St. 214^ LZHAJSAK DAN ■•••» Jihđft^.An ,n pr*2itUM:_ffe_5., cij pt o-jdeijkiaofc 5 *»utra|, Trst, v ponedeljek 4. evguete 1913. Tečaj XXXVIII. Ciji, ToimJac. Ajf Uonjt^rgn iid. Z^tarei« po 6 nv.*. ,10 stot.) vet.«! 8F. RAČUNAJO HA MILIMETRE t ifr. kn^ti 1 CENE: Trgov:nski in obrtni oglasi po a ot. tam. -fct^nice, tahvaie. poslanice, oglasi denarnih zavoduv po i.;> xk. mm. Za v teksta lista do 5 vrst 20 K., rsaka K i. IX:,li T-rsta li. ilali ogia3t po 4 stot. besed n&j-^»tot Ogiase sprejema JnH^rHLn. oddelek aprar« ,/^Sno-ti-. — iNafsje i/kija&ao U upravi nEJ]m^ti". ^tsiijJv© tn ioSijive tf Trstu, i r-r""i V ii»ri.ip j Glasilo pd!iti&n«ga <&mitum ,.X4inost" xa Primorsko. mr im—m j* *»iim NAROČNINA ZNAŠA i«fco a* K, pol leta 12 K. 3 mesece O K ; ti» aa-TO^be bre* do poslane naročnine, se uprav* ne ozif*. fu«fa:a» M ntdaljik« lx«anj* ..JEOIKOHTI" iUa« s f ••!• lat« Krta SU, aa fol Uta Kroa S CO. Tei dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. N*franke- vena pisma M M »prejemaja In rokopitl •• se vračaj«. Naročnino. oglase ta reklamacija je pošiljati ni upr»ro liste. UREDNIŠTVO : ulto« Glorjle Saiattl 2« (Ntrrtai Um) Isdaj&teli in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIM. Lasteik kensorcij lisU „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinoat", »fnnana zadruge s omejenim poroštvom ▼ Tr»tn, ulica Giorgio Oalatti Ster. 30. PeSt^o-tiraiillnKnl ra?un Ste«. «41-652. TELEFON II M-JF. BRZOJAVNE VESTI. Mirovna konfetica v Bukareštu. Bolgari popuščajo. Predstojeći sporazum s Srbi, BUKAREŠT, 3. (izv.) Včeraj zvečer so se zopet vršila tep^ratna posvetovanja med srbskimi in bolgarskimi delegati. Posvetovanja so trajala več ko tri ura in se o rezultatih varuje stroga tajnost. Kijub temu se v političnih krogih vzdržuje ves', da Je prišlo na tej seji do znatnega zbiižanja med obeuua stališčema. Srbi so se izkazali popustljive, a tudi Bolgari so pričali upoštevati dejanski položaj na bojišču. Bolgari so že priznali Srbom Kočano in Štip in se tudi v bistvn izrekli za Vardarsko mejo. Srbi so pr Oeii seda) vplivati na Grke, da zmanjšajo svoje zahteve. Bolgari so pripravljeni odstopiti Grkom Dojran, Seres in Demir HUar, dečfri glede Kavale še vedno ni prišlo do sporazuma, Grki so stavili pred log, da naj tvo'i bodočo bolgarsko - grško mejo reka Mesta, tako da ostaneta \ažni mesti Gimendža in Ksanti pod Bolgarsko. Kar se tiče vojne odškodnine, zavezniki še vedno vztrajajo pri tej zahtev/. V političnih krogih presojajo dams položaj zopet orecej optimistično in izraža se upanje, da pride do torka popoldne, ko poteče rok za petdnevno premirje, do definitivnoga premirja. Prič&kovati Je, da konča 'flirovna konferenca že v 8 do 10 dneh s svojim delom. Mir bs definitivei In pride do revizije pogodbe od strani velesil. 0 drinopoijskem in tracijskem vprašanju se v medsebojnih posvetovanjih ns razprav tja, vendar pa Je gotovo, da dobi Bolgarska večji del Tracije z Orinopoljem vred. Pupolen sporazum med Bolgari in Rumuni. BUKARE&T, 3. (Izv.) V dopoldan-skih posvetovanjih med Bolgari in Rumuni je bil dosežen popolen sporaeum. Bolgarski delegati so sprejeli vse ruraun-skt zahteve. Nova meja med obema državama se prične 12 km južno od Balčika in se konča 9 km zahodno od Turtukaje. Bolgarska je dalje obljubila, da podere utrdbe pri Ruščuku in Šumli in se obenem zavezala, da med tema dvema mestoma ne zgradi nobenih utrdb ; isto-tako tudi ne napravi utrdb do linije 20 km od Balčika. Dalje je Bolgarska pristala tudi na avtonomijo rumunskih šol in cerkev v bolgarskem teritoriju in dovolila, da sme Rutnunija podpirati ruraun-ske šole na Bolgarskem. Zadnja seja pred potekom premirja. BUKAREŠT, 3. (Izv.) Jutršnja seja mirovne konference, ki je bila določena za popoldne, se vrši že ob 10 dopoldne, in to z ozirom na to, ker poteče rok za O DLISTBK Izobčenka. Kriminalni reman. te ang:eščlne preval Ivan Dolenec. Stotniku Challisu ni nič kaj posebno ugajala velika zaupnost, ki je vladala med Doro in njeno služkinjo. Dora se je poamejala, ko jo je opozarja na to, in ga je hotela b šalami spraviti na drugo misel. — Toda, ljubi Pavel, — je rekla nekoliko nestrpno. — Delati ne morem in obiskov ne morem sprejemati. Ne bodi vendar ljubosumen na Marijo. Kmalu bom imela toliko opravil, da mi bo preostajalo malo oaea za pogovore. Pavel jo je poljubil in takoj občutil kes, da jej je očital ono, ko se je obrnila Dora z objokanimi očmi k njemu. — Nimam veliko ljudi, s katerimi bi mogla nekoliko pokramljati, — je rekla. — Dame, ki si mi jih predstavil ti, ne prihajajo k meni, mislim, da me ne smatrajo za enakovredno, in Marija je edina oseba, s ka- -t. \ —- petdnevno premirje že v torek popoldne. Rumuni se trudijo, da pride do tega tre-notka že do popolnega sporazumu. Ugodna znatnen|a. DUNAJ, 3. (Izv.) Politični krogi sodijo, da sporazum med Srbijo in Bolgarsko ni izključen, ker je Srbija pripravljena resignirati na Radovište in Strumico in obe mesti prepustiti Bolgarom. Itavalsko vprašanje je še ' vedno" nerešeno. Avstrija in Rusija zahtevata, da mora Kavala pripasti Bogarski, in tudi Francija je baje sedaj odnehala in se pridružila Rusiji in Avstriji. Velesile so na vsak način odločene preprečiti zopetni izbruh vojne in store v tem oziru v kratkem potrebne korake pri balkanskih državah. Jutri in v torek bodo odločilni tre-notki. Rusija in Avstrija ste edini, da mirovna pogodba za Bolgarsko ne sme biti preveč poniževalna. Albanci za bolgarske zahteve. BUKAREST, 3. (Izv.) Semkaj je prispela posebna albanska deputacija, ki je izročila rumunski vladi memorandum, v katerem jo poživlja, naj zastavi vse svoje sile za bolgarsko stališče glede razdelitve Macedonije, češ, da je to v interesu Albanije, ker bi premočna Srbija