleda monarhije. Toda baron Giessl se nima bati nikakršnih posledic. Baron Giessl dobro ve, da je v službi monarhije, m se mu zaradi slabih informacij odpo-klicanja ni bati. In vidimo tudi razliko med Avstrijo in Srbijo: zadnje dni je prišlo do neke besede med avstroogrskim poslanikom v Carigradu in med srbskim poslanikom istotam; srbska država je svojega posl. Gjorgjeviča radi ene neprevidne besede odpoklicala. In Gjor-gjevič ni Srbije blamiral z nobenim poročilom. Baron Giesl pa je s svojim beganjem in z upoštevanjem majhnih, špekulativnih srbskih listov blamiral Avstrijo ne le doma, med svojimi narodi, temveč tudi na zunaj, v širši publiki. Omenjamo slučaj le zaradi tega, da bodo naši čitatelji videli, kako je drugog in kako pri nas.
(Kljub zmoti, v katero je bil zapeljan konzul Giessl po svojih sla-
bih informatorjih, trdijo druga poročila, da ie baron Giessl mož, ki skuša marsikaj popraviit, kar drugi za-greše.)
Izjava. V imenu članov slovenskega gledišča v Trstu, in sicer: Štefke Lepuševe, Zore Petrovičeve, g. Rado Pregarca in sebe izjavljam, da smo mi res bili člani omenjenega gledišča. — Gospodje odborniki!
Saj ste nam še par kronic dolžni! Poglejte v knjige! To bo najbolji dokaz, da nismo nobeni falsifikator-ji! — Gospodje odborniki! Mi imamo pogodbe in legitimacije za pro-šlo sezono od slavnega dramatičnega društva! Gospodje odborniki so novi in jim mogoče ni znano. Na to se opozarja slovensko občinstvo. —
Za sedaj dovolj! — Drugič pri priliki več!! Za člane slov. gled. v Trstu: Milan Odžič. — Zagorje, dne 17. julija 1914.
Slavizaciia sodišč. »Piccolo« se nanovo bavi s tem vprašanjem.
V svoji petkovi številki je tej »sla-vizaciji« posvetil primerno veliko razpravo, v kateri govori o vzrokih preobrata na sodiščih. Ne boli ga, da se hoče sodišča »slavizirati«, pač pa se čuti prizadetega radi neupoštevanja, zaradi padanja italijanskega jezika, ki — po »Piccolu« — izgublja vedno bolj tla na tistem ozemlju. kjer stanbjejo Italijani. Navada »Piccolova« je, da se vselej ob takih prilikah spravi vedno na eno osebo; in kakor je videti, mu tiči g. Milov-čič prav globoko v želodcu, tako globoko, da se ne more dovolj na-hudovati nanj. Fantazira tudi o za-jiostavljanju italijanščine, kar je seveda po njegovi stari navadi le beganje neprepričanih in slaboinformi-ranih čitateljev. Ne gre mu n. pr. v glavo, da se na sodišču upošteva slovenščina, in da se daje prednost pred švabščino celo hrvaščino, »ka, tero rabijo le nekateri okraji v sosedni Istri«. To mu leži na srcu: hrvaščina. In kako informira o političnih vplivih, ki jih pri sodišču ne sme biti, nam dokazuje že to, da moramo Slovenci ob vsaki priliki opozarjati na germanizacijo sodišč. Germanizacija je tclikobolj pripravna in lažja, ker pri delu pomaga država, in ona je vendar odločujoči faktor! — Toda povrnimo se k principu. Sodišče v Trstu je bržkone odločilo, da se smejo zanaprej voditi razprave tudi v hrvaščini, in da se sme in mora sprejemati tudi hrvat-ske akte. Tako pravi »Piccolo« in govorimo vedno v smislu njegovih informacij. »Posledica tega,« piše,
»bo tudi nameščanje uradnikov, ki bodo morali biti zmožni poleg slovenščine tudi hrvatskega jezika, s čimer bo izgubil italijanski jezik svojo veljavo. Nemščina bo izpodrinjena, ker je državni jezik in ne more že zaraditega izgubiti svoje veljave. In tu — kjer bi moral bruli-| niti v jok — mu pride na pomoč Bii-lowa knjiga. Iz tega sklepa: »Justi-ca zadobiva vedno bolj slovansko lice, postaja od dne do dne bolj slovanska inštitucija.« Moralo pa bi se goditi ravno nasprotno: (kakor misli Biilow) . . . »slavizem bi moral izginjati, rasti pa bi moral edinole italijanski vpliv.« Kjer bi se morala začeti odpirati prostornost italijan-stvu, tam je danes zabil kole in zagradil meje slavizem, ki raste kljub vsej naši odpornosti. — V tem smislu je pisan cel članek, ki konča z žalostnim vprašanjem, kdaj bo teh razmer konec. Odgovoriti moremo (seveda če so vse »P.« informacije avtentične in resnične, o čemur pa zelo dvomimo), da tedaj, kadar bomo videli, da smo dosegli tiste pravice, ki nam jih dovoljujejo zakoni.
