GEOLOGIJA 41, 109-116 (1998), Ljubljana 1999 Clypeaster scillae Desmoulins, 1837 iz miocenskih plasti pri Podgračenem Clypeaster scillae Desmoulins, 1837 from Miocene beds near Podgračeno, Eastern Slovenia Vasja Mikuž Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Ključne besede: morski ježek, miocen, badenij, Podgračeno, Slovenija Key words: sea urchin, Miocene, Badenian, Podgračeno, Slovenia Kratka vsebina Članek obravnava nepravilnega morskega ježka iz najdišča Podgračeno. Nahaja- lišče je v badenijskih skladih, ki sestoje iz lumakele velikih ostrig, litotamnijskega apnenca in biokalkarenita. V omenjenih kamninah so razen ostrig še druge vrste školjk, polži, raki vitičnjaki in morski ježki. Morski ježek pripada vrsti Clypeaster scillae Desmoulins, 1837, ki je v Sloveniji razmeroma redka in najdena le še na ne- kaj krajih. Po literaturnih podatkih je omenjena vrsta pogostna v spodnje in sre- dnjemiocenskih plasteh Tetide ter v badenijskih plasteh Paratetide. Abstract In the paper, an irregular sea urchin from Podgračeno is considered. The locality- occurs in Badenian beds that consist of lumachelles of large ostreas, lithothamnian limestone and biocalcarenite. Next to ostreas appear also other bivalve species, gas- tropods, barnacles and sea urchins. The fossil belongs to species Clypeaster scillae Desmoulins, 1837, that is relatively rare in Slovenia, found only in a few localities. According to literature, the species is frequent in Lower and Middle Miocene beds of Tethys, and in Badenian beds of Paratethys. Uvod Pred nekaj leti smo si s študenti geologije na terenskih vajah ogledali tudi miocen- ske plasti pri Podgračenem (slika 1). Pri pregledovanju terena in iskanju fosilnih ostankov je študent Janez Maurer našel korono iregularnega morskega ježka, ki je za 110_Vas j a Mikuž najdišče pri Podgračenem prava redkost. V Sloveniji so primerki rodu Clypeaster najdeni še v okolici Šentilja, Laškega, Senovega, Podsrede, Kostanjevice, Čateža, Ve- like Doline in morda še kje. SI. 1. Položajna skica najdišča klipeastra. Fig. 1. Location map of the Clypeaster find. Dosedanje raziskave klipeastrov pri Podgračenem Pisnih podatkov o raziskavah klipeastrov iz omenjenega najdišča ni. Pri večkra- tnem pregledovanju najdišča smo do sedaj našli le tri primerke. Primerek Janeza Mau- rerja pripada vrsti Clypeaster scillae, ki ima peterokotno, debelo in razmeroma nizko korono. Drugi primerek, ki ga je julija 1998 našel Gabrijel Fišer, dijak Gimnazije v Novi Gorici, pa je precej večji in ima visoko korono ter pripada drugi vrsti klipeastra. Podoben primerek je tudi v paleontološki zbirki Katedre za geologijo in paleontologi- jo v Ljubljani. Š i k i č et al., (1978) so na geološki karti pri Podgračenem označili tortonske orga- nogene in bioklastične apnence, peščenjake in laporje. V tolmaču (1979, 36) pa isti avtorji pišejo, da so plasti zgornjega tortona morske in transgresivne, pretežno obal- ne in plitvovodne tvorbe. Clypeaster Scillae Desmoulins_ m Paleontološki del (Sistematika po J. W. D u r h a m, 1966) Classis Echinoidea Leske, 1778 