in Grška preveč ogroževali Albanijo. Rezultat dosedanjih grških operacij. ATENE, 3. (Izv.) Vojno ministrstvo je izdalo sledeče poročilo o dosedanjem poteku vojnih operacij na grškem bojišču. Grška armada je od začetka vojne pa do premirja prodrla 300 km daleč proti severu in imela 22 bitk z Bolgari, o I katerih ni izgubila nobene. Bolgarske izgube v bojih znašajo okoli 25 do 30 tisoč mrtvih in ranjenih in 10.000 ujetih. Grki so zaplenili 120 topov in velike zaloge pušk in municije. Bolgarska armada se je umak nila za staro bolgarsko mejo. Demarša velevlasti pri Perti. CARIGRAD, 3. (Izv.) Demarša velevlasti pri Porti se dosedaj še ni izvršila. Angleški veleposlanik Še vedno ni dobil potrebnih inštrukcij, a jih pričakuje še te kom današnjega dne, tako da se izvrši demarša najbrže jutri. Velesile bodo pozvale Turčijo, da naj se umakne iz Dri-nopolja in ji zato obljubijo ugodnosti pri korekturi linije Enos-Midija in zvišanje uvozne carine za 4 od sto. Bolgari zopet prekršili mednarodno prav?. BELGRAD, 3. (Izv.) Uradno se po roča: Bolgarske čete so znova prekršile mednarodno pravo. Poveljnik srbske oblegovalne armade pred Vidinom je poslal dne 31. julija ob pol 12. dopoldne v Vidin nekega oficirja s tremi jezdeci, da naznani tero morem govoriti o preteklosti, o — svoji materi. Stotnik Chalis jej je molče prikimal, toda trajalo je malo časa, da je izvedel, kake pogovore ste imeli med seboj njegova žena in njena služkinja. Nekega jutra je namreč cdšel od doma, pa je opazil, da je pozabil nekaj, in se je moral vrniti. Hišna vrata so bila odprta in tako je prišel v svojo sobo, ne da bi ga bil opazil kdo. Dora je bila še v postelji v sosednji sobi in njena služkinja je bila pri njej. Ker so bila vrata le priprta, je stotnik Challis popolnoma raz ločno cul njun pogovor. Dvaintrideseto poglavje. Odkritje. Za Pavla Challisa bi bilo morda bolje da se ni vrnil in da je mislil na svoje služ bene dolžnosti, nego da je poslušal, kako so govorile ustnice, ki jih je ljubil tako Btrastno, v njegovi dozdevni nenavzoČnosti. — Dolgočasno je mil izraz za to, Marija, — jo j« cul reči. — Včasih mi je, kakor da bi morala zblazneti. — Potemtakem torej hrepenite po svojem starem življenju, kajne ? Marijin glas ni zvenel prav čisto nič spoštljivo, Njeno medsebojno vedenje je bilo vidinski bolgarski posadki ustavljenje operacij in začetek premirja. Srbski parlamenta rji so se podali v trdnjavo z enim trobentačem in belo zastavo, kakor predpisuje mednarodno pravo. Navzlic temu Bolgari pri Novi Seči začeli streljati na srbske parlamentarje in dva vojaka nevarno ranili. Povelje je dal neki bolgarski oficir. Nemčija proti ruski akciji v Mali Aziji. PARIZ, 3. (Izv.) „Echo de Pariš" poroča: Nemški poslanik je sporočil Porti, da Nemčija ne bo trpela okupacije malo-azijskega ozemlja od katerekoli velesile. Srbski Rdeči križ prosi za pomoč. BELGRAD, 3. (Izv.) Srbski Rdeči križ priobčuje oklic na slovanske narode, v katerem prosi za nujno pomoč, ker so pošli že vsi dosedanji prispevki. Poročilo francoske komisije o bolgarskih grozodejstvih v Seresu. PARIZ, 3. (Izv.) Francoska komisija, ki je preiskovala bolgarska grozodejstva v Dojranu in Seresu, je izdala sledeče poročilo o uspehu preiskave : Bolgari so faktično izvršili v Dojranu in Seresu velika grozodejstva, katerih ni provociralo grško prebivalstvo. Pri grozodejstvih so delovali tudi regularni bolgarski vojaki, ki so izvršili dejanja direktno na ukaz svojih ofi cirjev. Oktroiranje volilne reforme na Ceikem. PRAGA, 3. (Izv.) „Prager Tagblatt" poroča : Vlada, je že pripravila vse potrebno za oktroiranje volilne reforme. Istočasno namerava baje oktroirati tudi nekatere spravne zakone, nakar bodo takoj razpisane nove volitve, ki se bodo vršile f.(* po noverr* volilnem redu. Danes se je vršilo v Pragi veliko protestno zborovanje, ki so ga sklicale češke narodne stranke, da protestirajo proti uvedbi komisarijata. Vsi govorniki so ostro napa dali vlado radi kršenja ustave. Po shodu -:o se vršile na Vaclavskem trgu demonstracije. Zvišanje rekruttega kontingenta v Avstriji. DUNAJ, 3. (Izv.) Glasilo vojnega ministrstva „Militarisehe Rundschau" piše : Zvišanje rekrutnega kontingenta je neob hodno potrebno, kar je razvidno iz prese gajočega števila potrjenih, a ne vpoklica-nik rekrutov. Tako n. pr. 1. 1912. okolu 50.000 potrjenih rekrutov ni bilo vpoklicanih. Iz navedenega je razvidno, da na tnerava vlada v jeseni predložiti parlamentu predlogo glede zvišanja rekrutnega kontingenta za 50.000 mož. Mesto Makarij zgorelo. PETROGRAD, 3. (Izv.) Staro trgovsko mesto Makarij pri Nižnjem Novgorodu je popolnoma zgorelo. tako, kakor da ste Bi popolnoma enaki, in Marija, kakor je bilo soditi po smeri, v kateri je prihajal njen glas, je sedela na Do-rini postelji. — Kako staro življenje neki meni ? — si je mislil prisluškujoči Boprog sam pri Bebi in pogum mu je upadel, ko se je spomnil onih dogodkov v Parizu in tragične smrti angleškega Johnnyja. Toda ni še izvede vsega, a kar je slišal, pa je bilo vendarle ravno dovolj. — Da, toda najbolj hrepenim po ljubezni, Marija. — Ah, kaj, — je bil zaničljiv odgovor, — kaj še niste prebolela tega eanjarje nja ? Ženski Bte govorili hitro, in sicer gladko francoščino. Govorili ste vedno francoski, če ste bili sami, da ste bili varni, da ue bi ju kdo razumel, če je bil kak drug posel v njuni bližini. — Prebolela, — je rekla Dora z bol est-□im glasom. — Vi niste nikdar ljubila, Marija, drugače bi ne govorila o preboletju. — V resnici vas ne morem razumeti, — je rekla Marija Lescoura zaničljivo, ■ Toliko boljšega bi bila lahko imela. Ogromna bogastva so vam polagali pred noge, življenje so žrtvovali za vas in vendar — rancoska vojaška deputacija v Petrograiu