Epilepsija je napadla v soboto zjutraj 481etnega težaka Jakoba Tre-visan, stanujočega v Rocolu. Trevi-san je bil pri delu v prosti luki. Takoj po napadu, ki je Trevisanu prizadejal težke notranje poškodbe so telefonirali po zdravniško postajo, ki je Trevisanu pomogla.
Narodno socialna mladinska organizacija ima danes ob 10. uri predpoldne v prostorih N. D. O. važen sestanek, na katerega ima pristop vsakdo.
Dvojen samomor. Pod tem naslovom smo včeraj poročali o dveh najdencih blizu Nabrežine v Pivia. V petek popoldan so trupli preiskali. Dognalo se je, da sta najdenca umrla celo pred par meseci. Zastrupila sta se z lizollm. Da ni bil strup prvotno omenjena fenikalna kislina, je dokazala zdravniška analiza par kapljic tekočine, ki so ostale v steklenici. Mašno knjigo z listkom in napisom so našli pri osebi moškega spola. Trupli sta bili na večmestih, posebno pa po glavi obglodani in je zato identifikacija nad vse težka. Čudno le, da ni nobenega glasu o kakih, pred par mesecih izginelih ljudeh.
Radi družinskih razmer se je
hotela zastrupiti v petek okolu polnoči v kavarni »Šport« neka 26!etna
Valerija Baruccini, stanujoča v ul. S. Mauricio. Mlada žena si je naročila črno kavo in je nalila vanjo oetove kisline. Iz slabosti, ki je ženo napadla in pa iz vonja, ki se ie razširil, so ljudje spoznali, da gre za poskus samomora. Takoj so poklicali zdravniško postajo, ki je ženi izprala želodec in jo nato v težkem stanju prepeljala v bolnišnico.
Nesreča v sreči. V petek zjutraj je podrla neka kočija v ul. Molino a vento 191etno delavko Berto Mara-tiskava. Ko se je Maratiskava izognila kolesu pa jo je doletelo nekaj drugega. Odprla se ji jc ročna torbica, v kateri je imela nekaj denarja, in srebrniki so se zakotalili po tleh. Seveda ni manjkalo požrtvovalnih ljudi, ki poskušajo ob podobnih prilikah pomagati z nepričakovano po-strežljivostjo. Maratiskavi je na ta način zmanjkalo pet kron. •— Njena poškodba je lahka.
Nepričakovana smrt letoviščni-ka. V Portorose je prišel pretekle dni učitelj J. Weiss iz Jagerndorfa, Weiss se je hotel na jugu pozdraviti. Bolezen pa se je zadnj čas nepričakovano poslabšala in v petek popoldan je bolnikova žena odločila, da prepeljejo Weissa v trž. bolnišnico. Ko so Weissa prepeljali v bolnišnico pa je inšpekcijski zdravnik konstati-ral, da je bolnik med potoma izdihnil. Prepeljali so ga k sv. Justu.
PONESREČENE ŠPEKULACIJE URADNIKA DR. CASAPICCOLE V GORICI.
Gorica, 18. julija. Kakor"smo poročali, so se vršile brez vsake podlage popolnoma samovoljne hišne preiskave v slovenskih društvih, kakor tudi v drugih zasebnih stanovanjih. Med ljudstvom je vzbudilo te samovoljno postopanje s strani policijskega uradnika dr. Casapiccole veliko ogorčenje. Vsa prizadeta društva so se že pritožila na namestništvo in notranje ministrstvo. Zagotovljeno je s strani višjih funkcionarjev, da bo g. dr. Casapiccola občutno kaznovan. Proti njemu je istočasno vložena obtožba radi zlorabe uradne oblasti, s katero ie špekulira! na škodo soriških Slovencev.
KRIZA S SRBIJO — SREDSTVO ZA OBSTRUKCIJO.
Budimpešta, 18. julija. V ogrski zbornici bo obstrukcija trajala še nadalje. Obstruirajo namreč proti po-državljenju uprave. Potom interpelacij glede krize s Srbijo jo mislijo nadaljevati. S to taktiko hoče opozicija doseči odgoditev državnega zbora.