Subclassis Euechinoidea Bronn, 1860 Superordo Echinacea Claus, 1876 Ordo Clypeasteroida A. Agassiz, 1872 Subordo Clypeasterina A. Agassiz, 1872 Familia Clypeasteridae L. Agassiz, 1835 Genus Clypeaster Lamarck, 1801 Clypeaster scillae Desmoulins, 1837 Tab. 1, si. la, lb; Tab. 2, si. 1 1906 Clypeaster Scillae Desmoulins - L a m b e r t, 62, Pl. 6, Fig. 1, 2 1938 Clypeaster scillae Desmoulins 1837 - P o 1 j a k, 175, Tab. 2, si. 3 1949 Clypeaster scillae scillae Desmoulins, 1837 - K a 1 a b i s, 33, Tab. 1, obr. 1-2 1958 Clypeaster Scillae Desmoulins - Imbesi Smedile, 20,Tav. 3, figg. 3, 3a, 3b; Tav. 14, figg. 2, 2a; Tav. 15, figg. 1 1960 Clypeaster scillae alienus Vad. -Mitrovic-Petrovic, 125, Tab. 4, si. 2; Tab. 5, si. 1 i la 1984 Clypeaster scillae Desmoulins - Mitrovic-Petrovic, Pl. 12, Fig. 1, la, lb 1993 Clypeaster scillae Desmoulins, 1837 - M a c z y n s k a, 110, Pl. 4, Figs la- ld; Pl. 5, Fig. 1 1995 Clypeaster scillae alienus - P a v 1 o ve c & M i k u ž, 7, SI. 6 in 7 Nahajališče: Podgračeno med Čateškimi Toplicami in Jesenicami na Dolenj- skem. M a t e r i a 1: En razmeroma dobro ohranjen primerek iz grape južno od lokalne ceste, ki pelje v Ribnico na Dolenjskem in dalje proti Mali in Veliki Dolini. Opis: Močna in nizka hišica je peterokotna, z zaobljenimi vogali in zadebeljenim robnim obodom. Aboralna stran je srednje izbočena z izrazitimi peterokrakimi am- bulakri. Spredaj so trije neparni, zadaj parna ambulakra. Ambulakri so skoraj ena- kih dolžin, sprednja parna sta nekoliko krajša. Na ambulakrih so na zgornjem uslo- čenem delu pore okrogle, v spodnjem izbočenem pa ovalne do rezaste. Med zgornjim in spodnjim delom ambulakra so številne ozke ambulakralne ploščice. Interambula- kralni deli so pri vrhu korone ozki, proti robu pa se močno razširijo in nekoliko po- globijo. Vrh ali apeks je monobazalen, leži centralno, pri vrsti Clypeaster scillae je madreporit subpeterokoten in ima velik pomen pri razločevanju vrst in podvrst rodu Clypeaster (Mitrovic-Petrovic, 1995). Pri našem primerku madreporna plo- ščica ni ohranjena, ostala je samo njena zvezdasta odprtina. Oralna stran korone je na robovih ravna, v srednjem delu peristoma precej poglobljena, ustna odprtina je pokrita s sedimentom. Periprokt ali analna odprtina, ki je sicer na zadnjem robu, se ne vidi zaradi poškodovanosti korone. Na oralni strani so peterokrake in tanke am- bulakralne brazde. Cela korona je prekrita z drobnimi granulami, na nekaterih me- stih na gosto, drugod bolj poredko. 112_Vas j a Mikuž Dimenzije (Dimensions): dolžina (length) = 100 mm širina (wide) = 80 mm višina (height) = 38 mm premer odprtine madreporne ploščice (madreporite plate diametre) = 3 mm oralna poglobitev (infundibulum) = 30 x 23 mm Stratigrafska in geografska razširjenost: Vrsto Clypeaster scil- lae omenja Poljak (1938) iz tortonijskih plasti okolice Podsuseda in Stubičkih To- plic na Hrvaškem, K a 1 a b i s (1949) pa iz spodnjemiocenskih skladov Francije, Por- tugalske, Španije, Maroka in Korzike, ter srednjemiocenskih Italije, Alžirije, Egipta, Sirije, Jugoslavije, Češke in