PETROGRAD, 3. (Izv.) Semkaj je prispela posebna francoska vojaška deputacija, na čelu ji šef francoskega generalnega štaba, general Jauffre. Domače vesti. Zahtevajte dosledno sloveasko dopisovanje ! Iz graških dijaških krogov smo prejeli sledeči opomin slovenski javnosti : V vašem cenjenem listu se je že mnogo pisalo o brezbrižnoiti slovenske javnoiti glede slovenske korespondence z raznimi podjetji drugorodcev. Seveda zaman. Ravno sedaj se mnogo razpravlja o bedi slovenskih revnih visokošolcev. Blagajne podpornih društev, edina opora ubogega dijaka, so prazne. Da bi se uveljavila korespondenca v materinščini, bi bilo marsikomu pomagano. V Gradcu je sedež mnogih zavarovalnih družb, ki z velikim dobičkom delujejo med našim ljudstvom. Če bi zahte-w vali Slovenci le slovenako korespondenco, samo slovenske police, bi bile vse zavarovalnice — jih je že čez 30 — primorane po par ur na dan vzeti slovanskega pre-stavljača. Na ta način bi naše ljudstvo podpiralo ubogo dijaštvo, ne da bi žrtvovalo le vinarja. In to bi bil stalen vir. K temu bi posebno lahko pripomogli krajevni zastopniki, če bi dosledno zahtevali slovensko dopisovanje, slovenske police. Družbe so odvisne od zastopnikov in ne narobe ; kar isti zahteva, temu mora družba ugoditi. Je pač sramota, da se na Kranjsko pošiljajo izključno nemške police. Tozadevno je le malo častnih izjem. Pa tudi za zavarovanca samega bi bilo to koristno. Le tedaj bi se ravnal po zavarovalnih do-ločbah, katerih se vsaka družba strogo drži, če bi jih lahko čital. Kolikim nepri-likam bi se ljudstvo izognilo, koliko nepotrebnih tožb bi izostalo, če bi zavarovanec znal, kaj vsebujejo omenjene določbe. Zahtevajte dosledno izključno slovensko dopisovanje ! To je minimalna zahteva, koji lahko vsakdo ugodi. To zahteva tudi narodni ponos. S tem pa se obenem podpira revno visokošolsko dijaštvo. ■j Dvojna mera. Protestni shod slovenskega železničarstva proti eksponentu nemškega „Volksrata" Wieserju, ki se je vršil včeraj v Gorici, je gotovim gospodom popolnoma zaprl sapo. Seveda, gospodom ni moglo biti ravno prijetno pri srcu, ker so si bili v svesti, da je slovenska akcija upravičena in da mora tudi slovenskim Železničarjem enkrat miniti potrpežljivost. Nemci io se energičnega nastopa slovenskih že-iezničarjev proti njih ljubimcu tako vstra-šili, da so napeli vse sile, da bi preprečili ta shod. Cele tedne so po graških listih — O, ne govorite o tem — je rekla Dora in se zdrznila. — In vendar sem vzljubila človeka, ki je imel manj denarja in nič drča. Me ženske smo pač take. — To je res, — je pritrdila Marija. Tudi ;az za6s sem storila tako. Toda, če hrepenite po ljubezni, pač mislim, je imate dovolj tu. Vaš Btotnik, Ki je sicer res pravi vitez žaloBtne postave, obožuje menda celo tla, po katerih hodite. — Da, to je res. — In vi ga ljubite vsaj iz hvaležnosti za vse, kar je storil za vas Ž — Ne! Prisluškujoči Pavel Challis je krčevito stisnil roke pod svojim srcem, kakor bi hotel zadušiti njegovo divje utrij-anje. Srce žene, ki jo je ljubil tako neizmerno, je bilo last drugega; seveda samo v spominu, toda vendar ni bilo za njega več prostora v njem. _ Torej ga ne ljubite tudi malo ne ? _je vprašala Marija po kratkem prestanku. — Niti malo ne. Seveda sem mu zelo hvaležna in se bom prizadevala, da mu bom zvesta družica. Ne bojim se nikakih izkuš-ajav, da bi mu bila kedaj drugačna; toda zame je bil na svetu samo eden moški, in ta je mrtev. Stran U. „OJINO&T" ^t Jil4 V Tista, tise 4 avgu?ta 11? 13. napadali slovenske železničarje in se po- Podružnica CMO v Kolonji priredi, kakor služevali v boju proti njim najpodlejših je že bilo objavljeno, prihodnjo nedeljo, dne sredstev. Očitali so jim, da so anarhisti in 10. avgusta, svojo drugo vrtno veselico v bogve Se kaj in poživljali vlado, naj takoj svrho otvoritve otroškega vrtca v Kolonji. razpusti obe slovenski narodni Železničar- Veselica se bo vršila na Konkonelu na vrtu ski organizaciji, češ da sta drž*vi nevarni, gostilne Štefana Ferluge. Pri veselici bo so-A vse ni nič pomagalo. Slovenski železni- delovaln iz prijaznosti pevsko društvo „Kolo" Čarji se niso vstrašili nemškega vpitja, iz Trsta, „Višava" s Konkonela in „Sveto-ampak so vstrajali na tem, da sprsgovore ivanski pevski zbor". Seveda pa se tudi enkrat odkrito besedo o tem, kaj sme de-1 drugim pevskim društvom ne bodo stavile lati Wieser in kaj ce. Konečno je prisko- meje ter bodo dobro došla. Na veseličnem čil Wieserju na pomoč tudi ravnatelj tria- prostoru bo funkcijoniral z vsemi potrebnimi ških državnih železnic, g. dvorni svetnik okrepili dobro preskrbljen paviljon, šaljiva Galamboš, ki je izdal poseben „Službeni ■ pošta in srekčanje za krasne dobitke. Pre-ukaz" za one železničarje, ki bi se drznili skrbljeno bo tudi za plesoželjno občinstvo, udeležiti se goriškega shoda. „Zveza jugo-! ker se bo po končanem sporedu vršil ples slovanskih železničarjev" je dodala k temu : na planem. Torej prihodnjo nedeljo vsi na fermanu nekaj komentarja, katerega smo j Konkonel. priobčili tudi mi in katerega nam je trža- j Orobtinarjem na znanje! Redni polme-ško državno pravdništvo v celoti zaplenilo. • sečni prispevki za I. polovico marca me- Dotični članek „Proti našemu Železničar- . seca..... ........K stvu", je istega dne, to je v soboto dne i za II. polovico istega meseca . „ 2. tm. priobčila dobesedno tudi goriška za mesece april, majnik, junij po „Gorica". In čujte! Državno pravdništvo! K 21*80 na pol meaeca . . . „ v Gorici, torej v kraju, kjer pašuja Wieser,; za julij po K 22'—......, ni videlo v imenovanem komentarju niče-! izredni prispevki: sar nepostavnega, ničesar primernega za j p rotidrobtinarja za raescc april in rdeči svinčnik in Tržačani so včeraj ne-! majnik po K 10'—.....