vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. T»ak drugi četrtek. Naročniki „SIot. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številke zijajo 4 h. — Naročnina »e pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. —■ Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 85 h. Volitve v deželni zbor. Najpozneje v jeseni bodo na Štajerskem volitve v deželni zbor. Nasprotniki sl°venskega katoliškega ljudstva, to so JteniSkutarji, brezverni Nemci, in žalibog l,1di nekateri veri sovražni Slovenci že ^aj skrbijo, da bi pri teh volitvah spralo za poslance v deželni zbor take može, j.1 so ž njimi enakega mišljenja. Njihov Jst »Štajerc« že bije ob boben za take "Sželnozborske kandidate. Toda ali bomo atoliški slovenski kmetje res volili take ^ože v deželni zbor, katere nam priporo-ijio naši nemškutarji in sovražniki cerkve? ‘Ovenski kmetje bomo volili pametne in značajne može J? svoje poslance. Pametne može pravimo. akih pa nam nemškutarji in liberalci ne ^°rejo ponuditi, ker jih nimajo. V svojih .rslah imajo pač nekaj kričačev, ki so se ■j,0 gostilnah naučili govoriti o politiki. B0(ia vsa njihova modrost obstoji le v |j *2nih besedah. Naši poslanci pa morajo v°oro poznati deželne postave, morajo j^eti, katere postave so nam kmetom *0dljive. Škodljive postave morajo znati J^menjti, da bodo nam koristile, ter znati predlagati nove, v sedanjem J!811 potrebne in koristne postave. In Očajni morajo biti naši poslanci. Nem-^larji in liberalci pa so se izneverili h -----j---• • ....-..-.—L l8uio mladeničem in dekletom iz Dunaja. Y ^dini »Nas Dom« me prihaja obiskovat j*ttjino. Zato pa pozdravljam domovino ^0®, iz katerega izhaja. Pa kaj porečete, j; vam povem, da mi »Naš Dom« več-Pr*va^i tudi solze v oči? Da se ne k^Site, vam takoj razodenem, da so med solzami tudi solze veselja in koprnenja /o domovini, pa našem domu. Kako je pa W81o, vam razložim v sledečih vrsticah, g o je po treh letih od tistega časa, isfee rn‘ rekih da sem sposoben za vo-hitej' Slekel sem vojaško suknjo ter pri-t)ei0 domov k staršem, bratu in sestri. Hosjj ni posebno dišalo, ko sem pa ^estu rokavice in znal nekoliko •be jg1, Radi tega mi je prišlo prav, da ‘kSejt^vabil sosed, naj začnem ž njim braf*^eve^ar» i® raket »moraš potem ^Uče. 'j drugače ne veš kako se svet !ati v p, ?r nalašč za naju je začel izha-'fdajajo {U1^. list» ki v njega pišejo in ga p^ejo n kl. _n,etraSki Kospodje, ki se raz-ie 0 *kSe,te<- »Štajerca« bova brala, ve slovenski, da vsak razume, naši slovenski narodnosti in katoliški veri. Odpadnikov pa pošten slovenski kmet ne mara za poslance. Oče ne izroči svojega posestva onemu sinu, kateri se mu je izneveril, kateri je nastopal proti njemu, ampak svojemu zvestemu sinu, kateri je vedno častil očeta in delil ž njim žalost in veselje. Nemškutarjev in liberalcev pa katoliški slovenski kmetje tudi radi tega ne marajo, ker ti nimajo srca za kmetske potrebe. Nemškutarji in liberalci, ki živijo med nami na deželi, so največji prijatelji mestnih gostilničarjev, trgovcev in advokatov. Kadar ni volitev, gledajo Pas najrajši čez ramo. Le kadar pridejo volitve, takrat se naši »kmetski« nemškutarji in prijatelji spomnijo, da so tudi kmetskega rodu, takrat se ližejo okoli nas ter nas vabijo »kmet naj kmeta« voli. A kaj bi se zgodilo, če bi jih res volili? Kakor hitro bi bili izvoljeni, pozabili bi zopet na nas ter se še bolj prilizovali meščanom in tržanom. Mi ne sovražimo meščanov in tržanov, toda ti imajo druge potrebe, kakor jih imamo mi kmetje, in pri volitvah se mora to razločevati. Zato si bomo mi slovenski kmetje poiskali može, ki imajo za naše potrebe srce in besedo, naj bodo potem ti možje kmetje ali gospodje. Glavno je, da bodo dobro zastopali naše koristi. pa ti gospodje učijo, da bo bolje, ako smo bolj za nemščino. Velja torej!« Tako nekako sem prišel v družbo »Štajerčevih« pristašev. Materi ni bilo prav povolji, da sem imel »Štajerca«. Ne vem gotovo, ali zato ne, ker so že kaj slišali graje o tem listu ali pa zato, ker sem se začel družiti z onim sosedom, o katerem se je vedelo v deveto vas, da bi rad samo s svojo nemščino dobro živel in nič delal, ki mu je pa vsled tega šlo gospodarstvo vedno rakovo pot. Naj bo karkoli, imel sem »Štajerca« ter začel z onim sosedom prekupčevalski »kšeft.« Kmalu mi je pa začela presedati ta družba; zapravil sem več kakor zaslužil. O »Štajercu« se je začelo pri nas veliko govoriti. Nekateri so ga branili, navadno taki, — ki so si znali po nemško naročiti »krigl pira« ali »štamprl kronabita«. Drtigi so si nalašč naročili »Naš Dom«, nekateri tudi »Slov. Gospodarja«, da bi videli, kaj pišeta ta lista, o katerih je vedel »Štajerc« toliko povedati. Vedno zbadanje in zmerjanje in štrbun-kanje neumnosti »Štajerčeve« se je začelo tudi meni gabiti. Tudi sem bil sit najinega Kdo je največji nasprotnik kmetskih zadrug, naj se imenujejo potem te zadruge konzumi, gospodarske zadruge, posojilnice ali kakor si bodi? To so naši nemškutarji in liberalci! Ti teh zadrug ne morejo videti. V prihodnjem deželnem zboru pa se bo ravno razpravljalo o naših zadrugah. V državnem zboru je postava o zadrugah že sklenjena, zdaj še morajo skleniti deželne postave. Ako bi si torej izvolili nemškutarje in liberalce, izvolili bi si stoj*e izdajalce. Slovenski kmetje torej pri prihodnjih volitvah ne bomo šli z liberalci in nemškutarji, če tudi si »Štajerc« še toliko brusi svoj jezik. Mi nočemo izdati svoje vere, svoje narodnosti in svojega kmetskega stanu nemškutarjem in liberalcem, zato bomo šli svojo pot. Kdor nas ljubi, bo šel z nami in nas podpiral, in zmaga bo naša. Nemška posojilnica v Št. Lenartu v Slov. goricah. Obračali smo zadnjega »Štajerca« na vse strani ter iskali, kaj piše o najnovej-šem dogodku pri nemški posojilnici v št. Lenartu v Slov. goricah, a naše iskanje je bilo zastonj. O zadrugah v Št. Juriju ob juž. železnici, v Št. Emi, v Rečici itd., v katerih si ubogi kmetje »kšelta«, zavrgel sem soseda ter odšel v tujino za kruhom, za boljšim, kakor sem upal. Pri slovesu mi mati niso pozabili povedati, naj ne pozabim na Boga. In te besede so se mi vedno in vedno vsiljevale v spomin, ko sem drdral proti cesarskemu Dunaju. Ce sem se jih hotel pa malo iznebiti in začel kaj drugega misliti, mi je ušel duh zopet tja, kamor si nisem želel. Ponavljale so se mi kitice: Duh moj misli na svoj dom — Srce zanjga strastno bije — Bog ve al’ ga videni bom — Vmes so hribi in doline — Vmes so .... vmes so .... in bili smo na Dunaju. Službo sem dobil pri železnici, o kateri mi je pisal znanec iz vojaških let. »Štajerc« me seveda ni našel na Dunaj, sam se mu pa nisem javil in tudi ne čutil potrebe, da bi prebiral te reči. Da ni odkritosrčen in resničen, sem spoznal; da mi njegovo pisarenje proti cerkvi in nekaterim duhovnikom nič no koristi, o tem sem bil prepričan. Da, ravno tu se mi je omililo še bolj lepo domače cerkveno življenje, ko sem moral tudi po nedeljah delati in težko delati. Prosto imamo samo Stran 2. . ~-.u_ _ skupno naročujejo blago, da jim pride ceneje, je klepetal ta ptujski list v ednomer in jim jemal dobro ime, zdaj pa molči. In če se je zgodilo kje med Slovenci kaj, česar tudi mi nismo odobravali, potem je kar polnil svoje predale s pridgami. O dogodkih pri nemški posojilnici v Št. Lenartu pa ta list trdovratno molči. Iz tega se pač lahko spozna, s kom »Štajerc« vleče. S kmeti in Slovenci gotovo ne, tam ni njegovo srce! • V nemški posojilnici so se našli sedaj po smrti prejšnjega župana Mravljaka, ki je bil tako goreč pristaS in Siritelj ptujskega »Štajerca«, računi v velikem neredu. Ne ve se, kam je prišlo okoli 140.000 K. Zdaj se vrSijo velike preiskave. Dva uradnika sta prišla iz Gradca ter vzela knjige s seboj, da jih preiSčeta, kaj in koliko manjka. Prejšnji župan Mravljak je bil veliko let knjigovodja in kontrolor pri posojilnici. V Št. Lenartu