»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik in Forto Turk.
Novinar: Irena Jelen-Baša
Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek
Lektorica : Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja staneta 1,
telefon: 711-433 ali 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
SREČANJE BORCEV V MORAVČAH
Občinski odbor ZZB NOV občine Domžale bo ob praznovanju 45-letnice ustanovitve udarne briga« de Slavka Šlandra na željo predstavnikov domi« Ciinih občin pripravil skupno srečanje borcev enot Slandrove in Zidanškove brigade, Kamni-ško-Zasavskega odreda ter aktivistov kamniškega, litijskega in zasavskega okrožja.
Srečanje bo dne 18. septembra 1988 ob 10. uri v Moravčah.
Vabljeni!
Celje - skladišče
D-Per
111 5/1988
0 POLLETNIH REZULTATIH
Pisati o gospodarskih rezultatih je v tem času sila težko in nehvaležno delo. Težko in nehvaležno, kajti razmere, v katerih nastajajo rezultati, se čez noč spreminjajo, podatki so točni ali pa niso točni, oziroma jih je moč razlagati na različne načine, poleg tega pa jih posamezni organi obravnavajo s precejšnjo zamudo.
Sredi avgusta so o polletnih rezultatih govorili v izvršnem svetu občine. Preden jih bodo dobili na mizo delegati skupščine, bi tako bil že čas, da bi spregovorili o devetmesečnih rezultatih gospodarjenja. A navada je železna srajca, zato pač pišemo in govorimo o polletnih rezultatih zdaj, tik pred septembrom. Torej, kakšne so ugotovitve?
Rezultati poslovanja so v prvih šestih mesecih zadovoljivi, čeprav kažejo padajoči trend. Znižuje
se realna rast dohodka, slabšajo se izvozno uvozni rezultati, družbeni proizvod je realno padel, struktura delitve dohodka se slabša na račun akumulacije, nelikvidnost gospodarstva se nadaljuje, prav tako realni osebni dohodki. Razveseljivo je le, da imamo v občini le enega izgubaša, število organizacij, ki so poslovale na meji rentabilnosti, se je od 37 zmanjšalo na 27, padanje proizvodnje pa se zmanjšuje.
Tako torej ob polletju. Napovedi za prihodnje mesece niso obetavne. Glede na to, da smo v Jugoslaviji velik del ciljne inflacije že izkoristili, nam obetajo nove ukrepe drastičnega zniževanja vseh oblik porabe in še bolj restriktivno kreditno monetarno politiko, kar bo po napovedih pripeljalo do nadaljnjega zniževanja proizvodnje.
Irena Baša
IGM Gradnji zlati grb
Priznanje za uspešen 35-letni razvoj in gospodarjenje
Na svečanem zboru kolektiva IGM Gradnja, ki bo 10. septembra v Domu Žalskega tabora, bo ta delovna organizacija prejela zlati grb občine Žalec za uspešen razvoj v preteklih 35 letih, še zlasti pa za 15 let industrijske proizvodnje gradbenih elementov. Delavci tega kolektiva pa se ob jubileju lahko ponašajo tudi z dobrimi gospodarskimi rezultati. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja v gradbeništvu in industriji gradbenih elementov dosega Gradnja nadpovprečne rezultate, ki jo uvrščajo med najuspešnejše v občini in v Sloveniji. Seveda pa so rezultati plod prizadevnega dela in odrekanj 250-članskega kolektiva.
Izredno hiter razvoj te delovne organizacije se je začel po letu 1972 s proizvodnjo sodobnih
montažnih dimnikov po licenci Schiedel. Danes proizvajajo 75 odstotkov vseh vrst dimnikov za široko porabo in industrijo. Četrtino pa predstavljajo ventilacije, zunanji in notranji kamini ter betonska galanterija. Kljub nekajletni krizi v gradbeništvu in industriji gradbenih elementov v Gradnji dosegajo nadpovprečne rezultate, vsako leto povečujejo proizvodnjo in produktivnost, izboljšujejo kvaliteto proizvodov in nenehno uvajajo nova znanstvena spoznanja. Razvoj je plod lastnega znanja in znanstvenih institucij. Ob tem pa ne zaostajajo rezultati gospodarjenja, kar velja tudi za prvo polletje letošnjega leta. Fizični obseg proizvodnje so povečali za tri odstotke, produktivnost pa za dva. Tako se Gradnja že nekaj let uvrščal med najuspešnejše gospodarske organizacije v občini, po kvalitetnih kazalcih pa ludi v Sloveniji. Po-
membno je tudi, da gospodari skoraj v celoti z lastnimi sredstvi, kar je v sedanjih kreditnih odnosih še kako pozitivno, vse bolj pa prodira na zahtevna zahodna tržišča. Gradnja pa pomembno prispeva v bitki za čistejše okolje, saj njihovi proizvodi racionalno izrabijo energijo.
»Do konca leta bomo rezultate gospodarjenja še izboljšali. Predvsem bomo namenili večjo skrb obdelavi trga, razširitvi in povečanju proizvodnje z večjim deležem lastnega dela v enoti proizvoda. Mnogo si obetamo tudi od novega proizvodnega programa, ki je sedaj še poslovna skrivnost, poizkusna proizvodnja pa bo stekla v počastitev 35-letnice. Zlati grb občine Žalec nam pomeni veliko priznanje hkrati pa tudi obvezo za nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje v prihodnje,« je dejal direktor delovne organizacije IGM Gradnja Jože Jan.	jk
Za ljubi kruhek
Najbrž ga v teh dneh ni 9 \ bolj iskanega artikla po trgovinah, kot je osnovna, ;
. najcenejša vrsta kruha, j Socialna, kot ji pravijo, j Toda mnogi, ki si ga želi- j j jo, ostajajo praznih rok, j : kajti po dosedanjih izku-šnjah ga zmanjka v do- ; ibrih petih, desetih minu- j tah.
Proizvajalci, torej pekarne, ! so ga dolžni speči 30 % in po s besedah odgovornih ljudi ga ; toliko tudi pošiljajo v trgovine. ; To velja za pekarne v družbe- •; inem sektorju, poglavje zase i !so privatne pekarne, kjer po- j jceni kruha ni.
V posameznih večjih trgovinah v žalski občini ga dobijo po največ 60, 80 kg. Zahteve trgovcev po tej najcenejši vr- 9 sti kruha so sicer večje, naro-Ičajo večje količine, toda pov- i j praševanje presega vsako po- j inudbo.
Toda, če bi. kupovali socialni kruh tisti, ki ga resnično potrebujejo, bi ga najbrž ne zmanjkalo v nekaj minutah. Tako pa ga posamezniki kupujejo po 10, 20 kilogramov j naenkrat. Trgovci sicer omejujejo prodajo, vsak lahko dobi po kilogram, največ dva, to- j da iznajdljivost ljudi je na pohodu. Po nakupih se odpra-Ivljajo cele družine, spretnejši i iso si pridobili tudi potrdila inpr. socialnih ustanov. Kruh j ; kupujejo ne le za lastne že- ■ jlodce, temveč tudi za prehra- i ino živine, saj so vsa krmila j i dražja, zelo iskano blago je i jcenejši kruh tudi med gostin- j ci. Vsak pač skuša preživeti Ì najceneje. Toda! Kako naj ži- j vijo in preživijo tisti z najplit- I kejšimi žepi, tisti, ki jim je ta j kruh resnično namenjen?
Irena Baša j
Program taborskih kulturnih dni ob 120-letnici li. slovenskega tabora
9.	september ob 1Š. uri— Odprtje likovne razstave (Likovni salon Žalec)
10.	september ob 19. uri — Odprtje razstave ob 120-letnici II. slovenskega tabora (Kulturni dom Žalec)
ob 19.30 — Koncert mešanega pevskega zbora FRANCE PREŠEREN iz Celja (Kulturni dom)
12.	september ob 19.30 — Koncert pianistke JASMINE SALJKOVIČ (Glasbena šola Žalec)
13.	september ob 19.30 — Literarni večer s pesnico NEŽO MAURER (Občinska matična knjižnica)
14.	september ob 17. uri — Šolska kulturna društva se predstavljajo (Kulturni dom Žalec)
15.	september ob 20. uri,— Slovenski film MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK (Kulturni dom Žalec)
17.	september ob 19. uri — Osrednja svečanost ob 120-letnici II. slovenskega tabora s premiero veseloigre A. T. Linharta VESELI DAN ALJ MATIČEK SE ZENI (Kulturni dom) v izvedbi združenih gledališčnikov občine Žalec
18.	september ob 11. uri — Tabor ljudske fronte na Mrzlici
VSE DRAŽJA BREZPLAČNA ŠOLA
Stabilizacijski in omejitveni ukrepi na področju skupne in splošne porabe v teh dneh jasno kažejo svoje posledice tudi v vzgoji in izobraževanju. Napovedi o zmanjševanju programov, ukinjanju celodnevnih šol in oddelkov podaljšanega bivanja, ekonomski ceni prehrane itd. so črnoglede. Kaj pa lahko pričakujemo v tem šolskem letu v žalski občini?
Kot je povedal direktor VIA v občini, zaenkrat še ne nameravajo ukinjati raznih pridobitev in pravic, ki so veljale doslej. Celodnevne šole bodo delovale tam kot doslej, o ukinitvi pa bodo razmišljali v naslednjih letih.