„ moteno čitali v „Gorici* Članek, ki je bil g. Antona Vodopivca v našsm listu konfisciran. Kolikor je nam dosedaj znano, ima državni pravdnik v Gorici enake zakone pred seboj kakor njegov tržadki kolega in zato nas zanima, ali je I . Bomblč (prej Jakob Bamiiič, Irst, niico mm 9 ■SE" Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih Jestvin. Se priporoča udana •v«|l k svojim I '3 I A. BAMBIČ. 3 0 ■ 7 I - - - - ^ *> L TERZOn zaloga olja jcsiha in mila. Trst, ul. Setie Fontane 12. # Najfineje namizno olje, priporočljivo za one, ki trpe na ^ želodcu. - Steklenica pol litra kron 1*60. % Zabita dalnutmsketa gina Ml pridelek Is JESEHIO pri Omifm 2 I-- 2 I *20 1 g. dr. Kimovca 3'— Filip Ivanišević, Trst kailtalValdlrlvo 17. Tatofaa 14 05. — Predaja m drobno le u 4«kele. — GOSTILNE : „Ali* Adria", ulica Nun itrr. 18 in gostiln*-Buffel, Piass* Gioaeppins itev. 7, v katerih to« svoja vina prve vrsta. ANTON 8KERL - TRST f mehanik, zaprisežen izvedenec. Tri Carla Mfesl itev 10—11, TiL 1784 Aloizll Posli slovenski urar in zlatar ▼ TKITU o 11 cm đel Rivo ftt 20 (na fef* pri Sv. lakob^ skupaj K 25120 vse naloženo na knjižici Tržaške obrtne Zeotopnft nulk tovarn avtomobilov, motokolac zadruge St. ,6.987 (na ogled v kavarnici, ^"•^•^^TT-I^m!*M j imel morda pri tej konfiskaciji še kdo; Balkan") i Naprava 1» maloga električnih zvončkov;! drugi svoje pr.te vmes. Pa menda ja ne. j" Od začetka nabrano in naravnost po- : »T^p^0^«"^!^ T" " popravljanje U valnih strojev, koles, motokoles da bi bili gotovi listi pri državnih pravd-! družničnemu blagajniku izročeno K 146*60, ništvih v izredni milosti! Res, zanimalo j v knjižicah Trgovske obrtne zadruge štev. nas bo, kako bo državno pravdništvo opra- 15*083, 15*311 in 16 987 doslej naloženo z vičevalo pred sodiščem to konfiskacijo. Enaka mera za vse ! Kongres narodnih organizacij, ki se bo vršil v dneh 15., 16. in 17. avgusta v Ljubljani, bo velike važnosti za vsa slovenska strokovna društva. Kongresa namen jet da pojasni vse socijalne krivice, ki se godijo v tako mnogih slučajih, da pouči za* stopnike društev in organizacij, kako odpraviti te krivice. Namen pa mu je tudi, da pregleda stanje narodnih organizacij ter da navodila za razširjenje strokovnega gibanja po vsem Slovenskem. Važno vprašanje je tudi določiti stike med vsemi slovenskimi strokovnimi društvi, kar smo do- gornjim vred K 1265 06; vsega skupaj doslej nabrano K i4ii'66. Nabiralec. ; Oni domači gg. igralci in igralke, ki so • sodelovali v pretečeni sezoni pri sloven- j skem gledališču, se naprošajo, da pridejo danes, v pondeljek, ob 8 zvečer v gleda- j liško dvorano. DAROVI. i Zavodu sv. Nikolaja so doposlali od 1. februarja do 31. julija t. 1. sledeči č. g. dobrotniki te prispevke: Tržaška hranilnica in posojilnica 500 K; Jadranska banka, Trgovska obrtna zadruga po 50 K; Posojilnica v Logatcu 40 K; V spomin pok. dr. slej tako zelo pogrešali. Odboru za skli-!jan Rybar daroval g. dr. Otokar Rybaf, canje kongresa se je posrečilo dobiti naj- j Centralna posojilnica v Gorici po 25 K; boljše strokovnjake na Slovenskem, ki bo- j Kmetska posojilnica Vrhnika, Posojilnica Ma- J do poročali. Zato je dolžnost vseh slovenskih j ribor, Županstvo sv. Lucija ob Soči, Žu- : strokovnih društev in organizacij, da p0$-jpanstvo Podgora v Gorici, Goriška ljudska Ijejo čim več odposlancev na ta važni kon- j posojilnica po 20 K; Dr. Schmirmaul, Rei-: gres. Doslej se je vse premalo pojmovalo I chembug, Anton Luk, žup. Lovrana, Po- ( pomen strokovnega gibanja; kongres pa j sojilnica Černomelj, Županstvo Kastav, Žu-j poda novega življenja v strokovna društva, j panstvo Zagorje na Krasu po 10 K, odbor- , ter vlije veselja do dela v njih, kakor tudij njki slov. čitalnice Maribor, Anton Petrič, i veselja do ustanovitve novih društev in j Urst po 6 K; Županstvo Osek, Vitovlje, ■ podružnic. i Šorli Ivan Pazin, P. MiklavčiĆ Kočevje, Mislej; Prihodnji teden se priobči oficijelni peter Sv. Peter po 5 K; Albin Poznik No-j oklic v vseh slovenskih listih, na kar že: vomesto, Županstvo Dob pri Ljubljani po i sedaj opozarjamo vsa društva in posamez-! 4 K; dr Prggel, Vuzenica in dr. Ehrlachi nike, ki se zanimajo za strokovno gibanje. Celovec po 3 K; Arhar M. Trst, Mira En-j Dramatična šola se prične danes, v geiman, Josipina Delkin, Karla Ponikvar,! pondeljek ob pol 8 zvečer. ; Pavla Hočevar, Ana Črnagoj, Franja Eržen, j Vsi, ki so se že priglasili in tudi oni, ; Ema R0hrmann, Ana Gantar, Marija Kmet,! ki se morda še žele vpisati, naj pridejo j Mara Baran, Jožica Trdina. Mara Pfeifer,j nocoj ob 8 in pol v gledališko dvorano. ■ Marija Heren, lika Burger, Malica Hartman, ~ Erna Rozman po 2 K; Žgavec Marija — Ali ste prepričani o tem ? ; Skedenj po 1 K 20 st.; Kramar Alojzija — Ali mislite, da bi bila tu, ko bi ne Koper 1 K. bila popolnoma prepričana. — Gospića Mici Lapajne C. kr. učite- — Zdi se mi, da ste prava norica. Stot- j jica v Idriji je nabrala med tamošnjimi da-nik je sicer zelo resen, Btrog človek, toda mami 43 K, koje so darovale istotam sle-napram vam je telo dobe:* in morete iz nje- deče č. g. rodoljubke: Tonja Peganova ga napraviti drugega človeka. 5 K; Fany Lapajne, Zofije Pire, M. Stve- — Ne vem, ali bi bilo mogoče. Ne ver- rakova, Fany Papež po 4 K; Mici Lapajne jamem, da bi zmogla to. Zdi se mi včasih, F. Lapajne, F. Baebler, Jožica Novakova po kakor da bi morala umreti iz samega strahu. 