SRBSKA DEPUTACIJA IZ BOSNE.
Dunaj. 18. julija. Srbska deputa-cija iz Bosne ie bila pri Tiszi in iz Budimpešte odšla na Dunaj, kjer pa ni našla grofa Sturgkha. Sedaj se odpelje v lšl pred cesarja.
Z BOLGARSKO - RUMUNSKE MEJE.
Sofija, 18. julija. V bližini kraja Kutuklu na bolgarsko-rumunskl meji je 47 rumunskih vojakov napadlo bolgarsko stražo in jo pobilo. 2 vojaka so pa vjeli.
ZOPET HUDOBNA IZMIŠLJO-LJOTINJA.
Dunaj, 17. julija. Neki nemški list je prinesel pogovor s Pašičein Pogovor je naravnost omejen In je bilo na prvi hip videti, da le izmišljen. (Švab si predstavlja Pasica kot kakšnega berlinskega »diplomata«.! Toda kljub temu je vse z veliko slastjo ponatisnilo te nezmisle. Sedal morajo preklicevati svoje lazi.
ANGLEŠKE SKRBI.
London, 17. jul ja. Radi neraz-jasnenega političnega položaja na Irskem je kralj odložil svoje potovanje v Porstmout.
V Irskem vprašanju se stori da. nes ali jutri važne sklepe.
ALBANSKA ZADEVA.
Atene, 18. julija. Ena ruska vol' na ladja ie odšla pred Valono.
ITALIJANI V ALBANIJO.
Milan, 18. julija. »Avanti« potrjuje rimsko vest. da odide iutri vojaški oddelek v Albanijo.
DRAČ ZOPET PRED PADCEM.
Drač, 18. julija. Vstaši so pridrli že tudi na polotok, kjer stoji glavno mesto Wiedovega kraljestva, Drač. Od vseh krajev so nanesli pred mesto topove, ki so jih kraljevim vojakom vzeli. Pravijo, da se bodo vsak hip spravili nad mesto. (Ko bi manj govorili, o več delali!)
tdl pozne sezile.
m vse v moji zalogi nahajajoče se slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znilanitt cenah.
[A HORVAT, modlstfca
LJUBLJANA, Stari trg Stav. 21.
moško kolo se ceno pro-
v »Anončni ekspediciji«
Pozor stavbeniki!	Pozor občinstvo!
S-7	-f	pr. r 'V!S;■ \
Izgotovljene štedilnike
solidno domač« delo, prodaja po jako nizkih cenah
Rudolf Geyer, ključar, mojster, LJab-Ijana, Cesta na Rudolfovo železnico!0.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, Vrtne, — stopniSčne in balkonske ograje, t: rastlinjake, L t d., ter vsa popravila, t:
šest oleandrov, Poiz-\ Šiška, Gasilna cesta 695—3
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 80, Edina zaloga
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutlia, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd.
T-ovlIoIj aina.
Kmetijstvo v Ameriki.
Kako se ameriška vlada zanima 7a napredek v Kmetijstvu. Priloženo jVam pošljem velik zavitek, kateri ima v desnem kotu natis »U. S. Department of Agriculture. Official Business« (Združ. držav oddelek za kmetijstvo, uradni posel), v levem kotu pa je tiskano »Bureau of Ento-jnoloRV« (mrčesoslovska pisarna). V zavitku je priložena 16strani velika obravnava o »temperaturi čcbel-uega ljudstva po zimi«. — Take bule tinc ali obravnave kmetijskih snovi, ki so izdane na podlagi praktičnih preizkušenj vršečih se pri zavodih združenih z ministrstvom Zci polje-delstvo, pošilja vlada vsako leto po večkrat v stotisočerih izvodih kmetovalcem in vsim, ki se za poljedelstvo zanimajo, .laz dobivam te lnile-tine že več ko dvajset let in to ne da bi se kdaj zanje oglasil ali prosil. A ko spremenim kraj bivanja leti bu-Ictini mi vedno sledijo in še zdaj ko sem se pred par leti v domovino vrnil. Naslovljeni so zdaj na moje ime, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija. In pri nas v Avstriji?! Menda tam na Dunaju pri tozadevnemu ministrstvu sploh ne delajo nič, vsaj še na važne uloge ne odgovore. Znanstvenega in praktičnega preiskovanja ne iVrše nič in ni čuda, da imamo pri nas strokovnjake vrste,. ki nič ne znajo in da se kmetovalec ali kmet. učenec ne more nič od njih naučiti. Kes je »riba začne najpreje pri glavi smrdeti«. Ko bi bilo tajno službovanje pri c. kr. ministrstvu za poljedelstvo tako dobro upeljano, kakor Je v Združ. državah ter bi tajno zasledovalo napredek in prospeh kmetijstva, potem bi ne bilo tako žalostno povsod, kakor je. Ker pa tega ni pri nas — namreč skrbnega in tajnega vladnega opazovanja napredovanja kmetijstva, zato imamo jako dobro tajno politično policijo, ki vidi .vse in sliši vse, kar ji razburjena domišljija veleva in kar bi ji moglo prinesti kako nagrado ali odlikovanje — ubogemu zasledovancu pa kradenje časti in poštenja, sitnosti vsake vrste in morebiti tudi zapor. Prazen vnanji uradni ugled čez vse — če vse drugo vrag vzame!