Več težav bo pri podaljšanem bivanju. Okrog 38 oddelkov naj bi bilo letos v občini, toda v VIU se bojijo, da se bo zmanjšalo število otrok v teh oddelkih. Odslej bodo namreč starši morali za otroke v oddelkih podaljšanega bivanja plačevati prispevek od 20 do 30
tisočakov mesečno, s čimer bodo pokrivali materialne izdatke.
O ekonomski ceni malic in kosil zaenkrat še ne razmišljajo, cena bo takšna, da bo pokrivala stroške prehrane, vode, elektrike, ne pa tudi osebnih dohodkov osebja v šolskih kuhinjah. In ko že pišemo o šolskih kuhinjah; letos so jih obnovili v Grižah in na Vranskem.
Novost v letošnjem šolskem letu je uvajanje dvoizmenskega pouka za razredno stopnjo na osnovni šoli v Žalcu. Doslej so dvoizmenski pouk zaradi velikega števila otrok že imeli v Grižah in na Pirešici.
Sicer pa letos bolj kot prejšnja leta manjka denarja za nakup opreme, učbenikov in učil. Na šolah je sicer urejeno izposojanje starih učbenikov, toda kljub temu je denarnica staršev precej tanjša že ob samem začetku leta. O dragih nakupih šolskih potrebščin pa najjasneje pričajo krediti, ki jih prodajalci ponujajo kupcem.
Irena Baša
Kakšna bo usoda Montane?
Morda bo v teh dneh kaj več znanega o usodi nekaj-desetčlanskega kolektiva na Zaloški Gorici. Do zaključka redakcije je bilo znano le, da so člani žalskega izvršnega sveta sprejeli sklep o uvedbi stečajnega postopka, kot možna kupca pa sta se pojavili dve organizaciji združenega dela.
Čeprav je delo začasnega kolektivnega poslovodnega organa in tamkajšnjih zaposlenih v zadnjih mesecih rodilo dobre sadove, se v Montani še vedno ubadajo s pokrivanjem lanske izgube. Največji upniki so bili sicer pripravljeni odpisati obresti, zataknilo pa se je pri Salonitu iz Anhovega,
kjer naj bi kratkoročne kredite prekvalificirali v dolgoročne, predvsem pa je zatajila Ljubljanska banka, Splošna banka Celje. Le-ta namreč ni bila pripravljena prispevati običajnih 30 % nepovratnih sredstev za pokrivanje izgube.
Tako bo usoda Montane odvisna od trenutnih razgovorov z zainteresiranimi kupci — to sta Cinkarna in Hmezad. V primeru da bo njena usoda stečaj, pa bo nujno čimprej začeti s proizvodnjo. To, da bi proizvodnja dragocenih surovin zamrla npr. za leto dni, ne bi koristilo nikomur, še najmanj pa si tega verjetno želijo delavci sami.
Večja skrb namakanju
Milan Knežević obiskal hmeljarje
Pred dnevi se je na delovnem obisku v Hmezadu in med hmeljarji mudil predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo Milan Knežević. Tokrat je tekla beseda predvsem o problematiki namakanja, ki se je v letošnji suši pokazalo kot velika nuja in rešitev za kmetijstvo, živinoreje in mlekarstvo. Ugotovitev ne kaže ponavljati, v razgovoru pa tudi ni bilo slišati nič konkretnega in vzpodbudnega. »Slovenska prizadevanja se prepočasi uveljavljajo v politiki Zveznega izvršnega \ sveta, seveda pa ne kaže obupati,« je med drugim dejal Milan Knežević. V nadaljevanju delovnega obiska si je ogledal namakalni sistem na Polzeli, Minervo na Ložnici, opustošeno hmeljišče po neurju, pot pa ga je zanesla tudi med zasebne hmeljarje.	jk
P		KOMPAS JUGOSLAVIJA		
	/ST\		Ne samo s prstom po zemljevidu!	iTuf complete tourist
			POTUJTE Z NAMI V MESTO GLASBE: DUNAJ	
		Poslovalnica Žalec	Odhod vsak petek v mesecu !	j ©'fi service (o^rm-iss
V julijski številki Savinjskega občana smo poročali, da so strokovnjaki Razvojnega centra v sodelovanju z raznimi ustanovami pripravili ekološko bilanco celjskega območja. Konkretni podatki pričajo o precejšnjem onesnaževanju zraka, vode, po-škodovanosti gozdov, poglavje zase sta odlaganje odpadkov in vse večji hrup.
SLAB ZRAK ZARADI DROBNIH KURIŠČ * V
Glede na onesnaženost zraka s SO, se je Žalec zadnja leta uvrščal med deset najbolj onesnaženih krajev v Sloveniji. Lani je bil Žalec na petnajstem mestu, po koncentraciji dima pa na štirinajstem. V zadnji kurilni sezoni se je povečala koncentracija SO, v Preboldu.
sti zraka iz drobnih kurišč zaradi kurjenja, premoga z visokim deležem žvepla. Zaskrbljujoče predvsem zato, ker je na tem področju najteže ukrepati. Ni namreč znana struktura goriv, stanje ogrevalnih naprav in naprav za odvajanje dimnih plinov. Toda, pravijo strokovnjaki, četudi bi sanirali domače vire onesnaževanja, bi bilo vse skupaj Sizifovo delo vse dotlej, dokler ne bo prišlo do sanacije največjih virov onesnaževanja v Sloveniji; to so termoenergetski objekti.
VODE LE ŠE ZA NAMAKANJE
Nič manj kot zrak niso v dolini onesnaženi potoki. Večina jih je v tretjem in četrtem razredu. To pomeni, da so primerni le za namakanje ali kot tehnološke vode. Žalska občina ima sicer zgrajeno čistilno napravo v Kasazah, ki bo
V žalski občini spusti industrija v zrak letno 470 ton SO,, 1528 ton SO* pa se vali v zrak iz drobnih kurišč. Poleg emisij iz fosilnih goriv so v Savinjski dolini še emisije škodljivih snovi iz tehnoloških procesov. Podatkov o njih je si-cer.bolj malo, nekaj pa je vendarle zbranih. Tako npr. v Keramični industriji spustijo v zrak 2270 ton ogljikovega dioksida, škodljive snovi uhajajo v ozračje iz Aera Šempeter, vse do lani, ko so vgradili lastno čistilno napravo, so bili med večjimi onesnaževalci tudi v Juteksu. Ni pa nobenih podatkov o onesnaževanju zraka iz Ferralita, Tovarne nogavic, Garanta in drugih organizacij.
Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da izvira 75 % onesnaženo-
do april^ prihodnje leto delovala poskusno. In čeprav naprava deluje, nima posebnega vpliva na čistejše okolje, ker je zgrajen le del kolektorskega sistema za odplake iz Žalca in Mlekarne. Načrti o izgradnji primarnega kanala iz Žalca do Šempetra pa ostajajo načrti na papirju.
Tudi za pitno vodo nihče več ne daje roke v ogenj. 78 % ljudi dobiva pitno vodo iz javnih vodovodov, kjer kvaliteto sicer kontrolirajo, bolj vprašljiva pa je voda v 40-ih lokalnih vodovodih ter vodnjakih in izvirih.
KAM Z ODPADKI, ZLASTI STRUPENIMI?
Ena najbolj vročih tem v žalski
občini je odlagališče odpadkov. V organiziran odvoz komunalnih odpadkov je vključenih 67 % gospodinjstev v več kot deset naseljih. Edino odlagališče je na Ložnici, poleg tega pa najdemo po dolini preko 300 divjih odlagališč. Letno prepeljejo na padkov. Odlagališče ima sicer lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, vendar meji na stanovanjsko sosesko, zato so krajani tamkaj silno nezaddovoljni.
Kako bo z odlaganjem odpadkov po letu 90 v občini, v tem trenutku ne ve nihče, o tem, da bi širili sedanjo deponijo, pa tudi ne razmišljajo. Na Ložnici so namreč problem meteorne vode, blizu so stanovanjska naselja, poleg tega pa je tudi v republiških aktih dogovorjen prehod od občinskih na sistem področnih odlagališč odpadkov.
Še bolj pereč in neurejen pa je v občini odvoz posebnih odpadkov. Le-ti se v glavnem kopičijo po tovarniških dvoriščih, zaradi česar Je ogrožena podtalnica in obstaja večna nevarnost požarov. V žalski občini leži okrog 80 ton odpadkov, ki bi morali najti svoje mesto na posebnih deponijah, 220 ton odpadkov pa je primernih za sežiganje.
O HRUPU ŠE PREMALO PODATKOV
Obremenitve ljudi s hrupom so v občini takšne, kot po vsej Sloveniji. Pravzaprav še večja, kajti največ hrupa je v lesno predelovalni industriji, gradbeništvu, tekstilni ter kovinski industriji. Vsega
tega pa je v občini na pretek. Nihče pa doslej še ni sistematično spremljal ogroženost ljudi zaradi hrupa.
DOKLEJ ŠE, GOZD ZELENI?
Onesnažen zrak, voda, velike količine odpadkov — vse to že rojeva svoje posledice. Najbolj vidne so na gozdovih, ki pokrivajo skoraj polovico občine. Glede na to, da se letne poprečne koncentracije SO* v občini gibljejo med 0,3 do 0,11 mg na m3, velikih količin pa smo deležni še iz Šoštanja, Celja in Trbovelj, ne kaže dvomiti o veliki poškodovanosti gozdov. Že pri 0,8 mg na m3 namreč — po ugotovitvah strokovnjakov — SO* povzroča težje poškodbe dreves, pri količinah nad 0,12 mg SO* na m3 pa gozda praktično ni več.
