€r A SIV Z K. OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 2. SEPTEMBRA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 68 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI JBCIH3 TSBOVLJE 5,076.000 dinarjev se krije z dotacijami iz občinskega proračuna za leto 1960. 3. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le na predlog pristojnega sveta in Sve- ta za družbeni plan in finance po pritrditvi občinskega ljudskega odbora, ki tudi dovoljuje sredstva iz 458. Na podlagi 39. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list fLRJ št! 52-847/59) in 3. točke 26. člena statuta občine Trbovlje je občinski ljudski odbor Trbovlje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1960 sprejel UDI ( »K o proračunu občine Trbovlje za leto 1960 1. člen Proračun občine Trbovlje za leto 1960 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun — z dohodki v znesku 229,991.000 —■ z izdatki v znesku 209,646.000 — s presežkom dohod- kov nad izdatki, ki je v 1. 1960 blokiran 20,345.000 II. Finančne načrte proračunskih skladoo ~~ z lastnimi dohodki v znesku 7,030.000 izdatki v zneskrt 12,106.000 ~~ s primarij kiju jem v znesku 5,076.000 2. člen Primanjkljaj v finančnih načrtih Proračunskih skladov v znesku PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE TRBOVLJE ZA LETO 1960 PO DELIH A. Dohodki 1. del — Skupni dohodki. 2. del — Posebni dohodki 3. del — Dohodki državnih organov 4. del — Ostali dohodki B. Izdatki 1. del — Prosveta in kultura 2. del — Socialno skrbstvo 3. del — Zdravstvena zaščita 5. del — Državna uprava 6. del — Komunalna dejavnost 8. del — Dotacije 9. del — Obveznosti iz posojil in garancijo 10. del — Proračunska rezerva V letu 1960 blokirani del dohodkov proračunske rezerve. 4. člen Ob neenakomernem dotoku proračunskih dohodkov sme najeti občinski ljudski odbor posojilo do višine 16.670.000 dinarjev za redno izvrševanje proračunskih izdatkov občinskega proračuna za leto 1960. 5. člen Ta odlok velja od dneva objavo v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 03/1-31-17/16-60. Datum: 28. aprila 1960. . Predsednik občinskega ljudskega odbora: Martin Gosak 1. r. 198.030.000 28,748.000 500.000 2,713.000 56.531.000 22.036.000 3,000.000 50.323.000 16,000.000 46.756.000 9.500.000 5.500.000 20.345.000 Izdatki skupaj 229,991.000 459. Na podlagi 2. točke 50. člena za-V^a o občinskih ljudskih odborih £*•. list LRS št. 19/52) in 3. točke tk*.Cna statuta občine Trbovlje jo ^..'Oski ljudski odbor Trbovlje na Ji občinskega zbora in na seji zbo-^Pfotevnjalccv dne 28. aprila 1960 Družbeni pltm občine ftbovlie 7« leto 1960 PRVI DEL SMERNICE GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 1. poglavje 0'r®c smernice in naloge druž-j, učnega plana za leto 1960 i^j ’n°rnico in ukreni za gospodar-r6zvoj občine izliajajo na pod- Da se doseže smotrna poraba razpoložljivih sredstev, je treba združevati razpoložljiva sredstva' gospodarskih organizacij, tako da sc. z njimi krepi enotna ekonomska politika občine Trbovlje. 3. Racionalneje zaposlovati delovno silo in izboljšati organizacijo dela ter izpopolniti sistem nagrajevanja tako, da bo višina osebnega doliodku odvisna od uspešnejšega dela posameznika in kolektiva. 4. Sc nadalje je naloga razvijati gostinsko in trgovsko mrežo na drobno, večati in izboljševati kapacitete družbene prehrane, ter širiti storitveno obrt in komunalne službe stanovanjskih skupnosti. 5. Nadaljevati je treba pospešeno izgradnjo stanovanj, šolskih in zdravstvenih objektov. Predvsem se morajo povečati v tem letu negospodarske investicije. 6. Da bi se čim več sredstev sprostilo za negospodarske investicije, je treba v proračunski potrošnji najracionalnejše gospodarjenje 6 sredstvi za potrebe administracije. 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek podlagi obsega proizvodnje in storitev, se predvideva nji družbeni kruto produkt in narodni dohodek: Na . naslednji družbeni Družbeni bruto proizvod Narodni dohodelc v letu 1960 V milijonih din Tekoče cene Indeks 1958 1959 1960 1JI59 1960 1958 1959 10.232 11.637 11.703 114 101 3.908 4.319 4.631 110 106 Predvideni porast družbenega bruto proizvoda in narodnega doliodka bo mogoče doseči le s povečanjem delovne storilnosti, s pravilno politiko nagrajevanja in s smotrnim investiranjem. Posamezne gospodorske dejavnosti bodo udeležene pri družbenem bruto produktu takole: Industrija V milijonih din Tekočo ccnc 1958 1959 7.910 8.645 1960 8.470 Indeks 1959 1960 1958 1959 109 97,8 Kmetijstvo 210 245 306 117 124 Gozdarstvo — — — — — Gradbeništvo 216 350 412 162 118 Promet 42 54 59 128 109 Trgovina 192 246 273 128 HO Gostinstvo 259 273 277 105 102 Obrt 1.006 1.432 1.488 142 104 Komunala 382 381 402 100 106 Kmetijske zadruge 15 12 14 77 124 Celotno gospodarstvo 10.232 11.637 11.703 114 101 3. poglavje Investicije a) Skupne investicije Investicijska dejavnost bo v tem inodnrskili dejavnostih naslednja enodarsk vlaganja lagi dosedanjih gospodarskih uspehov v občini in iz okrajnega družbenega plana za leto 1960, ki sc kažejo v aktivnosti gospodarskih panog, v veliki investicijski delavnosti in v stvarnem večanju osebne potrošnje in družbenega standarda. Na podlagi tega se v okviru družbenega plana občine Trbovlje za leto 1960 postavljajo naslednjo osnovne naloge: 1, Se nadalje je treba povečati proizvodnjo in s tem proizvodnost dela v vseh panogah gospodarstva, ki je osnovni temelj za hitrejši gospodarski razvoj in povečanje življenjskega standarda. 2. Investicijska sredstva je treba vlagati tako, da so doseže čim večji gospodarski učinek in dvig življenjskega standarda. letu močna predvsem v gospodarstvu, povečala pa se bo fuai v družbenem standardu. I. Gospodarske Investicije Industrija Gradbeništvo Kmetijstvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala Garancije Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabila za rekonstrukcije" in novogradnje v industriji, kmetijstvu, trgovini, gostinstvu in turizmu. Zelo se bodo povečale investicije za negospodarsko dejavnost — družbeni standard — stanovanja — šole — zdravstvene ustanove — komunalne naprave in slično. Od skupnih predvidenih investicij v letu 1960 odpade na: V 000 din L Gospod, investicije 2,011.774 2. Negospod. investicijo 535.486 Skupaj (1 + 2) 2,547.260 Diužbcnl staluiard V 000 din 1,787.000 24.444 12.500 5.000 55.922 5.358 41.945 78.756 849 Skupaj 2,011.774 II. Negospodarske investicije V 000 din Prosveta in kultura 86.142 Zdravstvo 33.000 Stanovanjska izgradnja 308.250 Komunalna dejavnost 103.094 Jard 5.000 V letu 1960 so predvidevajo po posameznih gospodarskih ln nego-> Skupaj 535.486 GLASNIH b) Gospodarske investicije Razpoložljiva sredstva, namenjena za gospodarsko dejavnost se bodo po posameznih panogah in gospodarskih organizacijah vlagala: 1. V industrijo in rudarstvo za gradnjo, rekonstrukcije, modernizacijo in razširitev obratov. Investicijske naložbe bodo omogočile boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in nadaljnji razvoj gospodarskih organizacij. Predvidene investicije se bodo izvršile pri Cementarni — rekonstrukcija obrata. Rudniku Trbovlje-Hrastnik — gradnja in razširitev obrata Dol pri Hrastniku, Elektrarni — gradnja novega obrata opekarna, Strojni tovarni Trbovlje — nabava nove opreme. 2. V kmetijstvu za pospeševanje živine, adaptacijo skladišča, ureditev hlevov, nakup plemenske živine in strojev za zaščito rastlin. 3. V gozdarstvu za popravila gozdnih cest (Dobovec), za izdelavo načrtov zn cesto Klek—Planinska vas—Knczdol in za pogozditev goličav. 4. V gradbeništvu za gradnjo novih obratov in za nabavo mehani-zacije. 5. V trgovini za povečanje in urejanje prodajnih zmogljivosti trgovine na drobno, ureditev skladišč in hladilnih naprav in za nakup novih kamionov (Vitaminka). 6. V gostinstvo za ureditev poslovnih prostorov. 7. V obrti za povečanje zmogljivosti in rekonstrukcijo obstoječih delavnic. 