vlada sedaj veliko razburjenje. Mnogo družin bo uničenih, ako se potrdi pomanjkljaj in ga nihče ne pokrije. O tej stvari bomo natanko govorili, ko bo preiskava gotova in vse natanko dokazano. To začudenje pa že moramo danes izreči, kako se je moglo pripustiti, da je bil Mravljak knjigovodja in kontrolor ob enem. Če se tudi ne bo noben drug nered pokazal, vsaj to jo bilo nespametno in neprevidno. Politični razgled. Prijatelji ubogega ljudstva. V državnem zboru je predlagal krščanskosocialni poslanec Šrafl, naj se sl. julijem odpravijo državne mitnice. Mitnice so jako sitne, delajo stroške, ovirajo promet, državi pa malo koristijo. Večino denarja itak mora pustiti mitničarjem. Vsi slovenski poslanci, razven kranjskega liberalca notarja Plantana, so glasovali, da se odpravijo mitnice. A ubogemu ljudstvu prijazni poslanci so ostali s 113 glasovi v manjšini proti 133 glasovom nasprotnikov. Da so ostali v manjšini, krivi so poslanci naših nemSkutarskih mest in trgov, krivi so prijatelji naSega »Štajerca*, kriva je nemška ljudska stranka. Izmed nemške ljudske stranke se jih je odstranilo 30 poslancev. Ako bi ostali vsi v zbornici in glasovali z našimi poslanci, bile bi mitnice odpravljene. «Štajerc» pa bo zopet pisal: Ljubi kmet! Deželni zbor štajerski je zboroval dne 3. in 5. maja. Mesto Gradec bi si rado izposodilo 14 milijonov kron, pa nihče noče za zadolženo mesto jamčiti. Zdaj bi naj dežela prevzela jamstvo. Ta je lepa, popolnoma nemška! Kadar pa naše uboge občine hočejo posojilo, takrat se ne skliče deželni zbor in nihče noče sprejeti jamstva. Naši slovenski poslanci niso hoteli v Gradec, ker ne dovolijo takega jamstva. Pač pa so bežali v Gradec »kmetski prijatelji* Ornik, Stallner, Lenko! Nemiri v Belgiji. Socialistični vodje so hujskali belgijske delavce k revoluciji. Delavci so bili že pripravljeni in so ustavili delo. Ko pa je vlada zagrozila, da bo z vojaki prišla nad upornike, so se voditelji ustrašili, mirili delavce ter jih zopet naganjali k delu. Voditelji so dobili od stranke plačo, ker so hujskali, nahujskani delavci pa so bili brez dela in brez jela. Torej so bili zopet delavci, ki so plačali račun za izgrede. Ze škoda, katero je povzročil štrajk (stavka), škoda namreč na izostalem zaslužku delavcev, znaša v teh dneh nad 20 milijonov kron. Kje pa so stroški za zdravljenje v nezmiselnih ra-bukah ranjenih, katerih je več sto oseb? In kje so stroški, katere je provzročilo sploSno razburjenje, da ne govorimo o škodi, ki se je zgodila raznim družinam ubitih ali od dela odpuščenih očetov ali takih, ki bodo morali sedeti zaradi svoje nepremišljenosti po ječah in zaporih? In vse to imajo na svoji vesti oni socijalis-tiški vodje, katerim ni prav nič za blagor delavca, marveč le za to, da sami nekaj časa dobro žive ob svojem pogubnem delu. Ljudi hujskajo proti katoliški vladi, proti klerikalizmu, kadar pa bi morali kaj storiti, zbežijo, četudi ljudje škodo trpijo. Mir med Buri in Angleži še ni sklenjen, in menda še ne bo z lepa, ker so Angleži res nesramni v svojih zahtevah. Bilo je zadnji čas več bitek, v katerih so bili tepeni Angleži. Buri so se spet preskrbeli z orožjem in strelivom. Gospodarske stvari. Delo meseca maja v sadovnjaki^ in vinogradih. Ako pretijo mrazovi, moramo na vse zgodaj kuriti v vinogradih — Metulje senenega črva moramo lovih — Naj se pobirajo zavijači. — Pobiral0 naj se rjavi hrošči, posebno letos. — Kako hitro so trtini poganjalki za dobro P®0 dolgi, moramo prvokrat žveplati zavolj0 trtne jajčaste plesni. — Deli poganjkom ki so napadeni od črnega pikca, se od' lomijo in sežgejo. — Zatiranje mladi® naselbin in pokončavanje goseničnih in kep po drevesnih rogovilah, da se od' križamo glogovega belina, zlatoritke prstenčarja. — Drugo Škropljenje sadneg® drevja z bakreno-vapneno zmesjo, da ne prikaže jabelčni in hruškov krastovc0. Škropiti se pa mora, ko drevje odcveti — Zatiranje krvave uši z mastenjem i® čopičem, kjer se je na novo naselila. Zatiranje listnih ušic z večkratnim škr°' pijenjem po vrhovih z rastopino od mar' Ijivega mila in tobakovega izvlečka, ! katerim tudi lahko škropimo gosenici9 gnezda jabolčnega molja. Treba tudi P0,' rezati in sežgati goseničja gnezda tak0!' ko nastajajo. — Sadne shrambe naj osnažijo in naj ostanejo zaprte, radi if bolčnega tončiča, da se ne naseli. — " • smo v kratkem povedali vsa opravila, f se naj sedaj opravljajo v vinogradu * sadovnjaku. Kako se katero delo vi™ daje natančneje navodila knjižica: «Ško0' Ijivci sadjarstva in vinarstv®’’ ki jo je izdal deželni odbor Štajerski, kle se tudi dobi. I. V u k- Cepljenje trt v zeleno. Zeleno c«r ljenje opravlja se v naših krajih od začet" • maja do srede junija, kar se ravna po ^ vinograda in tudi po podlagi. Kiparijo, ^ paganja bolj rano, cepi se navadno P^{ nego rupestris. Večinoma so divjaki go°0| za cepljenje, ko so pognali dobrega h metra dolge mladike. Mladje ne sme 0. na onem mestu, ki ga hočemo cepiti, premlado, ne prestaro. Če mladjko vp0* nemo in se odlomi, ni za rabo, treba'|j Se čakati; če jo prerežemo in pokaže stčržen, došli smo prepozno. Najb0'^ čas za zeleno cepljenje so mirni, eno nedeljo v mesecu. In sklenil sem, da si naročim ravno tisti list, ki ga je »Štajerc« najbolj grdil radi krščanskega mišljenja. Tako me prihaja tolažit pri težkem delu vsakih Stirnajst dni »NaS Dom«. Zdaj sem Sele do cela spoznal zvitost in hudobnost ptujskega lista. Prav vesel sem, da sem se zlepega izvil iz njegovih krempljev. Pri svojem delu pač nimam časa in volje, da bi prebavljal te prismodarije. Z veseljem pa prebiram »Naš Dom«, o katerem sem prepričan, da me ne bo spravil ob to, kar nam je najdražjega: sveta vera. Rad ga prebiram, ker ljubi naš mili slovenski jezik odkritosrčno in v resnici, ne pa kakor »Štajerc«, ki je urejevan od nemških gospodov v slovenskem] jeziku le zato, da bi za nos vodil slovenske kmete. Mislim pa, da mu kmalu pokažejo slovenski kmetje prav dolg nos. Tako sklepam vsaj iz navdušenih poročil »NaSega Doma«, ki izhaja že v 12.000 iztisih. Posebno me pa zanimajo poročila mladeničev in deklet, ki nam poročajo o svojih cerkvenih slavnostih ali veselicah pri bralnih društvih. Kako veselje mora kipeti v srcih teh mladih ljudi ob takih •priložnostih! In to je ravno vzrok tistih solz, o katerih sem vam omenil v začetku. Take cerkvene slavnosti in take narodne veselice, mi pa moramo tu delati v petek in svetek, ob praznikih in nedeljah od 6. ure zjutraj do poldne! Pa nam, ki imamo službo, se Se ne godi najhuje. Veliko hujše je za tiste, ki ne dobč službe. Še včeraj (10. aprila) mi je pravil znanec Rudolf, kako se mu godi. V januarju je izgubil svojo prejšnjo službo. Išče torej že tri mesece službe. NaSel je več. mest, pa oglasila se je že množica drugih. Pred kratkim je prišlo pri taki priliki celo do pretepa. Bilo je prazno neko mesto. Na ] določen dan pa jih je prišlo prosit za njo nad 200 ljudi. Nastala je taka gnječa, da so drug drugega pretepali, razbili šipe na vratih, tako da jih je morala razgnati policija. In tako bo ubogi Rudolf moral še dalje stikati po ulicah, kakor pri nas doma vrabič na cesti po zimi. Slišal sem od drugih Se vse hujSe reči. Posebno nevarno je za dekleta. Zloglasne so hiSe-posredovalnice, ki pravzaprav tržijo z dekleti. Po časnikih naznanjajo, tu in tam prazno mesto. Ko pa PTj? dekle, pa mesta ni. Kam hočejo Stanovanje ji ponudi ta hiša-posred0 .j, niča, za katero pa mora seveda plačuje Kaj se pa dalje lahko pripeti, nana sledeči dogodek, ki se je zvrSil pred 0 mesecem. .a(jl V trgu Š. so edini hčerki umrli s1 / Dekle, kakih 20 let, proda pohišt^0 y stanovali so v tuji hiši — in dru^®. tef lenkosti, kar so jih zapustili odide na Dunaj s trebuhom za K -a Službe dolgo ne najde. Slučajno na tako hišo-posredovalnico. Tam obeta da bo kmalu služba prazna, .fl nalašč za njo. Ko se pa f!re Ponu.ip])ve, že oddana; na drugem mestu se ji P jji da je še začetnica — da ie izku dovolj itd. . ^.gge0 Tako čaka v tej posredovalnici ^ 2a mesecem. Denar, ki ga je dom* kar V,IUU ]*, ne dobi- ^ trkanje na so cerkve odpri ^ v Denar, ki ga prodano dedščino, se krči Službe pa le ne dobi in je njo je le ulica in čmerni obrazi. Ko ^ —--- . 