3 K; Anita Bajželj, P. Tej kal, F. Primožič, — Česa se bojite ? J. Ganglova, Ivanka Žižek, Gabriela Turkova — Raznih stvari in ljudi. Pred vsemi po 2 K; Leni Lapajne 1 K. je to svak mojega Boproga. j Podpisani odbor izreka prav iskreno — Kaj! Lord Allardyce ? — Zakaj se zahvalo vsem tem blagim srcem, ki pojmijo ga bojite ? namen našega prekoristnega zavoda, kjer se — Ker je — naše brezposelno dekle obvaruje vsega zla, Nadalje je govorila tako tiho, da pri- Zavoda sv. Nikolaja je potreben vsestranske eluškovalec ni mogel razumeti ničesar; toda podpore, in zato prosimo slavno občinstvo Marija Leacours je iz strahu vzkliknila. in slavne korporacije, naj ga tudi v prihodnje _ Moj bogi — je rekla, — Kaj sto- ne rabi, ker zavod se bori vedno z mate- rite? Ali ve — rijelnem stanjem. — O, da! Vel Toda lord Allardyce je Odbor zavoda sv. Nikolaja, gentleman in ne bo hotel nič žalega priza- — Za „šentjakobski semenj" so nadeti ženski, toda so pa tudi še drugi, ki ne dalje darovaii sledeči : bodo tako dobri. Ženske me sovražijo, in Uslužbenci tvrdke Greinitz v Trstu moški me občudujejo. Včasih si želim, da bi 150 komadov kuhinjskih priprav, BabiČ bila mrtva. Pina razna jedila, Milan Veber 1 sliko, A. (Pride še). iPodbršček Ki, Dr. Konrao Vodušck Velika zaloga pripadkov. M luM M, v« fal mm BMMk SM7. * BIOCK FMBUM OOODSIOH (udtkuikD. »BZU POSODO PO Dr. Peč ni k Dr. PETSCHNIOO trst, vb S. Citata fin. t Z*inA Hi aotraaje (spletne) bolest bi Specijalist sa prva in edina pisarna — v vojaški stvari — rkMMtijMrtrSM «4 o. t. aamcttnlitva) Trst, ulica deli« Caserma 5, D. n. Daj« >t9T«ta In informacij« • mm, kar se fci£« aova£eoj& ln vojaške alatke. Izdal uj« ln odpošilja rmka mio profeaj vojaike pa značaj* — oproMeaje oJ Taj, eaoletao pro-■tove^Bfcre, ieuitve, dosea&nje zakon iUk vgttdaosti glede praoončne slaibe, vaprejetjm ▼ Tojađke lole itd. — Poohl»££eaa je saato- EM etraeks prod oblaste.ijana. — Re^eveoja tro in lajno. — Uradne are* Ob deUr-atkifc od i. prodpoladne do 7. popoln da« Ob in prnaaikik od do ll opold. ki 2—3 (spolat) bolezni > 11 V. fr 7—1% I Odlikovana to- ^fNDI I M Sv. Ivan varna sodavicc f6!r* pri Trstu, Via S. Ciiino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. se priporo6& najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mesta in okolici. Uelikaoska zaloga pobfšfua Id tapecarij :: Paolo 6astwirtb :: Tin, IL Stadion SI i • »3 22-85 (Hita tlgdalBfe HnM Najbolj ugoden vir s& nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. fchir- E= Telefon itev. 1974. Via Econcmo St 10. K. Gasperini, Trst špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga Iz mitnic, dostavlja na dom. PO&ILJATVE, POTEGA KOVČEQOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" Tormrnm cement* mPortl*ndu r Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. Hc?o pogrebna podjetje, Tmt (vog"3.1 Piazza Gcidoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.) : mrlič*** na vso kraje Zastopstvo s prodajo no^re-nih predmetov.^ J. MRZEK, Opfilno #t. I70:| T. VITEZ v NabreZInf na trgu pri cerkvi; A. JAMSEK, pri Orehu (Noflhere)j F. BRNETlO » ftkednju. - Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj lnksurjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolan obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. *t5tal ne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in u^^avitelj H. d T I B I L J V Trstu, dne 4 avgusta 1913. EDINOST" St. 214 Stran ITI. K 2, Sila K 2, Ivan Malejčič K 2, Dr. j usta. Regent je torej popolnoma polom- . Debenjak K i, Tomažič K 3, Krsnik ljen. Vprašamo ga, kaj je z izjavo, ki jo j Vladimir 20 v, Jaklič razno milo, Bogomil Pino 2 para uhanov in verižico z priveskom, Malija Kosič gostilničar 3 steklenice vina in K 2, Lenček 2 steklenici terana je obljubil, priobčiti v „Lavoratoru" ? Konferenca deželne organizacije NDO za Trst in okolico, ki se je vršila pretekli četrtek v dvorani NDO v Tratu, je bila N. N. 30 v, N. N. 40 v, Strah 20 v, M. j velikega pomena. Otvoril jo je predsed-Pegan galanterijo, Leopold Žgur 2 škatlji ' ni« deželnega odbora NDO tov. Štolfaj sardin, A Jug K 1, I. Slaotig K 2, Sed- ter podal besedo tov. B r a n d n e r j u, da j mak 2 škatlji robcev, Marija Cotič 4 ste- poroča o novem načrtu glede organizira-klenice maršale, Jernej Pinter K 1, Vido- nja, ki ga je odobril deželni odbor na vec sardine, Stanič 40 v, Gjurin K 2, tvrdka j svoji zadnji odborovi seji. Številno zbrani Mankoč K 5, Ljudevit Modic K 2, S. j zastopniki deželne organizacije, kakor tudi Bartelj K 2, Jakob Perhavc 4 steklenice j zastopniki osrednjega izvrševalnega od-likerjev, Josipina Barič K 2, Rajmunđ | bora NDO so vzeli poročila o načrtu de-Bizjak uhane, Mici Kuret 1 vazo, Marija želnega odbora z navdušenjem na znanje Grmek 2 kozarca. Tobakarna Segulin papirčke za ciga- V debato, ki je bila posvečena v glavnem razvoju deželne organizacije NDO za rete. MikoliČ 2 para čevljev, Ivan Počkaj Trst in okolico, ao posegli poleg pred-Škatljo bombonov in steklenico konjaka, j sedtiika in poročevalca še sledeči tova-Turk Anton 2 steklenici likerjev, Josip. riši : Pečar, Pregarc, Prelogar, dr. Kiso-Furlan gostilna pri Francu 2 steklenici j vec, dr. Sosič, Mrak, Širok in deželni refoška, Pina Kodrič gostilna „ai due j posl. Ferluga. Vsi so povdarjali važnost raspi" 2 K, Fran Ruibajh 40 st., Ivan j novega načrta, nakar je predsednik tov. Pire 1 K, N. N. 20 st., ga. BiČek 2 K, j Štolfa zaključil konferenco v nadi, da se dr. Kimovec 3 K, Ponikvar 1 košek za sklenjeno delo nemudoma izvrši. Poživljamo vse odbore skupin, zvez in podružnic, da nemudoma izpolnijo sklep kruh in pecivo, N. N. služkinja v Trstu pecivo, Ante Kreševič 1 K, Mežika Mer- ^---------, — --------- —r—-----r. har 1 steklenico tamarinda, 1 steklenico j zadnje deželne konference NDO. • maršale, 1 cipra. Štefan BlaŽič za Cirila] Skupina postiljonov. Danes, ob 9. z/e-1 stekl. verraouta, ciškotine, Ivan Pire 2! čer odborova seja v Kons. društvu v K, Martin Cretnik 2 K, družina Morel 1 kugluf, Peter Bratuš 5 štruc kruha in 2 