Lilljskomlečno
milo s konjičkom
Bevgmanna & Ko , Dežin na Labi
jc vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekoslji-vosti za nacionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite ft-recno na označilo „s konjičkom" in na polno firmo! Po 80 h v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako je Bergmannova lilijska krema „Manera* (70 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok.
Nemški tolovaji v Metelkovi ulici-
1 Pri Tonniesu so uslužbeni trije Nemci: Alojzij Kabscli, njegov brat ■Ivan Kabscli, in Herbert Urabič. Vsi 'trije so Kočevarji in so splošno znani po svoji švabski surovosti. Napadajo mirne ljudi, ki niso njih narodnosti, kakor kaki tolovaji iz časov »faustrehta«.
Tako je bilo tudi oni dan, 21. junija ob sedmi uri zvečer. Omenjeni trije Švabi so pili v Scagnettijevi gostilni v Metelkovi ulici. Tam je bil tud tesar Jurij Špendl. Alojzij Kabscli je zlil na Špendlovo ženo vino, vsled česar je Špendl zahteval po pravici od Kabscha, naj mu da za pokvarjeno in izprijeno obleko kako odškodnino ali pa naj mu vsaj plača barvo.
Surovina Kabscli ni hotel o tem ničesar vedeti. Škodo bi še napravil, popravil na ne. Kaj še! Kabsch se jc začel celo jeziti in z njimi tudi oba njegova tovariša, brat in Urabič, ki ima i es pristno švabsko ime.
Jeza vseh treh Švabov se je hitro spremenila v surovost in nato v tolovaistvo. Vsi trije so skočili na Špendia in so ga porinili skozi vrata gostilne. Zunaj pa so ga začeli pre-tepavati kakor pravi razbojniki. Ma-Jiali so ix) Špendlu, kamor so zadeli. Posebno najmlajši Švaba se je pri item delu odlikoval. Pob je star komaj enaindvajset let in namesto da bi sedel doma za pečjo in krotil svo-. Ijo švabsko naturo, ti pride v gostilno in pretepa poštene ljudi, ki mu nič mari niso in ki se zanj niti najmanj ne zanimajo. Urabič je tako tolkel s palico 1)0 Špendlu, da je ta dobil znatne poškodbe po celem životu. Nato ga je še sunil, da je Špendl padel. Pa niti sedaj ga ni pustila ta švabska surovina pri miru. Začel je biti Špendia s pestjo po obrazu, da Je bil ta kmalu ves krvav.
'Špendia je hotel rešiti iz rok tokajev; njegov tovariš franc Raz-
goršek, ki je tudi tesar, kakor Špendl. Kakor hitro ga je razbojniški Urabič zagledal, je skočil k njemu in ga je začel pretepavati na vso moč tako, da je bil Razboršek kmalu ves črn od samih udarccv. Napravile so se mu buške in precej časa je trajalo, da si je opomogel.
Švabski razbojniki so se morali včeraj zagovarjati pred sodiščem. Obsojeni so bili vsi trije in sicer vsak na deset dni zapora. Poleg tega bo moral vsak izmed njih plačati Špendlu za bolečine 1(1 kron, Raz-boršku pa vsak 10 kron.
Špendl in Razboršek sta bila pa še toliko nergava, da sta se izkraja še obotavljala podati zahteve za^bo-lečine in bi kmalu razbojniškim Švabom odpustila. Potem pa ti piše švabski šrnok o nekulturi Slovencev. Pričujoči slučaj nam jasno kaže, kdo je kulturen iti kdo ni kulturen.
Inženir Ulivi.