Leta 85 je bilo v tej dolini 55 % neogroženega gozda, ogroženih je bilo 9,3 % površin, zelo ogroženih 8,1 %, propadalo pa je 7,2 % gozda. Že od leta 61 opažajo gozdarji propadanje jelke, pred tremi leti so se začele sušiti smreke, ogrožena je polovica bora v občini, povsod pa močno propadata brest in kostanj.
Umazanijo v okolju čutijo tudi kmetijci: slabša je kvaliteta in količina pridelkov, nujna je sanacija zemljišč, višji so stroški za zdravljenje živali.
In kakšen vpliv ima okolje v Savinjski dolini na človeka? Strokovnega odgovora o zdravstvenih posledicah za žalsko občino ni. Nedvomno pa človek v boju z onesnaženim okoljem potegne krajši konec. |rena Jelen-Baša
Mačehovski odnos do zaklonišč
V žalski občini imamo 44 zaklonišč. V kakšnem stanju so, kako so opremljena in kako jih vzdržujemo — to je bila ena izmed točk na dnevnem redu avgustovskega zasedanja izvršnega sveta.
Vsa zaklonišča so v občini zgradili v zadnjih desetih letih. 15 jih je v Žalcu, 8 v krajevni skupnosti Šempeter, 4 v Petrovčah, 10 na Polzeli in 7 v krajevni skupnosti Prebold. 85 % zaklonišč ima potrebno opremo, v dobri polovici zaklonišč so izpolnjene vse zahteve zakonodaje izpred petih let, lastniki sedmih zaklonišč pa še vedno niso poiskali uporabnega dovoljenja.
Kot so povedali predstavniki sekretariata za ljudsko obrambo na seji izvršnega sveta, so zaklonišča v glavnem v zelo slabem
stanju. Izjema so le zaklonišča v nekaterih delpvnih organizacijah, prava ropotarnica pa so zaklonišča v nekaterih stanovanjskih blokih. Lani je stanovanjska skupnost oblikovala poseben sklad za vzdrževanje zaklonišč in prevzela skrb nad zaklonišči, z zbranim denarjem pa so doslej tudi že obnovili nekaj zaklonišč v Čopovi ulici in ulici Heroja Staneta v Žalcu. Na seji izvršnega sveta je predstavnik sekretariata tudi povedal, da so za vsa zaklonišča imenovane zakloniščne enote, ki vzdržujejo opremo, medtem ko je še lani bilo 15 zaklonišč brez teh enot. Skupno je v zakloniščih v občini 4970 mest, kar je pravzaprav malo za 39.000 ljudi v tej dolini.
Med člani izvršnega sveta se je potem razvila živahna razprava o
zakloniščih. Predvsem so se spraševali, kako bi bilo, če bi jih morali v resnici uporabljati, saj ljudje niti ne vedo, v katero zaklonišče bi morali odhiteti, poleg tega sta v njih nered in umazanija, odnos nekaterih lastnikov pa je do zaklonišč, kamor so bila vložena velika denarna sredstva, resnično mačehovski. Člani izvršnega sveta so zato sklenili, da morajo vsi, ki nimajo uporabnih dovoljenj, le-ta čimprej pridobiti, tisti, ki jih ne vzdržujejo tako, kot določajo normativi, pa naj jih čimprej usposobijo. In glede na te sprejete sklepe bodo morali nekateri člani izvršnega sveta najprej pomesti pred svojim pragom. Med tistimi, ki nimajo uporabnega dovoljenja, je namreč tudi zaklonišče skupščine občine.
Irena Baša
Nama bo
oskrbovala
Dobrovlje
Čeprav je Savinjski magazin zatrjeval, da je trgovina na Dobrovljah nerentabilna, pa je bila njihova odločitev o prenehanju oskrbe zlasti za krajane Dobrovelj nerazumljiva. Sedaj so s pomočjo Izvršnega sveta ponovno zagotovili nemoteno oskrbo, ki jo je prevzela žalska Nama. Tako lahko krajani Dobrovelj v svoji trgovini zopet dobijo najnujneše potrebščine, po katere so sedaj morali v dolino. Krajani Dobrovelj so delavcem, žalske Name za razumevanje hvaležni, Nama pa bo oskrbovala tudi gostišče v domu borcev.
jk
V Mlekarni odkupujejo tudi kozje mleko
V	Hmezadovi Mlekarni v Arji vasi so med prvimi v Sloveniji začeli oživljati kozjerejo.
O odkupu kozjega mleka so začeli razmišljati pred petimi leti, pred dobrimi tremi leti pa so kupili prvo čredo. Doslej so imeli največ uspehov v razvoju kozjereje na območju Murske Sobote, na celjskem območju pa se pogovarjajo s štirimi rejci. Med drugimi se za kozjerejo zanimajo tudi posamezniki iz Marije Reke in Dobrovelj.
Sicer pa je v prodajalnah na našem območju že moč dobiti kozje mleko v dvadecilitrski in polliterski embalaži, kozji sir in jogurt. Cene so sicer višje kot za kravje mleko, vendar, pravijo v Mlekarni, je cena odvisna od precejšnjega povpraševanja, ponudba je zaenkrat še manjša in tudi stroški proizvodnje so precejšnji. V Mlekarni tudi razmišljajo, da bi po večjih mestih uredili specializirane trgovine, v katerih bi ponujali samo kozje mleko ter izdelke iz tega mleka.
In zakaj se odločajo za kozjerejo? V Mlekarni so povedali, da so želeli predvsem prisluhniti željam potrošnikov, kajti povpraševanja po kozjem mleku je bilo precej. Poleg tega pa velja kozje mleko za zelo kvalitetno, zdravo, primerno je za izdelovanje sirov.
V	Jugoslaviji je bila kozjereja pred časom sicer razvita zlasti v ob-
morskih krajih, toda ljudje so se potem preusmerili v turizem, kozjereja pa je počasi začela umirati. Nasprotno ji v svetu posvečajo precej pozornosti. Največ so na tem področju dosegli Francozi, ki imajo preko milijon koz, 65 % kozjega mleka pa uporabijo za izdelavo kvalitetnih sirov.	Irena Jelen-Baša
Ludvik Zupanc-Ivo 6 5-letnik
O Ludviku Zupancu — Ivu je bilo že toliko napisanega, da je težko dodati še kakšen zapis, ki bi ga predstavil v povsem novi podobi. Lahko pa zapišemo, da je med redkimi prvoborci, ki se še pri svojih petinšestdesetih letih tako aktivno vključuje v aktualne družbenopolitične tokove. Vselej je bil med prvimi v vrsti in takšen želi ostati tudi danes kljub letom, ki si jih je že naprtil, čeprav deluje tako kot pred leti. Kakor bi hotel dokazati, da njemu leta pač niso kos. Takšen je pač Ludvik Zu-panc-lvo mi pa mu želimo, da bo takšen ostal tudi do takrat, ko se bodo leta zaokrožila v okroglo obletnico in mu bomo lahko ponovno nazdravili. Enako želimo, da ne pozabi rodne Zabukovice in žalske občine, v katere tokove se je vselej aktivno vključeval in kamor se je vedno znova rad vračal.
Torej, Ivo, čestitamo ti za tvojih petinšestdeset let in ti želimo zdravja, da se boš lahko še pogosto vračal v kraje-svojih korenin! V. Cerovšek.
Veterinarska inšpekcija inšpektorata občine Žalec izdaja po uradni dolžnosti na podlagi 107. čl. zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85, in drugega odstavka 112. čl. zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86) v upravni zadevi, »Ukrepi za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline na območju občine Žalec« naslednjo
ODLOČBO
1.	Celotno območje občine Žalec se proglaša za ogroženo s steklino.
2.	Z njo se na območju občine Žalec odreja zdravstvena zapora — kontumac psov in mačk.
3.	Za imetnika se po tej odločbi šteje oseba, ki je lastnik psa ali mačke, ki ji je žival zaupana, jo redi ali jo ima kako drugače v posesti.
4.	V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti; kadar so zunaj bivališča, pa morajo biti na vrvici z nagobčnikom in označeni s pasjimi znamkami. Mačke morajo v času kontumaca imetniki zapreti.
5.	Imetnik psa ali mačke v času kontumaca ne sme dopustiti, da žival zapusti območje občine, kar pa ne velja za rodovniškega psa ali mačko, ki ju imetnik odpravlja na razstavo ali pregled z dovoljenjem Zvaoda za živinorejo in veterino Celje, PE Žalec (veterinarska organizacija), ki mora psa ali mačko pregledati in izdati potrdilo o zaščitnem cepljenju proti steklini.
Določbe iz 2. in 4. točke te odločbe ne veljajo za službene pse jugoslovanske ljudske armade in milice, reševalnih ekip ter vodiče slepih, če je po cepljenju potekel čas za nastanek imunosti.
6.	Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj ko dopolnijo štiri mesece starosti, in označeni s pasjimi znamkami. Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa.
7.	Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisov kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje so dolžni pokončati:
—	necepljene pse in mačke
—	potepuške pse in mačke
8.	Lovske organizacije so dolžne v svojih loviščih pokončati lisice in druge divje mesojedce in pižmov-ke, ki lahko prenašajo steklino.
9.	Trupla pokončanih lisic in druge divjadi, ki se je nenavadno obnašala in pri kateri obstaja sum da so obolele za steklino, morajo člani lovskih organizacij takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbo takoj dostaviti najbližji veterinarski organizaciji, ki poskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
10.	Prepovedano je odiranje trupla živali iz 7. točke te odločbe. Odiranje živali iz prejšnjega odstavka lahko dovoli pristojna veterinarska inšpekcija potem, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji 8. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Ur. list SFRJ, št. 39/88).