0 na Dunaju še namreč tudi te niS gorki dnevi. Velika neumnost je, . o cepi kdo trte že v tistem letu, ko jih je sadil. Pač pa se lahko cepijo v drugem letu, ako smo z njimi v prvem letu pra-vilno ravnali s tem, da smo jih večkrat 0Pleli a nobene druge rastline ne zasadili P°leg njih. Kako se naj dostojno in vljudno obnašamo ? Dostojno in vljudno se obnaša tisti, ki 2ha občevati z drugimi ljudmi tako, da Dikogar ne razžali ali razsrdi. Ze nevernik j^intilijan pravi, da se kaže vljudnost v .Ob da se ogibamo pri občevanju z dru-frmi vsega, kar jim je zoperno in neprimerno bodisi v besedi ali v djanju. . Nevljuden in robat je tedaj tisti človek, kl govori in se obnaša tako, da je drugim 2oPern in neznosen. Vsak omikan človek Dai se trudi, da se ogiblje pri občevanju 2 drugimi vsega, kar se ne spodobi, kar 111 dostojno. Tako obnašanje nam je neobhodno Potrebno, posebno še tistim, ki pridejo )|e6krat med tuje ljudi, bodisi v službi, b°disi v kaki drugi zadevi. Zato jim hočemo v sledečem razpravljanju podati nekoliko Paukov o vljudnem obnašanju. «Naš Dom* . °&e svojim bralcem namreč v prvi vrsti ganiti glave, da spoznavajo pravo od kri-^ega, hoče pa jim biti tudi kažipot, da se Pajo obnašati tako, da jih bo spoštoval 8ak pošten človek. Ker smo kristjani, mora biti naša pika krščanska, mi se moramo povsod po dostojno in vljudno obnašati, kakor .6 spodobi kristijanu in se ravnati po ganskih načelih. Glavno načelo za naše Ppašanje z drugimi nam mora biti božja j Poved: «Ljubi bližnjega, kakor samega . ‘Česar si ne želiš od drugih, tega ne .l°ri t,U(ji ti njim; kar pa bi rad imel od ''Pgih, to stori tudi njim.* . Iz tega sledi za nas več pravil. Tako JJj Pr. v vseh dovoljenih rečeh misli na vagor in srečo onih, s katerimi prideš dotiko ter se zadovolji z manjšim, ako Opušča zdrava pamet. Kar ti ne dopada V vila . ampak $amo ob času božjega opra-— išče vsaj tam tolažbe, j. Denar gre proti koncu, stanovanje v v Redovalnici mora vedno plačevati, ži-j) I pa tudi mora. Začne se — beračija, pl® se mora tako ponižati, da trka na ^Poslanska vrata z navadnimi berači. U ®nkrat ji zasije zvezda sreče. Izve za p nekih redovnic, ki sprejemajo dekleta, ^ Pimajo službe, dokler je ne dobč. Ko a Pride tja, — se ji pove, da jih čaka ^ 8Prejem že sto drugih, da so prostori ^Prenapolnjeni. V obupu roti gospodinjo Že \P 1® posredovalnice, ki ji je izplačala Ua; l?I‘ko za stanovanje v tem pol letu, đa I* vendar za božjo voljo poskrbi službo, k0 ® ko na ulici. Toda če bi tudi hotela, he more. ^ pdnjič je brez denarja. In kaj zdaj? ki 8oe Prej je videla slabe zglede tovarišic, slutij bile v enaki zadregi, o katerih je Živjj0 ’ da so nepoštene, in se tako pre-hpjgj A 110 ji reče gospodinja naravnost, Sv°ie nV.«?8®8, z nopoStenostjo, naj proda st®mni n j ie na ulici-------tedaj se ji kaki druhea^embilatedai ^ 86 V pri drugih, pri njih besedah in obnašanju, tega se ogibaj sam. Kar pa ti dopada na čednostnih ljudeh, to pa posnemaj sam, ako se spodobi za te. Omeniti pa moramo ravno tukaj, da je veliko ljudi, ki opominjajo kaj radi druge na ta rek: »Ljubi...» itd. Po mislih in željah »Štajerčevih* bi moral «Naš Dom* molčati o vsem, kar njegovi nasprotniki delajo. Če ga obrekujejo, moral bi vse voljno požreti in pri miru pustiti one, ki ga preganjajo. Sklicujejo se radi na našega Gospoda I. K. O hinavci! Drugi bi se morali ravnati po njegovih besedah, vi pa ne? Ali je naš Zveličar vas oprostil te postave? Le spomnite se tudi na one besede, s katerimi on očitno kara pred veliko množico hinavske farizeje! Kake jim pravi!-------- Ako bi mi isto o ‘Štajercu* in njegovih bratih in sestricah povedali! Križ božji! Prišla bi gotovo čez nas zopet »krvava rihta*. Pa pustimo to! Ob priložnosti več! Govorili smo sedaj o občnem pravilu našega obnašanja. Imamo pa tudi zato posebna pravila, katere določuje navada ali občna šega. Razlikujejo se po deželah, po stanovih, starosti in spolu. Spodobi se, da zna krščanska mladina najnavadniša pravila o dostojnosti in vljudnosti, zato jim hočemo v sledečem nekatere najvaž-niše podati. (Daljo prido.) Razne novice in druge reči. Nemškutarske laži. »Štajerc* je začel že vedno bolj kazati sovraštvo do cerkve in vere. Vse, kar je z vero in cerkvijo v zvezi, imenuje klerikalizem, in vse prijatelje cerkve in vere pa klerikalce. Torej celo naravnost še si ne upa, da jih lahko tem več preslepi. Ker pa bi moral o cerkvi in veri pripovedovati, ako že hoče o tem govoriti, samo lepe reči, zato se je zatekel k 1 a ž i, da lahko bije po njih. Tako pravi, da je včasih bilo po več papežev, enkrat celč po trije. To pa je zgodovinska laž. Vedno je bil le en naslednik Kristusov, le en papež, res je le toliko, da so se včasi dali tudi nepoklicani možje imenovati »papeža«, a papeške oblasti niso imeli, niti jih je kato- liška cerkev poslušala. — Potem laže tudi o inkviziciji ter pravi, da so včasih duhovniki lastnoročno zažigali gromade, na katere so položili coprnice in coprnjake. To je zopet debela laž. Nasprotno pa je resnica, da so se duhovniki prvi upirali takemu zažiganju, katero je izvrševala državna oblast. Državna oblast pa ni cerkev, in kar države delajo, za to katoliška cerkev ni odgovorna. Vselej pa je cerkev uplivala na oblasti, da postopajo pravično injjudomilo. če pomislimo, kaki ljudje pišejo v »Štajerca«, potem nam je taka neumna pisava vsaj razumljiva. Vrlo delile. V Ptuju je te dni neka deklica nekaj kupovala pri nekem nemškem trgovcu. Ravno ji hoče prodajalec kupljeno reč zaviti v »Štajerca«, na kar dekJe odločno reče: »Hvala, v »Štajerca« ne!« Prodajalec reče: »No, zakaj pa ne, saj je to vaš slovenski list!« A dekle reče neustrašeno: »Pisan je seveda s slovenskimi črkami, a misli pa po nemško in deluje tudi za Nemce!« Prodajalec reče začuden: »A tako?« Deklica pa mu odgovori brez obotavljanja: »Tako, tako; poznam naše hinavske nemčurčke!« Čast zavednemu slovenskemu dekletu! Od Sv. Urbana nad Ptujem. Pri Sv. Martinu na Koroškem so pred kratkim pokopali našega rojaka Janeza Krambergerja, doma iz Drsteljskega vrha. Bil je ta gospod sin ubogih staršev, postal je vojak in pri vojakih višji jetničar. Ta naš rojak je bil v vsaki vojski, katero je imela Avstrija od leta 1848. Hrabre prsi njegove so krasile razne medalje, s katerimi odlikuje naš cesar zveste svoje vojake, in sam ruski car Nikolaj mu je z lastno roko pripel na prsi častno medaljo ruskega orla. Čvrst do visoke svoje starosti — štel je čez 80 let — je umrl nagloma hrabri vojak, ki je čez 60 let zvesto služil svojemu cesarju. Ponosni pač smemo biti Urbanjčani na imenitne svoje rojake. In Drsteljska občina še se zdaj sme posebej ponašati, saj je pred kratkim naš svitli cesar odlikoval drugega njenega sina dr. Matija Murkota, ko ga je izbral za pravega profesorja visoke šole v Gradcu. Ta gospod uživa visoko spoštovanje po celi Avstriji. Spoštujmo torej dragi rojaki Sestradana leta od samostana do samostana, da si izprosi košček kruha, tuintam pri kaki bolnišnici tudi skledicoj uhe. A kaj vse to! Odloči se, da poprosi v samostanu za toliko denarja, da se lahko pripelje domov, katerega obljubi potem vrniti, ko toliko zasluži. A ko se ji ta prošnja odbije, tedaj se ji zazdi, da tudi v samostanu ni usmiljenja za njo: tedaj se ji vzbudi tudi napačen ponos, s katerim sklene, nikogar več prositi, naj pride kar hoče. Ko tava v tem obupu po ulici, stopi kakor nehote v odprto cerkev, kjer zazre podobo sv. Antona Padovanskoga, kakoršnih je dosti na Dunaju. Spomni se tu pred to podobo, da je slišala nekdaj pri neki pridigi na Dunaju — znala je nekoliko nemško — v tem času, ko je presedala ves čas v cerkvi, dokler je bila odprta: »naj pač molimo k sv. Antonu v vsaki sili.