PoitnJoj plačami T gotov Mm
Leto LXI. »ev. Z63.
(I U ubi ioni, u petek 16 ntuembro 19ZB.
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši  nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit & Oio 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi   se  ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Nedopustno gospodarstva z javnim denarjem
Proračunska debata v ljubljanski oblastni skupščini. Uničujoča kritika klerikalnega gospodarstva. Klerikalci so slepi in gluhi za vsa opozorila in vse nasvete in se boje vpogleda opo-
•   •• • v
Ljubljana. 16. novembra.
Danes se je v ljubljanski oblastni skupščini prfčela proračunska razprava.
Sejo je otvoril predsednik dT. Natlačen ob 9. dopoldne. Ugotovil je sklepčnost in odkazaJ nanovo vložene predloge pristojnim odsekom.
Takoj nato se je prešlo na poročilo finančnega odseka.
Proračunska razprava
Poročevalec finančnega odseka posl. Skubic je uvodoma opravičeval oblastni odbor, češ, da zaključnega računa za I. 1927 lato rri predložil, ker ga še ni vrnila glav. na kontrola. Na očitke, da je proračun premalo detajliran in da obstojajo v njem skriti dispozicijski fondi, je izjavil, da so bili specificiirani pač izdatki, ki se dajo analizirali, docim se drugi, kakor n. pr. glede podpore za napravo gnojnih jam, pač ne morejo specificirati, ker se še ne ve, kdo bo podporo dobil. Obširno je zagovarjal uredbe, s katerimi se uvajajo oblastne davščine. (Sede oblastne naklade na navadno vino je izjavil, da je v tekočem letu znašala 36 para pri litru, kaT pa so gostilničarji izrabili za povišanje cen vina za 1 Din. Ako se letos povišuje oblastna naklada na vino na 65 para od litra, se to zgodi predvsem zaradi tega, da bo na dobičku, ki so ga doslej imeli gostilničarji, participirala sploš-nost. Sicer pa je od vse količine vina, ki se porabi v ljubljanski oblasti, dobri dve tretjini uvoženega vina. Lani se je sicer hotela uvesti za uvoženo vino višja oblastna trošarina, toda finančno ministrstvo je bilo proti, češ, da bi se na ta način ustvarila nova carinska področja. Kar se tiče pobijanja tihotapstva alkoholnih pijač v sporazumu z drugimi oblastmi, je poročevalec omenil, da ljubljanski oblastni odbor, odkar se izvaja socijalni bojkot od strani KDK, ni dobil na svoje dopise nobenega odgovora od strani zagrebškega in primorsko - krajiškega odbora. V ljubljanski oblasti je 3600 raznih točilnic alkoholnih pijač in pride po ena točilnica na 150 prebivalcev, kar je odločno preveč. Treba bo predvsem nastopiti proti točilnicam, ki prodajajo skvarjeno pijačo. Zastopniki ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora so se dogovorili začetkom oktobra na svojem sestanku, da se uvedejo oblastne doklade na državne neposredne davke. Po novem zakotni o neposrednih davkih bo zemljiški davek znatno nižji, kakor je bil doslej. (Posl. dr. P u c: Se pa hudo motite!) Večina finančnega odseka pa se ni mogla odločiti za uvedbo oblastne doklade na zemljiški davek, ker še ni ka-4astralni čisti dohodek od zemliišČ dobro man. Nove davščine so po možnosti pravično razdeljene na vse stanove. Povdariti pa je treba tudi to, da bo ostal ves denar v oblasti in se bo trosil izključno v korist oblastne samouprave.
Generalna debata
Nato je predsednik dr. Natlačen ^tvoril generalno debato.
Prvi je govoril v imenu kluba SKS posl. inž. Zupančič, ki je uvodoma povdarial potrebo, da bi morala biti oblastna skupščina širokogrudna in socijalna. Pokojni St. Radič je kot predsednik največje oblastne skupščine in predsednik zagrebškega oblastnega odbora na otvoritveni šefi zagrebške oblastne skupščine izjavil:
Polagam Vam na srce n ugotavljam, da Je treba smatrati vse delo samouprav za sociiahio.
S čutom pijetete napram pokojnemu Stepami Radiću bi bila dolžnost, da se vsa skupščina pokloni duhu tega moža. Uvajanje takega političnega programa v oblastno samoupravo bi bilo v blagor in napredek vsega naroda, vseh slojev: kmeta, obrtnika itd. Interesu celokupnega ljudstva bi morali biti merodajni tako pri sklepih oblastne skupščine, kakor oblastnega odbora. Če pa pogledamo poleg dru-giti bilanc ob 101 etnici skupnega državnega življenja tudi našo gospodarsko bilanco, moramo reči, da Je prav žalostna. (Posl. Mazovec: Po čigavi krivdi? Sebe poglejte!)
Posl. ing. Zupančič je nadalje opozarjal na dejstvo, kako je celo industrijska Avstrija postala naš konkurent v kmetskem oziru. Ona nam celo dobavlja plemensko živino. Povišek carin je kruto zadel našega kmeta. Tudi Češkoslovaška se je v zadnjem času močno emancipirala od nas. Tamkaj se gospodari na podlagi točnih podatkov, na podlagi statistike, ki more nuditi solidno podlago pametnemu gospodarstvu. Prav tako sta Rumunija in Madžarska hudi kon-kur en tirni našemu kmetu. Govornik je na-
zicije v svoje račune
glašal, da ima tudi naš narod, ki se vtaplja v davkih, pravico do napredka in napredovanja. Zato bi bila dolžnost države, da bi ob osnovanju oblastnih samouprav odstopila samoupravam primeren del svojih dohodkov in ne samo svoje izdatke. Mi plačujemo samoupravne doklade že v Beograd, ne dobimo pa nazaj odgovarjajočih podpor. V siromašni Sloveniji plačuje vsak prebivalec neposrednega davka 1035 Din na leto, docim plačuje Srbijanec le 407 Din. Strahovitega plačevanja davkov mora biti enkrat konec Ako novi oblastni proračun nalaga 30 milijonov novih oblastnih davščin, se ne more govoriti, da je to malenkost, ker pride na vsakega prebivalca v Sloveniji po 600 Din na leto. (Posl. Mazovec: To je demagogija!)
Posl. ing. Zupančič: Vse stvarne ugotovitve so vam demagogija.
Posl. Mazovec in nekateri drugi klerikalni poslanci kriče proti govorniku tako, da je bil predsednik prisiljen zvoniti k redu.
Največji oblastni proračun v državi
Posl. ing. Zupančič: Ako govorite o prostovoljnih davkih, potem moram reči, da bj rad videl tistega, ki bi dvignil roko, ko bj vprašali, ako hoče kdo prostovoljno plačevati vaše oblastne davščine. Dejstvo je, da bo iz prebivalstva v ljubljanski oblasti iztisnjenih novih 30 milijonov davščin. V državi imamo mnogo večje samoupravne korporacije kakor je n. pr. zagrebška oblastna samouprava, ki je dvakrat večja kakor ljubljanska, pa je vendar njen proračun mnogo manjši od proračuna ljubljanske oblastne samouprave. Pri tem je treba upoštevati tudi to, da je mesto Zagreb trikrat večje kakor Ljubljana. (Klerikalni poslanci so govornika neprestano motili z medklici).
Gvornik je nadalje povdarjal, da je naš oblastni proračun s 70 milijoni izdatkov največji v državi, kar pomeni, da je davčna obremenitev v ljubljanski oblasti največja. Pri tem pa pogrešamo vsakega gospodarskega programa. (Protesti klerikalcev.) Oblastni odbor ni dal na razpolago nobenih podatkov o svojem gospodarstvu v 1. 1927 in 1928, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti, kako naj se gospodari v bodoče.
Podpore se dele brez kontrole
Pri podeljevanju podpor se v preteklosti nd postopalo povsem objektivno. Gotovi oblastni odiborniki so odklonili vsaka pojasnila. Oblastni odbornik dr. Milavec je celo izjavil, da je to nemogoče. Govornik pa je pokazal skupščini tiskano letno poročilo zagrebškega oblastnega odbora za 1. 1928, v katerem so imenovani vsi. ki so prejeli kake podpore od oblastnega odbora. Kar je bilo mogoče zagrebškemu oblastnemu odboru, bi bilo mogoče tudi ljubljanskemu.
Klerikalna objestnost
Predloženi proračun v nobenem pogledu ne odgovarja davčni moči našega siromašnega ljudstva in zato je ta proračun neosnovan. (Posl. Mazovec: Zato tudi ne boste ničesar dobili iz njega.) Ugotavljam, da opozicija zastopa 40% ljudstva v ljubljanski oblasti, ki ima ravno tako pravico do podpor kakor vsi drugi. Godi se pa, da oblastni odbor deli pristransko podpore tudi zadružništvu. Ko je bil g. Pucelj minister za kmetijstvo, je dobila Zadružna zveza trikrat večjo podporo, kakor pa Zveza slovenskih zadrug. (Posl. Mazovec kriči.)
Posl. Bukovec: Ali za to vlečete dnevnice, da delate kraval?
Končno je poslanec Zupančič izjavil, da z ozirom na to, ker opozicija ni dobila potrebnih pojasnil o uporabi oblastnega denarja in razdeljevanju podpor, ne more imeti zaupanja v oblastni odbor. Zato je predlagal, naj se proračun vrne fimančne-mu odseku, da ga nanovo predela in predloži.
Zamorec naj gre
Posl. E p p i c h (SLS in zastopnik kočev* skih Nemcev) priznava, da proračun ni tak, da bi bil «vsak od nas prišel na račun». Kot zastopnik nemškega prebivalstva na Kočev* skem prosi skupščino, na bi se upoštevali dve skromni žeiji, tičoči se proračuna prx>* svetne uprave. Govornik posega v dogodke po prevratu, ko so tedanje deželne vlade razpustile v Kočevju tamošnji «£>eutscher Leseverein« in nato še sekvestrirale vse po= sestvo in lepo zgradbo «E>eutscher Studen* renverein» takisto v Kočevju. Govornik ne stavlja pretiranih zahtev, in izjavlja, da bi se nemško prebivalstvo zadovoljilo s pri* merno podporo nemškim dijakom na Ko*
čevskem. Kar se je storilo na hitro roko s Kranjsko hranilnico in s transakcijo dram* skega gledališča, to bi se naj izvršilo tudi glede podpor za nemško dijaštvo na Kočev* skem.
Zanimivo je, da je večina poslušala moledujoči govor svojega poslanca s Kočev* skega z globokim molkom in da je z ena* kim molkom kvitiralo njegovo zaključno prošnjo glede malenkostne podpore, Čeprav je posl. Eppich eden onih, ki so med ko« čevskim prebivalstvom nabrali največ volilnih kroglic za SLS.
Brez vsake kontrole javnosti
Posl. Tavčar ni zadovoljen s proraču* nom, ker ne odgovarja gospodarskim in kul* turnim interesom našega naroda v sedanji težki gospodarski krizi. Proračun vsebuje znatne hibe in ne odgovarja zakonitim do* Iocbam. Proračun je bil predložen članom finančnega odseka, ko je že bil faktično v razpravi. Nato je posL Tavčar citiral za» konske določbe o sestavi oblastnih in sre» skih proračunov. S proračunom je treba predložiti vsa potrebna pojasnila, zlasti pa zaključni obračun preteklega proračunskega leta. Tak obračun je treba izročiti glavni kontroli, oblastni skupščini pa predložiti sočasno s proračunom za prihodnje leto. Tega obračuna niste predložili zato, ker jav* nosti odrekate vpogled, kako ste denar po* rabili. Jasno je, da moramo šele na podlagi računskega sklepa za preteklo leto sklepati o tem, kaj je potrebno in kaj bi bilo treba izpremeniti in zboljšati. Poslanci oblastne skupščine so upravičeni zahtevati vse po* trebne podatke o posameznih postavkah. Ne morda zato, da bi nagajali in uganjali demagogijo, nego zato, da stvarno sodelu* jemo in da damo odgovor svojim volilcem. Značilno je, da finančnemu odboru niso bi* le predložene niti vse nanj pripadajoče spo* menice in protesti gospodarskih organizacij, čeprav bi bilo zelo važno slišati, kaj sodijo naše najvažnejše gospodarske in socijalne ustanove o oblastni finančni politiki. Važno bi bilo n. pr. tudi, kaj meni Trgovska zbor* niča, kaj sodi Zveza obrtnih zadrug itd.
Če bi bila opozicija zastopana v oblast* nem odboru in sodelovala na ta način v upravi oblastne samouprave, potem bi mar* sikatera opazka odpadla in marsikaj bi bilo bolje. Toda gospodje so se postavili na sta* lisce absolutistične stranke, ki odklanja vsako kontrolo. Vaša bojazen pred kontrolo se je posebno jasno pokazala v financ* nem odseku. Če so vsi računi in sklepi ob* lastnega odbora o uporabi denarja v redu, zakaj se bojite kontrole? Vi ste šli še dalje in ste sploh onemogočili pravilno zastop* stvo manjšine v oblastni skupščini. Vrhu te* ga pa ste se postavili proti večini, ker ste v manjšini. V mislih imam vašo uredbo o okrajnih blagajnah. Se semkaj hočete ime* novati svoje eksponente, tako da bi ljud* stvo n moglo izvrševati popolne samoupr^ ve. Vaš poročevalec je priznal, da vam je bilo do «politikuma». Tak politikum ste uvedli tudi v oblastni odbor. O uporabi šte* v rini h pavšalnih izdatkov ni obračuna. Rav* notako je večina odklonila opoziciji vpo* gled v oblastno knjigovodstvo. Tudi tu se bojite kontrole. To pomeni, da morajo biti v teh knjigah skrivnosti. Skratka, sedanji večina se boji kontrole in gre tako daleč, da je izpremenila seje finančnega odseka, ki bi morale biti stvarne, v mehanično gla* sovaino mašino.