11.	Lovskim organizacijam je dovoljen lov s psi, če so bili ti dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini in so imuni proti tej bolezni.
12 Pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov.
Kdaj spet cenejše mleko v trgovinah?
Tele posnetek je bil v Mlekarni v Arji vasi narejen še v času, ko je bila proizvodnja navadnega konzumnega mleka še v polnem zamahu. Zdaj so proizvodnjo zmanjšali za polovico, police v trgovinah pa ostajajo prazne. In zakaj ni tega mleka, ki je skoraj dvakrat ceneje od tistega, ki ga kupcem ponujajo v teh dneh? Takole so povedali predstavniki Mlekarne; »Če mi priznamo rejcu 550 dinarjev in še dodatek za kvaliteto, ustvarjamo pri litru konzumnega mleka 320 dinarjev izgube. Dokler zvezni vladi to ne bo jasno, kon-penzacij pa ne dobimo, smo pač prisiljeni zmanjšati proizvodnjo za polovico. Ponekod, npr. v Trbo-
vljah, smo se dogovorili, da nam del izgube pokrivajo iz proračuna. Ta teden bomo imeli sestanek na svetu občin celjskega območja in skušali se bomo podobno dogovoriti tudi z predstavniki teh občin.«
Tako torej v Mlekarni. Njihovi predstavniki so prav gotovo dolžni obnašati se kot dobri gospodarji, toda dogovori z družbenopolitičnimi skupnostmi bi morali biti hitrejši,- ne pa da ostajajo potrošniki tako dolgo brez konzumnega mleka. Vemo namreč, komu je namenjeno mleko in da vsak pač ne more kupiti vsak dan mleka po skoraj dvakratno višjih cenah!	Irena Baša
Suša zmanjšala pridelek
Če ne bi namakali hmeljišč, bi bila letina bistveno slabša
Neurje je podrlo okrog 10 ha hmeljišč.
Minuli teden so na zasebnih in družbenih hmeljiščih začeli obirati hmelj. Še pred dobrim mesecem so bili hmeljarji optimisti, pričakovali so zelo dobro letino, toda avgustovska suša je povzročila, da bo pridelek nižji za okrog 20 odstotkov.
Toliko težav, kot se je nakopičilo letos, hmeljarji niso imeli v zadnjih letih. Začelo se je že spomladi s škropivi, saj je bilo pred leti na voljo po 50 pripravkov, letos so jih zaradi zahtev tržišča smeli uporabljati le šest ali sedem. Kljub vsemu ocenjujejo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo, da je zdravstveno stanje hmelja zadovoljivo
Največ preglavic je hmeljarjem povzročala avgustovska suša. Povsod, kjer so hmeljišča namakali, zaenkrat ocenjujejo, da bo pridelek normalen, slabše bo tam, kjer ni namakalnih sistemov. V začetku leta so hmeljarji napovedovali, da bodo pridelali okrog 4300 ton hmelja, zdaj pa predvidevajo, da ga bo okrog 3850 ton. Suša je po ocenah strokovnjakov vplivala na to, da hmeljske kobule niso povsem dozorele, storž je lahek in droban, precej bo primesi. Zato so na Inštitutu večkrat
opozarjali hmeljarje, da morajo biti obiralni stroji res brezhibni, prav tako sušenje hmelja, kajti sicer bo pridelek še nižji, kvalitetnega hmelja za zahtevne kupce pa precej manj. In da je bila mera polna, je po hudi suši neurje podrlo nekaj ha hmeljišč v družbenem in zasebnem sektorju.
Letošnje pomanjkanje dežja pa je poleg negativnih posledic za količino in kakovost pridelka, ne le hmelja temveč tudi travinj in poljščin, vzpodbudilo v občini živahno razpravo okrog izgradnje namakalnih sistemov. Bolj kot kdajkoli prej je postalo jasno, da kmetijstva v tej dolini ne bo brez namakanja, brez že zdavnaj načrtovanih akumulacij in tako imenovanih drč na Savinji, s čimer naj bi dosegli dvig podtalnice.
Suša in pričakovana slabša letina pa nista preprečili vsakoletne-
§a hmeljarskega praznovanja.
estindvajsetič zapovrstjo so izvolili hmeljarskega starešino in njegovo spremljevalko. Tokrat sta to Viktor Gajšek iz Drešinje vasi in Melita Plaskan iz Malih Braslovč.
Sicer pa je letošnje praznovanje potekalo malce drugače kot prejšnja leta. Odpadla je vsakoletna večerna sobotna prireditev. Sestal pa se je hmeljarski odbor
ter člani izvršilnega odbora Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije, kjer so podelili nagrade in priznanja hmeljarjem. Za sorto savinjski golding so nagrado dobili: Zoran Žagar, TZO Petrovče, 3052 kg/ha, Jože Rojnik, TZO Braslovče, 2888 kg/ha in Miro Rotovnik, TZO Gotovlje, 2700 kg/ha. Za sorto aurora so nagrade prejeli: Julij Hrovat, TZO Polzela, 3401 kg/ha, Ivan Zagoričnik, TZO Šempeter, 3339 kg/ha in Franc Marovt, TZO Braslovče, 3150 kg/ha.
Kolektivne nagrade in priznanja pa so prejeli: Hmezad tozd Petrovče, PE Drešinja vas in PE Arja vas, ter Hmezad tozd La-tkova vas, PE Kaplja vas.
Iz Hmezadove dvorane so se hmeljarji preselili potem v Braslovče, kjer so člani turističnega društva pripravili vsakoletno srečanje hmeljarjev s povorko in predstavitvijo starešine ter spremljevalke. Na prireditvenem prostoru so v Sipu pripravili razstavo nekaterih svojih izdelkov, dopoldne pa so znanje in spretnosti svojih ljubljencev pokazali člani kinološkega društva iz Žalca.
Irena Baša Foto: Ljubo Korber in Tone Tavčar
Hmeljski starešina je Viktor Gajšek iz Drešinje vasi — letos je bil imenovan tudi za viteza hmeljarstva — spremljevalka pa Melita Plaskan iz Malih Braslovč.
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
Za varnejšo vožnjo z motornimi kolesi
Kaj pravi zakonodaja v zvezi z uporabo oziroma vožnjo koles z motorji?
Kolo z motorjem lahko vozi oseba, ki je starejša od 14 let in je opravila preizkus znanja iz cestno-prometnih predpisov. Kolo z motorjem pa lahko vozi tudi oseba, ki ima uspešno opravljen izpit za vožnjo kateregakoli drugega motornega vozila. Otrok, ki še ni dopolnil štirinajst let, ne more voziti kolesa z motorjem, nad to starostjo pa le (tudi polnoletni), če opravijo ustrezen vozniški izpit. V primeru. da ta vozila vozijo otroci oz. mladoletniki, ki še nimajo ustreznega potrdila o znanju cestno-prometnih predpisov, storijo prekršek tudi starši, če se to vozilo uporablja z njihovo vednostjo. Starši odgovarjajo tudi za škodo, ki je povzročena tretjim osebam, saj kolo z motorjem, kot smo že zapisali, ni registrirano in tudi ne zavarovano.
Na kolesu z motorjem se lahko vozi samo voznik, poleg njega pa še druga oseba, če ima kolo z motorjem dodaten sedež oziroma sedež za dve osebi. Sopotnik mora držati noge na posebnih stopalkah, ki so pritrjene pri zadnjem kolesu (na prtljažniku ali brez stopalk vožnja ni dovoljena). Sopotnik mora sedež okobaliti. Otroci do sedmega leta starosti se kot sopotnik lahko vozijo na kolesu z motorjem le, če ima vozilo posebej prirejen sedež za otroka
z ustreznimi stopalkami (pogosto videvamo starše, ko prevažajo otroke, ki stojijo kar na ogrodju kolesa z motorjem ali pa na sedežu, med nogami voznika. Takšna vožnja je izredno nevarna, v primeru nezgode pa lahko tudi tragična.)
Kolo z motorjem mora biti tudi popolnoma tehnično brezhibno z vsemi napravami za osvetljevanje, zaviranje in dajanje zvočnih signalov. Ni dovoljeno odstranjevanje posameznih delov (zanimivo je predvsem odstranjevanje dušilcev zvoka v izpušni cevi in tako postanejo ta vozila najglasnejši udeleženec v prometu, čeprav je zakonodajalec pri teh predpisal najmanjši hrup od vseh motornih vozil.
Osnovna pravila vožnje teh vozil so podobna pravilom vožnje koles. Vozimo jih ob desnem robu vozišča v smeri vožnje (tudi vožnja po levi je vse pogostejša.)