« To ji je prišlo tako živo v spomin, ko je opazovala podobo, da se je popolnoma potolažila in šla mirna iz cerkve. Tu zazre kostanjarja-Slovenca na oglu ulice. Še enkrat se ji vzbudi upanje, ko vidi tega moža — ki preganja svojo revo s tem,. da zmrzuje celo zimo na ulici. Temu razodene svoje bedno stanje. In mož, ki ve kaj je beda, se je usmili in posodi svoj boren zaslužek, da se pripelja domov. Posebno globoko so mu segle njene zadnje besede, s katerimi je končala svojo žalostno dunajsko povest. »Drugače«, je rekla, »se napotim proti domu brez vinarja in brez vsega; zakaj rajši na cesti poštena gladu umrjem, kakor da bi prodala svoje poštenje. Moja mati, ki so živeli kakor svetnica, bi se v grobu obrnili, ko bi storila kaj takega.« Blagor ti, pošteno dekle, gotovo si našla v domačem kraju dobre ljudi, ki so ti dali streho, delo in jelo* To je en slučaj, kjer se je v največi sili še vsaj dobro končal. Pa koliko jih * Pripomba uredništva. Pred lahkomiselnim izseljevanjem v velika mesta smo, že enkrat svarili. „Ljubo doma, kdor ga ima.“ Ge pa že kogar sila žene v tujino, naj se drži rajši manjših domaćih mest, če mogoče. V Mariboru se je v ta namen ustanovilo „Marijanišče“ pod vodstvom čč. šolskih sester v Mariboru, ki sprejema taka dekleta, ki iščejo službe. Dokler službe ne dobe, se poučujejo v gospodinjstvu in navajajo k poštenemu krščanskemu življenju. svoje vrle može in posnemajmo jih v ljubezni do kržčanske vere in do ljubega jezika maternega. Prisrčno pozdravlja Vas in Vaše bralno društvo Vam udani Vinko. Iz Kostrivnice. Dragi »Nas Dom!« Ker ne dobiš od nas nobenega dopisa, ne misli vsled tega, da pri nas tako spimo, da bi nič ne vedeli, kaj se po svetu godi. Naše bralno društvo, katero se je pod vodstvom prejšnjega gosp. kapelana tako krasno razvilo, še vedno napreduje. Še tistih par fantov, ki so bili prej »Štajer-čevi« pristaši, so pristopili že k bralnemu društvu. Kijukcu je v Kostrivnici za vselej odzvonilo. Fantje predragi in dekleta, le tako krepko naprej, in s ponosom smemo gledati v bodočnost. Zatrli niso spečih, Ne bodo nas bedečih! Iz Nazarij v Savinjski dolini. Odkažite, gospod urednik, mali prostor v Vašem cenjenem listu tudi mojemu slabemu dopisu. Naj svet izve, koliko premorejo katoliški časopisi in dobre knjige. Pri nas so se še pred malo časom slišale kletve in priduševanja, zdaj pa kar ljudje berejo dobre časopise, se je ta grda navada večji del opustila. Od vseh krajev se berejo dopisi v Vašem listu, kako se ljudstvo probuja; samo iz naše prekrasne Savinjske in Zadrečke doline še ni bilo nič veselega slišati. Zdaj pa vam naznanim veselo novico, da se je tudi tukaj v naši sicer mali, pa za vse dobro vneti župniji začelo ljudstvo prebujati. Osnovalo se je dne 27. malega travna 1.1. bralno društvo s sedežem v Nazarjih. Mladenič Jakob Praznik iz Dobletine se je toliko trudil, da je sklical shod na omenjeni dan pri gospodu Remicu v Nazarjih. Povabljeni so bili k temu shodu tudi iz kokarske in rečiške občine, pa žal jih je le malo prišlo; toliko več pa jih je prišlo iz naše male župnije, da se jih je vkljub slabemu vremenu vpisalo že ta dan 35 udov. Kakor se sliši, jih bode še veliko pristopilo. Sklenilo se je na tem shodu, da ko bodo pravila potrjena, se bodo naročili samo dobri katoliški časniki in dobre, v verskem duhu pisane knjige. Brezverskih časopisov iu knjig to društvo ne bode je, ki niso tako močni in močne, ki se potapljajo v tem močvirju popačenosti združene z bedol Zato pa blagrujem dekleta, ki se zbirate in utrjujete pod geslom: »Z Bogom in Marijo, Za slovensko domovino!« blagrujem vas mladeniče, ki »greste naprej« — »za vero, za naš dom.« Ko pride -torej »Naš Dom« in vse to premišljujem, ali se bote čudili, da mi uhajajo včasi solze žalosti in veselja v oči: žalosti, ko vidim, kako se godi sirotam v tujini, ki nimajo svojega doma ter se potikajo po svetu v okuženem zračju; solze veselja pa, ker vidim, da so v domovini mlada krepka srca, ki bijejo za vero, za mili dom, za sveta tla očetov. V duhu se združujem z vami, ko prebiram vaša poročila, bodisi o kaki veselici, bodisi cerkveni slavnosti. Da, cerkveni slavnosti! Jaz pa še niti v cerkev ne morem po nedeljah — razun enkrat v mesecu. Moja maša je v tovarni. Pozvon-čkanje ministrantov so mi udarci kladiva, orgije — okajen parni stroj, ki bruha srdito, kakor bi sam bil nevoljen, da mora delati tudi po nedeljah. imelo v svoji čitalnici. Povedati Vam pa tudi hočem, gospod urednik, da v naši župniji imamo malo nasprotnih listov. »Štajerc« še ne ve za našo župnijo, če ravno stoji naša župnijska cerkvica na prekrasnem in veselem hribčku, da jo je lahko videti; pač pa so vpeljali lansko leto na shodu v Goveku v kokarski občini isti brezverski list, ki mu pravijo »Rodolump«. Bil je precej razširjen, pa sedaj se je že posrečilo, ga izgnati iz naše sredine. Predragi društveniki, držite se, kar smo na shodu sklenili, to bo v čast nam in v veliko korist naši mladini, od katere je odvisna prihodnost. Skupno torej delajmo: Vse za vero, dom, cesarja! Iz Polzele. Kako Vam je lahko žal, da niste bili dne 27. aprila pri naši slovesnosti na Polzeli! Kaj pa je bilo tako veselega? me vprašate sedaj. No, saj smo Vam vendar naznanili, da smo imeli slovesen sprejem v Marijino družbo, pa Vas vendar — le ni bilo! Videli bi namreč, s kako gorečnostjo smo stopili zjutraj z gorečimi svečami k skupnemu sv. obhajilu, in popoldan zopet z gorečimi svečami obljubili, da hočemo, in se ne sramujemo biti Marijini otroci. Potem smo dobili prelepe svetinjice kot družbeni znak. Vsi so bili do solz ganjeni, in marsikateri je rekel, kar lahko potrdimo, da takšnega slovesnega praznika še ni praznovala Polzela in ga tudi kmalu ne bode. Pa kakor vsaka dobra stvar, tako ima tudi ta naša družba hude sovražnike, ki bi nas radi podrli se svojimi dolgimi jeziki, pa ne bode šlo. Mi se jih ne ustrašimo, ako bi jih bilo desetkrat toliko, kakor jih je. Mi se hočemo ravnati po prelepi pesmi, ki smo jo peli: Trdno kot skala, Kot hrast bomo stali, Dušo pogube Srčno varovali. Zares, prelepi dan sprejetja nam ne pride nikdar iz spomina. Vsem blagim gospodom duhovnikom pa kličemo iz srca: »Bog plati«. Vam, gospod urednik, ki nam tako vrlo urejujete vrli »Naš Dom«, pa krepki »Nazdar!« Št. Ilj pod Turjakom. Živahno življenje imamo zdaj pri nas. Vse je polno navdušenosti. Oznanilo se nam je nekaji kar nam je sicer bilo že prej dobro znano, in česar smo se že prej zelo veselili. Bli* žajo se nam namreč občinske volitve. Veselimo se pa tega dne zato, ker bodemo imeli takrat priložnost pokazati »Šta-jerc«-evim pristašem svojo — ne pest, ampak zavednost. »Naš Dom« naj ne pozna samo naših imen, ampak tudi našo odločnost! Na boj tedaj, dragi Št. Iljski občani! Pridite gotovo vsi volit! Pokažimo zdaj, da ljubimo in branimo svoj dom, da hočemo biti svoji gospodarji na svoji lepi slovenski zemlji, da pa nočemo nikdar biti podlaga tujčevi peti! Na veselo svidenje pri volitvah! Častni občan. Iz Pilštanja nam pi' Sejo: Tako se slavi vnet dušni pastir in iskren narodnjak! Kdor je prebiral ljubljanske liberalne časnike ter dobro poznal naše tukajšnje razmere, se je moral čuditi nad zlobnostjo, s katero so se skoraj eno leto blatili tukajšni župnik. V neko zadoščenje in iz hvaležnosti in udanosti so jih vse tri občina cele župnije, trg Pilštanj, Drensko rebro in Zdole imenovale častnim občanom. Na mnoga leta! Iz Pilštanja. Preljubi »Naš Dom«! V zadnji številki si nam prinesel prvi dopis iz naše mile pilštanjske župnije. Poročal si nam o navdušenosti pilštanjskih deklet za narodno stvar. Na mladeniče si se pa le zmislil kot na zaspance, katerih si ne upaš zbuditi. A temu ni tako! Ljubi »Naš