Svoj prvotni proračun 74 milijonov Din ste znižali na 70 milijonov Din radi naše stvarne kritike in iz bojazni pred ljudsko nevoljo.
Posl. Mazovec: Grozno 1
Poslanci večine neprestano razgrajajo in vpadajo govorniku v besedo. Predsednik molči in tolerira razgrajanje. Zanimivo pa je, da se drže kmečki poslanci SLS mirno in pazno sledijo izvajanjem govornikov opozicije, ker se sami nahajajo napram skrivnostnim financam oblastnega odbora in knjigovodstva v enakem položaju, kakor poslanci opozicije.
Teroriziranje lastnih pristašev
Posl. Tavčar: Na seji skupščinske večine se je sklenilo, naj se od strani večine nihče ne udeležuje razprave v finančnem odseku in da ne sega v debato.
Posl. Mazovec: Da se ne vežejo otrobi!
Posl. Tavčar: Večina j)e dobila vezano maršruto. Opozicija naj govori karkoli, večina mora glasovati za vse, kar ji bo predloženo. Bolj pametno pa je bilo, da se je v finančnem odseku razpravljalo in da se tudi na današnji seji malo manj razgraja ter več mzmišija in pametno razpravlja. Več kot tipičen je sklep večine, naj se ne udeležuje stvarne debate in naj prehaja preko vseh
kritik s poraznim molkom. Ali se s takim razgrajanjem varuje dostojanstvo te zbornice?
Trgovina in obrt prezrti
Poročevalec je priznal, da tvorita trgovina in obrt naši najvažnejši gospodarski panogi. A za ti panogi sta predvidena samo dva milijona, nadaljevalnemu šolstvu je namenjenih 2?5 tisoč Din. Trgovska in obrtna zbornica dajie iz lastnih sredstev 150.0: . Din, kar ni v nobenem razmerju s sredstvi, ,<\ jih ima oblast na razpolago.
Posl. Tomaž in: Torej vi se potegujete za obrt in trgovino?
Ljubljana naj samo plačuje
Posl. Tavčar: Da, mnogo mi je na tem ležeče, da dobimo kvalificirano delavstvo. Za podpiranje stanovanjske akcije je predvidenih le 750.000 Din, pri tem i>a se nalaga konzumenlski davek na premog v znesku pol milijona Din. Ljubljansko mesto je prav slabo odrezalo in ne dobi tako rekoč nič, čeprav se steka baš iz Ljubljane ena tretjina vseh oblastnih dohodkov v oblastno blagajno.
V personalnem pogledu pripominja govornik, da se je lepo poskrbelo za tiste, ki se nahajajo v najožji okolici oblastnega odbora, docim so plače delavstva, cestarjev in strežniškega osobfa socijalni škandal.
Snedene obljube SLS
Posl. Tavčar opozarja na to, kako je SLS nekdaj grmela proti previsokim davščinam. Njeni voditelji so se opetovano svečano zaklinjali, da oblast ne bo uvajala novih bremen. Sedaj pa je SLS pozabila na te svoie obljube in se udinja hegemonizmu. Postala je bistven del radikalske stranke.
Posl. Mazovec: 2iveli Srbi!
Povratek kralja v Beograd
— Beograd, 16. novembra. Iz Pariza poročajo, da ie kralj včeraj sprejel v daljši avdiienci francoskega zunanjega ministra Brianda, s katerim je imel dolgotrajen razgovor Kralj in kraljica odpotujeta v ponedeljek iz Pariza in se bosta v torek vrnila v Beograd.
Beograjski dijaki na cesti
— Beograd, 16. novembra. Včeraj so dijaki, ki so nastanjeni v Dijaškem domu, (kraljeva ustanova), izročili rektoratu beograjske univerze spomenico, v kateri se pritožujejo nad slabo hrano in prosijo od-nomoči. Mesto, da bi bila uvedena preiskava in da bi se ugotovila upravičenost pritožbe, je bila vsem dijakom, ki so podpisali spomenico, danes odpovedana hrana in stanovanje v domu. To postopanje merodainih či-niteljev je izzvalo v beograiski javnosti veliko razburjenje.
Nevarnost krize v Nemčiji odstranjena?
— Berlin, 16. noevmbra. Nevarnost vladne krize smatrajo v političnih krogih za odstranjeno. Glasovanje o socialističnem predlogu glede ustavitve gradnje križarke se bo vršilo danes popoldne. Demokrati so sklenili, da bodo glasovali proti predlogu, tako da bodo ostali socijalisti v manjšini. S tem je odstranjena nevarnost demisije obrambnega ministra, ki bi lahko dovedla ne samo do vladne, marveč tudi do predsedniške križe, ker se je Hindenburg popolnoma solid.ari:ziral z obrambnitm ministrom. Socijatlisri pa očividno ne nameravajo izvajati konsekvecic, ker jim gre le za izpolnitev svojih volilnih obljub, da se bodo borili proti oboroževanju.
Zaupnica Poincarejevi vladi
— Pariz, 16. novembra. Včerai se ie nova Poincarejeva vlada predstavila zbornici in senatu. V zbornici se je ves popoldne vršila debata o vladni deklaraciji, pozno zvečer pa ie bila vladi s 330 proti 109 glasovom izražena zaupnica. Zbornica bo danes pričela s proračunsko razpravo.
Posl. Tavčar: Drago plačuje slovenski narod vaše politične zveze z radikalno stranko in s hegemonlsti. Mesto enakopravnosti in enakosti uvaja SLS nova oblastna bremena ki bodo morala uničiti našo zemljo in naše ljudstvo. Zato bomo glasovali proti proračunu.
Pogrešno finansiranje
Naslednji govornik ie bil posl. Bukovec. Ostro je kritiziral postopanje oblastne skupščine, ki ga smatra za komedijo. Dolžnost poslancev je, da temeljito razpravljajo o proračunu. Treba je poslušati tudi kritiko in potem stvarno govoriti. Oblastni odbor se ni držal zakonskih določb o proračunu. Predložil ni sklepnega računa in odklonil je vsa pojasnila, preprečil tudi vsako kontrolo. Govornik nato stvarno kritizira financiranje samouprav, ki je pogrešno. Ljubljanska oblast si zaenkrat pomaga z državnimi dotacijami, ker je ministrski predsednik še dr. Korošec. Kaj pa bo, ko se veter obrne in Korošca ne bo več na tem mestu? Klerikalna večina je podala slovesno izjavo, da ne bo uvajala novih davkov, temveč da bo zahtevala od Beograda, naj odstopi del svojih dohodkov. Sedaj pa dela ravno nasprotno in uvaja 31 milijonov novih davkov.
Nadalje sta na dopoldanski seji govorila še oblastni odbornik dr. Milavec in soci-jali'stični poslanec Sitar, ki je kritiziral stanovanjsko akcijo oblastnega odbora v Trbovljah in enostransko podpiranje kmetijstva na račun drugih slojev. Pa tudi to podpiranje je urejeno tako, da imajo od njega v prvi vrsti korist veleposestniki, mali kmetje prav malo ali nič.
Po Sitarjevem govoru je predsednik sejo prekinil ter napovedal navaljevanje za 16. uro.
Seja vodstva KDK
Zagreb, 16. novembra. Včeraj se je v sabornici vršila običajna seja vod* stva KDK. Na seji se je razpravljalo o sedanjem političnem položaju ter skle* palo o nadaljni akciji med narodom. Med drugim je bilo sklenjeno, da se 2. decembra priredi zborovanje KDK v Pakracu, 9. decembra dopoldne v Viro* vitici in popoldne v Slatini, 16. decem« bra v Brodu na Savi in 30. decembra v fianjaluki.
Proračun zagrebške oblasti predložen v potrditev
— Zagreb, 17 novembra. V sredo je bil izročen velikemu županu v potrditev pro» račun zagrebške oblastne samouprave za le* to 1929. — Na zadnji seji zagrebškega ob» lastnega odbora je bila votirana vsota 10 ti» soč dinarjev kot podpora ubožnemu domu za prehrano siromakov mesta Zagreba prc» ko zime.
Žrebanje drž. razredne loterije
Zadružna hranilnica d. z o. z. v Ljubljani javlja, da so biti danes dopoldne izžrebani sledeči
večOi dofcitki:
30.000 Din Št. 119.974. 20.000 Dan št. 44.552. 4000 Din št. 43369, 63.502.
2000 Din St. 673, 5305, 5818, 6274, 712V. 7334. 7969.  12.026, 12.348. 13.252. 14.504. 15.822 22.905.
25.531. 27.127 30.523.   32 645.   33.579. 38.976.
46.885, 48.835, 49.181.   50.856,   52.536. 54.212.
56.884, 62.430, 64.030.    65.237,   67.259. 67.388.
68.665, 71.091. 71.771,    71.949,    75.212 . 76.1*5,
79.291. 79.414. 81.911.   82.937.   83.221. 86.534.
91.039, 91.472. 91.646.   93.179,   93.342, 93.758.
109.187, 109.422,     110.330,     112.111. 115.254,
115.353, 122.265, 46.791, 95.091, 97.150. 99.858.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Deviie: Amsterdam 0—22.8575, Berlin 13.55 — 13.58 (13.565), Bruselj 0— 7-0122, Budimpešta 0—9.9282 — 8.015 (8.00), London 275.68 _ 276.48 (276.08), Pariz 0—222.4S. Praga 168.37 - 169.17 (168.77), Trst 297.2:» _ 299.25 (298.25).
Efekti: Celjska posojilnica 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0, PraMediona 920- 0. Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0, Stavbna 56—0, ŠeSir 106—0, Ruše 260—280
Narodna skupščina bo zopet odgođena
Radi praznika skupščina danes ni zasedala, — V ponedeljek bo predložen proračun, potem pa bo skupščina šla na božične počitnice.
— Beograd, 16. novembra. Radi krsne slave nekaterih vodilnih politikov vladne večine Narodna skupščina danes ni zasedala. V vladnih krosih se govori, da se bosta vršili samo še ena aH dve seji, nakar bo skupščina zopet za daljšo dobo odgođena, da bi mosrel finančni odbor pripraviti državni proračun. Govori se celo, da bo skupščina morda že koncem tega meseca poslana na božične počitnice, ki bodo trajale najmanj do 20. januarja. Vlada namreč nima pripravljenega nikakega gradiva.
Skupščinski odbori večinoma počivajo, ker se skrbno izogibajo vseh zakonskih predlogov in problemov, ki bi mogli izzvati konflikte v vladni večini. Saj ima g. Korošec kljub temu polne roke dela, da miri vsak dan se pojavljajoče spore.
Finančni minister je danes izjavil novinarjem, da bo na ponedeljkovi seji predložil skupščini proračun, nakar bodo seje odgođene. Jutri bo sprejel novinarje in jim podal obširnejši ekspoze o sestavi proračuna in posameznih važnejših postavkah.
11723079
565964
Stran 1
iSCOVENSKI  NARODi dne 16. novembra 1928.
Stev. 263
Žalostna slika korupcije v naši upravi
Pred beograjskim sodiščem se obravnava te dni nova umazana korupcijska afera, — Pustolovec v vlogi novinarja in političnega zaupnika.
društvo in je nabavil tudi brezplačno uniforme za godbo. Alajbegovicu je pa kupil avtomobil znamke «Ford» in kolo. Tako je Savič povzdignil Alajbegoviča od pustolovca do vplivne osebnosti. Alajbegovič je bil v tesnih stikih s sarajevskim velikim Županom Nikolićem in sedanjim velikim Županom v Mostar-ju dr. Hasanbegovićem. Veliko vlogo je igral zlasti v oddelku za prehrano.
Razprava proti defravdantoma Alaj-begoviču in Mareku v Sarajevu je vzbudila pozornost vse naše javnosti. Včerajšnja razprava je zopet odkrila korupcijske afere v naši prestolicd. Razkrinkala je pred vsem korupcijo nekaterih beograjskih političnih faktorjev, korupcijske metode beograjske žurnalistike ter splošen kaos v naši upravi.