Poleg doslednega spoštovanja prometnih predpisov bi morali vozniki več storiti za zavarovanje svojih vozil. Vse pogostejše so kraje (kot storilci pri teh dejanjih se najpogosteje, kar je ob vseh teh ugotovitvah logično, pojavljajo mladi.) Priporočamo, da se vozilo v vsakem primeru, ko ostane brez nadzorstva, zaklene z ustrezno ključavnico. Ne puščajte teh vo-
zil v temačnih ali neosvetljenih ulicah ali v nezaklenjenih kolesarnicah ter v hodnikih in kleteh, saj večina stanovanjskih blokov v nočnem času ni zaklenjenih. Ob nakupu je treba od prodajalca zahtevati ustrezen dokument (največkrat je to garancijski list, ki mora biti izpolnjen s številkami motorja in okvirja ter z žigom trgovske organizacije.) Te dokumente je potrebno imeti pri sebi, saj miličniki zaradi vse pogostejših tatvin kontrolirajo tudi te dokumente. Lahko boste razočarani, ko vam bodo miličniki kolo z motorjem začasno zasegli in odpeljali, ker ne boste mogli dokazati lastništva. Ne puščajte te dokumentacije pod sedeži, saj vam storilec tako lahko ukrade tudi dokumente in bo krajo še mnogo teže odkriti. Številke motorja in okvirja si ob nakupu napišite na poseben list in gashranite doma. Lahko se namreč zgodi, da boste garancijski list ali drug dokument izgubili in ob morebitni kraji delavcem niti številke ne boste mogli povedati. Priporočamo, da svoje kolo z motorjem še kako drugače označite (vpišite npr. svoje ime in priimek ali druge značilnosti, ki bodo ob kraji znane le vam). Tudi to bo pri iskanju ukradenega v pomoč vam in miličnikom.
Franc Klanjšek
40 let Garanta
Ob 40-letnici DO Garant na Polzeli in ob 140-letnici začetka lesne dejavnosti na Polzeli so minule dni potekale številne prireditve. Zaključna slovesnost je bila v domu Svobode na Polzeli, kjer je bila slavnostna seja kolektiva. Na njej je govoril o dosedanjih uspe V
hih, težavah in načrtih direktor Matjaž Rojnik. Podelili so priznanja in jubilejne nagrade za 10, 20, 30 let dela in posebna priznanja. Predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Smeprimožnik pa je v imenu predsedstva SFRJ izročil državna odlikovanja. Red dela s
srebrnim vencem sta prejela Alojz Vasle in Drago Travner, medaljo dela pa je prejel Jože Zagoričnik. Na sliki: Predsednik delavskega sveta Drago Travner izroča posebno priznanje Janku Štormanu, ki je v Garantu neprekinjeno 35 let.	T. TAVĆAR
Oglasila se je sirena
V	tekstilni tovarni Prebold poteka delo v vsakdanjem ritmu, ki ga je presekal glas tovarniške sirene.
Sirena oznanja požar. Gori v tovarni, ki daje kruh skoraj 2000 zaposlenim.
V	gasilskih domovih v okolici že brnijo avtomobili. Vse hiti proti tovarni z mislijo: rešiti, kar se rešiti da.
Ura je natanko 16.37. Prvi gasilski avtomobil že zapelje mimo vratarne. Le sedem minut je preteklo od sprožitve alarma. Prvi in najbližji so gasilci Kaplje vasi in Prebolda, ki drug za drugim že stopajo v akcijo. Nad tovarniškimi strehami se dviguje rumenkast dim, tovarniški gasilci se spopadajo z njim, nekaj minut za njimi pa se jim pridružijo še vsi ostali. Obkoljena je celotna barvarna nogavic in skladišče bombaža in prizadevni gasilci, ki sedaj sicer že vedo, da gre za vajo in namišljen požar, so na svojih mestih. Akcija je končana in z njo resnično ena najuspešnejših gasilskih vaj v občini.
In kakšen je bil pravzaprav namen te vaje s pravim alarmom? V prvi vrsti ugotoviti hitrost, učinkovitost in usposobljenost gasilskih enot za posredovanje ob takšnih
nesrečah. S to vajo pa so tudi počastili gasilski kongres v Celju in 115-letnico Industrijskega gasilskega društva Tekstilne tovarne Prebold.
Vajo si je ogledalo vodstvo naše družbenopolitične skupnosti ter nekateri drugi. Drago Pušnik, generalni direktor TT Prebold in predsednik tovarniških gasilcev, se je ob koncu vsem 150 gasil-
cem iz 25 društev, kolikor jih je prispelo na kraj namišljenega požara, iskreno zahvalil za uspešno vajo in jih prosil, da bodo tako reagirali tudi, ko bo resnično potrebno. Ob tej vaji se je izkazalo, da so gasilci v občini dobro usposobljeni in pripravljeni reševati zasebno in družbeno premoženje z največjo resnostjo in pogumom.
D. Naraglav
V začetku tega meseca je preboldski športno — rekreacijski gaj dobil prvo skupino mladih Nizozemcev, ki so si izbrali dopust pod platneno streho. S tem pa je bil predan namenu tudi obnovljen kamp, ki pomeni oživljanje tovrstnega turizma v Preboldu. O tem, kako je prišlo do ponovne tovrstne turistične ponudbe in o kampu nasploh, pa nam je več povedal upravnik hotela in predsednik na novo oživljenega turističnega društva Ivo Serdoner.
»Naša želja, da v Preboldu ponovno oživimo kamp, je v pogovorih s Kompasom naletela na plodna tla in kamp sedaj že opravlja svojo funkcijo. Že v lanskem letu smo podpisali pogodbo s to turistično delovno organizacijo, ki ima stike z nizozemsko firmo OAT in le-ta tudi pošilja goste v naš kamp. Kamp smo zgradili predvsem na podlagi te pogodbe, pričakujemo pa tudi prehodne goste, ki bodo dali nekdanjo prvotno podobo kampa.«
Ponovna oživitev kampa je bila povezana z dokajšnimi finančnimi sredstvi. Za kakšno investicijo pravzaprav gre?
»Sedanja ureditev kampa je zahtevala precej posegov, da je bilo zadoščeno potrebnim normativom, ki jih tak kamp mora imeti. Vse skupaj je, grobo rečeno, stalo okrog 7 starih milijard dinarjev. V tej finančni konstrukciji je zajeta drenaža tal, podzemna elektrifikacija, izgradnja novih sanitarnih prostorov, ograja in splošna ureditev kampa.«
Koliko gostov imate trenutno v kampu in kako je urejeno dežurstvo?
»Sedaj jih je okrog trideset, kasneje pa jih pričakujemo od 45 do 50. To se nanaša na Nizozemce, računamo pa tudi na prehodne goste, saj smo postavili ustrezne reklamne napise in drugo signalizacijo ob vpadnicah za Prebold. V kampu imamo uvedeno celodnevno dežurstvo, v nočnem času pa je primerno osvetljen. Mislim, da je s tem poskrbljeno tudi za varnost, red
in čistočo v kampu. Upam, da s tem ne bo nobenih problemov, saj bo le tako kamp dobil ugled, ki ga je nekoč že užival.«
Tako torej Ivo Serdoner — upravnik hotela — mi pa še dodajmo, da so prvi vtisi gostov na zavidljivi višini, in če bo tako tudi v bodoče bo kamp »Žvajga« ponovno postal to, kar je nekoč že bil.' To pa pomeni pomemben turistični napredek kraja in nadaljnji razvoj tovrstne dejavnosti.
Darko Naraglav
OOOSk.! • >?*.
v.-rceo? *
1
Preboldski kamp »Žvajga«
Kosili in grabili so že desetič____________________
Ivan Pinter zmagovalec in jubilant
\______________________________________________________J
Deseto — jubilejno tekmovanje koscev in grabljic, ki so ga prvo nedeljo v avgustu organizirali prizadevni gasilci gasilskega društva Gornja vas, ob sodelovanju številnih vaščanov in sodelavcev, je za nami. Prav gotovo nikomur, ki je bil to lepo, sončno nedeljo v Gornji vasi, ni bilo dolgčas. Kako bi tudi bilo, ko pa je že samo tekmovanje poskrbelo za veselo razpoloženje delavcev in tekmovalcev. Svoj nepozabni delež pa je k temu doprinesel besedni mojster Boris Kopitar, ki se je resnično izkazal z neumornim nastopanjem, sočnimi humorističnimi vložki in še s čim.
Tako ali drugače je prireditev dosegla svoj namen. Ta pa je poleg ohranjanja tradicije in starih kmečkih opravil tudi v tem, da poživi in razgiba dejavnost širokega kroga ljudi. Nenazadnje pa prinaša finančni učinek, ki pomaga gasilcem, da lažje uresničujejo svoje osnovno poslanstvo. Društvo
Ivan Pinter
kmečkih fantov in deklet, ki je bilo v tej vasi ustanovljeno pred 56 leti, je tudi pognalo svoje korenine. Iz njih zdaj črpajo moč in voljo njihovi nasledniki. Že deset let je od takrat, ko so na pobudo Marjana Kupca prvič zarezali kose izkušeni kosci v odmerjene parcele in s tem obudili dejavnosti, ki so bile lastne predvojnemu
društvu. Letošnja prireditev pa pomeni tudi obuditev prve odrske predstavitve Velike puntarije, ki so jo zaigrali člani takratnega društva pred 50-teti v tej svoji vasi in se tako zoperstavili proti takratnemu režimu.