bot. likerja. — Vsem darovateljem srčna hvala ! Bratom Sokolom Rojanu, katere se udeleži z ozirom na njeno važnost tudi zastopnik deželnega izvrševalnega odbora. Podružnica NDO pri Sv. Jakobu. Danes ob 8 zvečer odborova seja v Del. kons. društvu pri sv. Jakobu. Delavci tehničnega zavoda pri Sv. „SPARKLET" za takojšnjo prirejanje vssh mrzlih Šumečih pijač, kakor »olovke, limonade, šumečih belih in rdečih vin. kakor tudi umetnih mineralnih vod a dodatkom mineralnih ploičio trgovina in industrija deln. društvo Greinitz TRST / in vsem onim, ki se nameravajo udeležiti Mgrku so vabljeni na javni »hod, ki bo letošnjega Izleta „Slovenske Sokolske Zveze", j jutri> v torek, ob 8 zvečer v prostorih dne 10. avgusta 1913, J ^Del. kons. društva" pri Sv. Jakobu, v Novomesto Odbor skupina c. kr. javnih ekladttč ob priliki 25. letnice tamošnjega Sokola,!:ima iutri- ob 8 zvečer važno odborovo sejo uljudno naznanjamo, da bede vozil po_ i v društvenem prostoru. sebni vlak iz Ljubljane, kateri bode odha-! Z,dir8ka lupina. Jutri, ob 6 zvečer. jal ob 6 55 zjutraj iz južnega kolo- j odbo">va seja. dvora ; povratek v Ljubljano ob I2 14 po Skupina tehničnega zavoda „Sv. An-n 0 £ - i drej". v sredo ob 8 zvečer bo važen dru- Vožne cene t j a i n n a z a j : II. raz-!štveni shod v društvenih prostorih NDO red K 4 90, III. razred K 270. pri Sv. Jakobu. Vozni listki se bodo prodajali pred J Skupina delavcev v plavžih (II. partija) odhodom vlaka pri postajni blagajni. j Priredi zaradi nakan podjetnikov jutri obj Da se prepreči naval, priporočamo! Z zvečer prostorih „Gosp. društva« v j bratom načelnikom, da poberejo zneske za j Skednju, javen shod._ j voznino od posameznikov in skupno kupijo vozne listke. Bratje, vdeležlte se tega prvega Izleta „ Slovenske Sokolske Zveze* v dolenjsko metropolo v kar največjem številu! Na zdar ! PREDSEDSTVO „Slovenske Sokolske Zveze". Dr. Janez Mencinger pa nlesova „Hoja na Triglau". Za oblctnico njegove smrti napisal profesor Makso Pirnat. 4. Sestanek z mladostno prijateljico. Na prijazni senožeti, kjer je v svežem j jutranjem zraku vse mrgolelo zastavnih koscev i in pridnih grabljevk, se Mencinger nenadoma ! in nepričakovano sestane s svojo mladostno j prijateljico Mimico. Trinajst let se nista Sodruga Regenta je torej tudi Pittoni videla. Kolika izprememba v tem času! Mi-o sodil, in sicer na zadnji konferenci.1 miCa je zrasla v krasno žensko, Mencinger Sedaj je obsojen od oficijelnega glasila pa je postal iz šibkega šolarčka visok mla-atranke ter od njenih delegatov. Da pa denič z lepo, dolgo brado. Nehote se jima ne bo zopet govoričil v „Zarji", da itali-,zbude sladki spomini na zlate čase, ko sta janski sodrugi slovenščine niso vešči, zato skupaj hodila v šolo na Bistrici. Pomagala je poskrbel dr. Tuma, ki je Regentovo' sta drug drugemu pri učenju in izvrstno „brošuro" prav lepo karakteiiziral v „Na- napredovala. Vezala ju je čista mladostna ših zapiskih" ter Regentu tako zamašil ljubezen. Obema je bilo britko, ko je Janez 1 PoStno pošiljko 3 RS netto — = pristnega ^ Mnllnoueaa slrnpn pošilja franko proti povzetju uK & 60 c. kr. dvorni dobavatelj »O. PlOCOZal:: V LJUBLJANI. Ptiiljatev tad l v sodčkih p« K i-10 leg la v sterelizlr. steklenicah v zabojih po 25 •tekleaic a K 1 40. Nar. delavska organizacija. Preselitev trgovine! Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Petronio v ulico Media Štv. 8 in se priporočam uljudno za nadaljni obisk. - Z odličnim spoštovanjem POČKAJ. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša predraga soproga, sestra, svakinja in teta, go?pa Marija Pakiž rojena Pajnit šolskega vodje soproga danes ob 4l/a uri po dolgi in mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo. Pogreb premile pokojnice bo v torek ob 31/« uri pop. iz hiše žalosti v Sv. Križu pri Trstu list. 323 na tržaško pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin! V Sv. Križu ob morju, 3. avgusta 1913. Žalujoči ostali. Mesto vsakega posebnega obvestila. LETOVIŠČE Bohinjsko Bistrica Bohinjsko Jezera v Triglavskem pogorju, na progi drž.železnice Jese-niče—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima, izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh. Bistrici. ■ ■OB ■ a m ■ Nova petama in slaflčlCarna ? Trst« A. JERIČ ■ Trst ul. Commerclale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo nove pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci ic konfektura. — Likerji In raznovrstno vino v steklenicah. Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam a tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kradlri teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na brano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KjUDER, lastnica. Kukaht« priprav« iz mlamimja, kleaiot, noii in vilioo, planinski paHot, priprave se led, telesa, snežni obroči, nihrtUlj Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamale, iz Ciste volne, rofiovflce. Steklenice Helios, reč dni gorkt mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti ca gospode, ovratnice, zapestnice in Bogovi—. Za Člane iportnih in planinskih ht posebne cene. tportna trsovlna Stroktf ■lica s. Afltosio 12 (nasirsti Kiti nsluJD ■r Zaloga izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in de?ke, suken], povrSnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga. t NA OBHOKE! Proti tav0jinjflB,u ♦ + plačilu. Cene zmerne + Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni St. 16, L nad. zraven „Buffet Autom *. — Telefon 251, Rim. II. :: Pozor I SkladiSče se nahaja v I. nad. :: UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST - utioa dolla Caserma ftt. 13, II. nadstj Stran IV. „EDINOST" št. 214. V Trstu, dne i. avgusta 1913. naš prijatelj odhajal prvič v šolo. Mimica j mu je za slovo hotela pokloniti vse knjige katere je za darilo dobila v šoli. In hudo ji je bilo pri srcu, ko Janezeva mati ni tega pustila in ji ukazala, naj le zase obdrži knjige. Tu nam je Mencinger poklonil prekrasno idilo, ki nam seže v dno duše. Podobno idilo iz mladih otroških let je pesmiško obdelal Matija Valjavec v prelepi pesmi svoji „Sanje". In pa blagi Jožef Ogrinec nam je podal nekaj sličnega v svoji sliki „Božji volek", ki naj bi služila za uvod daljši povesti, katere pa ni dovršil. 