8. V komunalo za povečanje osnovnih sredstev in ostale opreme, gradnjo transformatorjev in drugih komunalnih naprav. c) Negospodarske investicije Razpoložljiva sredstva negospodarskih organizacij se bodo uporabila za potrebe družbenega standarda, in sicer: — za gradnjo in popravila stanovanjskih hiš; — za gradnjo osnovnih šol — Osemletke na Plevčkovem hribu; — za gradnjo in razširitev zdravstvenih objektov — gradnja bolnice Trbovlje; — za telesnovzgojne objekte — tribuna SD Rudar; — za razne komunalne dejavnosti (obrazložitev komunalnih investicij je navedena v 4. poglavju — Komunala). Namen negospodarskih investicij za družbeni standard je, izboljšati življenjske pogoje prebivalstva občine Trnovlje. Vlagala se bodo za: V 000 din Posamezno Skupaj i. Prosveto in kulturo: a) dograditev nove »Osemletke« 2 ....................... a) dograditev nove »Osemletk b) gradnjo godbenega doma c) gradnjo športnih objektov 77.750 3.000 5.392 2. Za zdravstvo: a) začetek gradnje' otroškega oddelka Splošne bolnice v Trbovljah 3. Stanovanjsko izgradnjo: a) obveznosti iz leta 1959 b) program za leto 1960 4. Komunalno dejavnost: a) vzdrževanje cest b) urbanistični načrt — katastrske meritve c) regulacije potokov, ureditev kanalizacije in cest — rekonstrukcije cest (Partizanska, Šuštarjeva) d) druga komunalna dejavnost 5. Družbeni standard: a) stanovanjske skupnosti b) servisno pralnica 95.911 203.339 2.460 5.254 103.252 1.128 2.000 3.000 86.142 >3.000 299.250 112.094 5.000 kretne naloge glede ukrepov povečanja storilnosti delo, ekonomičnosti in rentabilnosti podjetja. Delovni storilnosti bodo morali posvetiti posebno pozornost organi delavskega samoupravljanja, sindikalne organizacije, občinski ljudski odbor in druge družbene in politične organizacije. 5. poglavje Družbeni standard Izdatki za družbeni standard bodo v letu 1960 večji zaradi intenzivne stanovanjske izgradnje, novogradnje in popravil osemletnih šol, dozidave in gradnje otroškega in porodniškega oddelka bolnišnice Trbovlje, gradnje in rekonstrukcije komunalnih naprav in ureditev cest. To izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi in zvišanje življenjskega standarda omogočajo dosedanji uspehi gospodarstva na območju občine Trbovlje. Predvideva se, da bodo znašala celotna investicijska vlaganja v objekte družbenega standarda preko 555 milijonov dinarjev. Predvideva se, da bo v tem letu za zidanje stanovanjskih hiš in za velika popravila hiš uporabljenih 299 milijonov dinarjev. S temi sredstvi se bo dogradilo 76 novih stanovanj že v tem letu. Velikost in ceno stanovanj se bo prilagodilo finančni' zmogljivosti uporabnikov, kjer se bodo upoštevale nove najemnine z namenom, da se v čim večji meri pritegnejo sredstva stanovanjskih interesentov. Iz sredstev stanovanjskih skladov se bo v tem letu finansirala tudi gradnja osemletke zaradi čimprejšnje dograditve in nujnosti tega objekta. Naraščajoče število učencev zahteva razširitev šolskih prostorov, tako splošno izobraževalnih kot nižjih strokovnih šol. Nova osemletka (na Plevčkovem hribu) bo dograjena v tem letu in bo imela 14 novih učilnic in vse pomožne prostore za sodoben nazoren pouk. S tem bo delno rešen problem šolskih prostorov. V letu 1960 bo vloženih sredstev za izboljšanje šolskih prostorov in za nove gradnje preko 77 milijonov dinarjev. me 1959 1960 Indeks 1960 111 — 5.273 5.244 5.280 1959 101 112 -116 — 581 596 644 108 117 — Skupaj 5.854 5.840 5.924 101 117 — 119 — 122 — Skupaj 535.486 4. poglavje Delovna sila in produktivnost Občinski družbeni plan za leto 1960 predvideva, da se bo število zaposlenih v gospodarstvu in izven njega povečalo za 1 e/e. Število zaposlenih se bo gibalo takole: Družbeni sektor gospodarstva Negospodarstvo Največji porast zaposlenih se predvideva v gradbeništvu, obrti in komunali. Občinski zbor proizvajalcev naj doseže v tem letu z gospodarskimi organizacijami sporazume: 1. Da posredovalnica za delo pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje ne usmerja delavcev v tiste gospodarske organizacije, ki so dosegle v okviru tega plana določeno število zaposlenih, razen visokokvalificiranih delavcev, absolventov industrijskih šol in invalidov. 2. Da posredovalnica za delo pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje usmerja žene v take gosp‘o- It I- Za uspešno delo šol, srednjih, osnovnih in strokovnih, je potrebno zagotoviti pravilno nagrajevanje kadrov. Za izobraževanje kadra za gospodarsko in negospodarsko dejavnost se bo porabilo v obliki štipendij 5 milijonov dinarjev ali za 66 °/o več kot v letu 1959. Od skupnih predvidenih štipendij odpade na občinski ljudski odbor Trbovlje 2,500.000 dinarjev, razlika pa na gospodarske organizacije. V letu 1960 bo štipendiranih 179 štipendistov ali za 57 °/o več kot v letu 1959. Osnovne kulturne ustanove (Svoboda, Partizan in druge) so imela prejšnja leta razen Svobode Center zelo omejena sredstva za vzdrževanje zgradb in inventarja. V tem letu bo zagotovljenih v občinskem proračunu 3,3 milijonov dinarjev za popravila, gradnje in rekonstrukcijo. Kulturne dejavnosti morajo uspešno razvijati svojo dejavnost im racionalno gospodariti s sredstvi. V letu 1960 se predvidevajo namenska sredstva za ureditev telesnovzgojnih in športnih objektov v znesku 5 milijonov 392.000 dinarjev. V ta namen je predviden del občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač v cilju preprečevanju alkoholizma. V letu 1960 je določen začetek gradnje razširitve otroškega in porodniškega oddelka bolnišnice Trbovlje. Predvidena investicijska sredstva v tem letu bodo znašala 33 milijonov dinarjev, krita pa bodo v okrajnem proračunu. Za graditev in rekonstrukcijo komunalnih naprav je v letu 1960 predvidenih 103 milijone dinarjev, Proračunska potrošnja v letu 1960 bo narasla v primerjavi s prejšnjim letom za 19 °/o. V tem je zajeto 10 °/o povečanje plač, napredovanje uslužbencev in deloma nove namestitve v upravi, zdravstvu in prosveti. Povečanje izdatkov v državni upravi je treba omejiti na najnujnejše oziroma na najmanjšo mero z boljšo organizacijo dela, povečanjem storilnosti in izboljšanjem strokovnosti uslužbencev. Pri tem j° predvideno skrajno varčevanje, zlasti pri trošenju sredstev admipi-strativnegn proračuna v korist določenih sredstev za proračunske investicije. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH 6. poglavje Industrija V letu 1960 se predvideva zmanjšanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 2 °/o v primerjavi z doseženo proizvodnjo 1959. Indeks fizičnega obsega industrijske proizvodnje po posameznih podjetjih in strokah zn leto 1960 bo naslednji: Podjetje — stroka darske organizacije oziroma delovna mesta, ki so po naravi delovniD operacij primerna za njihovo zaposlitev. 3. Da gospodarske organizacijo zaposlujejo predvsem take nezaposlene delavce, ki izhajajo iz naravnega prirastka prebivalstva občine Trnovlje. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora naj obravnava analize zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1959. Posebno naj se obravnava glede delovne storilnosti individualno po podjetjih ter na taki osnovi nat da gospodarskim organizacijam kon- n) industrija b). obrt Indeks fizičnega obsega proizvodnje * 1959 - 100 114 98 70,2 100 110 202 113 Skupaj 98 96 129 vanja dosežejo čim bolj racionalni izkoriščanje delovne sile in s ten1 večjo produktivnost. Na povečanje industrijske Pr~ Na predvideno zmanjšanje obse- izvodnje, predvsem v kovinski stri industrijske proizvodnje bo vpli- ki, bo vplivala tudi smotrna k°0P ' 1 ’ ’ racija med gospodarskimi organi**^ cijnmi: Strojna tovarna Trbovlje Metnlija — Elcktrostandard — m hnnikn. „ Predvideva sc, da bodo znašn Vrednostni obseg industrijske proizvodnje bo v letu 1960 nižji zn 2e/o v primerjavi z realizacijo leta 1959. ga..........— r------------ r- vala predvsem rekonstrukcija industrijskega podjetja Cementarna. Naloga industrijskih podjetij v letu 1960 bo, da z izpolnjevanjem stimulntivnejšega sistema nagraje- bruto investicije v industriji 1787 milijonov dinarjev. S temi sredstvi se bodo nadaljevale investicije za rekonstrukcije in nabavo opreme, ki bodo povečale kapacitete in v dokončni fazi vplivale na povečano proizvodnjo, ne v tem letu, temveč šele v letih 1961 in 1962. Gospodarske organizacije bodo morale v letu 1960 posvečati posebno pozornost izobraževanju delovne sile in spremembi notranje strukture kvalifikacijskega sestava delovne sile. Za izvrševanje te naloge naj gospodarske organizacije organizirajo zn nekvalificirano in kvalificirano delovno silo razne tečaje in le tej omogočijo priti do višje kvalifikacije. S povečanjem kvalifikacije se bo povečala tudi produktivnost dela. V letu 1960 sc predvideva, da se bo po posameznih industrijskih podjetjih dejavnost razvijala takole: Rudnik Trbovlje-Hvastnik. Količinski obseg proizvodnje premoga bo na nivoju iz leta 1959. Povečala sc bo proizvodnja opeke na 5,928.000 komadov (zidakov za 14°/o) in zmanjšala proizvodnja žaganega lesa za 36°/o. Vrednost investicij v letu 1959 je bila 645 milijonov dinarjev, od teh je bilo vloženih v obrat Dol 257 milijonov dinarjev. V 1. 