Letošnje tekmovanje je vsebovalo tekmovanje koscev in grabljic, pomerili pa so se tudi v postavljanju hmeljevk in sestavljanju kmečkega voza. Tekmovalo je šest ekip, najuspešnejši pa so bili tekmovalci in tekmovalke iz Matk, ki so v svoji sredi imeli dobrega kosca in jubilanta Ivana Pinterja, kateremu je bila to jubilejna deseta košnja. Za nameček pa je tudi zmagal in na najlepši način kronal svojo zvestobo tej prireditvi, za kar so se mu organizatorji še posebej zahvalili in mu ob zaključku podelili lepo spominsko darilo — delo Ernesta Selerja. In kaj pravi na vse to Ivan, ki je bil v letih 1976 do 1980 na Kmečkih igrah na Vranskem republiški prvak v košnji ter večkratni zmagovalec: »Vesel sem, da sem zdržal vseh deset let, vesel in ganjen hkrati za pozornost, ki so mi jo danes pripravili tukaj moji nasprotniki iz Primoža in organizatorji. Vse to pa me na nek način zavezuje, da bom še naprej vihtel koso in se udeleževal te prireditve, za katero mislim, da je resnično ivzirna, lepa in vredna, da se ohranja tudi v bodoče . ..«
Takega mnenja pa smo tudi mi — gledalci, ki smo z zanimanjem spremljali dogajanja in tekmovalni duh tekmovalcev ob košnji, grabljenju in drugih aktivnostih tega dne. In da ne bomo nedorečeni, še vrstni red letošnjega tekmovanja: Skupni zmagovalci so tekmovalci in tekmovalke iz Matk, sledijo jim mladi zadružniki iz Gomil-skega, tretji so tekmovalci iz Primoža, za njimi pa še Trnoveljčani in preboldski hortikulturniki. Slednji so za svoj voz prejeli tudi posebno priznanje oz. nagrado.
D. Naraglav
Med sestavljanjem kmečkega voza. Delov je veliko, vse je potrebno porabiti.
Na Homu zopet pele kose v rokah žensk
V mesecu avgustu so planinci PD Zabukovica pod planinsko postojanko na Homu pripravili že tradicionalno tekmovanje v košnji žena in grabljenju mož, pod vodstvom Ivana Pinterja. Tekmovalo je pet ekip s po petimi člani, ekipa iz Zahoma pa se je na tekmovanje pripeljala z okrašenim kmečkim vozom in polnim jerbasom dobrot za malico, kot nekdaj ob velikih košnjah.
Tekmovanje je pomenilo uvodno prireditev ob praznovanju KS Griže, v uvodnem nagovoru pa je Ivo Goričan, predsednik PD Zabukovica poudaril, da je tekmovanje posvečeno spominu na tovrstna tekmovanja pred vojno, letos pa tudi 50-letnici ustanovitve SKOJ-a v Zabukovici, saj je ravno ta organizacija z različnimi tekmovanji združevala mladino ne glede na njihovo ideološko prepričanje. Tovrstna tekmovanja v kmečkih opravilih, ki so jih pred vojno organizirala Društva
kmečkih fantov in deklet, so skušala poudariti predvsem pomen kmečkega dela. Na kmetijah žene podpirajo tri vogale, je staro slovensko reklo, zato so tekmovanja pod Homom organizirana tako, da žene kosijo, moški pa grabijo.
Tekmovanje si je ogledal tudi Ivan Randl, kmet iz Griž, ki se je pred vojno udeleževal tekmovanj v košnji, sedaj pa ne tekmuje več, vendar je tradicijo prenesel na svoje otroke, saj je sin Janko pripravil sestri Meti koso tako, da je bila na letošnjem tekmovanju najhitrejša.
Pred tekmovanjem so prikazali tudi delovanje vodne črpalke K-20, ki jo izdeluje Ferralit, namenjena pa je pranju kmetijskih strojev in polnjenju vodnih cistern, zelo primerna pa je tudi za gašenje požarov na kmetijah. Črpalka je bila prva nagrada, prislužila pa si jo je ekipa iz Griž in Migojnic. Pri posamez-
nicah je bila najboljša tekmovalka iz Trnovelj, čeprav je bila najhitrejša tekmovalka iz Griž, ki pa žal ni bila tudi tako kakovostna, tretja je bila tekmovalka iz Matk. Zahomljani so dobili nagrado za najlepši voz, najstarejša tekmovalka, Marija Laznik je tudi dobila nagrado, podelili pa so še vrsto drugih nagrad, ki so jih poleg Ferralita prispevali še SIP Šempeter, Tovarna nogavic Polzela, Kovinotehna, Coca-cola, Kmetijska zadruga Žalec, Agrina Žalec, Minerva, Sigma ter vrsta drugih delovnih organizacij poleg številnih zasebnikov, ki tudi sicer radi finančno priskočijo na pomoč domačemu planinskemu društvu.
Prireditev so zaključili na ploščadi pred kočo na Homu, ki so jo letos v juliju in avgustu planinci uredili udarniško. Preko 500 udarniških ur so vložili vanjo in v popravilo ceste do planinske postojanke in bližnjih kmetij, -fj
Kolesarski
maraton
bil dvainosemdeseti, Nuša pa med 85 tekmovalkami sedeminsedemdeseta.
Naslednji dan smo si ogledali Trondheim in nekakšen dom študentov, kjer so nam pripravili svetovno študentsko prvenstvo v notranji orientaciji. Dobili smo tlorise vseh nadstropij in mednadstropij, nakar smo iskali označene prostore, kjer so nas čakale še naloge. Tudi to je bilo nepozabno.
Tretji dan je bilo tekmovanje štafet, kjer nismo imeli dovolj tekmovalk za ekipo deklet, pri fantih pa je zvin gležnja botroval odstopu.
Na svečanem zaključku sva z Nušo prejela darilce za pogum, da sva tako daleč prištopala, pripravili pa so še vrsto presenečenj.
Iz Trondheima sva odpotovala na Švedsko v Sundsval, kjer je bilo petdnevno tekmovanje v O-ringenu, na katerem je sodelovalo 19.200 tekmovalcev, kar je bilo doživetje brez primerjave.
Teren je bil tu precej bolj suh in kamnit, orientacija pa enako zahtevna kot na Norveškem. Tudi tukaj sem imel probleme z obutvijo in ker sem v drugi etapi odstopil zaradi poškodbe, nisem imel skupne uvrstitve. Kljub temu pa sem bil zadovoljen sam s seboj, saj sem bil v vsaki etapi boljši.
Tudi tu so se organizatorji izkazali. Medalje sicer nisva prinesla, bogatejša pa sva za marsikatero izkušnjo s spoznanjem, da bo še precej časa minilo, preden se bomo tudi pri nas šli pravi orientacijski tek.
Bojan JEVŠEVAR
sneg. Za pas tundre, pa tudi za ostali del Skandinavije so značilni lišaji, ki obraščajo drevje in skale, tako da gole kamnine sploh ni videti. Vse pa polepšata še sonce in čudna sinjina neba. Nebo se redkokdaj pokaže, saj je največkrat oblačno, pogosto pa tudi dežuje, zato je voda v vsakem koščku narave. Vse je prepojeno z njo, vendar sva z Nušo to ugotovila šele na tekmovanju.
Udeleženci svetovnega študentskega prvenstva smo bivali v vojaškem kampu blizu Trondheima v popolnem udobju in organizaciji ter s hrano za bogove. Bilo nas je 184 iz enaindvajsetih držav, zanimivo pa je bilo, da so imeli spremljevalce-funkcionarje le tekmovalci iz vzhodne Evrope, ki povečini niso govorili angleško. -
Ker sva z Nušo prispela večer pred tekmovanjem, se nisva udeležila uradnega treninga, zato tudi boljšega rezultata nisva pričakovala. Neznansko pa sem užival v vsem, saj. je bilo vse oovsem novo. Preveč natančna karta,' povsem drugačna vegetacija, predvsem pa veliko, veliko vode. Še ko sem tekel po precej nagnjenem pobočju, sem bil ves čas do gležnjev v vodi. Tla so nepropustna, lišaji in mahovi pa zadržujejo vodo kot goba. Narobe je bilo le to, da nisem imel pravih orientacijskih copat, naši pa so že suhi težki in še vodo vpijajo. Doživetje so tudi močvirja, preraščena z debelo plastjo lišajev, ki vzdrže človeka. Vdre se le v velikosti stopala, včasih do kolena, včasih še več. Vsekako so mi alpinistične izkušnje pomagale, da nisem bil zadnji. Med 99 tekmovalci sem
Z Nušo Hribar sva kot člana PD Zabukovica v juliju potovala po Norveški in Švedski, kjer sva se kot državna re-orezentanta udeležila svetovnega študentskega prvenstva v orientacijskem teku in O-ringenu. Udeležbo so nama omogočili TKS in IS občine Žalec, Ju-
Žalski kolesarski delavci so tudi letos priredili že četrti tradicionalni kolesarski maraton. Na dva-insedemdesetkilometrsko progo od Žalca, Velenja, Mozirja in nazaj preko Letuša, Braslovč, Polzele v Žalec se je podalo kar šeststooseminosemdeset tekmovalcev iz vseh delov Slovenije in sosednje republike. Med najštevilnejše ekipe je sodila kolesarska ekipa iz SIP-a Šempeter.
Najmlajši udeleženec je bil desetletni Sandi Kovač iz Žalca, najstarejši pa je bil tudi letošnje leto tri-inšestdesetletni Mariborčan Mihec Miroslav. Tekmovanje je minilo brez večjih nezgod, vsi udeleženci pa so prejeli spominske medalje maratona.
teks Žalec in Minerva Zabukovica.
Ko sva prispela do pristanišča Fre-derikshaven na Danskem, sva bila prepričana, da sva takorekoč že na cilju.
Šele kasneje, na ladji do Osla sva dokončno dojela razdaljo od Zabukovice do Trondheima.