Slovaške, Poljske, Madžarske in Romunije. Imbesi- S m e d i 1 e (1958) jo navaja tudi iz spodnje in srednjemiocenskih plasti Avstrije in Sardinije. Iz helvetijskih skladov Portugalske in Dunajske kotline jo omenja V e i g a F e r r e i r a (1961). Mitrovič-Petrović (1969) piše, da so jo našli tudi v lito- tamnijskem apnencu pri Bosanski Kostajnici. Iz srednjemiocenskih plasti Srbije jo prav tako omenja Mitrovič-Petrovič (1970, 343). Najdena je še v helvetijskih plasteh Grčije, od koder jo navaja Marcopoulou-Diacantoni (1974). Iz burdigalijskih, serravallijskih, tortonijskih in messinijskih skladov Tetide ter iz ba- denijskih Paratetide jo omenja Marcopoulou-Diacantoni (1984). Klipeastre so pri nas našli v tortonijskih plasteh pri Kostanjevici, Čatežu in Veliki Dolini na Dolenjskem (Ramovš, 1974; P a v š i č, 1995) ter miocenskih na Štajer- skem (P a v š i č, 1995). Splošni podatki o paleogeografiji, stratigrafiji in paleoekologiji klipeastrov Durham (1966) piše, da ima red Clypeasteroida svoje prednike v zgornji kredi, ki sestoje iz štirih podredov Laganina, Rotulina, Scutellina in Clypeasterina. Prvi predstavniki podreda Clypeasterina se pojavijo v zgornjem eocenu z enim rodom, iz oligocenskih plasti poznamo v svetu dva rodova, iz miocenskih pet, pliocenskih tri, pleistocenskih štiri, danes pa živijo še štirje rodovi. A 1 i (1983a, 218) navaja, da se je rod Clypeaster najprej pojavil v mediteranski regiji v eocenu, v indopacifiški pa šele v oligocenu. Iz spodnjemiocenskih plasti mediteranske regije poznamo 56 vrst in le 13 vrst iz indopacifiške regije. Iz srednjemiocenskih skladov je v mediteranski regiji ugotovljenih 139 različnih vrst, v indopacifiški pa samo 4 vrste. A 1 i (1983a, 220-221) nadalje piše, da je bila mediteranska ehinidna favna v paleogenu zelo podobna indo- pacifiški. V spodnjem miocenu je prišlo do velikih sprememb in raznolikosti med obema regijama, zaradi premikov Afriške litosferske plošče proti Evrazijski. V mio- cenu, še posebej pa v srednjem miocenu mediteranske regije, je dosegel rod Clypeast- er v razvoju svoj maksimum. V pliocenu vse tropske oblike v Mediteranu močno na- zadujejo, vključno z rodom Clypeaster, iz pleistocenskih plasti je v svetu znanih le 15 vrst, vendar nobene iz mediteranske regije. Recentne vrste rodu Clypeaster živijo ob obalah tropskih in subtropskih morij (A 1 i, 1983b). Mitrovič-Petrovič (1981) piše, da predstavniki rodu Clypeaster živijo pre- težno ob obalah s peščenim dnom, in da fosilne klipeastre navadno najdemo v peskih in peščenjakih. Iz okolice Ulcinja so v miocenskih plasteh najdeni klipeastri, ki so izredno veliki, imajo debele korone z močno izbočeno aboralno stranjo, kar po M i t - rovič - Petrovič (1982, 172) pomeni, da so takšne morfološke značilnosti posle- Clypeaster scillae Desmoulins_ 113 dica razmeroma toplega morja in razburkane vode. Nadalje piše, da so klipeastri iz Mediterana izginili koncem miocena zaradi nenadnega padca temperature vode. Sle- dnji podatek ne drži, ker jih A 1 i (1983b, 455) omenja še iz pliocenskih plasti Italije, Grčije in severne