1960 predvideva podjetje, da bo imelo 736 milijonov dinarjev investicij, ki jih bo črpalo iz: V milijonih din a) amortizacijskega sklada 576 b) posojil iz splošnega invest. sklada 160 Skupaj 736 Investicije bodo vložene predvsem v obrat Dol pri Hrastniku, kjer se predvideva nadaljnja gradnja in razširitev obrata. S tem vzporedno pa bo zaradi naraščajoče proizvodnje premoga moral Rudnik Trbovlje-Hrastnik Še v letošnjem letu vložiti sredstva v stranske obrate, ki se nahajajo na območju občine Trbovlje ter v transportne naprave in pota, da tako zagotovi nemoten proizvodni proces. Cementarna Trbovlje. Podjetje bo v letu 1960 zmanjšalo količinsko proizvodnjo port-land cementa za 38 %> ali za 40.104 t. J primerjavi z realizacijo 1959. ^manjšanje proizvodnje predvideva zaradi rekonstrukcije starega dela tovarne. Kljub znižanju proizvodne, bo podjetje obdržalo povprečno letno število zaposlenih, ki bodo Zaposleni na rekonstrukciji tovarne. Po končani rekoitfctrukciji bo podjetje doseglo povprečno letno proizvodnjo 320.000 ton cementa (leta 1965). Pri ostalih proizvodih predvideva podjetje močno povečanje. Tako se bo proizvodnja ostalega cementu zvišala za 176 °/o ali za 6377 ton, proizvodnja lomljenega in tolčenega kamna se bo povečala za 346/o ali za 375 m’ in lahke gradbene plošče za 6 °/o ali za 6261 m2. Kljub zmanjšani proizvodnji se bo produktivnost močno dvignila, saj se predvideva za 6°/o večji dohodek. Z rekonstrukcijo bodo zamenjane tri stare rotirne peči, zmogljivosti 135 ton, z novo rotimo pečjo, zmogljivosti 300 ton klinkcrja dnevno. Vrednost teh investicij bo znašala 1050 milijonov dinarjev. Nove peči bodo dane v pogon predvidoma koncem leta 1961. V letu 1960 se predvideva okrog 500 milijonov dinarjev investicij. Strojna tovarna Trbovlje. Tudi pri Strojni tovarni Trbovlje se predvidevajo večje investicije, katere bodo že v letošnjem letu vplivale na povečano proizvodnjo. Podjetje predvideva 336 milijonov investicij po potrjenem investicijskem programu za nabavo strojev za proizvodnjo dvoverižnih in členastih transporterjev. S to nabavo strojev se bo povečala proizvodnja za 2000 ton. Naloga te gospodarske organizacije bo, da v čim večji meri razvija in povečuje serijsko proizvodnjo ter dopoljujuje svojo proizvodnjo z ostalimi podjetji v kooperaciji: Metalija — Elektrostandard. Elektrarna Trbovlje Proizvodnja električne energije se bo povečala za 30.000 MWh. Poleg osnovne proizvodnje električne energije podjetje predvideva dograditev obratu za proizvodnjo opeke iz filtrskega pepela ter bo že v tern letu pričela z redno proizvodnjo« Kapaciteta obrata se predvideva v tem letu na 3,5 milijonov komadov opeke. Osnovne surovine za izdelavo opeke bo podjetje črpalo iz odpadnega materiala — pepela, ki ga prt osnovni proizvodnji ogromno ostaja. Tako bo podjetje izkoristilo možnosti za 100 °/o izkoriščanje nabavljenih surovin za proizvodnjo električne energije. Vrednost investicij za ta obrat znaša 242 milijonov dinarjev. Od tega je že investiranih v letu 195^ 60 milijonov dinarjev, v letu 1960 pa bo investiranih ISO milijonov dinarjev. Zmogljivost obrata bo 22 milijonov komadov opeke letno. Glede na povečano proizvodnjo se predvideva, da bo obseg tržnih viškov za 21 °Z» večji kot v letu 1959; Tržni viški se predvidevajo predvsem pri maslu, mleku, krompirju in sadju. Porast proizvodnje bo močan predvsem v živinoreji, ki ima najboljše pogoje za nadaljnji razvoj. Pogodbena proizvodnja se mora povečati in izpopolniti z bolj razvitimi oblikami pridelovanja, pri katerem bo KZ Trbovlje odigrala najvažnejšo vlogo. Predvideva se, da bo zajeto v pogodbeno proizvodnjo 182 ha površine ali 18,2 °/o od vseh obdelovalnih površin oziroma za 320 °/o več kot v letu 1959. V tem leta se predvideva, da bo porabljenih 2,5 ton kemičnih sredstev za rastlinsko zaščito. KZ Trbovlje bo morala posvetiti posebno skrb škropljenju krompirja proti plesni, koloradskemu hrošču in drugim boleznim. V sadjarstvu se predvideva, da bo znašala proizvodnja sadja 208 ton ali 201 °/o več kot v letu 1959. Od tega bo odpadlo na tržne viške 61 ton ali 29,3 °/o. Za razvoj sadjarstva se predvideva, da bo KZ Trbovlje nabavila 1000 sadnih drevesc. V tem letu se bodo nadaljevala pripravljalna dela v zasaditvi sodobnega strnjenega sadovnjaka. Za zaščito sadjarstva bosta predvidoma porabljeni 2 toni zaščitnega materiala proti škodljivcem sadja. V tem letu se pričakuje znatno višji pridelek sadja kot v letu 1959, in sicer za preko 190 ®/o. Predvideva se, da se bo stanje živine povečalo za 2 % v primerjavi z letom 1959. Povečanje se pričakuje pri govedi za 15 glav, perutnini za 500 glav, dočim se pri ostali živini ne pričakuje povečanja, temveč ostane na nivoju leta 1959. KZ Trbovlje bo imela v tem letu pomembno vlogo pri živinorejski proizvodnji. Predvideva se, da bo odkupljeno za zakol 115 ton živine, za pleme pa 22 ton živine. Skupni prirast bo znašal okoli 145 ton. za 15 "/e 7. poglavje Kmetijstvo Obseg kmetijske proizvodnje v letu 1960 bo predvidoma *ečji v primerjavi z oceno realizacije v letu 1959. , Predvideni porast kmetijske proizvodnje je zasnovan na podlagi dosedanjega in predvidenega razvoja ter na krepitvi organizirane proizvodnje in kooperacije. Da se bo izpolnil plan pogodbene proizvodnje “o moral v prvi vrsti skrbeti zadružni svet pri KZ Trbovlje. Po po-8ameznih strokah se predvideva sledeči porast: Poljedelstvo Indeksni pokazatelji 1959 1960 1960 195Š 1959 1958" 102 113 116 žita 91 105 96 vrtnine 100 120 120 ktmske rastline 121 100 120 Sadjarstvo 39 201 105 Živinoreja 112 112 124 Predelava 97 118 115 Skupaj 101 113 116 V tem letu se bo odkupilo dnevno 1000 litrov mleka ali za 100®/* več kot v letu 1959. Povečani odkup bo omogočilo večje število kmetijskih proizvajalcev, ki bodo oddajali presežke mleka preko KZ Trbovlje, in pričakovana večja molznost krav. KZ Trbovlje bo organizirala rejo plemenskih teličk pri članih zadruge. Močno se bo pospeševalo tudi umetno osemenjevanje krav. S pomočjo občinskega ljudskega odbora Trbovlje predvideva KZ Tr, bovlje v tem letu ustanovitev zadružnega posestva in nabavo 50 glav mlekaric. Istočasno pripravlja tudi investicijski program za adaptacijo skladišča v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Skladišče je nujno potrebno za vskladiščenje umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, strojev in za odkup poljskih in ostalih pridelkov iz kmetijsti v občine Trbovlje. Naloga kmetijske zadruge bo, da poleg koperacijskih pogodb in ukrepov za izboljšanje kmetijske proizvodnje zajame v čim večji meri tržne viške domače kmetijske proizvodnje zasebnih kmetovalcev. Kmečki mladini naj nudi predvsem strokovno izobrazbo v obliki raznih tečajev in ekskurzij. V ta namen bo Kmetijska zadruga Trbovlje1 organizirala tečaj za izobraževanje kmetovalcev že v mesecu marcu in aprilu. V letu 1960 se predvidevajo y kmetijstvu sledeče investicije: V 000 din 1. Hlevi 2.000 2. Adaptacija skladišča 2.000 3. Nakup plem. živine 7.500 4. Stroji za zaščito rastlin 1.000 Skupaj 12.500 Glede na povečanje nalog v kmetijski proizvodnji je treba posvetiti večjo pozornost strokovnemu kadru. Zato se bodo organizirali razni tečaji. 