Radiobaličnt poskusi. — Inž. Ulivl strmenje Italije. — Eksperimenti. — Dvomi nad izumom. — Zadnja bomba razpoči.
Ni sicer ime inž. Ulivija svetov-noslavno kakor ime izumiteljev Edisona in Marconija, toda vsa znamenja so do zadnjih dni kazala na to, da bo mož razpolagal z milijoni, da bo pred njim človeštvo pripogibalo svoja pred njegovim izumom se tresoča kolena, skratka, da bo mož v najbližji bodočnosti gospodar najnovejšega uničevanja. Kajti inženir Ulivi se je pečal s senzacijo vzbujajočimi poskusi, s poskusi
radiobalizma.
Kaj je radiobalizem? Radiobali-zem se je imel imenovati učinek, ki ga je pripravljal inž. Ulivi strmečemu svetu s tem, da je vplival potom svetlobnih žarkov na mine in na bombe uničevalno. To je, da so se bombe in mine, pa najsibodo na suhem ali v morju potom nanje naravnanih žarkov razpočile. Radiobalizem je imel postati nov uničevalec človeštva, novo sredstvo v ubijanju, v pokončevanju ljudi. Takole bi ostale ladje pred odhodom in bi se izogibale položenim minam: na mine bi se namerilo svetlobne žarke in vse izogibanje ladij bi bilo zaman. Mine bi razpočile in ladje bi zletele v zrak. Na tisoče, na milijone ljudi bi pomagal pokončavati tak izum. Kar bi se izognilo ostrini sovražnikovega meča, kar bi ušlo streljanju smrtonosne puške in daljavni črti kroglje iz topa, to bi na neizmerne daljave uničile bombe, ki bi se razpočile pod vplivom nanje naravnanih svetlobnih trakov.
Ulivi je imel postati mož, oče tako groznega uničevalnega sredstva. V Firenzi je pripravljal svoje poizkuse v družbi štirih ali petih ljudi. Delavnice njegove so bile polne razstrelilnih snovi, iz katerih je napravljal potrebne predmete in Ulivi sam je bil med temi mrtvimi snovmi, ki bi jih vzbudil k življenju lahko en sam neprevidno zgubljeni žarek, kakor kralj — pastir v svoji tihi idili gorskega pastirja. V Firenzi je Ulivi gospodoval in v Firenzi so se mu klanjali zasebni in državni velikaši, velekapitalisti in tovarnarji, ter mu stavili vsak hip na razpolago vse svoje stroje in ves svoj materijah Ulivi je živel kakor edina uresničenja zmožna nada bodoče vojne, te žive strahote na suhem, na morju in v zraku.
Vest se raznese.
Pred meseci in meseci se je raznesla vest, da se v Italiji preizkušuje novo uničevalno sredstvo, ki bo v stanu povzročiti, da bodo pod vplivom svetlobnih trakov pokale bombe v vsaki oddaljenosti. Za glasove, ki so tedaj prihajali iz Ulivijevega laboratorija, so se jeli interesirati vsi italijanski in evropski, posebno pozorno pa italijanski vojaški krogi. Namah se je porodil velik izumitelj V Firenci dela in poskušuje, kako bo njegov izum učinkoval. K Uliviju so prihajali generali in admirali, mladi, živalmi in odkritosrčni inženir pa je občevanje z vsemi odklanjal. Bil je pač dober poznavalec duš, in je napel strune s prozornim namenom, da bodo pele višje, odklanjal je po-sete znamenitih mož le radi tega, da ]e na ta način vzbujal vedno večje in vedno napetejše zanimanje za svojo osebo m zn svoj izum.
Devi sreča se smehlja... ’
Odklanjal je občevanje s tehtnimi, odločilnimi in vodilnimi krogi, in Ulivi se je v tem pokazal zvitega privlačneža. Po dolgih prošnjah je Ulivi dovolil občevanje z admiralom Petrom Fornarijem, ki je imel ne-žnolepo hčer. Ulivi se je z družino admirala Fornarija temeljiteje seznanil, člani družine so postali inženirju veliki in zaupni prijatelji, naj-zaupnejše bitje pa je bila krasna For.nariie.va hčerka, katera se le v.
inženirja strastno zaljubila. Mladi inženir je dekletu ljubezen vračal in tako se je dogodilo, da sta bila ženin in nevesta pred poroko. A
a Bistvo izuma. — V Franciji, n.