Afrike. Sklep Za najdišče pri Podgračenem je predvsem značilen horizont z velikimi ostrigami in ciripednimi raki vrste Balanus concavus Bronn. Najdemo še druge vrste školjk ter redke polže in nepravilne morske ježke. Klipeastri so bili najdeni izolirani na povr- šju, izvirajo pa iz badenijskih plasti, najpogosteje litotamnijskega apnenca in biokal- karenita. Po fosilnih ostankih in kamninah lahko sklepamo na takratno plitvo in to- plo morje s peščenim dnom ter na bližnjo obalo. Vrsta iregularnega morskega ježka Clypeaster scillae Desmoulins, 1837 je razen v Podgračenem ugotovljena tudi v litotamnijskem apnencu badenijske starosti na Kre- snici pri Šentilju, ter prav tako v litotamnijskem apnencu in v zelenkastosivem debe- lozrnatem peščenjaku in konglomeratu v Šentilju, blizu slovensko-avstrijske meje. Clypeaster scillae Desmoulins, 1837 from Miocene beds near Podgračeno, Eastern Slovenia The locality at Podgračeno is characterized especially by the horizon with large ostreas and cirriped species Balanus concavus Bronn. Also other bivalve species and rare gastropods, and irregular sea urchins can be found. The Clypeaster specimens were found isolated on the surface, and they came from Badenian beds that consist mostly of lithothamnian limestone and calcarenite. The fossil remains and lithology suggest shallow and warm sea with sandy bottom and nearby shore. The species of irregular sea urchin Clypeaster scillae Desmoulins, 1837, was deter- mined also in lithothamnian limestone of Badenian age at Kresnice near Šentilj, and likewise in lithothamnian limestone and greenish grey coarse sandstone and conglo- merate at Šentilj, near the Slovenian-Austrian border. Zahvala Prof. dr. Jerneju Pavšiču se zahvaljujem za pregled članka, koristne nasvete in pri- pombe, študentu Janezu Maurerju za posredovan fosilni ostanek nepravilnega mor- skega ježka, Marijanu Grmu pa za risbo in foto dokumentacijo. Literatura A 1 i, M. S. 1983 a: Tertiary echinoids and the time of collision between Africa and Eurasia. - N. Jb. Geoi. Palaont. Mh. 4, 213-227, Stuttgart. A 1 i M S 1983 b- The paleogeographic distribution of Clypeaster (Echinoidea) during the Cenozoic Era. - N. Jb. Geol. Palaont. Mh. 8, 449-464, Stuttgart. Durham J. W. 1966: Clypeasteroids. - In: Moore, R. C. (Ed.) Treatise on Invertebrate Pale- ontology, Part U, Echinodermata 3/2. The Geological Society of America, Inc. and The Univer- sity of Kansas Press, U367-695, Lawrence. 114 _ _ Vasja Mikuž Imbesi S m e d i 1 e, M. 1958: Clipeastri Aquitanici, Elveziani e Tortoniani délia Calabria. - Palaeontographia Itálica, 53, (N.S. 23), 1-47, Tav>22, Pisa. K a 1 a b i s, V. 1949: Monografie Clypeasteru z Československeho miocenu. - Rozpr. Stát. Ge- ol. ustavu, 11 (1948), 1-115, Tab. 1-8, Praha. Lambert,! 1906: Étude sur les Échinides de la Molasse de Vence. - Ann. Soc. Lettr., Sci. Arts A.