Na včerajšnji razpravi proti Alajbegoviču so namreč prečitali izjavo bivšega urednika lista «Balkan», ki opisuje Alajbegovičeve poneverbe in zgodovino njegove karijere. Kako je namreč Alajbegovič postal iz navadnega pustolovca ugleden in spoštovan mož. Urednik »Balkana* Svetolik Savič je izjavil, da je bil Alajbegovič njegova zaupna oseba in da je njegova zasluga, da je Alajbegovič postal dopisnik «Balka-na» in informator o sarajevski politični situaciji, čeprav Alajbegovič ni imel nikakršnih sposobnosti ne za dopisnika, ne za političnega zaupnika, ker je bil navaden pustolovec. Takrat je «Bal-kan» igral v beograjskih političnih krogih odlično vlogo. Posebno velik vpliv je imel na beograjsko čaršijo. Da bi se Alajbegovič še bolj uveljavil, mu je dal Savič brezplačno železniško novinarsko legitimacijo, čeprav ni bil novinar. Savič je Alajbegoviča celo predstavil Pa-šiču, s katerim je ta večkrat konferi-raL Nadalje navaja Savič v svoji obtožbi, da ie dajal Alajbegoviču po 20 do 30 tisoč Din, ni pa navedel s kakšnim namenom mu jih je dal. Savič nadalje pravi, da je nabavil Alajbegoviču vse instrumente za orkester društva «Os-man Džikič». Razen tega mu je dajal po   7   do 8 tisoč Din mesečno za to
Na včerajšnji razpravi je bil zaslišan tudi nadsvetnik Barič, ki je podal naravnost porazno sliko naše administracije. Izjavil ie, da je ob nastopu službe našel vse poslovne knjige v največjem neredu, ker pa ni bil strokovnjak v tem, ni mogel ničesar ukreniti, da bi jih uredil. Razen tega se je bal Alajbegoviča. ker je vedel, da ima odlične zveze z Beogradom. Alajbegovič sploh ni ničesar delal v svojem oddelku, temveč se je samo vozil iz Sarajeva v Beograd in nazaj ter je prvega vsakega meseca prišel po plačo. Nadalje ie BaHč izjavil, da je Marek dvigal na čeke po 20 in 30 tisoč Din. Priznal je tudi, da je te čeke podpisoval, Marek in Alajbegovič sta pa ponarejala na njih številke tako, da sta naredila na primer iz 5 tisoč Din 50 tisoč Din, s tem, da sta enostavno pripisala ničlo. Tako sta dvignila velike vsote in Barič meni, da sta ogoljufala državo za nad 1 milijon Din.
Včerajšnja razprava proti Alajbegoviču in Mareku je torej odkrila strašno korupcijo v naši administraciji in popolno moralno propalost nekaterih naših «narodnih» zastopnikov in novinarjev v Beogradu, ki so pomagali raznim pustolovcem in zločincem do vplivnih in uglednih mest.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Gospoda vlomilci, — Dete, ki je moralo umreti. — General se je izgubil. — Dunajski Moric in Slovenski Rasputin.
Nedavno smo poročali, da je orož-ništvo v Vrbovcu aretiralo več vlomilcev in jih je vtaknilo v zagrebške zapore. V Zagreb so jih poslali zato, ker so tudi tam izvršili več drznih vlomov. Po policijski preiskavi so vtaknili v zagrebške zapore Petra Pucerina, 18 letnega zidarja iz PopovaČe, Bega Hrni-ča, 33 letnega delavca iz Prijedora, Magda Glavina ter Josipa in Slavo Knoblehar iz Duge Rese, ki sta brez poklica in stalnega bivališča. Orožniki so jih ujeli pri vlomu v trgovino Fri-driha Hiršla v Vrbovcu. Z njimi je bil aretiran tudi šofer Avgust Škerlec. Šofer je izjavil, da so ga nekega večera vlomilci naprosili na zagrebškem kolodvoru, naj jih odpelje v Vrbovec. Ko so vlomilci dospeli proti večeru v Vrbovec, je ostal šofer z Glavino v neki gostilni, ostali so pa izginili. Šofer je izjavil, da ni slutil, da so njegovi gostje vlomilci. Policija ie šoferja po zaslišanju takoj izpustila. Ker se vlom v Vrbovcu ni posrečil in je Pucerin priznal orožnikom, da stanujejo v Zagrebu njegovi pajdaši Dragotin in Ljuba Goru-pič in Mara ter Slava Sovič ter Josip Knoblehar, s katerimi je izvršil že več vlomov, je orožniŠtvo poslalo vlomilce v Zagreb, kjer se vrš; proti njim ria-daljna preiskava. Vlomilcem so dokazali dosedai že več vlomov in tatvin v Zagrebu. Zdi se pa. da je ta nevarna vlomilska tolpa kradla tudi v okolici j Popovače, Jastreba r?kega in Siska.
★
Pred neka i dnevi se je pripetilo, da je v Zagrebu moralo umreti neko dete, ker v bolnici ni bilo prostora, da bi ga sprejeli na lečenje. Siromašno dete ie moralo umreti po dvodnevnih mukah. Na Knežji stanuje delavec Gjuro Ore-škovič v sobici, ki ie obenem kuhinja in v kateri je Štedilnik. Delavec živi z ženo in tremi otroci, od katerih je bil Gjuro najmlajši. Star je bil komaj 13 mesecev. Po nesrečnem naključju so malega Gjura namreč polili z vrelo vodo. Ko je bila mati na dvorišču, so se otroci zbrali okoli štedilnika. Najstarejši sin se je vzpel in zagrabil za lonec z vrelo vodo ter ga prevrnil. Krop se je razlil po nesrečnem detetu, ki je od bolečin zakričalo fn se onesvestilo. Mati ga je takoj odnesla v dečji ambula-torii. od koder so jo poslali v bolnico. V bolnici so pa nesrečni materi odgovorili, da nimajo prostora. Mati je morala z napol mrtvim detetom domov. Mali Gjuro je po silnih mukah doma umrl. Ta primer priča o žalostnih razmerah v naših bolnicah. Zaradi pomanjkanja prostora morajo siromašni ljudje umirati doma brez zdravniške pomoči.
V neki zagrebški bolnici se je zdravil predlanskim sinček nekega našega generala. Po ozdravljenju so dečka odpustili iz bolnice. General, ki je poslal bolnega sina v bolnico, pa ni poravnal vsega računa, ker je bil med tem premeščen baje v Beograd Uprava bolnice se je zato obrnila najprvo na domovinsko občino dotičnega generala, da bi zvedela njegov naslov. Občina v Srbiji je odgovorila, da general stalno biva v Beogradu in da je tudi tja pristojen. Beograjska občina je pa odgovorila, da general ne biva v Beogradu. Ko je bolnica poslala v Beograd točen opis in naslov generala, je beograjska občina odgovorila, da generala ni med
prebivalci, popisanimi 1. 1910 pri ljudskem štetju in da ga tudi ni v imeniku občanov. Ko je bolnica ponovno poslala podrobne podatke o generalu beograjski občini, je ta enostavno odgovorila, da generala ni mogoče najti. V naši državi je vse mogoče in tako se je tudi general izgubil. Zdi se pa, da bi biin dobro, če bi naše oblasti imele v evidenci tudi državotvorne elemente, kar bi se zgodilo. Če bi nekoliko manj pazile na takozvane «protidržavne» elemente. Za beograjsko občino je me-rodajen popis prebivalcev iz 1. 1910. Kogar ni v tem popisu, ga kratkomalo ne poznajo. Seveda so pa na drugi strani v popisu mnogi, ki jih v resnici ni več med živimi.
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Pod uasiovom »Sudslavvische Miniaturen« prinaša dunajska »Neue Freie Presse« izpod peresa nekega Maksima Mrzljaka Dvorskega serijo sličic in pe-npetij iz Jugoslavije, med dugim prav drastično pretirano poročilo o slovenskem Rasputinu Jurju Zdešarju. Po poklicu, da je bil Jutij Zdešar berač iz Ljubljane Toda ne priprost berač, zakaj beračenje je bilo samo njegov stranski poklic. V resnici ie bil svetnik. Potoval je od vasi do vasi po Sloveniji, najzapadnejšem in najklerikal-nejšem delu Jugoslavije in oznanial bodoče kraljestvo Antikrista. Kajti pokvarjenost človeštva je dosegla višek in izpolnilo se je, kar je bilo zapisano. »Gorje! gorje!« je stokal novi svetnik po slovenskih vaseh in tresli so se ufbogi veljaki pred božjo jezo. Zlasti na ženske je imel Zdešar velik vpliv in te so ga vedno bogato obdarovale, da je molil za zveličanje njihovih duš. Svetnik je znal svojo igro izborno igrati in je storil vse, kar se je le dalo. Cele ure je molil kleče v blatu na dvoriščih ali na mrzlem tlaku. Njegov obraz je bil zamaknjen in obrnjen proti vzhodu, mož je neprestano molil. Toda to Še ni bilo dovolj za ublažitev božje jeze. Tudi grešniki so morali delati pokoro s tem. da so se bičali. Svetnik je baje verne ovčice tudi pretepal, da jih je očistil grehov. Pred dnevi je bil svetnik v Ljubljani aretiran radi suma umora. V nekem gozdu so našli strahovito razmesarjeno truplo neke vdove Jere Severjeve. Ta je bila popolnoma pod beračevim vplivom. Ž njim je včasi prečula oele noči v molitvi samozatajevanju in bičanju.
Pred tedni je prišel berač zopet k nji, jo pozval, naj si obleče najlepšo obleko in zginil je ž njo. Sedaj je berač osumljen umora. Trdovratno zanika, da bi vdovo poznal in govori samo o božjem poslanstvu. — Tako dunajska »Preša«, čije dopisnik se je z resnico hudo spri
Volitve v SSLU
Današnji »Slovenec« prinaša pod tem naslovom akademski ontladirii poziv, ki pa je v diametralnem nasprotju z njihovim delom, in zlasti še z delom njihovih pokrovitelj ev. Klerikalci se motijo, če mislijo, da bodo preslepili kogarkoli od onih, ki so Še pred par dnevi imeli priliko videti ali pa celo občutiti pendreke Korošce ve policije na hrbtih akademikov. Pendrek je tista »življenska moč katoliških idej, ki bodo osvobodile (!) človeštvo.« Ce bi klerikalni akademiki mislili iskreno, bi morali svoj današnji poziv nasloviti na g. predsednika vlade in mu energično povedati, da »katoliška« omladina »odklanja nasilje pesti.« Tako pa je vsakomur jasno, da klerikalci iščejo nasilja tam, kjer ga ni. To ve danes vsak trezen človek, ki je že dovoljno spoznal klerikalno spoštovanje osebne svobode, klerikalno resniooljubje in krščansko ljubezen. Običajno predvolilno frazarjenje klerikalcev vzbuja le posmeh resnih ljudi.
To naj imajo klerikalci pred očmi, da razen tiste zagrizene stotine klerikalnih priganjačev za klerikalni pendrek ne bo nihče glasoval, temveč, da bomo vsi kot en mož jutri oddali svoj glas za edino listo, ki predstavlja pravo svobodo, resnico in skrb za vsakega študenta, to je za LISTO ENOTNE NAPREDNE OMLADINE (LISTA »C<)
Neorganiziran volilne.
Pred izbore
Refleksije o izbornoj situaciji na Univerzi.
Ovih dana če se vršiti izbori za SSLU. Sva naša akademska omladina je u punom radu za pobedu svoga pravca. Sve liste su objavljene. Počinje agitacija, borbena i bez obzira. Stoga smatramo za potrebno izneti nekoliko priencipielnih pogleda na današnju predi zbornu situaciju.
I ovom prilikom se sudaraju u neumitnoj borbi dve orientacije. S jedne strane na* prednjaci, s druge klerikalci. Naprednjake od klerikalaca dele diametralno suprotna načela. Mi smatramo, da društveni život mora biti organiziran na svetovnom pogledu, t. j. na pogledu potpunog sarnooprede-lienja misli i akcije, nikako pod patronažom duhovštine. Mi ne priznajemo nikomur, ni katoličkoj ni pravoslavnoj duhov stini, da utiče na naše kulturno obrazovanje u svrhu naopakog uniformisanja misli i to takovih misli o pogledima na svet, na društvene i nacionalno-poHtičke poglede, koji se mogu nazvati samo rečju hipokrizija. Hočemo da se slobodno orientiramo u duhu liberalizma, t. j. u duhu prave i neprikosnovene demokracije, jer smo mi učenici Stro ssm a j era, Cankara i Skerliča.
Mi — Srpska, Hrvatska i Slovenačka — omladina smo duhovno ujedinjeni. Za nas nema plemenskih i kulturnih razlika, jer smo mi izgradjeni Jugosloveni.
Univerzitet smatramo za žarišče nauke i najviše kulture. Želimo na svom univerzitetu biti slobodni u izražanju svoje misli i u manifestiranju svoje nacionalne svesti te ne dozvoljavamo nikome da ograničava našu slobodu misli, zbora i dogovora.
Na politiku gledamo s višeg stanovišta. Pod politikom ne smatramo službu ovom ili onom, mi u politici gledamo pokrete svok-dašnjeg javnog spoljašnjeg i umetrašnjeg života, koji se odražava kroz dnevnu političku situaciju. Ne služimo svojim vodjama, nego zajedničkoj ideologiji te kao takovi možemo biti samo korektiv, da se ide k boljem, naprednijem i dostojansrvenijem putu naše nacionalne i državne budućnosti.
Naš naiprednjački progma je izTadjen jasno i dobro je poznat svakome. Naša nacionalnu ideologoju, naši pogledi na svet, na kulturno orientisanje, na politiku, na ekonomska pitanja; sve je to tako jasno i poznano svakome, koji živi u sferi evropske civilizacije. Stoga se nije niko kadar boriti sa našom ideologijom, nego napada na pojedinca. I mi vrlo često vidjamo, da onda, kada smo mi počeli s svojim prvim argumentima da onda na nas reagiraju sa poslednjim argumentima instinktivne podsve-sti.
Pod ovim principima stupamo u borbu za održanje napredne orientacije naše Univerze. Uvereni smo, da i ovih izbora može odneti apsolutnu pobedu jedino: »Lista enotne napredne omladine«.
Mi u SSLU ne želimo politizirati jer su naši osnovni principi na narod i državu izgradjeni. Želimo raditi, onako kako to dolikuje naprednoj omladini, raditi na podizanju naše zajedničke kulture, raditi u ime i na korist akademske omladine.