Dom«! Tudi na fante se lahko s ponosom oziral, ker jih je že več naročenih na »Naš Dom« in se število naroč' nikov med mladeniči še vedno množi’ Tudi »Slovenski Gospodar« in »Domoljub« prihajata redno med pilštanjske mladeniče, odkar je »giftna krota« pobegnila od nas-Res, prav veliko število nas ni, temu Pa je krivo to, ker so naši mladeniči močn° razkropljeni po širnem svetu: pri vojakih, po rudokopih in tovarnah. A kar nas ie> obetamo trdno, da se bomo okleni'1 »Našega Doma« in ga zmirom bolj ra2' širjevali. Zdaj te pa še prosimo, ljub1 »Naš Dom« blagovoli sprejeti ta dopis v svoje predalce in sporoči gospodu ured' niku in vsem zavednim rodoljubom tiso^ pozdravov od pilštanjskih mladeničev. In tu naj bi bil srečen? Človek vendar ni črna živina, da bi moral delati 365 dni, da bi se ne smel oddahniti vsaj po nedeljah in praznikih, da bi utegnil se malo pogovoriti z Bogom pri sv. maši — saj prazno je delo brez blagoslova z nebes. Pri nas doma počiva ob nedeljah še živina, bolj slovesno letajo lastavice, bolj živo poje vrabiČ svoj »živ, živ«, še petelinu se sveti lepše njegovo perje in ga raje uboga njegova družina---------in jaz? Jaz sem tu v nedeljo v umazani srajci s kladivom v roki v zapuščeni tovarni. Bog, Ti si mi priča, da sem si prizadeval, da ne bi bila vsaj moja duša umazana in okajena kakor moja okolica, priča si mi, da sem ravno v takih slučajih, ko sem se spomnil na domači zvon in na domačo cerkev, pošiljal k tebi vroče vzdihe. Zahvalim se Ti posebno za to dobroto, da nisem izgubil vere in otroških let. Kdor je bil pri vojakih, zlasti v novejem času, bi vam lahko povedal, kako peša vera tam, koliko dobrih fantov se tam pogubi. In kaj še vam naj povem potem o veri v tej tovarniški družbi, ki ne ve za cerkev, ne za duhovnika? Nočem vam razgrinjati te žalostne slike, povem vam le toliko, d® šele zdaj prav razumem, kaj naj pom®111 v geslu: Vse za vero! Radi tega pa komaj pričakujem tra' nutka, ko poteče čas moje pogodbe, 1 katero sem se zavezal za to družb0. Potem pa poletim nazaj v domače kr# v naš dom. Res je, da kmet nima os# ali devet urnega dela, za njega je pra^j zaprav 24-urno, ker še večkrat pon# nima miru. Toda ali ni vse kaj drug®#’ ko hodi na svoiem domu v iutr® . ko m11 kateri ko hodi na svojem zori za svojim plugom, med tem škrjanček poje jutranjo molitev, h * .. mu pozvanja domači zvon z Ave htarij • srečni dom, kdo bi ne tebe Da, da,' srečni dom, kdo bi se tebe poželel! Prelepa domovina, kdo p iene ne ljubil! Ko se vrnem zopet v svoj drago domačijo, in zagledam zelene gal J rodovito polje in vesele vinske gorice, 0 veselja se bom razjokal in poljubil zem 1 ’ na kateri je tekla moja zibelka. In takr ^ bom napisal upravništvu drugo pismo sledečo vsebino: Izpremenite naslov 1.1.-----na Štajerskem. Iz Zdol pri Kozjem. (Razne novice.) ne 7. malega travna je umrla po dolgi joučnj bolezni z Bogom spravljena deklica eciHj8 Bevc, komaj v 21. letu svoje dobe. ajna Gilika je bila pravi uzor svojim jubim starSem, ki so zgubili ž njo pravo n edino podporo na stara leta, ker jim le bila edina tolažba za bodočnost. Drugi ptroci so jim že vsi pred nekaj leti pomrli. a kruta smrt je utrgala nit življenja tudi emu mlademu bitju in ga preselila na svet v boljJo bodočnost. Bila je Pridna in marljiva deklica. Daj ji Bog večni |Qir! _ Dne 28. in 29. minulega meseca 1® snežilo prav kakor o Treh kraljih. ^ne8 je pokrival hribe in doline. V straani aevarnosti je bilo sadno drevje, da ga neg ne polomi, po drugi strani pa, da ne Pozebe, ker je letos sploh vsaka šiba cve-®la in obetala bogati rod. Pri sadju se je usmilil. Drugače je pri vinski trti, .a ie pač, sirotka uboga, prav močno rPela v noči od 29. do 30. aprila vsled j*nega, ker je v marsikaterih legah močno P08kodovana in pozebljena. Najhujšega se !e bilo bati od 30. aprila do 1. maja zjutraj, er se je nebo zjasnilo in je jela pred ®°mčnim izhodom padati huda slana, da j® yse strdila in pobelila. Nekoliko je po-Pjuila trto, pa vsled pridnega kurila se je ^ranila marsikje. Dim proti mrazu rešeno pomaga. Bon nas varuj šibe mraza, °ee) potresa in drugih neprijetnih uim! Zdolski. I Sv. Lovrenc nad Bizeljskem. Ža-v0stho je in nihče ne bi verjel, da imamo , Daši župniji štiri osebe, katere so že a°*go skrivaje naročene in prebirajo tistega '"Dega ljubljanskega »Rodoljuba« po do-^ače »Rodolump*. Žalostno, res žalostno, 3 Se take smeti k nam na Bizeljsko p bajajo in da se najdejo ljudje, ki jih hirajo. Upamo, da se poboljšajo in jPDstijo podle otrobe. Dragi moji tovariši, J 'Ščite tovaršije tamkaj, kjer je duh od ^tajerca« ali ptujske »giftne krote« in g® ‘Rodolumpa«. Ta lista ne znata dru-8|8a, nego da glodata ob duhovnikih in genskih rodoljubih. Ne pustimo se, da ^ v temi nevednosti tavali za njimi, ^očajmo si dobre časnike, kakor so ^lovenski Gospodar« in »Naš Dom«, ki ^ sicer najcenejša, a nam donašata br i ? P°učnega in veselega berila. Vas pa, kih ‘Štajerca« in »Rodolumpa«, opozar-l^10. da se poboljšate in imate z nami VP° veselje do lepih časnikov. Sedaj smo Pokazali v mraku, drugokrat pridete ®olnce, ako se ne poboljšate. Imamo L^osti v torbici nabranega. Za sedaj ^ |}i; upamo, da se res poboljšajo. Ti jp’‘IDbi »Naš Dom«, sprejmi odkritosrčne hrave od nas Bizeljskih fantov. Je |p°vengradec. S 1. majnikom dobila Oij^Dvcngraška zadruga novega oštirja v Zn^1 g- Vincenca Stoparja. Mož je povsem olcoijkn, krščansko naroden ter po vsej daje C' vsestransko priljubljen. To nam hpanjc, da se v »našem domu« spet Oovo življenje. davn*0Venski vojak — morilec. Ne-*'fja tyS(? Dašli v Pragi umorjenega hote-^btili h a’- P°P'va^ ie 2 vojaki, zato so '^ava • a nieg0v morilec vojak. Pre-v°jak p6 m8 Ugnala, da ga je umoril ^0t,*cah ri j0utz^a 'z Št. Jakoba v Slov. StebiZ • a ga *e njegova ljubica. ienico na glavi razbil je v na Gornjem Štajerskem delavec Janez Dolinar delavcu Andreju Setaju. Setaj je težko ranjen. Libnče na Koroškem. (Javno vprašanje). »Štajerc« z dne 20. aprila 1.1. dolži v svojem dopisu naslovljenem: »Libuče na Koroškem« nekega »ki je toliko let« tako v »Štajercu« »hlačice po šolah trgal«, da je dvakrat v »Miru« zasramoval libuške »požarnike«. Načelstvo požarne hrambe s tem javno vprašamo, koga je imelo v mislih, da je pisal omenjena članka. Ako se pa to ne zgodi kmalu, potem bomo se z dotičnim nesramnim in lažnjivim dopisom bolj obširno pečali. Torej na dan z imenom vi hrabri libuški dopisniki. Šmihel v Podjunski dolini. Našo pevsko društvo »Gorotan«, ki je sedaj nekaj časa hiralo in umiralo, da smo se že bali, da bi popolnoma ne zaspalo, je zopet oživljeno in zopet prepeva nabožne i pesmi v cerkvi, kakor tudi slovenske narodne pesmi izven cerkve pri raznih priložnostih. Če bode navdušenje trajalo tudi za naprej, smemo pričakovati prav dobrih uspehov. — Naš župan g. Juri Rudolf je odstopil. Sedaj je izvoljen navdušen rodoljub g. Janez Tomič, trgovec in posestnik v Šmihelu. Živel! — Tudi pri nas dobro preganjaš ljubi »Naš Dom« »Štajerca« ter odpiraš ljudem oči. Le tako naprej! Iz Št. Vida v podj. dol. na Koroškem. Ne more biti drugače, kakor, da mora pri mnogoštevilnih požarih, ki se godijo zadnji čas po Koroškem, imeti kak hudobnež svoje zlobne roke zraven. Ne mine skoraj dneva, da bi ne slišali o kaki požarni nesreči, ki se posebno rada pripeti na levi strani Drave. O Veliki noči smo imeli pri nas dve veliki nesreči pri Podvrinu v Grabaljivesi in pri Urapniku v Mlinčah; škoda je povsod velika. — Že dolgo pri nas ni bilo tako velikanskega pogreba, kakor dne 9. aprila 1.1., ko smo v prerani grob položili Biltišnikovega Markoja, 25 let starega mladeniča. Domači gospod župnik so mu spregovorili lepe besede v slovo, mohliški pevci pa so mu pod Vavtižarjevim vodstvom zapeli ganljivo nagrobnico. Naj počiva v miru dragi mladenič, ki ga je Bog v tako cvetoči mladosti poklical k sebi. Mladina varuj si ljubo