Inženir Ulivi pa ni čepel samo v Firenzi, temveč je bival zelo mnogo v Parizu. Obiskoval je tudi »Au-to—Ecole«, kjer ga je poučeval voditelj De La Vallette. Slednji je videl v Uliviju veliko kapaciteto. Bil je posebno prožnega duha. Ulivi je v Franciji pojasnjeval svoj izum:
»Eksplozija na distanco obstaja v tem, da se najpoprej poišče ugodno situacijo železnih predmetov v bližini. Ko jc to ugotovljeno, se preišče pozicija in se regulira hitrost, s kakršno naj doseže svetlobni trak določeno mino. Ko dospe kritičnost položaja eksplozivne snovi do viška, tedaj bomba razpoči in razžene vse, kar se nahaja v njeni bližini.«
Poskusi v Italiji.
Ulivi se je vrnil po eksperimentih v Franciji zopet domov, v solčno Italijo. Vse je pričakovalo senzacije.
In res, Ulivi je občinstvo tudi zadovoljil: na sredo neke reke je velel prepeljati več bomb in jih položiti v vodo. Potom svetlobnih trakov so bombe razpočile druga za drugo in Ulivi je imel na tisoče občudovalcev in občudovalk. Tudi admiral Forna-ri, ki je dogodku prisostvoval kot zastopnik državne oblasti, je mlademu inženirju čestital nad doseženimi uspehi. Publika je Ulivija navdušeno aklamirala. Inženir je dobival cele kupe pisem s častitkami, katerim ni manjkalo občudovalnih besed.
Izvor nezaupanja.
Ulivi je s svojimi uspehi lep čas triumfiral. Ljudem pa je začel postajati njegov izum sumljiv, ker je svojo tajnost najstrožje čuval in delal eksperimente edinole z bombami, katere je sestavil sam.
Ker je drugje napravljene bombe iu mine za svoje poskuse dosledno odklanjal, se je kaj kmalu ohladilo razmerje med mladim inženirjem in admiralom Fornarijem, ki je bil namenjen žrtvovati svojo hčer le v prospeh in dobrobit države, v kateri je imel kruh.
Zadnje dni je Ulivi dobil zaznamovano .bombo, katere bi pri svojem poskusu ne smel pretnenjati. Sprva je delal kišle obraze, ko so pa začeli vanj siliti, se je z veliko težavo odločil. da hoče napraviti poskus tudi s to bombo. Vse se je pripravljalo na svečani dan, ko izvrši Ulivi svoj poskus pred stotisoči radovednih množic. Iz neznanega vzroka pa je Ulivi zadnji hip poskus odpovedal in določil zanj drugi dan. Medtem časom pa se je vedno boljinbolj bližal
poročni dan.
Admiral Fornari je po preneše-nem eksperimentu stvar zavlačeval. Nič kaj pri volji ni bil. Motel je videti svojega zeta najprej nadvse proslavljenega in slavnega. Toda prej bi solnce zgrešilo svojo pot, kakor bi dočakal Fornari tak dan. Dnevi pa so tekli in poroka je bila vsak dan | bližje.
Beg. — Tableau!
V soboto sta imela novoporo-čenca stopiti pred oltar. Toda o groza in strah! Fornarijeva hči je v četrtek, 17. julija zapustila dom, v katerega se doslej še ni vrnila. Ulivi pa svojega. Fornarijeva hčerka je pustila doma pismo, v katerem pravi, da gresta z Ulivijem daleč, daleč.
In res sta Šla daleč, danes se italijansko časopisje lahkovernim vernikom v Ulivijeve izume smeje in pripominja, da je Ulivi s svojim begom pospešil pok najlepše in naj-večje bombe.
Mali oglasi.
Svetujemo Vam, da kupite modne srajce bele in barvaste, turi-stovske, mehke ovratnike, kravate itd. pri Engelbert Skušek v Ljubljani, Dunajska cesta 7, ker je zares najcenejši._____________________
Christofov učni zavod vpisuje ves julij vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici 1.	632—3
Skoro novo kolo znamke »Waf-fenrad« se proda. Ogleda se v Rožni dolini 178.____________724—1.
Proda se omara in dva naslonjača, nekaj knjig. Dalmatinova ulica P3 v pondeljek od 1. do 5. ure.
710—1.
Sprejme se takoj
=vajenec=
v krojaški salon za gospode
IVAN MAGDIČ,
LJUBLJANA, Dunajska cesta St. 30.
Stanovanje,
soba in kuhinja se odda s 1. avgustom. Ponudbe pod „Stanovanje" na anončno ekspedicijo Hočevar, Ljubljana.
JFffltAar MALU,
diplomiran, icrojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst
Podružnica: Nabrežina 99.