I z tih razloga kupimo svoje redove u čvrste i nepokolebive falange. U doba kada dozvoljene i nedozvoljene agitacijske parole kulminiraju, stupamo u borbu i stavljamo svakome do znanja: pardona ne tražimo, ali pardona nikome dati načemo.
Rad. Z. Nedeljković. cand. iuris._
— Službene objave LHP-a. (Iz seje u. o. dne 15. nov.) ASK Primorje se kaznuje z Din 100.— po §51 kaz. prav. radi rediteljske službe dne 21. oktobra. — Vsi klubi se opozarjajo, da morajo imeti odslej igralke na javnih tekmah igralske izkaznice, katere morajo na zahtevo pokazati sodniku. (§ 9 občega prav.) — Z ozirom na predstoječo glavno skupščino JHS-a se opozarjajo vsi klubi na § 8, odstavek 6. sav. pravil. — Vse sodnike se opozarja na savezni sklep, glasom katerega ne smejo postavljati na igriščih, kjer so goli opremljeni z mrežami, gol sodnikov. — Tajnica.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 16. Liovenibra.
Policija je v zvezi z demonstracijami v Ljubljani aretirala celo vrsto omladince v. Najprvo je aretirala več demonstrantov, ki so bili baje direktno zasačeni pri demonstracijah, v torek in sredo pa je z aretacijami nadaljevala, ker so se razširile vesti, da so bili komunisti inicijatorji in povzročitelji demonstracij in da so zlasti oni izvršili napad na policijo na Miklošičevi cesti. Zato je policija znova začela preganjati komuniste in je zlasti v Vodmatu in na Selu, kjer so komunisti baje tudi v torek zvečer priredili de-:iciiiStra<i.;,e, odredila obširno preiskavo. Samo v Vodmatu je bilo aretiranih okoli 10 komunistov. 0 teh aretacijah pa policija noče dati nobenih informacij. Zdi se, da hoče policija komuniste kompromitirati.
Včeraj je prispel iz Beograda inšpektor ministrstva notranjih del Jovanovic, ki bo vodil preiskavo o demonstracijah.
Lizol je bil in bo pri ženskah vedno v časteh. Včeraj je zopet segla neka samomorilna kandidatinja po lizolu. Bila je to lOletna Oiga B., stanujoča na Frankopanski cesti. Včeraj popoldne jo je našel njen sosed, ko se je doma zvijala v silnih bolečinah, a kraj nje je ležala steklen i cica lizola. Sosed je takoj obvestil rešilno postajo, ki je že nezavestno mladenko prepeljal v bolnico. Olga je zapustila dve pismi, v katerih navaja motiv poskušenega samomora. Baje njena mačeha z njo ni lepo ravnala. V bolnici so Olgi izprali želodec in je sedaj že izven nevarnosti.
V Ljubljani posluje že delj časa dobro in spretno organizirana vlomilska tolpa, ki se je specijalizirala na stanovanjske vlome in kateri policija ne more do živega. Že včeraj smo poročali o vlomu, ki je bil izvršen v podstrešno sobo neke natakarice v gostilni pri >Levu<. Sličen vlom je bil sinoči izvršen v podstrešno sobo na Vidovdanski cesti št. 1. Vlomilec je vrata šiloma odprl, premetal je v dveh soba vse, toda odnesel ni ničesar. Zdi se, da je iskal denarja, ker ga pa ni našel, je odšel z dolgim nosom.
Sinoči okoli 19.30 je Čul nad premik a č Ivan Gruden stokanje iz nekega vagona. V službenem vozu je našel težko ranjienega delavca Josipa Bertrada, ki je imel globoko in zevajoče rano na glavL Bertruda so morali prepeljati v bolnico. Kdo ga je napadel in zakaj, ni znano, ni pa izključeno, da se je Bertrud sam poSkodovaL
Včeraj je bilo v Rožni dolini z dvorišča hiše odpeljano kolo Aleksandru Koziču. Kolo je bilo vredno 1300 Din. — Samski delavki Mariji Markovič je nekdo iz garderobe tovarne >Saturnus« odnesel plašč, vreden 400 Din.
V ljubljansko bolnico so danos pripeljali težko poškodovanega 32letnega delavca Alojzija Kotarja iz Moravč pri Litiji, na katerega se je med sekanjem podrlo drevo. — V Viž-marjih so včeraj popoldne stavbinski delavci pretepli zidarja Marka Spolarj^ tako, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Prosveta
Ljubljanska opera
Pucclni: Tosca.
Ne le knjige, tudi opere imajo čadn«; usode. Ko se je pojavila PucciniJeva cTosca* na odrih, so bili razni kritiki ogorčeni nad nezaslišano brutalnostjo dejanja in glasbe; ko je -prišla na dunajski dvorni oder, so protestvaii razae nad-vo^vodkinje in nadvojvode, a sekundiralo jim ;e malone vse desničarsko novinstvo; ko pa smo jo uprizorili v Ljubljani, so jo ostro obsojat celo po vplivnih shodih kot »nagravžaost, kakršno si more dovoliti le intendant brez okusi*. Aid cTosca* je pri publiki zmagala kakor maioka-tera opera. Že pred prevratom Je im.va po svetu skora na^veC" uprizoritev, po prevratu pa k> lahko čujemo vsak Čas po radiju s sev.-ra m Juga, vzhoda in zahoda. Na našem odru je od sezone 1920 stamo na repertoarju, slišali smo že dolgo vrsto raznih Tosk, Scarpijev in Ca-varadossijev, a publika se je ne naveliča. In hitro forsirano ogorčevanje snobov in nežnočut-nih nadestetikov }e potihnilo. Tudi v Ljubljani. Celo današnja uprava je sprejela «nagravžno» Tosko zopet na repertoar. Tempora mutantur . . .
In sinoćnja publika je bila zopet navdušena. Naslovno partijo je pela ga. Vilfan Kunčeva prvič, žal, v nemškem Jeziku. Poznajo se je, da v partiji n-iti pevski niti v igri še ni povsem doma, ker v intonaciji Še ni čisto gotova, a v igri takisto ne. Niti največji umetnik ni na premijeri brez nervoznosti in treme. Toda za svoj prvi nastop je bila vendarle odlična in ji gre vse priznanje. Njen glas je eden najikrasnejšrh, kat smo jih slišali, njeno podajanje, fraziranje mojstrsko, njen spev poln čustva, njena igra ob vsi preprostosti vedno iskrena in naravna. Za svoto molitev je žela prisrčno priznanje. Ko izdala še nekaj detajlov, popolni izgovor teksta, dovrši isro, bo njena Tosca ena najboljših.
Scarpia je bil g. Primožič, impozantan, efekten in vseskozi gotov. Njegov glas je donel zmagovito in ne le dramatske, nego tudi lirske točke je prinašal izvrstno. V igri, zlasti II. dej., pa bi si želel manje brutalnosti, a več finosti popolnega kavaltrja. Rekvizit erju mrjno priporočam, da položi na jedilno mizo dve brisači; zakaj mučno je gledati, da si Scanpia z eno samo briše usta in roke (g. Holodkov si je lani brisal še ček)!), a z isto brisačo tuda čašo za Tosco. To je malenkost, ki jo opažajo z nevoljo ne le — tujci občutljivejše cavalizaciie . . .
Cavaradossija je pel prvič g. Marčec m sicer kakor g. Primožič v hrvaščini. Dokazal je, o čemer so po njegovem «DaHborju<» nekateri že dvomili, da trna proboje-n materijal in prav lep glas. Takoj za prvo arijo pred sliko je žel odkritosrčen aplavz; cVictoria!» v II. Jej. je podal imenitno in tudi v III. dej. se je držal prav dobro. Vobče kaže veliko inteligenco v spevu in igri; treba mu je pač le še šolanja in vežbe na odru. V tej partiji je dosege! neoporečen uspeh, ki naj mu da poguma za vztrajno nadalj-no delo na sebi.
Cerkvenika je podajal z grotesknim humorjem g. Betetto ta zopet zelo ugajal. Prav dober je bil konzul g Janko m Spoletta g. Mohorič.
V splošnem torej prav lepa predstava. Dirigent je bil g. Nelfat, ki je imel skrbno izvežban orkester. Pr. G.
Mozart: ^Čarobna pisčaU. V soboto dne 17. t. m. se poje v ljubljanski operi za abonente reda B Mozartova klasična opora »Čarobna piscaU v režiji in pod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirka Poliča Zased* ba je sledeča: Kraljico noči r°J° jfa- Popo* viceva, hčerko Pamino — gda. Alajdičeva, vloge treh dam pojo ga. Poličeva, ga, Thier^ ry-Kavčnikova in ga. Medvedova, dedke pa ga. Ribičeva, gdč Ramšakova in gdč. Špa* nova. Sarastro je g. Betetto, Tamino je g. Banovec, Papageno je g. Janko, Papagena ga. Poličeva, zamorec Monostates je g. Mo* horič. Ostale vloge poje gg. Rus, Pavfič, 9e* kula in Jelnikar. Nova inscenacija je po osnutkih akademičnega slikarja prof. Ivana Vavpotiča. Prepričani smo, da 00 prelepa Mozartova glasba privabila v gledališče vse polno oboževatel jev klasične muzike.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V operi se poje v nedeljo popoldne ob treh Nedbalova opereta aPoljska kri», ki se odlikuje po izredno lepi glasbi, polni slovanskega kolorita. Predstava se daje pri zniža* nih opernih cenah.
V soboto 17. t. m. zvečer ob osmih se ponovi v drami splošno priljubljeni «Dobri vojak Švejk* v scenično spremenjeni in lokalizirani obliki. Glavno vlogo igra g. Cesar, režijo ima g. prof. Sest.
V nedeljo popoldne ob treh se bo ponovila ljubka živalska pravljica «Modri osliček Miško». Igra vzbuja pri mladem občinstvu vedno mnogo smeha in veselja. Režija: g. prof. Sest, glasbene točke: g. Balatka.
«Krog s kredo*. V nedeljo zvečer je na sporedu po daljšem presledku zopet Kla* bundova kitajska bajka <rKrog s kredo* v Župančičevem prevodu. To pesniško delo žanje zaradi svojega eksotičnega okolja in napete vsebine vedino nedeljeno zanimanje in odobravanje. Godbo je komponira! gosp. Balatka, režijo pa ima g. Ciril Debevec.
Na sinfoničnem koncertu muzike drav* ske divizijske oblasti, ki se vrši v ponede* Ijek dne 19. t. m. v unionski dvorani, sode* luje pianistka Jadviga Poženelova. Mlada umetnica je po absolviranem ljubljanskem konservatoriju nadaljevala svoje študije v Parizu pri znameniti francoski pianistki Bla* che Selva. Gdč. Poženelova je koncertna pianistka v pravem najčistejšem pomenu besede. Njene tehnične spretnosti so tako visoke, da obvlada vse težkoče, ki jih sta« vijo posameznikom skladatelji na izvajajo* čega umetnika. Njena globoka interpretacija pa ji omogoča, da poda vsako skladbo v najpopolnejšem izvajanju. Na tem koncertu igra C. Franckove sinfonične varijacije za klavir in orkester. Predprodaja v Matični knjigarni.
železnica
KOLEDAR. Danes: Petek, 16. novembra 1928; katoličani: Ormar, Ivan; pravoslavni: 3. novembra, Ob. hr. c. Dž.
DANAŠNJE PR/RED/TVE. Drama: >Tajma dolgega življenjac. Opera: sBoocaccio*. D. Kino Matica: »Saksofon Suzi«. Kino Ideal: >2ena<.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec.   Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, spodnja Šiška.
Bernhard Shaw in Madžari
Madžari imajo letos smolo. Najprej si jih je pošteno privoščil francoski kralj parfumov Cotv, a še bolj jih je nedavno napadel slavni angleški dra-matih in pisatelj Bernhard Shaw. Ob proslavi desetletnice Češkoslovaške republike je namreč sivolasi dramatik poslal češkemu pesniku Karlu Čapku pismo, v katerem je ostro kritiziral madžarsko zunanjo politiko.
Madžarom to seveda ni bilo po volji in sklenili so osvetiti se Shawu, kakor so se Cotyju. Začeli so bojkotirati vsa dela slavnesra angleškega dramatika. Toda Shaw se za to ni dosti zmenil. Madžarom pa njegovo vedenje ni šlo v glavo in zato so se te dni obrnili na pisatelja samega in ga vprašali, če je pismo, ki ga je pisal Karlu Čapku, res avtentično.
Shaw se nI dal ugnati in poslal je v Budimpešto pismo, ki je Madžare še bolj razkačilo. Izjavil je, da je pismo, ki ga }e poslal Čapku avtentično in da si ie dobro premislil, predno ga je napisal. On sicer ni sodeloval pri tria-nonski pogodbi in tudi ni prizadet, toda ta pogodba se mu zdi košček papirja, kar velja po njegovem mnenju tudi za druge mirovne pogodbe.
Madžarski listi so te dni objavili pisateljev odgovor in navedli tudi vsebino pisma, s katerim je odgovoril. Shaw pravi, da bo vsak Madžar, ki pride izpod vlade prezidenta Masaryka pod Horthvjev režim, izpolnitev svojih na-cijonalnih teženi in aspiracij plačal z občutno omejitvijo osebne svobode. Shaw sam je Irec in živi na Angleškem. Vsi evropski iredentisti naj se zavedajo, da inozemstvo odobrava njihove skomine po gotovih pokrajinah samo, če lahko prebivalstvu teh pokrajin nudijo kai boljšega kot je pravica vihteti narodno zastavo, biti od policije v na-cijonahii uniformi zapostavljen in čitati romane, ki -poveričujek) nacijonali-zem in fevdalizem, Razmejitev Evrope je zelo težaven problem. Nemogoče je potegniti mejo, ki bi popolnoma odgovarjala etnografičnim zahtevam.