8. poglavje Gozdarstvo Plan sečnje v gozdovih je določen skladno z okrajnim družbenim planom na 8380 in1 ali 60,8 °/o od skupnega prirastka ali za 8,5‘/o več kot v letu 1959. Obseg sečnje lesa v primerjavi s prejšnjimi leti je naslednji (v m*): Indek« 1958 - 100 1958 1959 1960 1959 1960 Gozdno gospodarstvo 630 630 680 103 108 Drugi gozdovi 6.041 6.300 7.700 105 127 Skupaj 6.671 6.950 8.380 104 123 Od predvidene sečnje lesa bo odpadlo na družbeni in zasebni sektor ter bo razmerje med iglavci in listavci takole (v m8): Skupaj Iglavci Listavci Družbeni sektor 680 280 400 Zasebni sektor 7.700 2.500 5.200 Skupaj 8.380 2.780 5.600 Struktura */» 100 30,3 69,7 Potrošnja posekanega lesa bo v letu 1960 laka (v ms)i Skupaj Iglavci Listavci Blagovna 4.300 2.250 2.050 Neblagovna 4.080 530 3.550 Skupaj 8.380 2.780 5.600 V tem letu bo očiščenih in ob-žetih 40,8 ha gozdne površine. In sicer v zasebnem sektorju 24 ha, v družbenem sektorju pa 16,8 ha. Osnovno pogozdovanje in priprava tal se bosto izvajala na 5,3 ha površine, na katerih se bo posadilo 27.500 komadov sadik gozdnega drevja in posejalo 24 kg semena. Pogozdovanje po sektorjih lastništva bo takolet Zasebni Družbeni Površina v ha 5 0,5 Stcv. sadik v 000 25 2,5 Skupaj 5,5 27,5 Varstvena dela se bodo izvajala na vseh gozdnih površinah na območju občine Trbovlje (zatiranje gozdnega mrčesa, glivičnih bolezni P---- tz t. ' in rakastih obolenj) Za krepitev gozdne zmogljivosti gozdov bo potrebno izvajati tele naloge: 1. Posvetiti večjo pozornost vnašanju iglavcev v sestav listavcev. 2. Krepiti gozdarsko službo v zasebnem sektorju zaradi boljšega obvladovanja sečnje. 3. Vzdrževati gozdne ceste v zasebnem sektorju, kar naj se izvede s prostovoljno delovno silo. 4. Urediti je evidenco o gozdni proizvodnji in o izvajanju ureditvenih načrtov gozdov. 5. Stalno pregledovati kostanjeve in topolove nasade in sestoje zaradi okužbe po raku in te okužbe takoj odstraniti. 9. poglavje Gradbeništvo V letu 1960 se predvideva, da se bo gradbena dejavnost povečala za 18 %. Predvideni obseg gradbene dejavnosti je pričakovati s povečanjem kapacitet, z boljšim izkoriščanjem že obstoječih kapacitet s povečanjem delovne sile in dvigom storilnosti ter boljšo organizacijo dela. Podjetje SGP Zasavje, na kate- rega je tudi obseg gradbene dejavnosti predviden, bo imelo v letu 1960 novih investicij za 25 milijonov dinarjev, ki jih bo uporabilo predvsem za nabavo strojne opreme. Struktura gradbenih del se v letu 1960 ne bo bistveno spremenila. Jz tega sledi, da bo pri skupni vrednosti gradenj poudarek na objektih družbenega standarda in stanovanjske izgradnje v višini 75%. Na povečanje gradbene dejavnosti bo vplivalo tudi pravilno nagrajevanje po učinku in vedno več normiranih del. Uvedejo naj se premije za vse posebne uspehe pri delu. Doseženi dohodek naj prav tako vpliva na osebne dohodke uslužbencev in vodilnega osebim V gradbenem podjetju SGP Zasavje še vedno prevladuje obrtniški način dela. Za čim večji obseg gradbene dejavnosti predvideva podjetje sčasoma preiti na industrijski način gradnje, kolikor bodo dopuščale finančne možnosti. V podjetju še vedno močno prevladuje fluktuacija delovne sile. Za ustavitev delovne sile je podjetje že v letu 1959 zgradilo nekaj družinskih stanovanj. Investitorji in projektantske organizacije morajo pri izdelavi investicijskih programov in projektov upoštevati vse dane možnosti za cenejšo in sodobnejšo graditev. SGP Zasavje bo v letu 1960 še nadalje močno sodelovalo v kooperaciji z obrtnim podjetjem Metalljn. Podjetje predvideva tudi povečanje strokovnega kadra, predvsem kvalificirane in visokokvalificirane delovne sile. 10. poglavje Promet V letošnjem letu sc predvideva, da se bo potniški in tovorni avtomobilski promet povečal za 4 % v primerjavi z realizacijo 19^9. Fizični obseg prometnih storitev bo v letu 1960 naslednji: Indeks Predmet AViomuujisis.1 piuvv*. Osebni medkrajevni in mestni avtobusni promet koriščanje voznega parka in racionalno izkoriščanje delovne sile. Z ozirom na večji režijski promet se onemogoča hitrejši razvoj Avtoprevozništva Trbovlje. Celotni avtomobilski promet bo treba koordinirati z Avtoprevozniškim podjetjem Trbovlje v cilju 100% izkoriščanja na eni in na drugi strani. Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet predvideva na območju občine Trbovlje 25 novih telefonskih številk. Poleg rednega medkrajevnega in krajevnega potniškega cestnega prometa se predvidevajo tudi izredne medkrajevne vožnje za izlete in oddih delavcev in uslužbencev, kar lio vplivalo na predvideni obseg družbenega bruto produkta. 11. poglavje Trgovina Smernice razvoja trgovine v letu 1960 slonijo na doseženih rezultatih preteklega leta in na predvidenem razvoju trgovine. Obseg blagovnega prometa v trgovini na drobno v občini bo v letu 1960 znašal 2186 milijonov dinarjev ali za 11 % več kot v letu 1959 (ocena realizacije 1959). Gibanje blagovnega prometa v trgovini na drobno: Enota mere 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1959 ton/km 485.880 712.287 740.780 146 104 pot/km 2.748 5.615 5.840 204 104 e pro- V milijonih din Indeks Leto 1958 1959 (ocena) 1960 (plan) Blagovni promet 1959 •“ 100 1.541 1.978 2.186 78 100 111 Predvideno povečanje blagovnega prometa v trgovini na drobno bo doseženo s povečanjem osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev in s tem osebne potrošnje, pravilnim nagrajevanjem trgovskih delavcev po učinku, s kulturnejšo postrežbo in primernimi poslovnimi prostori. Na povečanje blagovnega prometa bo vplivalo tudi splošno povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje ter uvoz blaga za široko potrošnjo in s tem večja izbira blaga. Trgovsko podjetje Vitaminka bo v letu 1960 odprlo 2 novi poslovnl-t nicl, in sicer v gornjih Trbovljah in Koloniji 1. maja (Terezija), ostale poslovalnice pa bo po svojih možnostih moderniziralo. Nove poslovalnice, modernizacijo in specializacijo sedanjih poslovalnic predvidevata Trgovsko podjetje »Prvi junij« in Trgovsko podjetje »Železnina«. Z urejanjem poslovalnic si bodo trgovska podjetja ustvarila pogoje za večji blagovni promet. Trgovska podjetja bodo morala v tem letu uvesti prodajo predpakirnnega blaga predvsem v živilskih trgovinah. Skrbeti bodo morala tudi, da bodo imele prodajalne na zalogi čim popolnejši sortiment blaga. Občinski ljudski odbor bo s povezavo trgovinske zbornice izdelal regionalni načrt razvoja trgovske mreže. Trgovsko podjetje Vitaminka bo moralo v tem letu posvetiti posebno skrb izboljšanju tržišča s kmetijskimi pridelki, v izbiri in količini. S kmetijskimi pridelki bo oskrbovalo tudi okoliške kraje. Podjetje Vitaminka bo za območje občine Trbovlje preskrbovalno podjetje z nalogo, da oskrbuje prebivalstvo s kmetijskimi pridelki. Mesarska podjetja bodo morala redno preskrbo z mesom dopolniti tudi s povečano prodajo rib in perutnine. KZ Trbovlje bo v tem letu zagotovila večje količine mleka, ki ga bo pogodbeno s proizvajalci odkupila v višini 3000 lil ali za 100 % več kot v letu 1959. Z odkupljenim mlekom se bo povečala potrošnja mleka. Potrebno bo nuditi pomoč KZ, da bo sposobna odkupiti vse tržne viške, ne samo mleko, temveč tudi ostale kmetijske pridelke na območju občine Trbovlje. Kmetijska zadruga Trbovlje naj odkupljene kmetijske pridelke prodaja na tržnici in v svoji poslovalnici. Za strokovno izpopolnjevanje delavcev v trgovini morajo skrbeti predvsem gospodarske organizacije same. Sporedno s povečanjem prometa se mora zagotoviti povečanje kvalificirane delovne sile. V ta namen bo trgovinska zbornica organizirala razne šole, v katere naj gospodarske organizacije vključujejo svoje nekvalificirane in kvalificirane delavce in tem nudijo pri Študiju čim več pomoči. V letu 1960 bodo morala trgovska podjetja, dvigniti produktivnost dela s tem, da se bo izpopolnjevalo nagrajevanje delavcev po učinku dela. Le tako se bo izboljšala kvaliteta uslug v poslovalnicah. Posebno skrb je treba posvetiti utrjevanju potrošniških svetov. Izboljšanje dela potrošniških svetov bo naloga stanovanjskih skupnosti, občinskega ljudskega odbora, političnih in gospodarskih organizacij. Naloga ljudskega odbora in sveta za blagovni promet bo, d n daje možnosti industrijskim podjetjem ustanavljati poslovalnice na območju občine Trbovlje. Trgovsko podjetje Železnina predvideva znižanje prometa zaradi zmanjšanja dobave cementa. Podjetje ima namen dograditi skladišče in odpreti novo poslovalnico, s katero bo doseglo promet v višini realizacije 1959. 