zdravje! Blato pri Pliberku. Kmet v Rin-kolah, o katerem je poročal »Naš Dom«, da ga je posulo kamenje, je k sreči zopet okreval, a sedaj se je pri nas zgodila nova nesreča. Nek kmet se je zbližal svojemu vedno pohlevnemu konju ter ga pogladil, a tako, da konj tega ni zapazil in se prestrašil. Vsled tega ga je vdaril in zadel ravno na trebuh. Mož je bil v veliki nevarnosti, a sedaj se bolezen obrača na bolje. Ravnajmo tedaj previdno tudi s pohlevnimi konii. Šmihel nad Pliberkom. Pri nas je odstopil župan g. Jurij Rudolf, na njegovo mesto pa je bil izvoljen dne 20. aprila 1.1. gosp. Jan. Tomič, posestnik in trgovec v Šmihelu. Tudi občinski tajnik g. Humer nas je zapustil in se preselil v Konjice na Štajerskem k posojilnici; na njegovo mesto je prišel g. Gobec iz št. Jurija ob južni železnici na Štajerskem. Dobili smo toraj v Šmihelu novo ministerstvo. Škocijan na Koroškem. Že dolgo časa pri naši veliki podružnici v Šmarkežu ni bilo toliko ljudstva in tako lepo, kakor na god Sv. Marka. Tedaj namreč pride vsako leto troje procesij skupaj in sicer iz domače, potem pa iz dobrolske in ka-menjske fare. Vreme je bilo ugodno. Velika pa je bila tokrat kamenjska procesija, zares velikanska je bila domača procesija in še večja je bila dobrloveška. Ponosno so v zraku plapolale lepe bandere posameznih far, dolge vrste ljudi pa so pričale, da še v naši lepi podjunski dolini vlada med slovenskim ljudstvom pravi krščanski duh. Dal Bog, da bi se pravi duh krščanske poštenosti med nami ohranil; potem smo rešeni: Pri sv. mašah smo imeli priliko slišati mogočni škocijanski mešani in lepo ubrani moški zbor iz Dobrlevasi. — Ker se je gospod nadučitelj že postaral in ne more več zmagovati obilnega svojega dela, je odložil mesto občinskega tajnika. Vsa čast mu, ker je prav marljivo in natančno spoboval svojo nalogo in ljudem tudi rad pomagal, če je le mogel z dobrim svetom. Na njegovo mesto je prišel vpokojeni žendarski «vahtmojster» g. Jos. Rebernik iz Pliberka. Iz Kamena na Koroškem. Bogu pa tudi bralcem «Našega Doma* bodi položeno, da je tudi iz naše fare jeden pristopil k «lutrišveri». Hans Polajner je njegovo ime. Rojen je pri nas, pozneje je bil doma v Škocijanu, sedaj pa je komi v Celju. Sliši pa se vesela novica, da si je fantič zopet premislil in se kesa; hoče se zopet vrniti v katoliško cerkev. — Znano gostilno pri Novaku je prodal dosedanji posestnik nekemu iz Vuhreda na Štajerskem; dobil bo še nekaj čez 12.000 K za vse. — Novemu grajščaku v Mohličah se je pripetila velika nesreča. Zbolela mu je jedna svinja; naznanil je to gosposki komisiji v Velikovcu, da pregleda bolezen. Gosposka komisija pride in da zaklati vseh 45 drugih zdravih svinj. Ljudje so dobivali popolnoma lepo, zdravo meso, kilo pp 15 krajcarjev. To je udarec za gospodarja. Ljubi Bog nas varuj nesreč pri gospodarstvu, potem pa tudi preveč natančnega spolnjevanja enakih postav! Na sv. Višarjih se prične letošnje romanje kakor običajno dne 8. maja na dan vnebohoda Kristusovega. Dne 4. junija bo mil. g. knezoškof dr. Jožef Kahn slovesno posvetil nova stranska oltarja. Kaj se godi na Koroškem? V Š p i t a 1 u je umrl knez Porcia, star 63 let. — V Celovcu so zaprli tri šolarje, stare 12, 11 in 10 let, ker so kradli po hišah obleko. Dne 26. aprila so zaprli v Celovcu odvetnika dr. Liauniga, kateri je prišel iz Murava na Štajerskem. — Blizu H ut te n-berga so našli truplo 87-letne užitkarice O. Steiner. Zabredla je v gozdu in zmrznila. Pogrešali so jo od novembra meseca. — V Zilski dolini bodo letos večje vojaške vaje. Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce. Ob času sv. Antona Padovanskoga je bilo po Florenci silno razširjeno oderuštvo in skopuštvo in svetnik je ostro bičal to napako meščanov. Tedaj pa se je primerilo nekaj, kar je, kakor poroča sv. Bonaventura, celo mesto navdalo s silnim strahom. — Umrl je bogat oderuh in pri pogrebu je moral pridigo vati sv. Anton. Prišel je čas in slavnega pridigarja je pričakovala velika množica Ijudij. Sv. Antonu je pa že Bog razodel v molitvi, da je duša oderuhova pogubljena in da je zamanj vsaka molitev. — Sv. Anton je torej začel pridigovati. A mesto, da bi hvalil in poveličeval pokojnika, kakor je bila navada, je začel grajati oderužtvo in skopost. Dejal, da so skopuhi in oderuhi največji sovražniki človeškega rodu, da si žele toče, suše, vojske in drugih nesreč, pri katerih zamorejo stiskati in dreti priprosto ljudstvo in bogateti z velikimi dobički. Razven tega pa so tudi sovražniki svoje lastne duSe. In svetnik je povdarjal: »Ravno ta le, ki ga sedaj pokopavamo, jo je pogubil in malokateri takih si jo reši. Da se prepričate, da govorim resnico, pojdite na njegov dom in tam boste naSli pod njegovo blagajno, sredi njegovih zakladov tudi njegovo srce. Kajti Sin Božji je rekel sam: »Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce!« Po tem nenavadnem zaključku pridige so se usuli ljudje na dom umrlega skopuha in res so našli tam sredi njegovih dragocenosti srce, gorko in krvavo. Ta čudež je množico silno razburil. Toda s tem še niso bili zadovoljni. Šli so, odprli rakev in se prepričali, da mrtvec nima več srca v prsih. Množice se je polotilo velikansko razburjenje. Velikega grešnika niso dovolili na blagoslovljeno pokopališče pokopati. Prijeli so truplo in ga vrgli v bližnjo reko. — Ta vzgled je silno vplival na ostale grešnike. Oderuštvo je pojemalo in v kratkem času popolnoma izostalo. Meščani so poslej še z večjimi častmi izkazovali sv. Antonu svojo ljubezen in posebno spoštovanje. Nasledki žganjepitja. V neki vasi Zabedovice na Moravskem je živel kočljar in dninar Janez Kalina, ki je bil jako vdan žganjepitju in je zapil ves prislužek, doma pa je imel ženo in 13 otrok. Pridna ženka si je vsemogoče prizadevala, da bi moža spravila na pravo pot, in je sama morala s svojimi rokami rediti mnogoštevilno družinico. Tudi domači župnik je skušal z opominjevanjem in milo besedo odvrniti nesrečnega očeta od grdega pijančevanja. Bilo je vse zastonj. Pred kratkim se je zopet žganja močno napil in v svoji pijani besnosti je sklenil umoriti ženo in sebe. Ponoči 8. aprila tega leta je prišel domov ob štirih zjutraj in napadel v spanju svojo ženo. Udaril jo je večkrat s sekiro po glavi in ko je mislil, da je že mrtva, je še sebe mahnil s sekiro po lobanji in še si s koso prerezal trebuh in žile na levi roki. Vkljub težkim ranam na glavi je vendar upati, da še žena ostane pri življenju. Tako more žganje človeka po-živiniti. Žalibog, da je tudi pri nas že v vsakem kotu vražja šnopsarija, zato gredo kmetska posestva na nič in se grozna hudodelstva množijo. Brezvestni ljudje si s tem polnijo žepe in to so večinoma ljudje, ki se v nasprotnih listih delajo kmetu dobre prijatelje. Na to peklensko zalego bi naj posvetna oblast bolj pazila. Mati brez srca. Pred tednom dni je prišla k neki ženi v Trstu neka ženska ter ji izročila v kratko varstvo neko 3-letno deklico. Ali nazaj po deklico je ni. Čegava je, se ne ve. Čuden slučaj. Na Dunaju je stavila nedavno perica Schwarzinger v loterijo tri številke; toda dobila ni ničesar. V svoji sveti jezi je vrgla loterijski listek skozi okno. Ko pa je naslednjega dne odprla okno, ji je prinesel veter v sobo zopet stari loterijski listek. Stavila je iznova prav iste številke in sedaj je dobila 16.000 kron. Cesar kot boter. Kmetu Andreju Pagoliju v ogerskem mestu Ramoczu se je rodilo te dni — devetnajsto dete in to deček. Ali v veselju ali pa v skrbi za prehrano, se je sirota seljak obrnil do cesarja Frana Josipa, naj bi bil njegovemu detetu boter. V odgovor je prišla kmetu iz dvorne pisarne stotina kron. Izpreobrnenje kraljice Natalije. Mati srbskega kralja in vdova po rajnem Milanu, Natalija je res prestopila v katoliško cerkev. Obred se je vršil v nekem kopališču pri Calaisu, kjer stanuje Natalija eno leto, in sicer v bolniški