Odgovor je učinkoval na Madžare porazno. Madžarski listi zdaj pišejo, da Shawu ni zameriti, ker je najbrž slabo informiran.
15 ur med morskimi psi
Berlin, 14. novembra Z- Ladijski kuharski vajenec AWr«d Spitz Je padel s keova nemške za parnik-a »Reinfeld« na vožnji v Indijo v morje. Dečka je 00 15 urah našel in vzed n« krov ka-lijan$ki pairnik »Liane«, ki Je phri v Katkuio. Nesreča sc je z sodila v zalivu Aden, ki mrsoll tnorskih psov. Kapitan se ni mozel načuditi, kako je deček med Številnimi morskimi psi usel sicer neizbežni smrti. V Kalkuri so dečka izročili zopet na krov nemškega parnika, kjer so ga pogrešili šele drugo jutro po nesreči
Stev. 263
«S L10 VENSKI   N ARO D» dne 16. novembra 1928,
Stran **
Dnevne vesti.
— Smrt odličnega industrijalca. V sredo zjutraj je umrl v svojem gradu v Senju predsednik Jadranske plovidbe m član nadzornega odbora Prve hrvatske štedionice g. Ladislav Krajač. Z njim leže v grob eden naimarkantnejših predstavnikov starejše hrvatske gospodarske generacije. Pokojni je bil rojen L 1857 v Senju. Dovršil je v inozemstvu komercijalno šolo in 1. 1871 je ustanovil njegov oče Prvo hrvatsko pomorsko parobrodarsko društvo, ki je bilo takrat prvo te vrste na gornjem Jadranu. Pokojni je bil več let član hrvatskega sabora in župan mesta Senja. Njegovemu prizadevanju se }© zahvaliti, da je bila ustanovljena I. 1891 pa-robrodna družba »Ungaro-Croata«, ki se je Po prevratu peselila z Reke na Sušak pod imenom Jadranska plovidba. Za zasluge na polju našega pomorstva je bil Krajač odlikovan z redom sv. Save IT. stoprrje. Mir prahu njegovemu J
— Zaostala Invalidnina. Finančni minister je sklenil izplačati Iz novega posojila poleg drugih letečih dolgov rudi vso zaostalo invalidnino, ki znaša 9 milijonov Din. Na zahtevo finančnega ministra je poslalo ministrstvo socijalne politike vsem sreskim finančnim upravam okrožnico, v kateri jim naroča, naj pošljejo do 25. tm. točne podatke, koliko dolgujejo invalidi. Vsi oblastni odbori invalidskih organizacij naj poskrbe, da bodo sreske finančne uprave invalidom izplačale zaostale prispevke. O tem je treba obvestiti ministrstvo socijalne politike do 25. tm. Poznejša poročila se ne bodo upoštevala in dotičnim finančnim upravam ne bo odobren kredit za izplačilo zaostale invalidnine.
— Državni strokovni Izpit zdravnikov
za prestop iz pripravljalne v pomožno skupino se bo vršil 18. decembra v Higijenskem zavodu s šolo za narodno zdravje v Zagrebu. Prijave naj se predlože najkasneje do 5. decembra Higijenskem zavodu. Predsednik izpraševalne komisije je dr. Katičič.
— Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 107 z dne 15. tm. objavlja uredbo o organizaciji finančne stroke in službe finančnega upravnega oblastva.
— Češkoslovaški učitelji našim slepcem. Inspektor češkoslovaškega prosvetnega ministrstva Zernan je poslal ravnatelju zavoda za slepce v Zemunu Ramatanoviću pismo, v katerem rrru sporoča, da je bil na Češkoslovaškem ustanovljen Ramatanovićev fond, ki bo podpiral zavod za slepe v Zemunu. Fond so ustanovili češkoslovaški učitelji, ki so se lani na ekskurziji po Jugoslaviji osebno prepričali o Raimatanovičevili zaslugah za slepce.
— Novi telefonski centrali. 10. t. m sta
bili otvorjeni dve novi telefonski centrali, prva pri pošti Dob pri Domžalah, druga pri pošti Lukovica.
— Osebna vest. Odlikovan je bil te dni g. Peter Kette, vodja policijske ekspoziture na Bledu, za zasluge napram kraljevskemu domu z zlato medaljo s krono I. stopnje. To je že njegovo četrto odlikovanje za njegovo vestno delovanje v državni službi.
— Gostilničarji proti novim davščinam. Zveza gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani je imela v četrtek dne 15. novembra 1928 plenarno sejo zvezinega odbora, ki je bila polnoštevrlno zastopana po načelnikih 31 gostilničarskih zadrug. Glavni predmet razprav je bil poročilo o odredbah oblastne skupščine za zopetno povišanje davščin in s tem podraženje pijač, posebno vina. Zastopniki vseh zadrug, ki so tolmačili mnenje in ogorčenost vsega gostilni čar-stva, so izražali ogorčenje nad oblastveno metodo, da leto za letom razmišlja in razpravlja samo o otežkočevanju in obremenjevanju obrtnih slojev osobito pa gostilni-čarstva, ki že od samih taks, doklad in davščin nikamor ne more. Tajništvo Zveze je poročalo o protestih, ki jih je po zaznanju oblastnih odredb podalo predsedstvu oblastnega odbora, posameznim klubom in mero-dajnim korporacijam. Razburjenje je rastlo od točke do točke, ter so delegati soglasno zahtevali, da se skKče na četrtek, dne 22. novembra t. 1. ob 10. dopoldne v dvorano Mestnega doma v Ljubljani protestni shod vsega gostilničarstva ljubljanske oblas-ti, h kateremu je pozvati tudi oblastne poslance, vinogradnike, in bo imelo pristop rudi širše občinstvo, da izrazi in dokumentira svojo nevoljo proti vsakemu takemu umetnemu podraienju življenskih predmetov in povišanju davščin na obrtne panoge. Tozadevni sklepi se bodo podali finarrčnemu ministru z zahtevo, da prepreči vsako zvišanje dosedanjih že itak gorostasnih bremen oblastne skupščine.
— Poljšak odpotoval v Nemčijo. Beograjska »Politika« poroča, da je strokovni učitelj v Celjiu g. Poljšak, ki je dvignil v naši javnosti toliko prahu s svojo metodo leče-nja raka, odpotoval v Nemčijo. Policija mu je baje nameravala odvzeti potni list za Ameriko, toda Poljšak jo je prehitel in odpotoval v Nemčijo. Proti Poljšaku je baje vložena pred celjskim sodiščem ložba, češ da sc nekateri bolniki postali žrtve njegovega lečenja. Zato, da je pravočasno odpotoval v inozemstvo. Baje bo v Nemčiji nadaljeval le-čenje raka z nekim nemškim zdravnikom, ki ga je posetil v Mariboru. Dopisnik Politike« se je obrnil na Poljšakovo soprogo, ki mu je izjavila, da je dobil mož od nemških kemikov ponudbo, naj pride v Nemčijo, kjer bo njegov lek proti raku patentiran. Mudil se je že v Monakovem in v Lipskem, zdaj pa odpotuje Se v Berlin. Tudi iz Amerike je dobil več ponudb, toda nemške so bile ugodnejše.
_ Prepovedan list. Notranje ministrstvo
je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi list >Novi SveU, ki izhaja v Chicagu.
_Slovaški dom r 8tari Pazovi. V nedeljo dne 25. t. m. se bo vršila v Stari Pazovi svečana otvoritev slovaSkega Narodnega doma. Po otvoritvi se bo vršil kongres delegatov slovaSkin cerkvenih občin 6 predsedstvom Češkoslovaškega saveza v Jugoslaviji. Svečanosti se udeleži tudi češkoslovaški poslanik g. Jan Seba.
— Poroka. Včeraj sta se poročila fflž. Pero Bulic in gdč. Frančiška Fajonova. Obilo sreče!
— Prepoved točenja alkoholnih pijač. V nedeljo se vrše v občinah De v. Marija v Polju, Grosuplje, Medvode, Moste, Podgori-ca, St. Vid nad Ljubljano m Zg. Šiška volitve občinskega odbora. Zato je v soboto in nedeljo v imenovanih občinah prepovedano točiti alkoholne pijače.
— Izdajanje letnih legitimacij za nakup
inozemskih plačilnih sredstev do Din 3000__
mesečno. Finančna delegacija objavlja uradno: Finančni minister je odredil, da smejo pooblaščene banke in pooblaščene menjalnice brez specijalnega odobrenja generalnega inšpektorja finančnega ministrstva prodajati našim ddižavrjanom, kakor tudi inozcrncem, ki stalno prebivajo v naši državi, za njih osebne potrebe inozemska plačilna sredstva do največ Din 3000 enkrat mesečno na stalno legitimacijo, ki se dobi pri pristojni finančni oblasti. Ta naredba je ob« javtfena v Uradnem listu št. 363.106, z dne 13. t. m. Legitimacije izdaja za samostojne osebe, ki stanujejo v področju ljubljanske delegacije, finančna delegacija v Liubljani na prošnje, kolkovane z Din 25. upoštevajoč pri tem upravičenost in umestnost prošenj. Tiskovine za legitimacije stanejo 1 Din komad.
— Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 12. t. m. je bilo v mariborski oblasti 48 slučajev svinjske kuge, 6 svinjske rdečice, 3 konjskih garij, 2 vraničuega prisada, 2 mehurčastega izpuščaja goved in 1 perutninske kolere.
— Tolmač madžarskega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo notarskega kandidata v Murski Soboti Janka Horvata za tolmača madžarskega Jezika pri okrožnem sodišču v Mariboru in pri okrajnih sodiščih, ki spadajo v območje omenjenega okrožnega sodišča.
— Razid društva. Pevsko društvo »Slav-ček« v Ptuju se je 16. januaTja prostovoljno razšlo.
— M a lg a je vel: Naš general Maister vas kliče, da prisostvujete 1. decembra t. 1. manifestaciji v Mariboru in da praznujete deseto obletnico vaše zmage v VelMcovcu proti močnejšemu in bolje oboroženemu sovražniku. Tovariši! Nadam se, da se boste v polnem številu odzvali pozivu. V tej nadi vam kličem na svidenje 1. decembra v Mariboru. Kraj zbirališča Narodni dom v Mariboru od 9 do pol 10. ure dopoldne. — R. K.
— Vreme. Vreme se že četrti dan kisa in vremenska napoved obeta padavine. Ni izključeno, da dobimo kmalu prvi sneg. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu, povsod drugod pa oblačno. Zanimivo je izenačenje temperature v jugovzhodnih in severozahodnih krajih države. V Splitu in Skoplju je bilo včeraj 16. v Beogradu 12.2, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu 9 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 758 mm. temperatura je znašala 5 stopinj.
— Noseče žene in mlade matere dosežejo z naravno grenčico »Ftanz-Josef< urejeno lahko prebavo. Ženske bolnice uporabljajo z velikim uspehom v takih primerih prirodno grenčico »Franz-Josef«. Dobi se v vseh lekarnah, dTOgerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T
DAMSKE  sifon  SRAJCE in HLAČE
jako trpežne od Din 28 naprej, kombineže bele in barvaste od Din 38 naprej, reiorai trikot hI* če barvaste od Din 28 naprej, maje ^rflcot in pletene od Din 25 naprej, nogavice vseh vre« od
Din 7 najprej nudi:
F. in I. GORIČAR, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 29.
—tj Proste stojnice v mestni klavnici-ljubljanski. V klavnici se je otvorila prosta stojnica, na kateri se bo od časa do Časa prodajalo vžitno in zdravju neškodljivo meso Po znatno znižani ceni. Prodajalo se bo pred vsem sterilizirano meso, t. J. meso, ki bi bilo sicer škodljivo in za hrano neprikladno, postane pa potom kuhanja z vodno paro v to svrho prirejenem sterilizatorju vžitno in polnovredno. Meso se bo prodajalo direktno konsumentom (gostilničarji Itd. so izključeni) po 1 do 2 kg na enkrat. Izvzeti so le dobrodelni zavodi, ki lahko kupijo tudi večjo količino mesa na enkrat. To soboto, 17. novembra se bo od 3. do 4. popoldne prodajalo svinsko meso. Meso bo na pol prekuhano v vodni pari in nesoljeno. Stranka ga sama doma soli in dokuha. ali pa tudi peče. — Prihodnje prodaje se bodo vedno objavile v časopisju.
—I j Draginja vedna narašča. Konzumenti se po pravici pritožujejo, da so tržne razmere v Ljubljani od dne do dne neznosnej-še. Najnujnejše življenske potrebščine so se v zadnjem času občutno podražile in vse kaže, da bodo cene še poskočile. Na drugi strani so pa ostali dohodki nižjih in srednjih slojev, ki tvorijo ogromno večino korazu-mentov, neizpremenjeni. Položaj uradni-štva, delavstva in siromašnih zasebnikov postaja obupen. Ce pojde tako naprej, bo morala oblast energično poseči v tržne razmere in preprečiti vsako navijanje cen. Med drugimi življenskimi potrebščinami se je podražilo tudi mleko. Združene mlekarne so s 15 t. m. zvišale cene mleka za 25 para pri litru, češ, da se kmetje izgovarjajo na slabo letino in da nočejo prodajati mleka ceneje. Ta izgovor je že običajen in o slabi letini slišimo vsako leto, pa naj bo letina v resnici še tako dobra. Letos so kmetje pridelan* toliko, da o slabi letini v pravem pomenu besede sploh ne more biti govora. Zlasti pa to ne velja za krmo, kajti sena je bilo letos v primeri z drugimi leti več kot dovolj. Zato se nam zdi tem manj razumljivo, da se skuša podražitev mleka utemeljiti s pomanjkanjem krme.