Oslo nama ni bilo prav nič všeč. Preveč naju je spominjalo na ameriška mesta iz cenenih detektivk, saj je bilo umazano, hrupno, na cestah pa nobenega avtomobila, samo »ladje«. Ena izmed njih — volvo, naju je potem popeljala v pravo, čudovito Norveško. Relief je precej nerazvit, brez ostrih jarkov, usekov, globokih dolin. Vse je valovito, le tu in tam kakšna povsem črna skala. Vse ostalo so sami gozdovi in jezera.Ker sva potovala z avto-štopom, sva o deželi-sami precej izvedela od prebivalcev. Ti pa so precej podobni nam, saj so kar naprej kritizirali in stokali, čeprav, prideta pri njih na vsako družino dva avtomobila, telefon je v vsaki hiši, precej jih je tudi v avtomobilih. Pa vseeno, kot da ni srečnega Norvežana. Pritoževali so se nad oirokracijo in draginjo. Midva sva ime-'a o vsem svoje mnenje. Ker avtostoparjem ustavljajo predvsem bolj odprti n razgledani ljudje, so bili naši pogovori izredno zanimivi. Pot do Trondheima je vodila preko višavja do 1000 metrov nad morjem, kjer sva videla tudi
Tabori mladih planincev v Tamarju
»Če je Triglav očak, potem je Jalovec fant od fare med Julijskimi vrhovi. V veličastni osamljenosti kraljuje nad štirimi prelepimi slovenskimi dolinami:	Planico,
Trento, Bavšico in Koritnico. Nasmejan in vesel v soncu, mrk v viharjih in meglah, živi Jalovec že tisočletja svoje čudovito življenje naše najbolj žive gore. Modrina južnega neba, v daljavi sinje Jadransko morje, planinski orel v višavah. Nad divjimi prepadi vlada mir, tišina, ki jo moti žvižg kamna ali bobnenje plazov.«
Tako je zapisal Evgen Lovšin in zato ni naključje, da smo si planinci iz Savinjske doline s prijatelji iz drugih krajev izbrali za letošnje taborjenje prav dolino pod Jalovcem — Tamar. V mesecu juliju so tod pod platnenimi strehami bivale štiri izmene mladih planincev planinskih sekcij Kovinoteh-
ne, Prebolda, Žalca, PTT Celje, Laškega, Gornje Radgone in Zabukovice. Pisana druščina dvestotih mladih planincev, poprečno petdeset v eni izmeni, je popestrila življenje v tej dolini, rodila so se nova poznanstva in tudi ljubezni, zato se je ob slovesu zaro-silo marsikatero oko z obljubo, da se prihodnje leto zopet snidejo v taboru.
Programi vodij posameznih izmen so bili v celoti izpolnjeni: planinske ture v Planico, na Sleme in Vršič, Vitranc, Kotovo sedlo in Jalovec, izobraževanje po programu planinske šole, delovne akcije kot pomoč oskrbniku koče v Tamarju, pa orientacija, streljanje z zračno puško in seveda mnogo iger. Večeri pa so bili popestreni s tabornim ognjem, pripovedovanjem zgodb in šal, prepevanjem in obveznim planinskim krstom.
Damir Kitak iz vode na kolo
»Jekleni« v
Braslovčah
Ce se sreča cel
skupnim časom. Triatlona so se udeležili tudi žilavi Savinjčani Stanko Dobrič, Vili Selčan, Damir Kitak — vsi iz Žalca, Ivan Cerjak s Polzele in Simon Gaberšek iz Šempetra. Vsi so progo obvladali v predvidenem času in postali zmagovalci — prav tako najboljši tekmovalec — zato je tekmovanje v tej pripeki in sopari pravi podvig.
L. Korber
Tudi letos je na področju Braslovč potekal tradicionalni triatlon železnih v organizaciji društva triatlon iz Celja, radioamaterjev iz Žalca ter prizadevnih domačinov iz Braslovč. Devetinosemdeset »jeklenih« teles se je podalo na progo, ki je zahtevala 1500 metrov plavanja, 54 kilometrov kolesarjenja in 10 kilometrov teka. Tudi letošnje leto je zmagal Brane Breznikar — Ravne z najboljšim
V teh poletnih mesecih se po vsej naši dolini odvija vrsta prireditev, mnoge med njimi, če že ne največ, pa so v domeni gasilskih društev. Tudi Noč pri Šeškem mostu je ena takšnih. Za njo, kot mnoge druge, pa velja, da imajo ali pa dobivajo tradicionalno obeležje. Prireditev v šeščah, ki je pomenila vrhunec praznovanja krajevnega praznika^ pa je obogatila gasilce za nov gasilski avtomobil, kakor tudi prinesla lep kupček denarja za nadaljevanje gradnje novega gasilskega doma, ki pomeni uresničevanje dolgoletne želje gasilcev in krajanov tega dela naše doline.
Marija in Florjan Lesjak iz Žalca sta med tistimi, ki se lahko pohvalijo, da že pol stoletja žive v dvoje. Resda se nista odločila za ponovni korak pred matičarjem, kar je zasluga Marijine skromnosti, so pa kar se da slovesno praznovali ta dogodek v krogu njune, sedaj že kar številne družine z vnuki in pravnuki. Slika za spomin z vsemi družinskimi člani je nastala na njunem domu v ulici Rista Savina, kamor sta se z mlado družino vselila pred tridesetimi leti.
Celih enaindvajset let je bil njun kos kruha odvisen od kroja-
pomoči svoje življenjske sopotnice, ki mu je ob vsem stala ob strani, lahko izživel tudi na glasbenem področju, kajti prav glasbi je namenil dobršni del svojega življenja. Ne le, da je že rano mladost posvetil instrumentalni, folklorni in zborovski dejavnosti, v svoji skromnosti zamolči, da je bil pobudnik in ustanovitelj kar šestih skupin za muziciranje in prepevanje. Prenekateremu mlademu človeku je nesebično pomagal, da je uspel na glasbenem področju in še danes nekateri med njimi uspešno sodelujejo v raznih ansamblih in pevskih skupinah.
Hitimo, hitimo.., na marsikaj v naglici pozabimo. Vse prevečkrat. Pozabljamo tudi, da je bil nekoč nekje naš začetek. Pa bi bilo lepo, ko bi se ob tem začetku srečali vsi, ki sodijo vanj. Tako so si rekli tudi v Šeščah pri Volmutovih.
Zbralo se je 53 sorodnikov tega rodu. Od Prekmurja, Štajerske, Zasavja in Notranjske. Vsi so prišli. In marsikatera solza se je utrnila ob spominu na otroštvo, na tiste, ki jih ni več, pa ob pogledu na imale razpo-sajence, ki bodo ime rodbine nosili naprej. Na koncu so se razšli z obljubo, da’se bodo srečali vsako leto, vsakič v drugem kraju, kjer živijo ljudje tega rodu.
Hoja
bogati človeka
Več o tem pa nam je na prireditvi ob Savinji povedal predsednik gasilskega društva Andrej Zobovnik. Beseda je najprej stekla o novem gasilskem vozilu. »Srečni in veseli smo, da lahko danes predajamo namenu nov avtomobil. Star nam je že odslužil in potreba po novem je bila močno prisotna. Naleteli smo na izreden odziv krajanov, o čemer priča tudi 29 botrov, izdatno pa nas je podprla tudi krajevna skupnost. Vozilo s prikolico in nekaj opreme nas je veljalo 1,4 milijone dinarjev. Gre za kombinirano IMV-jevo vozilo 1600, dodatno pa smo naredili še prikolico za motorno brizgalno in potrebno opremo. Skratka rečeno zadovoljni smo.« In kaj meni naš sogovornik o izgradnji gasilskega doma: »Gradnja gasilskega
Na svetovno prvenstvo
Planinarjenje je poleg smučanja prav gotovo najbolj razširjena šport-no-rekreativna dejavnost in preneka-teri si svojega dopusta ne morejo več zamišljati brez planinske ture — izleta.
Hoja je izrazito individualnega značaja za tiste, ki so po vsakodnevnih obveznostih radi nekoliko »sami s seboj«, ali pa izrazito družabna dejavnost, ki lahko zaposli skupino ljudi vseh starostnih kategorij. Kolektivna hoja pa je lahko v družinskem krogu, prijateljski druščini, v planinskih društvih in nekaterih organizacijah, kjer je za to dejavnost vse večje zanimanje.
Pomembno je, da je izlet dobro pripravljen in vsebinsko bogat in da z njim organizem pridobi na fiziološki učinkovitosti. In kakšna naj bo hoja? Izkušen planinec bi dejal, da je treba hiteti počasi, kar pomeni, da je planinski korak umirjen, ne predolg in ne prekratek, hkrati pa čimbolj prirođen. Ritem hoje naj bo brez nenadnih pospeškov, ki jemljejo preveč dragocenih moči. Na strmini je treba korak skrajšati, pri čemer je treba dihati normalno skozi usta in nos. Tudi navzdol naj bo korak nekoliko krajši in sproščen. Nikakor pa ni priporočljivo tekanje proti dolini.
V gorskem svetu hodimo z »glavo in očmi«, kot pravijo izkušeni gorniki. Preceniti je treba namreč vsako stopinjo, še zlasti pri gibanju v zahtevnejšem svetu. V večji strmini — steni je treba upoštevati pravilo treh opornih točk, kar pomeni, da se je treba opreti na obe nogi in roko ter obratno.
Pred vsako turo je treba pomisliti tudi na seznam planinske opreme: osebno, planinsko in zdravstveno izkaznico, primerno obutev — planinske čevlje, hlače, srajco, vetrovko — lahko bundo, pokrivalo, nogavice in rezervno perilo, trenirko, nogavice in plastični dežni plašč. Vse to mora biti v nahrbtniku poleg drobnih predmetov in hrane. Vodja izleta pa običajno glede na zahtevnost načrtovane ture svetuje tudi glede ostale opreme.