12. poglavje Gostinstvo in turizem Gostinski promet v letu 1960 bo porastel za 2 %. V letu 1960 se predvideva, da se bo napravil načrt za povečanje prenočitvenih kapacitet turističnega doma na Kleku — »Dom 1'oučko Čečeve«. Dograditev tega objekta je nujno potrebna. Sam kraj je izrazito turističnega pomena, dom sam pa bo služil izključno za pospeševanje turizma. Povečale sc bodo gostinske kapacitete v gostiščih kolektivnega upravljanja, predvsem v gostišču »Na hribčku«. V ostalih gostiščih se bodo izvršile razne rekonstrukcije in modernizacija: Svoboda Trbovlje II, Dimnik, Dolenjka — Špane, v obratih gostinskega podjetja Majnika in drugod. Vsa ta predvidena dela se bodo izvršila, če bodo gospodarske organizacije uspešno delovale. Ker se predvideva vedno večji gostinski promet na območju občine Trbovlje, se bo že v tem letu pričelo na pripravah za dokončno izdelavo načrtov in potrebnih elaboratov za zgraditev novega hotela in restavracije na Trgu revolucije. V okviru urbanističnega načrta se bo izdelal regionalni načrt — program za ureditev gostinske mreže. Za čim boljšo ureditev gostinskih obratov se bo vsem gostinskim organizacijam odstopil del prispevka iz dohodka v višini od 25 do 60%. S tem bo odpadel problem nabave inventarja "in ureditve poslovnih prostorov, kateri morajo ustrezati sanitarno-higijenskim predpisom in kulturnejšemu izgledu. Se nadalje se bo omejevala in zatirala nedovoljena prodaja alkoholnih pijač po ulicah in stanovanjih. V letu 1960 se ne bodo gostinskim obratom-gostiščem zviševale obveznosti iz prispevka iz dohodka. Zato se predvideva, da bodo cene alkoholnim pijačam ostale na nivoju iz leta 1959. Med osnovne naloge v letošnjem letu spada tudi skrb za povečanje kapacitet v obratih družbene prehrane. Gostinsko podjetje Majolka bo v tem letu odprlo nov obrat družbene prehrane (pri Počivavšku) oziroma ga rekonstruiralo in po svojih zmogljivostih moderniziralo ter delno zvečalo kapacitete. Misliti bo potrebno na uvajanje sistema samopostrežbe in na ustanovitev obratov družbene prehrane v Zasavju in gornjih Trbovljah. Zn čim boljšo ureditev družbene prehrane bo občinski ljudski odbor, s stanovanjskimi skupnostmi in prizadetimi kolektivi izdelal skupni program zn ureditev in organizacijo takih obratov. Vlagalo se bo znatno več sredstev iz investicijskih skladov občine in gospodarskih organizacij. Investicije v gostinstvu bodo za 25 % večje kot so bile v letu 1959. Gostinske gospodarske organizacije naj stremijo zn izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku. V zvezi s tem sc bo zagotovilo večja produktivnost in večja kvaliteta gostinskih uslug. Kakovost gostinskih uslug v preteklem' letu ni rasla zadovoljivo. Zato bo nalogo gostinskih organizacij, da posvetijo posebno skrb zvišanju splošne ravni gostinskih storitev oznoma bolj' šemu kvalifikacijskemu sestavu delovne sile. 13. poglavje Obrt Ker je vpliv porasta potreb prf' bivalstva po obrtnih proizvodih n' storitvah vse večji, se mora v let)1 1960 pospešiti nadaljnji razvoj obrt*' Predvideva sc, da sc b* obseg obrij ne proizvodnje in storitev povečn* za 4 »/o. Vrednost obrtniške proizvodni0 in storitev se bo največ povečala f Elektrostandardu, Mehaniki, Investicijskem biroju, Strojnem mizarstvu in čevljarstvu. Na povečanj0 družbenega bruto produkta v obr*1 bo vplivalo predvsem povečanj0 storilnosti, pravilno nagrajevanj0 po učinku, mehanizacija in zadovoljiva konjunktura. Da bo predvideni promet dosežen, bo potrebno rešiti probleme ' leta 1959. Ti problemi zavirajo trejši razvoj obrti in so prcdvscn tehničnega in delno strokovne# , značaja. Tako se bo moralo skup0 rešiti problem pomanjkanja poslovnih prostorov. Okrajna obrtna zbo niča — podružnica Trbovlje imela v skrbi izobraževanje delo ne sile in pridobitev vajencev z »služnostne stroke — brivsko, kro- čaje za kovinsko, elektrotehnična jaško, čevljarsko in mesarsko. Za lesno, usnjarsko in druge strok<£ razširitev obrtne dejavnosti in pove- Naloga gospodarskih organizacij bo, Čanje obsega obrtne proizvodnje, da kvalificirane in nekvalificirane predvsem storitev, se bo v letu 1960 delavce pošiljajo v te tečaje in jim predvidoma ustanovilo nekaj servis- nudijo čimveč pomoči. S teth se bo »ih delavnic v okviru stanovanjskih skupnosti. Stanovanjska skupnost Trbovlje II in stanovanjska skupnost Zasavje-Center bosta v tem letu organizirali nekaj servisnih delavnic — .ključavničarstvo, šivalnico, pralnico, čistilnico, vodovodno instalacijsko delavnico in podobne servisne delavnice. Sredstva za nove investicije se bodo črpala iz občinskega investicijskega sklada in skladov gospodarskih organizacij v vsoti 414)45.000 dinarjev. Predvideno povečanje novih kapacitet bo vplivalo na povečanje proizvodnje, vendar ne toliko letu 1960, kot v letu 1961. Pove- zvišnla strokovnost delavcev in produktivnost. Točen načrt pri izvedbi tečajev bo izdelala obrtna zbornica — podružnica Trbovlje ter ugotovila število slušateljev teh tečajev. Da bodo gospodarske organizacije v letu 1960 uspešno poslovale, bo potrebno izpolniti predvsem sledeče naloge: 1. Izboljšati kvalifikacijski sestav in nadomestiti pomanjkanje strokovne delovne sile pri podjetjih: Foto, Strojno mizarstvo, Elektro-standard, Pleskarstvo, Krojaštvo, Čevljarstvo in drugod. 2. Modernizirati in povečati poslovne prostore (Foto, Pleskarstvo, Metali j a, v letu 1960, kot v ____ ,________ Čanje kapacitet nalaga predvsem po- Tajretništvo, Krojaštvo, večanje osebne potrošnje, družbene- Pekarna in slaščičarna) ga standarda ter kritje osebnih in skupnih potreb. Pri tekočem vzdrževanju stanovanjskih zgradb bodo Poleg že obstoječih obrtnih delavnic vplivale tudi na izvrševanje stori 4. poglavje Komunala Vrednost komunalnih storitev tev predvidene servisne delavnice proizvodnje se bo v letu 1960 pred- pri stanovanjskih skupnostih. S tem se bodo sprostile obrtne kapacitete za potrebe storitev in se bodo lahko nekatera obrtna podjetja posvetila bolj serijski proizvodnji in dopolnilni proizvodnji industrije: Mehanika. Metalija, Elektrostandnrd, Čevljarstvo, Tapetništvo in drugi. Za razvoj proizvodne obrti morajo industrijska podjetja nuditi Vso -pomoč obrtnim podjetjem. Za boljše izkoriščanje kapacitet naj sc rekonstrukcije in razširitve električ-razvije širša kooperacija med obrt- nega omrežja ter gradnjo transfernimi in industrijskimi podjetji: matorskih postaj v občinah Trbovlje Strojna tovarna. Metalija, Mehani- in Zagorje v znesku 21 milijonov ka. Elektrostandnrd. Da sc bo res- dinarjev. Z ozirom na pomanjkanje jjično povečala obrtno proizvodnja, delovne sile predvideva podjetje v bo ljudski odbor uporabil vsa tista tem letu dograditev stanovanjskega Sredstva za obrt, ki jih bodo obrtne bloka v Trbovljah in v Zagorju, ln- °rgunizacije plačevale v namenske ?klade (občinski investicijski sklad lz prispevka iz dohodka obrtnih organizacij). V letu 1960 se bodo izkoristile možnosti zn združevanje sredstev. Obrtna zbornica — podružnica Tibovlje bo imela nalogo Predlagati ljudskemu odboru, kakšen naj bo način in obseg združc-Va»ia teh sredstev v tem letu. Gospodarske organizacije bodo morale "Peti izdelane investicijske programe in projekte. Pri izdelavi programov je dolžna pomagati gospodarskim organizacijam obrtna zbornica. vcsticijska sredstva za stanovanjsko izgradnjo bodo predvidoma znašala skupno 30 milijonov dinarjev. Od tega bodo porabljeno na območju občine Trbovlje 15 milijonov, na območju občine Zagorje pa prav toliko. Podjetje »Komunala Trbovlje« bo v letu 1960 izvršilo sledeči predvideni program dela: 1. Ceste. Poleg rednega vzdrževanja cest iz sredstev dotacij občinskega proračuna in občinskega cestnega sklada v skupnem znesku okrog 8 milijonov ^S.OOO dinarjev, se bo v letu Za razvoj obrti in povečanje ka- =v „„ , 1C1„ !jacitet se bodo posameznim gospo- 1<;60 nadaljevala rekonstrukcija sarakim organizacijam odstopila Partizanske ceste v znesku okrog J^dstva iz prispevka iz dohodka od 5,500.000 dinarjev. ' " do 90 ty«. Odstopljena sredstva se '!'.