—-Ij Lovsko jahanje. Kolo lahačev In vozačev v Ljubljani priredi v nedeljo 18. t. m, ob pol 10. dopoldne drugo lovsko jahanje,
katerega se udeleži tudi mnogo častnikov. Kolo vabi vsi člane in.prijatelje konjskega sporta, da se te zanimive jahalne prireditve v čim večjem številu udeleže. Zbirališče na dvorišču topničarske vojašnice točno ob pol 10.
—lj Ljubiteljem jahanja. Kolo jahače v opozarja vse člane in ljubitelje konjskega sporta, da ima odslej na razpolago dovolj konj in da se bo vršilo v jabalnici na Blei-\veisovi cesti jahanje večkrat na teden, kolikor bo pač interesentov. Zato naj se pri-glase Kolu na naslov dr. F. Kuckmann, Gradišče, vsi oni, ki se hočejo učiti jahati odnosno, ki bi radi jahali v večjih skupinah. Vsak interesent naj navede, kdaj ima čas udeležiti se skupnega jahanja.
—I j Sprememba posesti. Bavši trgovec g. Peter Šterk je kupil hotel »Bellevue« na Šišenskem griču. Hotel bo spomladi preuredil in moderno opremil tako, da bo užival Še večji renome, kot ga je imel prva leta po otvoritvi. Hotel in restavracija sta bila za Ljubljančane vedno mikavna in lepa izletna točka in zato pozdravljamo inicijativo g. šterka. ki se ni strašil ne truda, ne stroškov.
—lj Izlet po Srednji Evropi. V sototo
in nedejo 17. in 18. t. m. bo predvajala ZKD lep pokrajinski film, ki bo seznanjal gledalce z vsemi krasotami Srednje Evrope. Videli bomo CeŠko, Švico, Avstrijo. Jugoslavijo tja do srednje Italije, gledali romantično lepe kraje in se seznanjali z običaji tamošnjih prebivalcev. Ta film je osobito velike važnosti za šolsko mladino, ker bo snov, ki jo bodo videli v filmu, mnogo koristila pri šolskem pouku. Zato prosimo šolska vodstva, da blagovolijo na ta spored mladino opozoriti. Predstava se vrši v Elitnem kinu Matica v soboto ob 14.30 uri in v nedeljo ob 11 uri dopoldne.
—lj Lansko leto so se vsi posetniki družabnih večerov na Taboru dobro zabavali, da so nam tudi v bodoče obljubili posete. Letos se nudi vsem našim prijateljem in znancem prilika, da nas obiščejo na našem družabnem večeru v soboto 17. t. m. na Taboru In se razvesele v naši družbi. Pri tem pa nas podprejo tudi gmotno in nam tako omogočijo uspešen razvoj za naprej. Dobra godba nekoliko prvovrstnih šaljivih točk in animirana plesna zabava doprinesejo vedno k veselemu razpoloženju. Zato v soboto vsi na Tabor na družabni večer, ki ga bo priredil godbeni odsek Sokola I. 868-n —lj Izvidnlčni odred Streljačke družine, Ljubljana. V soboto, dne 17. t. m. ob 15. uri se vrši redni sestanek vseh izvidnikov na običajnem mestu. Lanske izvidnike se opozarja, naj se v soboto udeležijo sestanka, ker bodo sicer črtani. Zdravo! — Vodja odreda.
—lj II. predavanje ZKD. V ponedeljek, dne 19. t. m predava pod okriljem ZKD v mali kazinski dvorani univerzitetni lektor g. dr. Nikolaj Preobraženski o temi Tolstoj ob 100 letnici. Na izredno zanimivo in aktualno predavanje vse splošno upoštevanega znanstvenika vabimo že danes vse naše prijatelje. Predavanje se bo vršilo ob 8. uri zvečer.
—lj Plesne vaje SK Reke se vrše vsako nedeljo ob 2. uri popoldne.
—lj Avgusta Danilova otvori s 1. decembrom t. 1. svojo privatno Dramatično šolo. Pouk bo v splošni izobrazbi za potrebno gledališko karijero. Natančne informacije in sprejem reflektantov. vsak dan od 11. do 15. ure. Beethovnova ulica 6, Ljubljana.
867-n
Noe groze na razburkanem morju
Kaj pripoveduje očividec o katastrofi parnika «Vestris». — Po grešajo še 117 brodolomce v, ki so najbrž utonili.
Tvrdka JULIO MEINL
UVOZ KAVE IN ČAJA priredi! v svoji podružnici
Šelenburgova ulica št. 3
dne 16. L m.
POSKUSNO KUHANJE KAVE
kn dam 17« t- m.
POSKUSNO KUHANJE ČAJA
Poskušaje se dele* brezplačno ia ob tej priliki se iahko naša cenjeni odjemalci prepričajo o pravilni pripravi kave in čaja.
Tem potom opozarjamo naše cenjene odjemalce, da se prodaila MEINLOVTH IZDELKOV nahaja samo v podružnici
Šelenburgova ulica št. 3
ter posebno opozarjamo odjemalce, svoječasno druge, sedaj neobstoječe podružnice za potrebni nakup.
Finglran napad plačan z glavo
V Pardubicah na Češkoslovaškem je bil te dni za vratno umorjen tovarniški sluga Jirousek, kateremu je neznan napadalec ukradel 140.000 Kč\ ki jih je nesel sluga iz podružnice Obrtne banke v tovarno, kjer so hoteli izplačati delavcem piace. Prvotno si oblasti niso bile na jasnem, kdo bi bil morilec, kmalu se je pa umor pojasnil. Tovarniški sluga je saim sodeloval pri zločinu in postal žrtev svogega zločinskega naklepa. Načrt so zasnovali Jirousek, njegova žena, njegova 18-letna hči Vlasta in njen ženin.
Orožništvu .se je takoj prve dnd po dozdevnem roparskem napadu posrečilo ugotoviti, da so trije pardubski poštni uradi v Jirouskovem imenu takoj po umoru poslali 12.000 Kč Jirouskovim upnikom. Sum je takoj padel na Jirous-kovo rodbino in kmalu se je izkazalo, da je bil roparski napad fingiran. Tovarniški sluga se je dal zvezan* in položita v kanal. Toda napadalci so ravnali neprevidno, da je plačal Jirousek fingi-rani napad z življenjem. Najbož so ga položili v kanal tako neprevidno, da se je zadušil. Vrv, ki so mu jo ovili okrog vratu, je bila preveč nategnjena. Orožniki so Jirouskovo rodbino aretirali in izročili sodišču. Pri zaslišanju so vsi odločno tajili krivdo, kar jim pa ne bo pomagalo, ker je točno dokazano, da je bil roparski napad fingiran.
Strahotna nočna tragedija angleške* ga parnika «Vestris», ki se je potopil blizu otoka Barbadosa v Malih Antilih, se bliža koncu. Posrečilo se je sicer re* siti na parnike in čolne nad 200 pot* nikov, toda 135 jih še vedno pogreša* jo. 205 potnikov in mornarjev so rešili, usoda ostalih je pa skoro gotovo zape* čatena. Med njimi je okrog 50 potni* kov, drugi so mornarji. Med rešenimi sta tudi kapitan, prvi častnik in štirje inženjerji. Nesreča se je pripetila po* noči in na širnem morju so se odigra* vali pretresljivi prizori. V viharni in mrzli noči so preživeli potniki
DESET GROZNIH UR. premočeni do kože, prezebli in lačni so čakali, da prispe rešilna ladja, ki bi jih rešila grozne smrti v valovih. K sreči so prispeli od vseh strani parniki in tu* di dovolj čolnov je bilo na razpolago. Edina nada nesrečenih potnikov so bili reflektorji, ki so se od Časa do časa za* svetili na obzorju.
Čim se je parnik «American Ship* per» približal prvemu rešilnemu čolnu, je moštvo zažgalo bengalični ogenj, ki ga je ameriški parnik takoj opazil. To* da brodolomci so bili tako izmučeni, da niti po lestvi niso mogli splezati na krov. Ženske so dobile hude živčne nas pade, mnogi moški so se onesvestili. Kapitan ameriškega parnika poroča, da so spustili osem rešilnih čolnov, da sta se pa dva z vsemi brodolomci takoj potopila. Očividec Henry Schultze pra* vi celo, da so se potopili trije prenapol* njeni rešilni čolni, v katerih je bilo
NAJVEČ 2ENSK IN OTROK.
Med drugimi parniki je dobila tudi vojna ladja «Wyoming» uradno poro* čilo, naj priskoči nesrečnežem na po* moč. Njena rešilna akcija je bila pa zelo težka, ker je divjal strahovit vihar. Vojne ladje so obsevale morje z ogromnimi reflektorji in mornarji so videli na valovih mnogo trupel. Kapi* tan ameriške ladje »American Shipper» je sporočil, da so njegovi mornarji re* šili pet čolnov, polnih brodolomcev. — Zgodaj zjutraj so opazili na morju mo* škega in žensko. Spustili so rešilni čoln in rešili oba nesrečneža, ki sta bila 18
vila pogrešanih potnikov. Baje ni no* bene nade na rešitev. Poročilo pravi:
Solnce že zahaja in z njim izginja tudi zadnja nada, da bi bil od 135 po* grešanih še kdo živ. Med njimi je tudi radiotegerafist Langhli, ki je oddajal zadnje obupne klice SOS. 2e nad 18 ur križari okrog kraja, kjer se je parnik potopil, 16 parnikov raznih narodnosti, ki pa ne morejo najti nobenega rešil* nega čolna. A morje v svojih globinah molči. Edina nada je še nemški parnik «Berlin», ki je v zadnjem hipu rešil po* tapljajočega se potnika. Rešil je tudi en čoln, v katerem je bilo več mrtvih in samo en nesrečnež, ki so ga še obu* dili. Nemški parnik je rešil 23 brodo* lomcev. Neki drugi nesrečnež, ki so ga potegnili iz vode vsega izmučenega in prezeblega, je pokazal kapitanu pot do rešilnega čolna, v katerem je bila
MATI Z DVEMA OTROČIČEMA.
Žal morajo nekateri parniki nada» ljevati svojo pot in opustiti iskanje ne* srečnih brodolomcev. Rešilna akcija je prepuščena štirim drugim ameriškim parnikom, ki so jih poslali na kraj ka» tastrofe. Na pomoč je bil poslan tudi znani zrakoplov «Los Angeles*, ki pa ni mogel pravočasno startati, ker ga oviral vihar.
Po najnovejših poročilih iz Newyor* ka je parnik «Miriam» rešil še 11 bro* dolomcev, tako da jih pogrešajo še 117.
Angleška in ameriška javnost se naj* bolj zanima za vzrok katastrofe. Pre* vladuje naziranje, da je katastrofo za* krivil vihar in naliv. Toda na drugi »trat ni se govori, da parnik «Vestris» ni bil več za rabo. Že 1. 1919 ga je doletela težka nesreča med vožnjo iz Londona proti zapadnoindijskim otokom. Takrat je nastal na parniku požar, ki so ga ko* maj pogasili. Kapitan potopljenega par* nika je pa trdil, da je nastala katastro* fa zato, ker se je tovor med vožnjo pre* maknil na bok.
Blaznež v železniški čuvajnici
Čuvaj male železniške postajice Le* onding pri Linzu Leopold Zehenter je preživel v petek grozno noč. Bilo je ur v vodi. Škoda, ki jo je povzročila ka* I okoli 23., ko je nenadoma nekdo potr* tastrofa angleškega parnika uVestris* I kal na vrata čuvajnice. Zehentner je
je zelo velika, kajti poleg številnih map z važnimi diplomatskimi listinami se je potopilo tudi 1097 poštnih vreč.
Rešeni brodolomci so pripovedovali strahovite podrobnosti o katastrofi parnika «Vestris». Preživeli so noč, ki se sploh ne da popisati. V rešilnih čol* nih, ob katere so neprestano butali ogromni valovi, so se gugali na razbur* kanem morju brez pomoči in nade na rešitev
OD PONEDELJKA DO SREDE, ko jih je sprejel na krov nemški parnik «Berlin». Glavni vzrok katastrofe je baje slabo vreme. Že v nedeljo je za* šel parnik <tVestris» v hud vihar, ki je zaganjal besneče valove zlasti v eno stran parnika. Parnik se je pod udarci valov močno nagibal in slednjič se je tako nagnil, da so morali velik del pot*
odprl in ostrmel. Pred njim je stal ve* lik in močan mož, ki je bil popolnoma nag. Samo sveženj perilo je imel v roki. Kljub skrajno neugodnemu položaju, je imel čuvaj toliko poguma, da je ne* znanca vprašal, kaj želi.
«Ali me poznate? Jaz sem Jezus. Ali verujete v Jezusa? Vem vse, vem za vse nesreče, ki so se že in ki se še bodo na železnici pripetile. Z mezincem usta* vim vsak vlak,» je odgovoril adamit.