kapelici. Kardinala pariškega je zastopal župnik. Priči sta bili dve: Markiz Castrilio kot laik in neki opat kot zastopnik cerkve. Kraljica je bila jako ginjena in se je težko vzdržala joka. Izjavila je, da čisto neprisiljena in iz prepričanja prestopa v katoliško cerkev. Po obredu, ko ji je Castrilio poljubil roko in so jo objele navzoče redovnice, so jo oblile solze. Drugo jutro je v isti kapelici kraljica prejela prvo sveto obhajilo. Nizozemska kraljica Viljemina je precej nevarno obolela, a je upati, da skoro ozdravi. Ljudstvo ji je verno udano ter je bilo globoko užaljeno v bolezni ljubljene vladarice. Kdo je tašča? Neki pariški list je razpisal nagrado 20 frankov za najboljše pojasnilo tašče. Odgovorilo se je med drugim: Tašča je osat v svatovskem šopku. — Grenka kaplja v piskrčku zakonskih sladkosti. — Bacil za zakonske ločitve. — Damoklejev meč nad zakonsko srečo. — Madež na poročni pogodbi. — Zglasili so se pa tudi zagovorniki tašč ter so dejali: Tašča je jagnje, ki nase jemlje grehe mladih zakonskih. — Tašča je najbolj obrekovana žena. — Tašča je poštena žena, ki je na slabem glasu. — Brez tašče bi ne mogli živeti površni humoristi. — Tašča je Ičp, ki druži mlada zakonska. — Tašča je desna roka mlade gospe ter finančni nadzornik soprogov. — Pametna tašča je previdnost za mlada zakonska in angeli varuh za njune otroke. Zanimiva oporoka. Na Nemškem je umrl bogat gospod, ki je napravil tako-le oporoko: Vsem sorodnikom, ki se ne udeleže pogreba, po 300 mark. Ostalo premoženje naj dobe tisti, ki so določeni v zapečatenem pismu, ki se naj odpre še-le po pogrebu. Za krsto je šla ena sama sorodnica, namreč njegova zvesta služabnica. Vsi drugi so izostali radi 300 mark. Ko so odprli pismo, so našli, da je vse ostalo ogromno premoženje zapuščeno tistim, ki pojdejo za pogrebom! Srečna služabnica! Petošolska ljubezen. Neka lepa ljubezniva igralka v Parizu je dobila nedavno krasen prstan s pismom, ki se glasi: »Gospića! Meni je 16, Vam 19. Jaz sem blazno zaljubljen v Vas, a gimnazijec sem še ter vem, da bi mojo ljubezen odklonili; toda bodočnost je najina! Shranite ta prstan ter mi ga prinesite čez 15 let, ko bom predsednik republike, v elizej. Dotlej ostanem Vaš zvesti Henrik Bertin.« Glumica se je, pročitavši to pismo glasno zasmejala. Potem pa je začela razmišljati: kdo ve! Na Francoskem so se pripetili že vse drugi slučaji! Shranila je torej prstan kakor dragocen talisman, ki ji nekega dne morda donese sreče. Zapomnimo si pa ime prihodnjega predsednika francoske republike: Henrik Bertin se glasi. Kazni za pijance v Ameriki. Na jako originalen način kaznujejo pijance v Kanadi. Policija se je prepričala, da pi' janca ne poboljša niti prisilno delo nit> ječa. Izpuščeni kaznovani pijanci šli so takoj iz ječe v gostilno na žganje in vin «Se to noč», pravi tiho župan, »predno Pridivjajo prokleti Francozi, moramo od-s|raniti iz stolpa zvonove in je zakopati Sloboko v gozdu. RajSi se dam ustreliti, kakor bi Francozom izdal to tajnost * .. «Rajši ustreliti!* prisegali so vsi za fljim. — Gospodu župniku pa o tem niso hičesar rekli, da bi lahko prisegel, da o lem ničesar ne ve, ko bi mu Francozje Vozili se smrtjo. , Potem so Se pomolili, da bi jim Bog “poslovil njih delo. Iz cerkve so se razšli Se domu po Potrebna orodja. O polnoči so se zbrali 2 Motikami, vrvmi in drogi. Več parov Ročnih konj je čakalo k vozom vpreženih. ^ačeli so s čudnim delom. Zvonik ni bil posebno visok, vrvij pa 80 imeli dosti. Ob zid so vprli dva trama, j10 katerima so spuščali zvonove. Okoli treh so jih srečno naložili na voz, a zdaj PF°ti gozdu! Vozili so pazljivo. Počasi je f'° navkreber a na drugi strani v dolino, kier se ustavijo. — Tukaj zakopajo drage l1® zvonove in namečejo previdno prsti, tohu in trave, da se mesto ne bi po-?0alo. A predno se je začelo svitati, bil *6 župan z mladeniči že doma. a Zjutraj zgodaj so se pritepli Francozi. audili so se, zakaj tukaj nič ne zvoni. so v zvonik in našli praznega. Strašno 8e razsrdijo. Zapazili so sicer sveže konjske sto-toj«, a njih konji so jih razhodili. , Šli so nad župana, kateri je navidezno too spal. Ko častnik iz njega ni mogel toesar zvedeti — zdelo se mu je pač, ima neko skrivnost — da ga kot jet-toa odvesti v bližnji zapor. Tukaj ga to'Pet izprašujejo in mu se smrtjo grozijo. J^ijo ga z gladom in žejo, pa on niti z ^om ne trene in ne izda, da bi o čem .|Uel. Tudi v vasi so izpraševali ljudi. J* razun onih mladeničev res ni nikdo j^esar vedel o tem — a ti so molčali “ or zid. — Slednjič so Francozi, ker Piso ničesar dosegli, pustili vse preisko- k ^ jk/uovin »r". ^ 'pto o zvonovih. Tudi župana so izpustili, .tobolj so pa sedaj na skrivnem stikali v Jonovih. A naši fantje so se junaško L to Raje bi si dali kožo raz sebe rezati, to bi kateri kaj izdal. ^ Minilo je leto in mesto, kjer so skrili Ohove, porastla je trava, jv Preteklo je drugo in tretje leto — in k..tocm mestu se je pokazalo že grmičje, ('j 'u deset let je minilo, ko so odrinili ii k^pozje. Ljudje so se polagoma navadili brez zvonenja in so pozabili na to zvonove. Cu Med tem je grozno vladanoe na Fran-) ij^m prenehalo in Napoleojn L, ki je uvedel katoliške obrede, postal je o^todaj ae ni bilo več bati, da bi Fran-Ptjl to nevarni zvonovom, ko bi se zopet ton to Vsi so se veselili zaradi nastalih časov. Zdaj pokliče viherski 5 svoje zaprisežene mladeniče k sebi. 'tor '*a se z0Pet advent*, jim pravi: ^h* 0 torei zvonove zopet spraviti na SPar štiri dni pred Božičem so jih Žili L l!.T~ I5'1! so popolnoma celi. Osna- so večer jih, do da naložili na sani in pripeljali županove hiše, kjer je zopet bi se svetili kakor solnce. čistijo, Ti • i * _____ w w v*»*<***v#*, ...... r. ž°Pet Pre(I polnočnico. Ljudje so se ?k°l0 sna!ali °d daleč k cerkvi. Daleč na tojtiu v namreC razneslo, da bodo ob-ihrah nocoj neko slavnost. Vse hiše so bile močno razsvetljene. Radost in nestrpno pričakovanje je bilo čitati na vseh obrazih. Tu zapoje naenkrat ob jedenajstih veliki zvon. Kako veselje je zasijalo iz vseh obrazov! Ljudje so kar strmeli, sami sebi niso verjeli, — začeli. so plakati od veselja. Iznenađenje je bilo nepopisno. Ze celih deset let niso slišali tega tako ljubeznjivo-milega glasu. »Zvonovi, zvonovi!* je klical drug drugemu. A takoj za velikim zvonom pri-trkavata tudi že manjša dva. Prišel je tudi stari gospod župnik in se s solznimi očmi pred vsemi zahvaljeval zvestim mladeničem za junaški čin. Radostnejše slavnosti ni bilo menda 1. 1804 nikjer kakor v Vihrah. Ljudje so se od daleč hodili čudit tem zvonovom, če tudi na njih samih ni bilo videti nič posebnega. In v teh božičnih praznikih so Viherski zvonovi, kakor bi pridigovali, oznanjali besede: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!* Birmskitn botrom kot jako lepo, vredno in pa ob enem pametno darilo za birmance „Sveto opravilo" ki so ga nekdaj spisali slavni Slomšek, in ki je lani izšlo v novi izdaji. Prodajalci po bukvarnah imajo mnogo lično vezanih molitvenikov, in nekateri so tudi dobri. A navadno kupovalci gledajo bolj na zunanjo obliko knjige, kot na notranjo vrednost, katere pa ni mogoče preceniti v eni polovici ure, ko se izbira preglejuje in kupuje molitvenik. V mnogih na zunaj lepih molitvenikih so pa molitvice brez smisla skupaj zmetane po vsebini in jeziku kaj slabo prirejene, da ni vseh priporočati. Z mirno vestjo si zategadel upamo — kakor že enkrat — lepo ponuditi novo »Sveto opravilo«. Prirejeno je tako, da si sega s sedanjim katekizmom roka v roko, ter obsega kolikor mogoče vse molitve in sv. maše, pobožnosti, litanije in bratovščine, ki se rabijo med letom in ki jih gg. ka-tehetje priporočajo otrokom; ob enem je pa knjižica prirejena tako, da jo lahko rabijo tudi šoli odrasli ljudje. Da se je kat. tisk. društvo s to skrbno in okusno, ter jako vredno prirejeno knjižico ustreglo, kaže to, da so jo slovenski listi lepo pozdravili in da se jo vedno v jako mnogo izvodih naroča iz vseh slovenskih dežel. — Cena jej je 35 kr. v finem papirju in fini vezavi 70 kr., v še boljšem papirju po 80 kr. v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Po pošti 5 kr. več. Naj se terja tudi v drugih prodajalnicah po isti ceni. Priporočite jo tudi drugim! Tovarna pljeflaM strojev v Hočal pri larilm Josip Pfeifer-ja izdeluje s paruo močjo ročne mlatilnice najnovejših prednosti, s mahalnim bobnom, pri katerem se osišče vrti v bronski topovini. 