®rajo porabiti predvsem za tire-"tev in modernizacijo obstoječih 0|)rntov. (i Posebno skrb bo treba posvetiti "toku in vžgoji vajencev. .Naloga posredovalnice za delo J' pbLO bo, da mladino usmerja v in *n podjetja: Pekarna in slašči-lii nQ' Krojaštvo, Čevljarstvo, Meso j Pleskarstvo — predvsem moške v strokovno izpopolnjevanje »lificiranih delavcev v obrti bo jr8jnn obrtna zbornica organizira- vonne sKiipnosu imoveijscicu i n v občini Trbovlje strokovne te-skupnem znesku 4,000.000 dinarjev. Kanalizacija. * letu 1960 se bo nadaljevalo z ureditvami kanalizacije, in sicer: n) v naselju Limberg v znesku 1,300.000 din b) v naselju Pod gozdom v znesku 1,200.000 din c) v naselju Novi dom v znesku 400.000din 6) v naselju Pod gozdom — Dom in vrt v 2. Vodovod. Za redno vzdrževanje vodovodnih naprav bo uporabilo komunalno podjetje »Komunala Trbovlje« vsa lastna sredstva, zn nabavo vodovodnih števcev pa sredstva Vodne skupnosti Trbovci jščica. Ker so bila izvršena že v letu 1959 obsežna dela na raziskavah virov pitne vode, so za nadaljevanje študija raziskav ter za projektiranje (kartiranje) novega vodovoda predvidena zn leto 1960 sredstva iz Vodne skupnosti Trboveljščica v 4. Regulacija potokov, Prav tako se bo v letu 1960 nadaljevalo z regulacijami potokov, ln sicer: a) regulacija Trboveljščice pri RTP v znesku 4,700.000 din b) regulacija Trboveljščice na Trgu svobode v znesku 5,300.000 din c) regulacija Bobnarice v znesku 300.000 din č) velika popravila sedanjih obrežnih zava- rov v zneska 2,500.000 din Skupaj 12,800.000 din 5. Ostala komunalna dejavnost. Za ostalo komunalno dejavnost je predvidenih okrog 7,000.000 dinarjev proračunskih sredstev, in sicer: a) za vzdrževanje kopališča v znesku 1,500.000 din b) za ureditev parkov v znesku 1,400.000 din c) za vzdrževanje snage v znesku 1,300.000 din č) za vzdrževanje trga in tehtnice v znesku 875.000 din d) za sama olepševalna delti po programu Turistično olepševalnega društva v znesku 2,000.000 din Skupaj 7,075.000 din Iz lastnih sredstev bo nabavilo podjetje »Komunala« tudi 800 kom. pocinkanih posod za odvoz smeti. vidoma povečala za 6 6/o v primerjavi z oceno realizacije v letu 1959. Predvideva se. da bo »Komunala Trbovlje« dosegla od komunalnih storitev za 5 */o in električno distribucijsko podjetje »Elektro Trbovlje« za 6% več kot je bila realizacija v letu 1959. Podjetje za razdeljevanje električne energije »Elektro Trbovlje« predvideva v letu 1960 nadaljevanje TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA 15. poglavje Amortizacija V letu 1960 plačujejo vse gospodarske organizacije v občini Trbovlje polne zneske amortizacije, izračunane po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. 16. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev V letu 1960 plačuje Kmetijska zadruga Trbovlje obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 2 °/o. Te obresti se stekajo v sklad osnovnih sredstev Kmetijske zadruge Trbovlje. 17. poglavje Zcmljnrinn V letu 1960 je Kmetijska zadruga oproščena plačevanju tistega delu zemljarine, ki pripada občini. Odstopljeni del zemljarine vlaga Kmetijska zadruga Tibovlje v svoj sklad osnovnih sredstev. 18. poglavje Prispevek iz. dohodka gospodarskih organizacij Kmetijska zadruga Trbovlje bo vložila del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, v celoti v svoj sklad osnovnih sredstev. V letu 1960 bo Komunalno podjetje Elektro Trbovlje plačalo družbene obveznosti v pavšalnem znesku v višini 5 milijonov dinarjev, ki gre v celoti v občinski proračun. Komunalno podjetje Komunala Trbovlje jo oproščeno v letu 1960 plačevanja prispevka jz dohodka. V letu 1960 plačujejo pavšalni prispevek iz dohodka Trgovsko podjetje Vitaminka Trbovlje, vse gostinske gospodarske organizacije in vse obrtne gospodarske organizacije. 19. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev V letu 1960 so oproščeni plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada občini: Časopisno podjetje Delo Ljubljana, Zasavski tednik Trbovlje, Časopisno podjetje LD Ljubljana, samostojni zavod Tika Trbovlje, samostojni zavod Gospodinjski center Trbovlje, Delavska univerza Trbovlje. Oproščeni del proračunskega prispevka vlagajo v letu 1960 imenovani izplačevalci osebnega dohodka delavcev v svoje sklade, razen v sklad skupne porabe. 20. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek plačujejo v letu 1960 zavezanci po odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno in po odloku o Občinskem prometnem davku. 21. poglavje Občinske doklade Občinske doklade plačujejo v letu 1960 zavezanci po odloku o občinskih dokladah na dohodek Iz kmetijstva in po odloku o občinskih dokladah na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj. 22. poglavje Prispevek v okrajni sklad zdrav-, stvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva v letu 1960 ObLO 80*/o od skupnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. 83. poglavje Stanovanjski prispevek Gospodarske organizacije, ki plačujejo po določilih 18. poglavja tega družbenega plana družbene obveznosti v pavšalnem znesku, so dolžne poleg pavšalnega zneska, določenega s pogodbo, še posebej odvesti stanovanjski prispevek, ki znaša 4 °/«, od zneska osebnih dohodkov, od katerega se plačuje proračunski prispevek. znesku '2,600.000 din 24. poglavje Občinski skladi 1. Občinski družbeni investicijski sklad. Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada, ki se po veljavnih predpisih smejo uporabiti v letu 1960, bodo znašala 82,069.000 dinarjev. Razporeditev razpoložljivih sredstev: V 000 din 16,166 1. 25 °/» za investicije v obratna sredstva 2. 75 ®/o zn investicije v osnovna sredstva 65,903 V 000 din — za trgovino 1. ObLO Trbovlje za »Blagovnico« 2. ObLO Trbovlje za »Vitaminkoc — za obrt 1. ObLO Trbovlje za »Pekarno« — za garancijske zneske 1. Trgovsko podjetje »Vitaminka« 7,857 7,908 200 230 2. Avtoprevozniško podjetje Trbovlje Skupaj angažiri Ostane razpoložljivo za investicije v osnovna sredstva: (postavka VI/2-VI1) Od tega: 1. 20 °/o udeležba za investicije v kmetijstvu Ostane razpoložljivo za nove investicije po programu ObLO: V 000 din Od tega: — za industrijo 1. Strojna tovarna Trbovlje — redna udeležba V 000 din Posamezno Skupaj Za investicije 5,391 1. Tribuna SD Rudar Trbovlje 4,900 15,765 2. Igrišče »Gimnazija« Trbovlje 491 Za bančne stroške 1 1,209 5. Občinski sklad za komunalno dejavnost. Skupaj 5.392 V letu 1960 bodo znašala sredstva občinskega sklada za komunalno 430 dejavnost 4,254.000 dinarjev. Uporabila sc bodo: * 17,404 1. Za načrte V 000 din 4,250 2. Za bančne stroške 4 V 000 din 48,499 Skupaj 4,254 9,200 25. poglavje 6,000 3.000 5.000 — za gradbeništvo 2. SGP »Zasavje« Trbovlje — redna udeležba — za promet 3. ObLO Trbovlje — oprema ladje »Trbovlje« — za trgovino 4. ObLO Trbovlje — skladišče »Vitaminka« 7,000 5. ObLO Trbovlje — tovorni avtomobil za Trgovsko podjetje »Vitaminka« 5,870 6. ObLO Trbovlje — Preskrbovalni center 1. maj 1,000 13,870 Občinski proračun V občinskem proračunu leta 1960 bodo znašala sredstva 229,991.000 dinarjev. Uporabljala se bodo za naslednje namene: 1. Prosveta in kultura r 2. Socialno varstvo i 3. Zdravstvena zaščita 4. Državna uprava j 5. Komunalna dejavnost 6. Dotacije t a) družbenim organizacijam in društvom ) , b) finančno samostojnim zavodom c) gospodarskim organizacijam 1 č) skladom i 7. Obveznosti iz posojil 8. Proračunsko rezerva v 000 din Posamezno Skupaj 56,531 22,056 3,000 50,323 16,000, 46,756 17,365 16,815 7,500 5,076 9.500 5.500 — za gostinstvo 7. Gostišče »Na hribčku« Trbovlje 1,100 Blokirani del dohdkov Izdatki skupaj 209,646 20,345 — za obrt 8. »Tapetništvo« Trbovlje 5,000 — za komunalo 9. »Pekarna in slaščičarna« Trbovlje 1,500 — za negospodarske investicije 10. Godbeni dom Trbovlje 3,000 — za garancijske zneske 829 Skupaj 229,991 26. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 02/9-00-46/3-60. Datum: 28, aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbor«1 Martin Gosak 1. r. 2. Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hii. Sredstva občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ni se po veljavnih predpisih smejo uporabljati v letu 1960, bodo znašala 194,748.000 dinarjev. Uporabila se bodo: * V nnn Hin — za stanovanjsko izgradnjo 1. neizkoriščeni depoziti 2. Jugoslovanske železnice, postaja Trbovlje 3. ObLO Trbovlje - hišni sveti 4. »Mehanika« Trbovlje 5. Elektrarna Trbovlje 42,498 14,000 6,500 2,200 5,000 70,198 >- po programu za leto 1960 1. Rudnik Trbovljc-Hrastnik 2. ObLO Trbovlje — nakup stanovanj 3. Elektrarna Trbovlje 4. Cementarna Trbovlje 5. Državljani 6. Združeni investitorji 115,000 .6.600 30.000 20.000 5,000 26,739 203,339 — za komunalno dejavnost 1. Katastrske meritve 2. Stanovanjske skupnosti 3. Servisna pralnica 1,000 2,000 3,000 6,000 —- za šolstvo 1. Gradnja »Osemletke« 2. Ostalo iz leta 1959 45,872 1,128 47,000 — za vračilo posojila iz leta 1959 1. Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani 68,211 Skupaj 394,748 3. Občinski cesini sklad. Sredstva občinskega cestnega sklada, ki se po veljavnih predpisih smejo uporabljati v letu 1960, bodo znašala 2,460.000 dinarjev. Uporabila se bodo za vzdrževanje ceste IV. reda in za bančne stroške. 4. Sredstva za preprečevanje alkoholizma. Sredstva za preprečevanje alkoholizma, ki se po veljavnih predpisih smejo uporabiti v letu 1960, bodo znašala 5,392.000 dinarjev. Uporabila se bodo: OBČINA CERKNICA 460. Na podlagi 5. člena Uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Ur. 1. FLRJ št. 9/60) je občinski ljudski odbor Cerknica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. julija 1960 sprejel ODLOK o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbenec Občinskega ljudskega odbora Cerknica, občinskih zavodov in občinskih organizacij. 1. člen Uslužbenci v smislu tega odloka so osebe, ki so v delovnem razmerju z Občinskim ljudskim odborom Cerknica, občinskim zavodom ali občinsko organizacijo (v nadaljnjem besedilu: občinski organi), za katere velja zakon o javnih uslužbencih. 2. člen Dnevnica uslužbencev občinskih organov znaša: 1. za uslužbence, razvrščene od XX. do XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo kvalificiranega delavca — 1300 din; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštetetegn V. plačilnčga razreda in za tehnično osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1500 din; 3. zn uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor — 1700 din. Honorarnim uslužbencem se d«1 loči dnevnica po glavnem poklic* če je to zanje ugodnejše. 3. člen V smislu 4. odstavka 21. Čle»a uredbe o povračilih potnih in dr»' gih stroškov javnih uslužbencev s® uslužbencu, če na službenem pol°' vanju ni prenočeval, zmanjša c!ncf' niča za 30 odstotkov. Dnevnica P® so mu ne zmanjša, če je bil usluž' benec, ki je službeno potoval, ® poti večji del noči. 4. £lcn Nadomestilo za ločeno življenj* znaša za uslužbence občinskih °r ganov od 5000 do 10.000 dinarjev mesec. V posebno upravičenih merili se sme izjemoma prizn8,e uslužbencem prve in druge vr«‘ ter tehničnemu osebju s kvalib«,, cijo visokokvalificiranega dela'j, tudi večje nadomestilo, vendar več 15.000 din na mesec. Ce sc Pj zna uslužbencu nadomestilo ® ^ 10.000 din na mesec, mora izda** tem predstojnik organa pose1’ obrazloženo odločbo. 5. člen -< Uslužbenci občinskih org8,. imajo po 14. členu uredbe o p°Y Čilu potnih in drugih stroškov J „ nih uslužbencev pravico do trine, ki znaša 25 dinarjev za v' prevoženi kilometer. 6. člen M Ko začne veljati ta odlok, veljati odlok o povračilu str°„ski’ zn službena potovanja in , 5!)raw,?nalluPravljanja M odi1 0(lbor in uprav "°r šteje 15 članov, nuje občinski ljudski odbor na predlog sveta za zdravstvo. Upravnik zavoda je po svojem položaju član upravnega odbora. Upravnika zavoda imenuje in razrešuje občinski ljudski odbor. 7. Zdravstveni dom ima naslednje sklade: a) sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev; b) sklad za lastne investicije; c) amortizacijski sklad; d) rezervni sklad. 8. Plače uslužbencev zdravstvenega doma se določijo po predpisih o plačah in napredovanju javnih uslužbencev, plače delavcev pa po predpisih o plačah delavcev, zaposlenih pri državnih uradih. 9. Za zadeve in naloge zdravstvenega doma je pristojen svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora. 10. dnevnica (cela dnevnica ali pol dnevnice) za 30 odstotkov. Dnevnica pa se mu ne zmanjša, če je bil uslužbenec, ki je službeno potoval, na poti večji del noči. 4. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša za uslužbence občinskih organov od 5000 do 10.000 din na mesec. V posebno upravičenih primerih sc sme izjemoma priznati uslužbencem prve in druge vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, vendar največ 15.000 din na mesec. Ce se prizna uslužbencu nadomestilo nad 10.000 din na mesec, mora izdati o tem predstojnik organa posebno obrazloženo odločbo. 5. člen Uslužbenci občinskih organov imajo po 14. členu uredbe o povračilu potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša 25 din za vsak kilometer. 6. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 01/-1-96/1-60. Datum: 14. junija 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Drago Benčinu, 1. r. Vhl-.BINA 456 Odlok o proračunu za leto 1960 občine Trbovlje. 459 Družbeni plan za leto 1960 občine Trbovlje. 460 Odlok o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence občine Cerknica. 461 Odločba o pripojitvi zdravstvene postaje Radeče k Zdravstvenemu domu Hrastnik. 462 Odlok o višini, dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence občine Kočevje. Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1959. Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 02/4-Z-43/3-60. Hrastnik, dne 30. junija 1960. Podpredsednik ObLO Jože Klanjšek, I. r. OBČINA KOČEVJE 462. Na podlagi 5. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih ulsuž.bencev (Uradni list FLRJ št. 9/60) je občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 14. junija 1960 sprejel ODLOK o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence občinskega ljudskega odbora Kočevje, občinskih zavodov in organizacij. 1. člen Uslužbenci v smislu tega odloka so osebe, ki so v delovnem razmerju z občinskim ljudskim odborom Kočevje, občinskim zavodom oli organizacijo (v nadaljnjem besedilu: občinski organi), za katere velja zakon o javnih uslužbencih. Zaključni račun podjetja "-TORBICA-", 'usnjena galanterija, Ljubljana AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Naziv postavke Znesek v din Zap Naz v postavk* Znesek v ooc din 4 Osnovna sredstva i Osnovna sredstva 16-949 A. Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev ' L Drugi vtrl osnovnih 18.063 L Denarna sredstva »snov- 2-976 1.942 nlh sredstev B sredstva skupne porabe 1. Sredstva skupne porabe B Vtrl sredstev skupne porabe s. Sklad skupne porab« 349 t. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev L Denarna sredstva skupne porabe 354 C. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstvi 55.979 1 Sklad obratnih sredstev l Drugi viri obratnih sredstev 26.121 17.974 o izločena sredstva « Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih D Rezervni sklad In drugi skladi l. Rezervni sklad in drugi skladi 3.563 skladov 3-368 l Viri nerazooreienlh 3.132 1 Denarna sredstva oera« sredstev poreienih sredstev 07 6 Viri sredstev B. sredstva s obračunu In druga aktiva f obračunu In druga paalva 1 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 2.500 6. Kupci in druge teratv« 10.583 li. Dobavitelji In druge 23 433 * Omete Aktivu 9.300 obveznosti 4 1 (J 0 • ) 99 606 n DniCA nnsiv* < It tl p s) 2.530 90.606 Ka^unovod.!* Ptedsedmk UO> L> rektor Markovič Danica Andrej Knol Leopold Ogrin 2. člen Dnevnice uslužbencev občinskih organov znašajo: 1. za uslužbence, razvrščene od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1300 din; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštetega V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delav* ca — 1500 din; 3. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor — '1700 din. Honorarnim uslužbencem 6e določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodnejše. 3. člen V smislu četrtega odstavka 21. člena uredbe o povračilu potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev se uslužbencu, če na službenem potovanju ni prenočeval, zmanjša Zaključni račun podjetja za promet z zobarskimi potrebščinami »DENTAL«, Ljubljana AKTIVA BILANCA na flan 31 decembra 1959 PASIVA Z,a[F> * Na-iv poetavke Znesek v MO din Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 13 267 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi vtrl osnovnih 2.503 |. Denarna sredstva osnov- 13 448 nlh sredstev 4 640 B. Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 3.S10 3.310 4. Drugi viri sredstev 1 Sredstva, skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne skupne porabe - porabe C. Viri ot-rntnlii sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 566 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 53.980 3. Skupna obratna sredstva 45.399 sredstev D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 3 Denarna sredstva rezerv- f. Rezervni sklad In dregt 5.014 368 nega sklada In drugih skladov 1. Denarna sredstva ncrai- 3 323 skladi 1. Viri nerazporclenlh sredstev porejenih sredstev 467 E viri sredstev v obračunu ln druga pasiva R Sredstva v obračunu 8. Kratkoročni krediti In druga aktiva ta obratna sredstva 3 Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva 14.103 1,493 10. Dobavitelj! In druge obveznosti U Droga pasiva 4.518 1.549 s k u p a) i 83 006 s k u p a J i 88.006 Računovodja; Predsednik UO- Direktor: Vlasta Grafenauer Iv.uika TomaScvifl Vaclav Blaira Zaključni račun trgovine z železnino »ŽELEZO«, Ljubljana, Stritarjeva 7 Zaključni račun trgovskega podjetja »GALEB«, Ljubljana AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Z£jp Naziv postavke Znesek v 000 din ZjP Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 3.324 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 4.592 1. Denarna sredstva osnov nlh sredstev 1.214 8. Viri sredstev skupne O Sredstva skupne porabe 5.990 porabe 3 Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev 4.434 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne skupne porabe 2.470 porabe 914 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 2.003 C Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 5 Skupna obratna sredstva 49.065 sredstev D. Rezervni sklad O Izločena sredstva In drugi skladi 6- Denarna sredstva rezerv 7 Rezervni sklad in drug! 4.543 nega sklada In drugih 4.320 skladi 8 Viri nerazporejenih 1 Denarna siedstva neraz sredstev 1.448 porejenih sredstev 21 E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 53.108 8 Kupci in druge terjatve 8 Drugo aktiva 15.293 135 10 Dobavitelji m druge obveznosti 4.753 11 Druga pasiva 2.923 Skupaj) 30.276 S k u paJ i 80.276 Za p St. Naziv postavke A. Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 2 Denarna sredstva osnovnih sredstev B Sredstva skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 6 Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva 6 Denarna sredstva rezerv nega sklada In drugih skladov I. Denarna sredstva neraz porejenih sredstev E Sredstva v obračunu In druga aktiva 8 Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva z S k u p a 11 Znesek Zap .v 000 din št Naziv postavke Znesek v 000 din 6.761 2.118 A Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev skupne porabe 6.248 3.772 23 23 64.861 2.360 557 252 1 343 78.275 C. Viri obratnih .sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad in drugi skladi I Rezervni sklad in drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev 2.713 34.320 2314 1.173 E Viri sredstev v obračunu In ilruga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji in druge obveznosti 11 Druga naslva Skupaj! 25.445 3.265 78.275 Računovodja Predsednik UO Direktor: Pelan Marta Habič Janez Černe Prane Računovodja Predsednik UO Štrukelj Hedvika Kosi Stefan Direktor: ZvlpclJ Franc Zaključni račun podjetja »VINO«, Cerknica pri Rakeku AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1959 PASIVA Znesek Za p §1 Na/.u postavke v 000 din §t Naziv postavke v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 8.575 l Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih 11.080 1- Denarna sredstva osnov nih sredstev 2..322 sredstev B. Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 58 8 Sredstva skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne - 4. Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 38 C. Viri obratnih sredstev 3. Sklad obratnih sredstev 452 C. Onratna sredstva 8. Drugi viri obratnih 8 Skupna obratna sredstva 725 sredstev D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv I. Rezervni sklad ln drugi 970 nega sklada in drugih skladi skladov 907 3 Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz sredstev «• poreienih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti in druga aktiva za obratna sredstva 5.770 8 Kupci ln druge teriatve 2.881 10 Dobavitelji ln druge 1.737 9 Druga aktiva 3-007 obveznosti 1! Druga pasiva 388 s k u p a J i 20.455 Skupaj! 20.455 Računovodja Predsednik UO Direktor; Mevec Julka Vatovec Anton Žumer Ivo Zaključni račun »VRVARNE«, Ljubljana, Trubarjeva 29 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 2.447 1, Sklad osnovnih sredstev 3.021 1 Denarna sredstva osnov nih sredstev 2 Drugi viri osnovnih sredstev - 1.474 B Viri sredstev skupno B Sredstva skupne * porabe S. Sklad skupne porabe 7 8 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne 195 4 Drugi vtrl sredstev skupne porabe 195 porabe T C Viri obratnih sredstev 6 Sklad obratnih sredstev 2.736 C. Obratna sredstva 8 Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstva 2G.986 sredstev 12.104 D Rezervni sklad D. Izločena sredstva in drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv f. Rezervni sklad In drugi 1.766 nega sklada in drugih skladi skladov 1.730 8 Viri nerazporejenih 1.533 1. Denarna sredstva neraz sredstaz porejenih sredstev E -Viri sredstev v obračunu in druga pasiva E Sredstva v obračuna 9 Kratkoročni krediti lu druga aktiva za obratna sredstva 9.500 8. Kupci ln druge terjatve 10.939 10. Dobavitelji ln druge 11.800 9 Druga aktiva 110 obveznosti 11 Druga pasiva 326 Skupaj! 43.888 8 k u p a J i 43.388 Računovodja: Predsednik UO Direktor. Julijana Valant Nande Vergles Franjo Skočir Zaključni račun gostilne »KRATKV«, Ljubljana, Podgora 23 Podjetje Ima zaposenlh 5 delavcev. Realizacija Je znašala 8,597.990 din. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Zap §t Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 116 1 Sklad osnovnih sredstev -i 1. Denarna sredstva osnovnih sredstev 121 1- Drugi viri osnovnih sredstev * B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 8 Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev skupne porabe m S Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skuone * • porabe C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva 8. Sklad obratnih sredstev 8 Drugi viri obratnih m 6 Skupna obratna sredstva 200 sredstev m D Izločena sredstva D Rezervni sklad ln drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv 1. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladi 121 skladov m S Vtrl nerazporejenih t Denarna sredstva neraz sredstev •* porejenih sredstev m E Viri sredstev B. Sredstva v obračune v obračunu In druga pasiva 9. Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva m 8. Kupci ln druge terjatve 231 10. Dobavitelj! In druge 636 9 Druga aktiva obveznosti 11 Druga naslva Skupaj! 758 Skupaj! 758 Računovodja! Predsednik UOi Direktor: Novak Jože Arhar Anica Kratky Ana Zaključni račun podjetja za inozemska zastopstva »AGROPROGRES*» Ljubljana Celotni dohodek podjetj Je znašal pri povprečno 28 zaposlenih uslužbencih 173.958.796 din, vključno promet konsignacijskega blaga v vrednosti 109.965.972 dih- AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1959 PASIVŠ Zap Naziv postavke Znesek v 000 din 6a p Naziv postavke* Znesek v 000 din^ A. Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l. Osnovna sredstva 1.543 1 Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih 3.597 1 Denarna sredstva osnov 109 nlh sredstev 2.181 B. Vtrl sredstev »kupne B, Sredstva skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 1.414 4 Drugi viri sredstev 8 Sredstva skupne porabe skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe 644 C. Viri obratnih »redstov S Sklad obratnih sredstev 1.534 C. Obratna sredstva 8. Drugi viri obratnih 8. Skupna obratno sredstva 28.360 sredstev 6.470 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 8 Denarna sredstva rezerv 1. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladi 2.402 6 Viri nerazporejenih t. Denarna sredstva neraz sredstev 4.124 poreienih sredstev 1.091 E Viri sredstev 1 obračunu In druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoiočnt krediti In druga aktiva za obratna sredstva 8 Kupci ln druge terjatve 8 615 10. Dobavitelji In druge 9 Druga aktiva 6.808 obveznosti tl. Druga paslvn 19 761 SUupaJt 50 156 Skupaj! 50.156 Računovodjai Predsednik UOi Direktor: Tone Kržišnik Franjo Juvan Karel Žagat