5. Boj z velikanom. Boj z velikanom! Kdo pa je velikan ? Malo dete, katero je čuval in varoval na na planini Luskovnici. Pel mu je in ga zibal, izkazoval mu vso ljubeznjivost, naposled ga celo skušal skrbno pitati. Tu je prišla pa katastrofa na našega variha 1 Otrok je udaril po žlici, mleko se je zlilo Mencingerju po obleki, skleda padla na tla in se je razbila. Še ni dovolj! Mladi junak se je z vso silo prijel z obema ročkama brade svojega variha. Ni se niti potem mogel oprostiti srditega naskakovalca, ko ga je položil v zibel. Tu vstopi v sobo mati in se ne more dovolj nasmejati šaljivemu prizoru. In tako je tudi z nami. Beri ta popis, pa se ne boš mogel ubraniti neprisiljenemu smehu. Saj nam pisatelj z nedosežnim humorjem pripoveduje o svojem boju z malim Bohinjčkom. 6. Iz Bohinja v Ljubljano. Prva pot kmečkega fanta v šolo! Nešteto naših fantov je že hodilo to pot, trgalo se jim je srce ob slovesu od ljubega doma, z večjimi in manjšimi neprilikami so dospeli v mesto, v novi kraj svojega izobraževanja. Večkrat so pri nas že popisovali tako pot. Na tako originalen način pa menda ni tega nihče naslikal kakor naš Mencinger. Saj je bil pa to tudi res nenavaden dogodek, da so se iz odležnega Bohinja naenkrat napotili trije fantje v Ljubljano, da ondi poskusijo svojo srečo v šolo. Kako zna Mencinger opisavati! Voz in kobila, fantje in oče Rok, vsi v starošegni obleki, stoje tu pred nami, kako bi jih res videli. Potem pa ta zanimiva prizora; na Bohinjski Beli in ob mitnici v Ljubljani. Tu je zopet dal pisatelj na mojstrski način duška svojemu humorju, pa tudi svoji hudomušnosti. 7. Vpisovanje v prvo Solo. Pred pisarno gimnazijskega vodje v Ljubljani se gnete množica očetov in sinov. Skoro se prične vpisavanje v prvo šolo. Oče Rok moško prikoraka s svojimi tremi Bohinjčki in vzbuja med navzočimi občo pozornost po svoji orjaški postavi kakor tudi po svoji starošegni obleki. Že se hoče znesti nad Rib-ničanom, ki se je hudomušno ponorčeval iz njega. Kar se pokaže vodja in potiplje Roka po rami, ta se obrne in spozna v prišelcu prejšnjega duhovnega pastirja s Koprivnika v Bohinju — Valentina Vodnika, ki je tedaj vodil ljubljansko gimnazijo. Tudi Vodnik spozna Bohinjca, vpiše njegove fante prve, preprijazno nagovori Melhijada in se poslovi s prijateljskimi naročili do svojih znancev v Bohinju. Rok se odpolje domov, dečki pa krenejo na izprehod po Dunajski cesti, da pozdravijo domačo Savo in se ozirajo proti domačemu Triglavu. Tako se je Melhijad vpisal v gimnazijo. Vsakdanji dogodek to. A kako prisrčno ga je opisal Mencinger. 8. Dunajski spomini. Milo se stori Človeku, ko prebira lepe spomine, ki jih obuja pisatelj na zlate čase veselega dijakovanja na Dunaju. Vodi nas v družbo vrlih svojih visokošolskih tovarišev, s katerimi je eno leto skupaj stanoval v eni hiši. Kdo so bili ti nadarjeni mladeniči: Simon Jenko, Ivan TuŠek, Valentin Mandelc, Franc Erjavec in Mencinger. Družila jih je ljubezen do naroda in do knjige slovenske. Vsi so dopisovali v janežičev „Slovenski Glasnik". Vsak teden po enkrat so se shajali k prijateljskim sestankom. Pa so kritikovali, snovali zlate načrte, sprožali zdrave ideje, zabavali se z bolj ali manj duhovitimi dov-tipi. Kadar je pa ta ali oni — dobil nagrado od Janežiča, je pogostil svoje tovariše, kakor je to odločila večina po previdnem pre udarku. Tak večer je našo petorico obsevalo prešerno, duhovito veselje. A žalostne usode! Jenko, Tušek, Erjavec, Mandelc so pomrli v najlepših letih. Vse je preživel Mencinger in j jim v tem popisu postavil iskren spomenik, j 9. V sanjah vrh Triglava. Pisatelju se sanja, da se nahaja vrh Triglava in ondi dovršuje svoj slavospev triglavski. Gori najde tujega gospoda, ki se predstavi kot profesor Anton JanežiČ iz Celovca — urednik * Slovenskega Glasnika". Janežič takoj nagradi Mencingerjev pesniški izdelek in podarjen bankovec se izpremeni v železno spominsko ploščo, na kateri se v zlatih svežih črkah zablešči Mencingerjev slavospev. Tu se nenadoma pojavi na Triglavu tudi France Erjavec, katerega Mencinger predstavi Janežiču. Eijavec se vsede na spominsko ploščo, zamaže zlate črke in zažene v veliko dalost Mencingerjevo ploščo s Triglava v dolino; plošča prileti v bohinjsko fužino, kovač Jernej jo prekuje v navadno železo, katero za mal denar kupi Mencingerjev oče, da naredi i z nje podkove. Naenkrat prilete pred Erjavca srnjak, divji kozel in zajec; poklonijo se mu kot prirodoslovcu in zajec prebere udanostno spomenico, v kateri ga prosi, naj popiše življenje planinske plemenite divjačine, kar Erjavec rad obljubi. Iz teh prijetnih sanj se zjutraj prebudi Mencinger. Koga vidi pred sabo ? Živega Erjavca, ki je tudi prišel v planine. Originalne te sanje je Mencinger popisal tako živo in zanimivo, da se mu ne moremo načuditi. Josip Visnovic Zaloga ulica Dante Alighieri št. 3. Peki in sla££i£apji I Lopate male in velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4—6 kron. JosipGrizon Trst, ulica Belvedere 2. Prodajalna čevljev finih in preprostih ia moike, ženske in otroke vseh vrst. — Sprejemajo se naročila po meri in popravki. CENE ZMERNE. Po sklepu lista. Protestni shod železničarjev. GORICA 4. Današnji protestni shod železničarjev proti divjanju inšpektorja Wieserja se je razvil v mogočno manifestacijo. kakoršnjih je še malo videla Go-i rica. Bil je to gromovit klic ogorčenja, in neupogljive volje, — Poročilo pride. Ces. kr. priv. Rlunlone Adrlotlcadl Sicnrtfl o Trsta ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju, streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na moiju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombl nacijah. i>eluifeka glavnica in rezerve dne 31. decembra 19i2 K 175.540.18 7-98. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. I J12) K 534.593.429 80 Odkar obstoja družba, je bilo v vseh brandah izplačano na škodah K 758.460.366 88. Zastopstva v vseh deieialb glavnih mestih In važnejših krajih Q,.r no-»rH>*. UNIFORME MALI OGLASI MALI O O LASI m računajo po 4 vin. besedo. Mastno tlsksne besede enkrat več. Nijnnvjb pristojbin« 40 vin. Plača m takoj Inseratneaa oddelka. innnnnnna za enoletne prostovoljce, kakor tudi vsake branSe In elegantne civilne obleke solidno In ccno IzvrSuJe po meri Parieder & Rupp ul. Q. Carducci (obe. kiosk). >ft# cfti &% [9% m Odhajanje In prihajanje ulnkoB od 1. mejnika naprej. časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času C. kr. državna železnica. Odhod Iz Trsta (Campo Marzio.) 5.00 B Herpelje, Pula in medpostaje. 5.50 M do Poreča in medpostaje. 1.40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovi ina). 5.35 O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunuj in medpn. 77-40 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice • Teloveo-Dunaj-Praga-Dečin-Beljak-Berlin - Moaakovo in medpostaje. B Gorica-Celovec-Punaj-Prap::i-Bt'rlin. O Gorica,-Jesenice-Celovec- Trbiž-1.j ubij ana-Beljak-Dunaj in medpostaje. OHt ~ ------ 8 45 9.05 9.10 9.15 11.05 12 48 erpelje, iUovuy), Pula in med[»ostaje. 2 40 4.15 O Gorica -Jesenic*, -Trbiž - Ljubljana- Beljak- Priporoča Be cen^* °^nBtyu Buffet v uh« vina in pivo. Gbega št. S. Točijo se prvovrstna Q4«inflliOnio z eno *tbo in z vodo v kuhi- OUMlUvcIllJcf pji; 2 skladišči in delavnica al gaiaga cddajo se v Via Amerigo Vespucci štev. 8 (S*. Jakob). 1646 HELVETIA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera vecchia 19. Takoj se odda IV. nadet. sobica za K 12—, ulica Commerciale štev. 18, 1695 .Vedno v zalogi velika fzber 'slovenskih in hrvatskih plošč cd kron 2 50 naprej. Vedno nove plošče najboljše vrste. | Gramofoni na obroke. M le do Buj in medpostaje. B Gorica-Celovec-Solnoprad-Ourih-I^riz. O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub-Ijana-Beljak-Celovec in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. ce-Trl Celovec-Dunaj. 4.42 O Herpelje (Divača-Punaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje. 6.00 B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Ljubljana■ Beljak-Inoinost-Monakovo-Parii in uiedp. 7.SS M le do Buj in medpostaje. 7.40 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 8.24 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Du.iaj) Pui«. in medpostaje. 8.40 B Gorica-Jesenico-Beljak-(Monakovo-Berlin), Celovec-I>unaj-Linec-Praga-l>ečin. 10.S9 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inoraoet, 3£c\ nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih t 2 15 O Herpelje-Divača. 2.20 O v Gorico. Prihod v Trst. 6.05 O Iz Dunaja, Solno^rada. Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.01 B Iz Berolina, Draždan, Unca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.35 O Iz Pule (Rovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Mon.tkova-Ce-lovca-Dunaj a-Linca-Jesenic-Gorice. 12 40 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, LJubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja. 3.41 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj. 4 JC5 M Iz Buj in medpostaj. 4 35 B Iz Pariza, Curiha, Inomosta, Gorice. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljub- 8"ane, Jesenic, Gorice. Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. 7.SO B Iz Berolina, Draždan, Pra^e. Linča, I »u-naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). 8 14 B Iz Berolina, Prage, Dunaja, Celovca, M<>-nakova. Gorice. I 10 OO M Iz Poreča, Buj. Kopra. i IO.:*« B Iz Pule (Rovinja), l>unaja ičez Divačo). i 11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: ' O Iz Gorice. i »41 O Iz Divače, Herpelj. GOSTILNA Mnrlictinia Prc^&;>B 'Sled odpotovanja g&r-mUUlOlIlFJa nirane klobuke za gospe in otro- fcp. Gena cd 3 kron naprej. Forme po K 1. - Ulica Nuova 45, L „ 1548 flnficn Pompel Fotografa An-oD- Jeik^a ?Laai°v: ui. ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Gospo? ka 4444 Olje, kis, milo. FR. BIAGGINI,Tr8t ulica l8tria 5tev 21 drugo. Prodaja olja, kisa, mila i» 3?? Šivilje. APirCC^ Tr3t» Via Barriera v. 33, vrate . niLULit, 13. Damska krojačnica. Izdeluj* vsakovrstne obleke po angleSkem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze it gledališče itd. Cene zmerne. Ljudska ur&pna | BOGOMIL PIMOI Trst, ulica Vincenzo Bellini št 13 if (laipren certre st. litru io?eza) g Bogat izbor M ar, verižle, obratnih verižic, uhanov, pr-stanov, zapest nic itd. Konkurenčne cene. TEST trg a Goldoni in na ist< ui tr^u se nahajajoča slovanskemu občia- CflFFE GOLOOIII Btvu za oblen obisk, Pran Marim4+*. Poizkusite si nabaviti črevlje t trgovini Jfuova Calzclerfa jVitizrna Trs , ul ca Barriera \eechia St 19 re.se nahaja gotovo velika izotr čevljev :a moške, ženske In Otroke po zel;,, zniranih cenah. Specijaliteta : elegantni črevi f za dame v vseh na[nove|ših cNirah. Urama in zlatarna najnižjih cenah se popravljajo re in zlati predmeti Pi pravljajo Be bndilnici z garancijo po K 1"—. Caic gquadrani. * inliiilb izurjena v trgovini z mešailim bJa-g