Čuvaj je takoj spoznal, da ima opra* viti z norcem, toda pomagati si ni mo* gel. Bil je namreč sam in predno se je zavedel, ga je braznež odrinil s praga in vdrl v čuvajnico, kjer je začel kri* čati in razsajati, pobral je signalno pa? lico in pričel ž njo divje mahati, da je čuvaja spreletavala groza in da so se mu jezili lasje. Položaj je postajal na* ravnost obupen, kajti blaznež je začel
nikov, med njimi tudi ženske in deco, I manipulirati okoli telefona in drugih
poslati na drugi konec krova, kjer so bili izpostavljeni strahovitemu nalivu. Stali so tam stisnjeni v gručo, dokler se ni začel parnik močno gugati in do* kler niso spustili rešilnih čolnov. Čud* no je, da se vsi čolni niso potopili, čim so jih spustili v morje, kajti valovi so besneli z vedno večjo silo. Rešeni pot* niki so bili že prepričani, da je smrt ne* izogibna, kajti tudi če bi se približal rešilni parnik, bi ne mogel spustiti čol* nov. Od časa do časa se je zasvetil na obzorju reflektor, toda luč je v straho* vitem nalivu in viharju takoj izginila. Dež je lil s tako silo, da se je v rešil* nih čolnih kmalu nabralo toliko vode, da so se začeli potapljati. Šele proti ju* tm se je položaj obupanih potnikov ne* koliko zboljšal.
naprav in pripravljal se je, da tok pre^ kine. Videč, da blaznežu fizično ni kos, ga je čuvaj miril zlepa in posrečilo se mu je, da ga je začasno pomiril.
Tako so minule tri ure v grozi in trepetu. Medtem je že čuvajnico pasi* ral en tovorni vlak, ne da bi mogel ču* vaj koga pozvati na pomoč. Ob 1.15 pa je bil najavljen osebni vlak iz Linza. Zehentner je moral na progo, da po= stavi znamenje. Toda blaznež se ni pre* maknil od njega. Kljub temu je odšel čuvaj na progo, toda blaznež mu je bil takoj za petami. Hotel ga je zadržati, da bi ne mogel postaviti signalov, na kar se je med obema razvila borba na življenje in smrt. Čuvaju se je posre* čilo izviti se iz blazneževega objema in zbežal nazaj v čuvajnico, katero je
Radioprogram
Omenjeni Američan Henry Schultz I zaklenil za seboj in naglo telefoniral je pripovedoval, da se je parnik «Ve* I po pomoč. Kmalu so prispeli Člani re srris» I sevalne postaje iz Leondinga in po na*
ŽE PRI ODHODU NAGIBAL' ^tTbl^neža6 ^ * ^ na eno stran, najbrž zato, ker tovor ni Dognali so, da gre za 291etnega Av* bil pravilno naložen. Ko je prihrumel gusta Hinterbergerja, ki je bil lani pred vihar in ko se je začel parnik še bolj poroto obsojen na sedem let ječe. Ker nagibati, je posadka pometala del to* pa je kazal znake slaboumnosti, so ga vora v morje. Pa tudi to ni mnogo po* oddali v blaznico Niederhart, iz katere magalo. Najslabše se je godilo potni* je pa 9. t. m. pobegnil, kom III. razreda, kajti njihovi prostori so bili kmalu zaliti z vodo. Moštvo in častniki so storili vse, kar je bilo v nji* hovi moči. Schultz popisuje tudi samo katastrofo parnika. Ves čas je bil par* nik nagnjen na eno stran, slednjič se je pa nagnil na bok, kjer je bilo krmilo in v tistem hipu se je začel brez eksplo* zije
ZELO HITRO POTAPLJATI V rešilne čolne so spravili najprej ženske ie deco. Čudno je, da med po* sadko ni bilo niti najmanjše panike. Schultz je ostal z dvema zamorcema zadnji na krovu parnika, ki se je že po* tapljal. Do zadnjega trenutka sta osta* la na krovu tudi kapitan in radiotele* grafist Langhii.
Newyorško pristanišče in prilegajo* ča obala sta bila v sredo ves dan polna vdov in sorodnikov ponesrečenih bro* dolomcev. Potrjuje se vest, da je ka* pitan parnika «Vestris»
UTONIL S PARNIKOM. Ostal je na krovu do zadnjega in jc odločno odklonil vsak poskus rešit* ve. Zadnja poročila iz Newvorka so zelo žalostna, kar se tiče velikega Šte*
Petek, 16. nov. ob 1830: Predavanje o gospodinjstvu, predava gdč. Cilka Krekova.
Sobota, 17. nov.: 12.30: Reproducirana glasba ki borana poročila; 1830: Delavska ura: Obseg ii pomen nezgodnega zavarovanja. Predava tajnik OUZĐ Stanko Likar. 19: Neaisčma, poučuje ga. de. Piskernik. 19.30: Človek in priroda, pre-da«va vseuč. prof. dr. Veber; 20: Recitacije: 2030: Koncert godbe Dravske divizije. Vmesne speve poje ga. Kunova-Lipkovska: 1. GHnka: Iz opere: Zivljente za carja, 2. Cajkovskij: Niti besede, dragi! 3. Grječaninov: Uspavanka, 4. Gliere: V solzah; 22. Poročila.
NedeJJa, 18. nov.: 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve; 11. Lahka glasba t Radi o-kvartet); 15: Vesela godba (Tercet Šiška); 15.30: Humoristično predavanje, prof. Mlakar; 16: Vesela godba (Tercet Šiška); 16.30: Med češkoslovaškimi legionarji, predava g. OrCar Jakob; 17: Vesela glasba (Tercet Šiška); 17.30: O gledališču, predava prof. Sest; 18: Veseloigra; 20: Veseli večer: a) Šaljivi Ribnčan (samogo-vor), b) RibniSke pesmi, c) Gluh snubač: Ovogov^; 21:  Lahka glasba;  22: Poročila.
Ponedeljek, 19. nov.: 1230: Reproducirana glasba ia borzna poročila; 19: Francoščina, poučuje dr. Stane Leben; 19.30: Zlostavljanje otrok iz ljubezni staršev; 20: Prenos koncerta muzike Dravske divizije iz Uniona; 22. Poročila.
• SEOVPNSKI  NAROD, dne 16. novembra 1928.
de Beaavoir:
Sužnja
Roman.
— Drhtim, Mocenigo, — je zašepe-tal Trevisani svojemu tovarišu.
— Strah me je, Trevisani, zdi se mi, da Kristove rane na križu krvave.
— Pojdimo, gospoda, pojddmo! — je dejal Grimani, ki tudi ni mogel skriti vinjenosti. Storili smo svojo dolžnost.
Inkvizitorji so odšli. Zunaj so se razlegali glasnikovi klici, zvonovi so zvonili in ozko okno Alessandrove sobe je bilo že do polovice zazidano. Pri vratih so se razlegali udarci kladiva. Dan se je nagibal k večeru.
Pojavil se je sluga, ki je pozdravil vladaria in mu postavil na mrzo svetilko.
XIV. Dožev prstan.
— Noč! — je zašepetal dož, videč svetilko sredi mračne, prazne sobe. —■ Noč, grozna, večna noč, tako se glasi njihova sodba. Umirati v tem grobu, dočim sije zimaj solnce na jasnem nebu, umirati tu in vedeti, da plačeio Benetke nad prazno krsto svojega doza!
— Bil sem še mlad, — je nadaljeval in sedel k mizi, na kateri >e brlela luč, — ko sem zagledal kip moža, čigar naslednik sem postal, ne da bi takrat slutil, kai me čaka. Po beneških običajih so odnesli njegovo truplo brez cerkvenih obredov v grobnico njegovih prednikov, vladarjevo smrt so oznanjali samo zvonovi sv. Marka, katerim so odgovarjali zvonovi v mestu. Bil je plemenit starec. Voščeno obličje kipa mu je bilo podobno. Še zdaj ga vidrin, kako stoji na podstavku, zavit v doževa oblačila. Kakor jaz je imel obleko iz zlatih tkanin, hermelinov plašč in dožev klobuk na glavi... samo njegove ostroge so bile obrnjene narobe. Tako sem ga videl sredi dvorane in dvajset črno oblečenih plemičev ga je stražilo. Po tem so prišli poni mornariški kapitani z vsemi cehi in s štiridesetimi volil-ci v žalnih oblekah. Voščeni kip se je majal pod baldahinom in pre njim so nosili grb beneške republike, zastrt s črno tančico. Doževi sorodniki so ^šli za kipom. Pogrebni obredi so se vršili v cerkvi sv. Janeza in Pavla. Prejšnji dan sem bil privedel Safio v Benetke. Safio, ki me ie zdaj pogubila. Teden dni po pogrebu so me izvolili za doža, toda ves mesec sem videl pred seboj voščeni kip. Bilo je usodno znamenje. Toda beneški dož ie bil mrtev, jaz pa živim in sem še poln življenjskih sil. Ali so to peklenske sanje? Kaj je moje srce v prsih nehalo utripati? Kaj nisem več dož, kai nisem več Alessan-dro?
Neka notranja sila ga je gnala k oknu. Glasnik ie baš oznanjal na dvorišču:
— Dož je umrl,   molite za njegovo dušo. dož ie umrl!
Alessandro je drugič nastavil uho. Slišal je zvonenje, vmes so pa bobnaii in trobili.
— Lažete! Ne, dož ni umrl! — je kričal. Odprl je okno in začel razbijati po zidu. Okno je bilo že zazidano in samo košček neba se je še videl. — Lažete! Ne, dož ni umrl! Odstranite ta zid in pade zmečkan med vaše hinavsko žalovanje.
— Vse je zaman! — je vzdihnil in stopil od okna. — Moj glas in moje roke se zaman razbijajo ob ta zid. O, pomisliti, da nisem pretepel teh podležev, ko so me sodili! Toda kaj počenjam? Jeze ne morem krotiti, kakšen čtovek sem?   Kaj ni bilo vse moje življenje
borba proti malodušnosti in obupu? Kaj res ne bom mogel prenesti udarca usode, kaj se bo moja železna volja res uklonila smrti?
— Solza v mojih očeh! — je nadaljeval in si obrisal z roko oči. — Ah, plakati, plakati kakor ženska! To ni dostojno mene!
Stopil ie naprej in se ustavil pred oknom. Žarek modre svetlobe se je še vlekel ob pragu doževe ječe in dožev pogled se je za hip ustavil na njem. Nastala je grobna tišina, mrtvaška tišina, ki so io motili samo ietnikovi koraki. Alessandro se je ozrl v kot kamor so padali zadnji žarki dnevne svetlobe.
— Zbogom! — je vzkliknil, — zbogom. Benetke, za katere moram umreti! Zbogom, moje ljubljeno mesto, moj ponos, moja najdražja misel, moj krasni sen. ki se je tako hitro razpršil. Ti, ki danes plačes nad mojo krsto in ki boš jutri pozabilo celo moje ime. Nehvaležne Benetke, ljubim vas! Dovolite mi, da vidim še enkrat košček vašega divnega neba, ali pa raje izginite, kajti v tej temni noči, v katero se_ pogrezam, bi imel več moči umreti, če bi videl le eno vaših zlatih zvezd, Benetke!
— Moja zadnja misel velja tebi, drago mesto, — je nadaljeval dož in se umaknil od vrat. — Zlasti pa velja tebi, dekle, ki sem te rešil strašne smrti, ker nisem mogel dopustiti, da bi bila tvoja čast omadeževana. Raje sem prevzel vso krivdo nase. Ziana, bodi srečna in osveti mojo smrt s tem, da izbrišeš iz spomina Benetke, tvojo sestro v moji ljubezni!
— Na hodniku se čujejo koraki, če se ne motim. Vrata še niso zazidana. Ženski glas! Kdo neki prihaja... v moj srob?
In dož se je sklonil. Med mračnimi sencami je zagledal bel paičolan, obleko...
— Bože moj, še tega je bilo treba! Ziana! Da, nedvomno je Ziana. Ah, kaj ie nisem mogel rešiti?
— Vi, gospa! je vzkliknil dož, ko ie spoznal žensko, ki je stopila v sobo. - Vi tu?
— Da! — je odgovorila grofica in odložila pajčolan.
— Safia! Ah. bog je pravičen! Sa.i ne veš. kam si prišla!
— To ni važno. Moram ti odkriti tajno in zato prihajam.
— Ozri se na tole okno, — je odgovoril dož in odgrnil zaveso. — Zazidano je. Tudi vrata bodo kmalu zazidana. Ne moreš se več vrniti iz tega strašnega groba.
— Dož, je nekdo, ki se more nekaznovano dotakniti krvnikove sekire. Jaz nisem ničesar zakrivila, meni je pot iz te sobe odprta.
— Kaj si zblaznela? Mar ne vidiš pasti? Tudi jaz ti odkrijem tajno. Toda to je sladek in blagodejen spomin, ki sem ga prihranil zate, kakor hranijo hostijo za umirajočega.
— Kaj mi hočeš povedati? — je vprašala grofica prestrašeno in pogledala Alessandru v obraz, ki je bil v svitu luči še bolj bled.
— Safia, bila si mati! — je odgovoril in jo pogledal tako, kakor da hoče prodreti njeno srce.
— Ah, ne dotikaj se najtežje rane mojega življenja! — je dejala vsa iz sebe.
— Pred petnajstimi leti... v Rimu... si me videla nekega večera, kako sem stopil v tvojo sobo in ti sporočil, da ie najino dete pravkar v zibelki umrlo.