1—2 moža zadostujeta, da gonita celi dan in izmlatita v 10 nrah od 500—800 snopov. Cena prej 130 K, zdaj znižana cena HO K. Enoletna garancija. Dam tudi pet dni na poskus. Mlatilnice, ki se gonijo s kojnsko, volovsko, vodno ali parno močjo in iztresajo, čimjo in vejajo. — Rezalnice za klajo, ročne in z nogo, ki režejo klajo v dolgosti od 6—100 milimetrov. — Čistilnice za žito, pšenico, oves itd! — Vejalnice. Druzgalnice za sadje s kamnati, cementni ali železni valarji. Druzgalnice za grozdje. — Stiskalnice in stiskalne obode. Lušnice za kuruzo. Amerik, stroje za sekanje slanine. — Vzdigalnice. Sesalke za studence in cevi za napeljavanje vode. Sesalke za gnojšnico.* Mline za roko, ali katere druge moči gonijo. Žage za deske itd. Stroje za lomljenje Skorje za usnjarje. Pluge in brane za travnike, za iztrganje hmela. — Popravila strojev se izvršujejo najboljše in po najnižji ceni. Sv. Anton v Sl. gor., 6. avgusta 1901. Dajem Vam naznarge, da sem z mlatilnico, ktero sem od Vas kupil 11. juljja 1901 popolnoma zadovoljen. Mlatiti sem dal pšenico in oves, — in stroj dela izvrstno. Dva moža njo lahko ženeta celi dan. Jaz bom Vas in Vaše mlatilnice priporo tal. Z odličnim spoštovanjem Anton Vraz, župnik. Sv. Anton v Sl. gor., 26. avgusta 1901. Naznanim Vam, da sem popolnoma zadovoljen z mlatilnico, ktero sem od Vas, kako naročeno, dobil. Jaz spodaj podpisani priporočam, ako si želi kedo mlatilnico naročiti, naj si naroči pri g. J. Pfeiferju v Hočah, kteri izvrši hitro in gotovo svoje delo. Spoštovanjem Janez Omulec, posestnik. Runeč pri Ormožu, 29. oktobra 1901. Vam naznanim, da sem s strojem, kterega ste mi poslali, prav zadovoljen, izvršuje lahko in redno svoje delo. Vas bodem priporočal. Spoštovanjem Franc Vabič, nadučitelj in posestnik. V Rakovcih pri sv. Tomažu, 18. avgusta 1901. Blagorodnemu gospodu Jožef-u Pfeifer. Za sprejeti mlatilni stroj se zahvaljujem, da bi nam služil mnogo let nepoškodovan; ako se poškoduje se priporočamo Vašim popravkom. In tudi naši kmetje se priporočajo za drugo leto Vašim strojem. Srčni pozdrav Lorene Cainkar, posestnik. Strapje, Reichenburg, 1. septembra 1901. Vam naznanim, da sem s poslano ročno mlatilnico prav zadovoljen. Hvala za njo. Spoštovanjem Franc Radaj, posestnik. V Gornih Lazah (Loče), 31. avgusta 1901. Z mlatilnico sem zadovoljen in se zahvaljujem. Pozdrav Franc Verhovšek. V Konjicah, 1. oktobra 1901. Mlatilnica je dobra. Vas pozdravljam Ignac Muk. Ljutomer, 5. oktobra 1901. Stroja sta dobra. Vas bodem priporočal. Em. Šlander. V Osluševcih, 23. novembra 1901. S strojem sem zadovoljen. Janez Kovačec, posestnik. Razbor pri Slovengradcu, 16. februarja 1902. Prosim odpišite mi, ali ste sprejeli denar. Ker ste mi zadnokrat rekli, da pridete sami k nam, toraj prosim, spolnite nam to željo, ker je mnogo kmetov, ki bi si radi pri Vas naročili mlatilnice. S srčnim pozdravom Juri Potočnik, 10 2—3 posestnik. Majcenejše ure se dobe pri T. Fehrenbach, urarju in optikarju v Mariboru, gosposka i f ulica št. 26 in dravska ulica št. 2. ONiklaste ure od 2 gld. 50 kr. naprej, srebrne ure » 4 » — » » 1 2 ure budilnice stenske ure f 'očala Daljnogledi, zlatnina varniški ceni. 30 » » srebrnina po to- li 6—2 Slovenci! Svoji k svojim! Restavracija v Narodnem domn v Maribora se priporoča slavnemu p. n. občinstvu iz mesta in dežele v obilni poset ter uljudno naznanja, da toči vedno pristna štajerska vina, ter vedno svežo pivo. Ukusna in sveža topla in mrzla jedila so vedno na razpolago. Z odličnim spoštovanjem u 3-2 S. Jagodič, gostilničar. Lepe sobe za tujce! Krito kegljišče! Mesarskega učenca sprejme Friderik Reisman, mesarski mojster v Maribora, koroške ulice št. 66. Jožef Ullaga, trgovina z manufakturnim blagom v Mariboru, Teg-etthofT-ova. ulica, iil priporoča svojo veliko in raznovrstno zalogo manufakturnega blaga, platna in sukna, posebno lepo izbirko sukna za možke in ženske obleke po najnižji ceni, ter odeje in perilo lastnega 13 3_2 izdelka. Zavarovanje pogrebnih stroškov. Nrarna dolžnost sili vsakogar, da olajša v slučaju svojega umretja svojim zaostalim gmotne skrbi za dostojen pogreb. To je nsyložje po zavarovanju pogrebnih stroškov za 60, 100, 150, 200, 250, 300, 360, 400, 450 in 500 K z meseč, doneski po 20 h in više. Sprejemajo se le zdravi v starosti od 15. do 60. leta. — Zavarovanje pogrebnih stroškov na Dunaju je v teku desetletij do 1. 1900 izplačala čez 90.000 umretnih slučajev in ima okel 1,100.000 K premoženja. — P. n. visokocenjeno občinstvo je najuljudniše prošeno, da hiše obiskujočim poverjenikom ce!6 zaupa. Mesečni doneski in novi udje nabirajo se pa vselej tudi pri podpisanem glavnem zastopu. Z odličnim spoštovanjem se priporoča glavni zastop J. E. Welxl v Mariboru, Zofi j ni trg štev. 3. 9 20—4 Bqjt* Zanesljivi in zaupanja vredni poverjeniki, ki so slovenščine in nemščine tudi pismeno dovolj zmožni, se sprejemajo pod zeI6 ugodnimi razmerami. Pri vprašanjih se prosi za odgovor — znamko. Svojo veliko zalogo in izber razglednic za binkožtne jjpUE. praznike priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboflii koroške'rulice štev. 5.g 100 komadov K 4.50 do^K’8.—. Poštni#* je: do 60 kom. 10 v, do 125 kom. 20 f’ do 250 kom. 30 v; večje število se po^ie kot zavitek. Večje pošiljatve se pošljejo po poštne®1 povzetju, manjše samo proti predpl® Čilu. Da se zamore' vsem naročnikom ustre prosimo, da cenj. odjemalci kmalo dop0* jljejo naročila. S o Najboljša priložnost k dobremu nakupu! latija Stergar O Najboljša priložnost k dobremu nakupu! 1® Maribor gosposke ulice št. 11 „pri zvezdi46 V „pri zvezdi64 Prodam vse blago zavoljo popravka moje trgovine po zelo znižani ceni: O O o o k h o sukno za moške obleke.................od kamgarn za velč. g. duhovnike . . „ tkanina za hlače, dvojne širokosti . „ blago za žensko obleko, dvojne širokosti „ croise platno vseh barv................... cefir platno.............................. atlas satin............................... atlas črn, 140 cm širok, za predpasnike n domači druk, dvojne širokosti . . . „ n „ navadne „ » . . „ belo platno........................ . „ oxfort platno za srajce................... pristno leneno platno, široko 160 cm „ rumeno „ 140 „ „ šifon za birmske obleke................... platno za postelno opravo, široko 120 cm „ gradi za žimnice, „ 120 „ „ ,, za slamnjače „ 120 „ n črna Žida za predpasnike „ 90 „ „ bele srajce za delavce, komad pisane srajce za delavce . . bele srajce za skroblenje Jilgrove srajce ..... ženske srajce................ spodnje hlače, večje . . . „ „ manjše, za dečke nogovice za ženske, barvane „ « moške „ < „ otroke miderci kravate ovratniki . manšete slamnjače . namizni prti lanene servijete „ obrisalke žepni robci . platneni predpasniki .Vsake vrste podšivi po komad od 58 kr. , 89 „ „ 45 „ » 45 „ „ 32 „ " S ” n 1 7» » 13 „ n 8 „ 7! 43 „ „ 15 „ 13 » ” 20 Ti » ^ n * 35 „ „ 18 „ n 15 n 7) 4 ” . 39 „ najnižji ceni. & d o OIOIOIOIOIOIO Vzorci se ne razpošiljajo. Pri naročilu zadostuje, da se naznani barva in cena blaga. Odpošlje se takoj po postnemu povzetju. — Samo kratko časa je prilika k tako cenemu nakupu. — Vsakdo si zamore ogledati moje blago. 15 1-2 z odličnim spoštovanjem MSltija S 01 0 Y2\ 9 G ti u Izdajatelj in založnik kat. titk. društvo. Odgovorni urednik: Edv. Jonas. Tisk tiskarne »v. Ciril*