Dobro službo
kot sluga, dobi ne čez 20 let star mladenič, kateri naj bi bil
mizar
in imel nekaj svojega orodja. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj.
Naslov v „Anončni ekspediciji" Jos. Hočevar, Ljubljana.
za na dom za obojni spol že od 14 let naprej. Znanost lahka, stroški majhni. Zajamčen zaslužek 40-50 K na mesec. Zahtevajte pojasnila z 10 vin. v znamkah.
L P., mizarska in izrtzljarska ipii
Hodoše, Ptuj. VABILO
ki jo priredi ..Kmetska izofer. drailvo" v Starjah pri!
dne 19. juiija 1914 ob 3. uri pop. na vrlo g, K. Mi
s prijaznim sodelovanjem pev. druStva ..Ilirija" iz Trsta Spored: ".■*
1. P. Sattner: ,NaSa pesem* pojo meSan; zbor ^Kmetskega izobraževalnega druStva' Štorje.
2. F. S. Vilhar: „Na vrelu Bosna“ poje moSki zbor „Uirija“.
3 M.Bajuk: „Sem slovenska deklicn“, poj« ženski zbor „Km. izobr. društva", .Štorje.
4. E. Adamič: »Vasovalec*, poje moški zbor „Ilirija“.
5. J. Žirovnik: „Narodne pesmi“ poje moški zbor „llirija“.
6. gojiva prizora:
a) „tat in avtomat". b) ,.Telefonska potoka".
Amerlkanski srečolov, šaljiva pošta in ples.
Pri veselici in plesu svira pdiia .Jiraška vila" iz Sežane
Vstopnina 60 vinarjev. — Sedež 40 vinarjev — Plesni komad 20 vinarjev. Praplaffla hvaležno sprejemajo.
Ker je Cisti dobifek namenjen v prid Ciril-Metodovl družbi, se uijudno vabi m mnogoštevilno udeležbo.
V slučaju dežja se vrši prireditev 26. jul. 1914
ODBOR.
	
	
j|s/MMAT ORIUM -EMONa| Ifi ZA-NOTRANJE • IN-KIRURGICNE • BOLEZNI. ] -PORODNIŠNICA. t#? LJUBLJANA • komenskega- ulica ■ 4 Vi f/ <^p-zDRAvMK:pRifwitJ- DR- FR. DERGANC \| z—-		rrT-., , ..„"r »»■r.-.r.vJ	
Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, Arnežev in vse v to stroko, spadajočih predmetov se priporoča tvorni ca barv
Premeri & Jančar =
Dunajska cesta štey. 20. JLif IlfolJtiBlti Kolodvorska ulica štev. 18. UPrletn.© emajlne 'barv©,' lcaxTool±n.©3 T mavec itd.
£7 a. di-oTsaa.'* iax d.e"belo.	dicoTsito	la.	d-elsel©.
Dobro
da. Naslov v Ljubljani.
Proda se
ve ser Spodnja 125.
Gospodična, vešča slovenske in nemške korespondence z zelo lepo in hitro pisavo ter znanjem strojepisja išče službe za popoldne. Odgovor na »Usoda«, poštno ležeče. 708—1
Mizarskega valenca sprejme takoj tvrdka Zorman & Škafar, mizarstvo z motornim obratom. Rimska cesta 16. Ljubljana. Prečna ulica 4.
Zaradi
Prodajam
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJ 5 A SED ANJ 05 Tl X
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZljE CESTA 5T.I4 HOVI SVET NA5PR0TIK0L1ZEJ AZ AH--TE VAJ TE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
Pri nakupu obuval ni treba iskati trgovin s kri} Sečo reklamo. Pri meni dobite isto ravno take. Poceni pa vsekakor boljše, za kar jamči moj
strokovni poKLic.
Popravila čevljev,^ četudi niso bila kupljena pri meni, izvršujem vestno in poceni.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. Mizarstvo
Lepe sobe z 2 posteljema od K 4 — naprej, dunajska kuhinja, kosilo 70 vinarjev, 3 minute oddaljen od kolodvora
Hotel Abbazia, Trst.
MARTIN KRALJ
čevljarski mojster, Wolfoya ulica štey. 12 v Ljubljani.
M ^a 3 K en Par usniatih. ~ipSMčevljev za gospode in dame, črne ali rjave barve z močnimi usnja-timi podplati. Vsak naročnik, kateri naroči 8 parov čevljev, par po 3 K, dobi 1par boks ali ševro čevljev brezplačno. Razpoš. proti p6vzetju Arnold Weisz, Magyarfalu, (Pozsonyer Comitat).