— Molči, pravim ti, molči! Pozabljaš na solze, ki sem jih prelila. Ti nisi plakal, jaz pa sem bila takrat premlada, da bi razumela vso globino svoje nesreče.
— Cuj. Safia, takrat sem lagal.
— Lagal?
— Tvoja hči živi!
— Ona živi? — ie vprašala grofica z drhtečim glasom. Po tem se je pa zdrznila in pripomnila: — Ne varai mc drugič!
— Človek, ki stoji na robu groba, ne laže.
— Da je moja hčerka živa, praviš?
— je zaječi jala Safia in stopila k dožu.
— Kam si jo skril, Alessandro? Povej!
— ie nadaljevala in sklenila roke. — Ah, ne pusti me, da izkupim to tajno z večnimi mukami. Ne, ti si mogel prezirati mojo ljubezen, varati me, dati mi vso pravico, da sem te sovražila in uničila, toda vedno sem cenila v tebi moža, polnega plemenitosti in velikodušnosti. Ti nisi tak. da bi se igral z materinsko ljubeznijo. Poveš mi, kam si skril mojo hčerko, kajne? Kajti ponavljam, da lahko odidem Iz tega groba. Ce je treba zapustiti Benetke in prepotovati ves svet, sem pripravljena.
— Imaš čas, poslušati me?
— Govori, lepo te prosim, ne bom ti več ugovarjala. Ah, če bi vedel, ka ko brezmejno sem ljubila tega otroči-ča, ki je tudi tvoj! Bila bi tako ponosna, tako nežna z njim! Gotovo si imel tehtne razloge, da si namenoma tako ranil moje srce. Bal si se menda, da se bo beneška razuzdanost prijela tudi tega čistega, toli ljubljenega bitja. Vzel si mi zaklad in ga skril kje daleč od palač in pohujšanja tega mesta, daleč od slabih vzgledov njene matere, pod preprosto, skromno in mirno streho, kakršno bi si bil izbral tudi ti, da ni
domovina zahtevala, da ji žrtvuješ svoj mir. Tako si storil, kajne? Ce bi mi bil to povedal, Alessandro, bi bila tvoj sklep odobrila, čutila bi bila kakor ti, da je materina skromnost najlepši nakit hčerke.
M soboto l347i
družabni večer na Taboru
Očividec o pustošenju Etne
Bruhanje Etne je privabilo mnogo tujcev, ki so hoteli videti pustošenje besnečega elementa. — Diven pogled na vodopade žareče lave.
Bila je krasna mesečna noč. Z avtomobilom smo se odpeljali iz Taormi-ne. Nad hribi Kalabrije se svetlika, kakor da zdaj zdaj vzide luna. Toda to je samo odsev nad mogočnim vulkanom I Etne. Prispeli smo do postajališča avtomobilov, oddaljenega poldrugi kilometer od vasi Carrabba, poznejšega po-zorišča strahovitega razdejanja. Peš smo odšli proti Etni in smo se orijentirali, kje smo zjutraj zapustili lavo. Ve-letok lave. ki je popolnoma uničil mestece Mascala. se ie razll po celi ravnini med Mascalo in vasjo Carrabba. kamor se ie lava počasi valila. Tu se je razdelila v dva rokava, desni rokav, širok do 600 m. se ie obrnil čez gozdiče oomaranč proti Carrabbi in železniški postaji ter se navidez ustavil kakih 300 m pred železniškim mostom in prvimi hišami. Drugi manjši rokav se ie obrnil nrof'' Fondachello.
Zgoda i z Jutra i. ko sem zagledal tok lave. ki se ie valila nad kraiem. kjer je stalo mestece Mascala in kier ie zda; široko morje žareče lave. sem opazil, da postaja lava redkejša in svetlejša Tudi iz žrela ie prihajala redkejša lava. iz katere so švigali rdečkasti plameni. Tudi na kraju, kjer je stala vas Nunn-ziata. so švigali iz tal ognjeni zublji. Naglo smo se povzoeli do samega žrela, ki ie širilo razdejanje in smrt povsod, kamor ie seglo s svojimi žareč;-mi rokami. Nudil se je nam grozoten prizor. Ni človeške fantazije, ki bi mogla kai takega naslikati, ni peresa, ki bi moglo popisati to strahovito opustošenje. Videl sem začetek erupcije v petek preteklega tedna in ?dai sem se sam zgrozil nad besnenjem vulkana. Niti od daleč si Človek ne more predstaviti tega. kar se odigrava na pobočju vulkana. Titani razvijaio tu svojo strašno moč. Zrelo ie zakrito v oblaku rdečega dima. Proti severu se odpirajo nova žrela, iz katerih bruha ognjenik žarečo lavo. Ni nobene eksplozije, vse se odigrava v mučni tišini pod iasnim nebom novemberske noči. Zdi se nam da eksploz-ia Še nastane, toda samo droben vulkanični pesek nas opozarja, naj se umaknemo od te-ca strašnega podzemlja.
Vračamo se nazaj, od koder smo prišli in že od daleč vidimo, kako se lava hitro pomika proti Carrabbi. Ozremo se še enkrat in nudi se nam diven prizor. Levo. tam. kjer se ie nakopičila stara strnjena lava, se ie razdelil nov
veletok lave v več srebrnih kaskad tako, da je nastal krasen vodopad žive peklenske vode. Prispeli smo v Car-rabbo, kjer se je lava Že bližala mostu in železniški postaji. Kmalu je bila prva hiša zalita in je brez sledu izginila. Pogled z mostu na ognjeno morje je brl nepopisen. Videli smo tok lave do kraja, kjer je stalo nesrečno mestece Mascala. Ko smo se vračali v Carrabbo, so ognjeni jeziki že lizali prve hiše. Zgodaj zjutraj sta prispela v vas dva avtomobila z ministrom javnih del in štabom višjih uradnikov, ki jih je poslala vlada, da ugotove obseg katastrofe. Lava se je valila z vedno večjo silo in naglico proti vasi, zalivala je hišo za hišo in kmalu je cela vas izginila. Nesrečni prebivalci so v nepopisni paniki bežali na vse strani.
Zanimivo je, da je med radovedneži največ tujcev iz vseh delov sveta. Cesta iz Taormine proti vulkanu je polna avtomobilov in turistov, ki bi si radi ogledali bruhanje Etne. Nevarnosti ni nobene, človek si lahko ogleda sliko elementarne katastrofe iz neposredne bližine. Lava se bo videla v tej krajih še več let. Saj je deloma žareča še lava iz 1. 1921 in 1923. Nihče, kdor po-seti Taormino, ne pozabi napraviti izleta k vulkanu in nabrati nekaj kosov strnjene lave.
Za Etno — še Vezuv
Ni se še poleglo bruhanje Etne, že poročajo, da je pričel te dni bruhati tu* di večno nemirni Vezuv. Že več dni se vale večje mase lave iz žrela, ki je na* stalo 7. avgusta. Lava se razliva v do* lino Val del Inferno. Zaenkrat je bru* banje Vezuva še brez nevarnosti in vulkanologi so prepričani, da prebival« stvo, ki biva ob njegovih pobočjih, ni ogroženo.
Dočim j'e Vezuv šele začel bruhati, se je Etna delQma že umirila. Sicer se še vedno vale ogromne mase lave v do* lino. toda lava se sproti ohlaja in str* juje. Po zadnjih vesteh je sicer bruha* nje Etne skoraj že popolnoma pone* halo, vendar je pa Nunnziata še vedno ogrožena. Ponoči je namreč lava pro* drla kakih 50 metrov naprej. Nevarnost je tudi, da se ogromne mase lave utr* gajo in zavale v dolino. Prebivalstvo, ki je Nunnziato že zapustilo, se počasi zopet vrača Oblasti so pa zahtevale od vseh pismene izjave, da bodo v slučaju nove nevarnosti sami reševali svoje imetje.
Sledeče srečke drž razredne loterije
kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z«, v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile dne 12. t. m. izžrebane
Din 2000.—: it 91.715. 115.670, 10.904. 30.943. 70.296.
Din 500—: it 14.146. 5.738. 5.770, 40.579, 40.525. 40.555, 66.670. 66.659, 91.747, 91-775, 91.721. 91.761. 115.678, 115.611. 115.629, 115.671, 10.836, 10.855. 10.967, 10.993, 10.910. 34.653. 34 606. 34 700, 34.746, 34 785, 34.705. 58.209, 58JU. 84.583. 84.534. 84.563, 84.662. 84.697. 84.672. 34.675, 99.701. 99.792, 99.773, 109.785. 109.795. 109.754, 109.762, 109.740. 120.181. 120-166, 120 106.120 163. 120 229. 120.279. 120.253. 120.228, 120.278. 123.878, 123.833. 100.729. 90.971, 53467, 53.481. 103.169. 7535. 7634. 7601. 7654. 20.033, 20.055, 20.098. 20.189. 46.022. 46.189. 46.195, 46.176, 46 102. T0 215. 70.297. 70.393. 70.313, 70-365, 70.316, 70.327, 70 329. 97.361, 97.459. 97.475, 97.420. 103.183. 108.149, 108 251. 108.205. 108.299, 108.297.
Dne 13. novembra 1928.
Din 2000.—: St. 91.748. 115.635. 123.962. 7532. 97.320.
Din 500.—: št 5752. 5775, 66.691, 91.713, 91.784, 91.705, 10.831, 109.76. 10.987, 34.665, 34.669, 34.697. 58 242. 58.232, 58.354, 58.336, 84.582, 84.668, 99.735. 99.709, 109.793. 109.716, 109.725, 109.709, 109.777, 109.835, 120.144, 120.188, 120.113, 120.245. 120.204, »23.964. 30.937. 30.97*. 30.962, 53 413, 53.405. 103.125. 7525, 7505. 7529. 7573. 7692. 7688. 20.010. 20.076. 20.143. 20.163. 46.090. 46.061, 46.072, 46.198, 70.262. 70.349, 97.384. 97 393. 97.481, 108.139, 108.152, 108.190, 108.115.  108.221. 108.253, 69.801. 69.809. 72.380, 109.009.
Onim. ki so lim bile srečke izžrebane za mali dobitek, bomo oa željo srečke zamenjali za še ne izžrebane tako, da bodo moeji reranje nadaljevati na visoke dobitke. Seveda le toliko časa. dokler bo kai neizžrebaiMO srečk na razpolaro.
Zad*-:žna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
KLIŠEJE
vseh vrst, črtne in avto« TIP1JE, izdeluje po pred* LOŽBN1H risbah, peropisih in slikah za navaden tisk
ali za maašo izvedbo v
eni ali već barvah toćno po naročilu in v najkrajšem času po nizkih cenah
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
TOKOVNA IN TAVOtNh DBUtB A lO.t SV. PETRA
Jabolka
vseh vrst dobite najceneje pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. 2214
Kolo
dobro ohranjeno, se takoj proda. Cena 1000 Din. Ponudbe na upravo  last a  pod  «Kolo»/2216.
Šivilja
začetnica, išče službo v damske m salonu evn. jre šivat v trgovino. Nastopi lahko tako) ali kasneje. Ponudbe na opravo lista pod «Dobro izur}ena»/2218.
Žaganje drv
z motorno iazo. Uran Franc, Vil-harjeva cesta. Tetefoo 28-20. 16-T
Dvodružinska hiša
(novo), z vrtom, pol are od centra, vodovod v hiši, se ugodno proda Ponudbe na opravo Hsta pod  cSuho stanovanje»/2196
Stanovanje
iz treh sob in kuhinje iščem za februar. Plačam najemnino v na.prej tudi za daljšo dobo. Ponudbe na opravo »Slov Naroda« pod šifro •Sol:dna  stranka« 2169
Ekonom
z večletno prakso, zmožen sk>v. ni nemškega jezika, išče službo na večjem posestvu a!d graščini. Nastop 1. decembra. Ponudbe na opravo   ista   pod   «Ekonom »12187.
Zidni reklamni koledarji za leto 1929
t blokom in tiskom.
Razglednice za Božič in Novo leto. Papirnato božično blago.
Nakit za božično drevesce
vse v bogati izbiri pri tt.
Rudolf Polaček   Zagreb, Jurišićeva ul. 24.
Veletrgovina s papirjem, založba razglednic in koledarjev.
Zahtevajte cenik:
VABILO
na
izredni občni zbor
Kmetske posojilnice na Vrhniki
ki bo v ponedeljek, dne 26. novembra 1928 ob 2. uri popoldne  v  zadružni pisarni na
Vrhniki.
Dnevni red:
Sprememba pravil   radi   prilagoditve   pogojem za davčne in taksn" olajšave.
K obilni udeležbi vabi
ravnateljstvo.
Naznanilo.
m m * TJ!?,*.. &Ž£K
se je preselila na Kongresni trg štev. 9
v poslopje Kina Matice (desni lokal)
aBBBBBSSBSSBBBBBBBBBS
			
	• *to0tatfNntfns		
Vabilo
k
izrednemu občnemu zboru Savinjske posojilnice v Žalcu
ki se vrši dne 27. novembra 1928 ob 16 uri v posojilniški pisarni
DNEVNI RED:
1. Sprememba pravil.
2. Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se skliče ob 17. uri istega dne drug občni zbor z zgorajž-njim dnevnim redom, kateri je pa sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov.
NACELSTVO.
immm*^**** mm*n# ******
u
rej oje; Josip £op#j>či& — Zs .Narodno tui.n»o»: Pru Jeseriek. — Zrn opravo 10 inseratni de* Usta; Oton Chrlatot - V« i Ljubljani,