-M., 20, 1-64, Pl. 1-10, Nice. M a c z y iî s k a, S. 1993: Echinoids from the Piríczów Limestones (Middle Miocene; Holy Cross Mountains, Central Poland). - Acta Geol. Polonica, 43/1-2, 103-114, Warszawa. Marcopoulou-Diacantoni, A. 1974: Biostratigraphie et Paléoécologie des Echini- des des Pays Helléniques du Miocene Moyen. - Ann. Géol. Pays Hellén., 25 (1973), 13-20, Athè- nes. Marcopolou-Diacantoni, A. 1984: Le genre Clypeaster dans domaine Hellénique durant le Néogene au point de vue biostratigraphique-paleoecologique-taphonomique. - Ann. Geol. Pays Hellen., 32, 245-256, Athènes. Mitrovic-Petrovic, J. 1969: Srednjemiocenski ehinidi severne Bosne (Bosanska Po- savina). - Acta Geológica, 6, 113-146, tab. 1-30, Zagreb Mitrovic-Petrovic, J. 1970: Les caractéristiques biostratigraphiques et paléoécologi- ques des Échinides du Miocène moyen en Yougoslavie. - Giornale di Geologia (2), 35/1, 335-346, Bologna. Mitrovic-Petrovic, J. 1981: Ehinidi kao facijalni fosili. - Geol. anali Balk, pol., 45, 173-185, Beograd. Mitrović-Petrović, J. 1982: Pregled tercijarne ehinidske faune Crne Gore. - Zbornik radova stratigrafija, paleontologija, petrologija, mineralogija, sedimentologija i tektonika, Knj. 1, 169-174, X. jubil. kongr. geol. Jugoslavije, Budva. Mitrović-Petrović, J. 1984: Importance biostratigraphique et paleoecologique du genre Clypeaster (Echinoidea) pour les sediments Neogenes de la Yougoslavie. - Ann. Geol. Pays Hellen., 32, 211-235, Athènes. Mitrović-Petrović, J. 1995: Taksonomski značaj apikalnog sistema kod roda Clypea- ster (Echinoidea). Taxonomic significance of apical system in the Clypeaster Echinoids. - Geol. anali Balk. pol.,59/1, 131-147, Beograd. P a v 1 o v e c, R. & M i k u ž, V. 1995: Fosili v miocenskem litotamnijskem apnencu v okolici Šentilja. Fossils in Miocene Lithothamnian Limestone in the Surroundings of Šentilj (Northern Slovenia). - Znan. Rev, 7/1, 3-8, Maribor. P a v š i č, J. 1995: Fosili. Zanimive okamnine iz Slovenije. - Tehniška založba Slovenije, 139 str., Ljubljana. P o 1 j a k, J. 1938: Prilog poznavanju miocenskih Echinoidea Hrvatske i Slavonije. - Vesnik geol. inst. Jugosl., 7, 167-203, Tab. 2-10, Beograd. R a m o v š, A. 1974: Paleontologija. - Univerza v Ljubljani, FNT, 304 str., 155 tab., Ljubljana. Š i k i ć, K., B a s c h, O. & Š i m u n i ć, A. 1978: Osnovna geološka karta SFRJ Zagreb 1:100 000. - Savezni geološki zavod Beograd, Beograd. Š i k i ć, K., B a s c h, O. & Š i m u n i ć, A. 1979: Tumač za list Zagreb. - Osnovna geološka karta 1:100 000, Savezni geološki zavod Beograd, 81 str., Beograd. VeigaFerreira, da O. 1961: Equinideos do Miocénico de Portugal Continental e Ilhas Adjacentes. - Com. Serv. Geol. Portugal, 45, 529-564, Est. 17, Lisboa. Tabla 1 - Plate 1 la Clypeaster scillae Desmoulins, 1837; Podgračeno, zgornja ali aboralna stran, naravna veli- kost Clypeaster scillae Desmoulins, 1837; Podgračeno, upper aboral side, natural size lb Isti primerek s strani, naravna velikost The same sample, lateral view, natural size Clypeaster scillae Desmoulins 115 116_Vas j a Mikuž Tabla 2 - Plate 2 1 Clypeaster scillae Desmoulins, 1837; Podgračeno, spodnja ali oralna stran, naravna velikost Clypeaster scillae Desmoulins, 1837; Podgračeno, lower oral side, natural size Fotografije (Photo): Marijan Grm