Kovačija
o r£>Qfm č/ 1Q /jP	V Prometnem kra3u se sprejme
& cedili ot. 10—10.	v najem. Ponudbe je pošiljati pod
HBHHHmnBHi	„Kovačija“ poštno lež. Kamnik.
Vsakdo mora zadeti.
400.000 in 200.00 fr. znašajo glavni dobitki
turških srečk.
6 žrebanj vsake Bet©!	Prihodnje žrebanje 1. avgusta.
475.000 oziroma 375.000 kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni
glavni dobitki skupine
®f* 5 oziroma 3 izbornih sreik. "VI
13 ozir. 9 žrebanj vsako leto! Prihodnje žrebanje l.avg.
Mesečni obrok Od 4 K naprej. Za naročnike so določene nagrade in premije! — Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Ceike industrialne banke v Pragi, Ljubljana. — Naslov za pisma: Srečkovno Zastopstvo Ljubljana 2«
Zdravnik
želodca"
Edna posebnost likerja je
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
^ Velika zaloga = 11*50
najfinejših, trpežnih in nogi | najbolj pritežnih
za dame, gospode in otroke.
Viktorija Sterniša Ljubinj an a,
 "'“N	JnrCfČevtrg Ste v. 8.
Gg. učiteljem, ^učiteljicam in««
SŠB2528S**
NOVO!
NOVO!
Javor*
.Singer'
šivalni stroji so ne* prekosljivl v trajnosti in vsestransko uporabo.
»Singer'
šivalne stroje do-bHe samo v našiti prodajalnah z „8“ izveskom.
Ljubljana, Rimska cesta štev. 16
priporoča slav. občinstvu svoje izdelke ter IzvrSitev vseh mizarskih del kakor opravo hotelov, prodajalen, laložb, vsa stavbna dela i. t. d.
Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami.
Najnižje cene.	Točna	postrežba.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini  ---------------  tvrdke	R.	MTKLAUC —- ' "  ■...... ■■
Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 4, Novomesto, Olavni trg št. 45,
- Kranj, Olavni trg št. 119.
- Kočevje, Olavni trg št. 79. -
IIRI11HRB9IRRHRRHIHHIIIHHH
m >	m
■ Čudovito znižane cene! S
Hi	■
h Pristni panama	poprej	K	10'—, 15’—, sedaj	K	5'—	—
® Girardi slamniki	„	„	3‘—, 4'—,	„	„	1*—	J
Ri lister obleke v modnih barvah *	%	20'—, 24'—,	„	„	8'—	H
H bele in sive sako za friserje samo	„	3‘— H
Qg letne plašče ža dame	„	„	20’—, 24’—,	w	„	6-—
S Hodne obleke za gospode. S
Najnovejše v damski konfekciji. Kimono ^ m plašči, bluze, eponge kustumi in etamni gg g obleke po znatno reduciranih cenah! Zaloga B se mora po možnosti do konca avgusta raz- S m prodati, ker rabimo prostor za jesensko in ^
■ zimsko konfekcijo, katero dobimo v ogromni ■ § izbiri.	J
■ Oglejte si 18 Szloibenih oken. ■
■Angleško skladišče oblek■
IHB ^ ■  --E _ . ■ ■■	■■	•	w<	mm	m	1	f	v/.	ilw®
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. —- Medena ulica s Foeeten cd.d.«lelc 'T; pr-vem. x^dst¥ctr$»«v. Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Kje knpite naj-cenej e in najboljše jeklo vsake vrste nože, britve, kuhinjske nože, škarje in obešalnike? Pri Ivanu Krai-ger-ju, Ljubljana, Židovska ulica. — Prvi ljubljanski u-rnetni in fini brusač z električnim obratom.
Slovenske ,Pathe‘ plošče in ,Pathe‘ aperafe, igle.
Plošče-,Angelj‘
,Zonophon‘
Homokord
,0deon‘
,Jumbo‘
.Favorit*
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna“
Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar. Gorjnp.
Tovarniška zaloga pravih gramofonov in godbenih avtomatov.
A. RASBERGER, Ljubljana
Sodna ul. 5. Poleg c. kr* dež. sodnije. Sodna ul. 5. Popravila gramofonov in avtomatov strokovno in ceno.
Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
<$«rf ca, Stolna nlica štev. 2—4.
Pundaja na Obroke.	Ceniki	franko.
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine
Litografija..’	Cene	najnižje!	Notni	stavek