Adi V.
Blizu Dortmunda v Zvezni republiki Nemčiji bo od 14. do 18. septembra svetovno prvenstvo športnih in šolanih psov z vodniki. V naši državni reprezentanci, ki bo nastopila, bodo tudi trije člani KD Žalec s svojimi štirinožci: Karli Korber s psom Dingom in Albin Draksler s psom Goro, kot rezerva pa bo odpotoval tudi Ivan
Polesnik s psom Feliksom. V teh dneh se pridno pripravljajo in zanimivo je, da je kar polovica reprezentance iz žalskega kinološkega kluba. Na posnetku vidimo Karlija Korberja in Albina Drakslerja, kako učita svoja varovanca — nemška ovčarja.
Andrej Zobovnik
vsem zato, ker smo bili edino društvo v občini, ki ni imelo lastnega doma. Vseskozi smo bili podnajemniki, sedaj pa se nam želje vendarle uresničujejo in v letu 1990, ko bomo praznovali 70-letnico obstoja, mislimo dom predati svojemu namenu.«
D. NARAGLAV
denčnice — slabo pešičko hmelja v mojo vrečo. Rad sem opravljal to delo. Obiravcev pa je bilo tudi preko petdeset. Hm, se je kar izplačalo!
Zdaj pa za konec malo drugače. Dejal sem, da smo debelega gospoda vsi obiravci cenili in spoštovali. Zares ni bil hudoben človek. Prišel je v prostrano hmeljišče, nas sklical vkup in nam razglasil, kako je treba hmelj pravilno obirati, da bo zares visoke kvalitete. Pozor, zdaj! Prijel je za kobulo in ta se je ravno na sredi pretrgala. Mi pa v glasen smeh. Gospod dvigne roko. Utihnemo. »To sem pokazal, kako ne smete obirati. Prijeti morate kak centimeter od kobule za pecelj, takole, cen renk — neranjena kobula brez listja je v košari. Kar pa se prvega prizora tiče, vas bom veselo presenetil. Lepo pozdravljeni.«
—	Pozdravljeni, gospod Res-ner. In še kaj pridite!
Kmalu pridrdra hlapec z zape-Ijivčkom. Na »glajšvognu« pa »fa-sel pira«. Petdeset litrov! Sod že nastavljen. Glavni Štangar je prevzel komando. Lepo v vrsto. Sam je najprej izpraznil krigelj, nato pa drug za drugim. Jaz, najmlajši, sem bil zadnji na vrsti. Kot »šus« je bil krigelj prazen!
—	Stric Francelj, še pol kriglja, prosim!
Nato sem legel v senco in v sanjah' za dobrega' gospoda zmolil tri očenaše. Ne verjamete? Pojdite gà vprašat. Toda kam?!
Drago Kumer
Ne bom omenjal, kako so ga strokovnjaki in nestrokovnjaki biksali in lomili z odprtimi hlevi. Čez zimo je poginilo toliko plemenske živine, da bi dandanašnji škodo pisali z devetmestnim številom. Ker pa se je tojgodilo v času, ko ni nihče za ničesar odgovarjal, menda sredi šestega desetletja, bi me znal kdo prijeti za jezik. Biti v sedanjem trenutku brez jezika, je pa hudo resna stvar. Se pa ze raje vrnem v dobre »zlate« čase, v čas obiranja hmelja, pred več ko pol stoletja.
Gospodje, ki so imeli preboldska graščinska zemljišča v lasti, so bili trije; menda vsi iz Radoviče. Osebno se spominjam najniz-jega, precej debelušastega; če me spomin ne vara, se~je pisal Resner.
Čeprav še smrkavec, sem moral tudi jaz na obiranje. Ker pa sem bil najmlajši, so me imeli za »vaserpinča«. Hmeljišča so bila ogromna. Toliko hmeljskih sadik ni premogel noben Savinjčan.
Prihod obiravk iz vseh vetrov je bil zame nepopisno vesel dogodek, obenem pa sodni dan, lahko tudi vesoljni potop. Peli so, vriskali, klicali — vode, vode! — Štangarji pa — jabolčnik, tovkec, bunkovc!
Ni kaj. Takrat je bilo za graščinske obiravce kar dobro poskrbljeno. Vsaj kar se hrane in prenočišča tiče. Pri merjenju pa je bilo drugače: če je bilo le preveč listja, škaf narobe na plahto. In' ukaz: ven z listjem!
Jaz sem pridno nosil vodo. Vsak, ki se je nalokal mrzle stu-
doma se je pričela meseca maja lanskega leta; v slabih šestih mesecih smo podrli staro sušilnico in pod streho spravili nov dom. Za njegovo izgradnjo pa smo se odločili pred-
TONE TAVČAR
Nogometaši Hmezada v novo sezono
V času priprav na novo nogometno sezono, ki jo bodo žalski nogometaši tokrat začeli oseindvajsetega avgusta doma z ekipo Domžal v enotni slovenski ligi, so tudi odigrali prijateljsko tekmo z nogometaši iz Bačke Palanke, ki so tudi letošnje leto izbrali Žalec, hotel Golding in športni park za mesto priprav svoje ekipe v novi tekmovalni sezoni. Žalska nogometna ekipa se letos, okrepljena z novimi igralci, uspešneje kot kdaj koli pripravlja na spopade, ki jo čakajo s tekmovalci slovenske lige. Žalski zeleni bodo tokrat nastopali pod okriljem SOZD-a Hmezad, ki je pokazal razumevanje tudi za to zvrst tekmovalnega športa. Tako pokrovitelj kot gledalci, ki jih bo kvaliteten nogomet privabil na nogometno igrišče, pa pričakujejo od igralcev, da bodo športno in borbeno ponesli ime Hmezada in Žalca v svet nogometne igre.
L. Korber
ške niti in igle očeta Florjana v rodnem Šmihelu pri Mozirju, kjer se je Florjan leta 1908 rodil kot drugi sin izmed osmih otrok. Neusmiljena vojna leta so ga kot edinega krojača v kraju potegnila v partizansko delavnico Sercerje-ve brigade in ga za nekaj časa odtegnila družini.
Po preselitvi v Žalec se je zaposlil v družbenem sektorju in sedaj že krepkih dvajset let uživa zasluženo pokojnino. Letošnje leto torej poleg svoje osemdesetletnice in petdesetletnice življenja v dvoje praznuje še dva okrogla jubileja.
Pa se je Lesjakov Florjan ob
Osem let mlajša žena Marija, Gotovljanka po rodu, mati treh otrok in gospodinja, je kot vzorna življenjska spremljevalka znala vselej razumeti in sprejeti dobro in slabo, predvsem pa junaško premagovati težke trenutke, ki jih v njunem življenju, zlasti v vojnih letih, ni bilo malo.
Prav je, da sedaj v jeseni življenja v miru pobereta sadove dolgoletnega truda, da bi še dolgo uživala v njih, predvsem pa, da bi Florjana še naprej razveseljevala glasba, ki se ji je vseskozi razdajal in mu je v življenju poleg najbližjih toliko pomenila.
V. Cerovšek

Ponikva
w
Se ena asfaltna cesta
Letuš
Udarniško do vrtca
Ni še bilo krajevnega praznika na Ponikvi, da v tamkajšnjo kroniko ne bi zapisali vsaj ene pridobitve. Tudi letos je bilo tako. Krajevna skupnost je bogatejša za
2,5	km asfaltirane ceste in 62 telefonskih priključkov.
Praznovanje krajevnega praznika je konec julija potekalo takole: najprej je bila na pokritem vrtu gostišča Volk, do koder tudi vodi nova asfaltirana cesta, slavnostna seja članov skupščine in družbenopolitičnih organizacij. O življenju in delu v kraju je udeležencem govoril predsednik sveta Franc Volk. Povedal je, da so v njihovi krajevni skupnosti, kjer na 1533 ha živi 820 ljudi, od tega jih je dve tretjini zaposlenih, letos končno dobili 62 telefonskih priključkov, asfaltirali pa so dva in pol kilometra ceste v naselju Studence Marof. Ker v kraju nimajo industrije niti premožnejših obrtnikov, so morali sami krepko zavihati rokave in seči v lasten žep,
Anton Osolnik
nekaj pomoči pa so dobili od drugod. A da bi bili ljudje na Ponikvi zadovoljnejši, si želijo predvsem dvoje: kulturni dom in avtobus, ki bi jih nekajkrat na dan popeljal do doline.
Po slavnostni seji so se udeleženci preselili na odsek ceste Studence Marof. Tam je trak prerezal Vinko Arenšek, o sami pridobitvi pa nam je predsednik režijskega odbora Anton Osolnik povedal naslednje: »Samo za asfaltno prevleko smo morali zbrati skoraj 11 starih milijard. Nekaj denarja so nam odšteli na samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste, krajani zaselka smo zbrali dve stari milijardi, na pomoč in razumevanje smo naleteli tudi v krajevni skupnosti, Cestnem podjetju-asfalt Kamnolom v Pirešici, potem v Zarji, Ju-teksu, Gozdnem gospodarstvu, Nivoju, TZO Gotovlje ter pri Marjanu Cokanu iz Vrbja in Ediju Ver-devu. Krajani so veliko delali udarniško, zlasti Vinko Arenšek in Alojz Verdev, pomagali pa so tudi vikendaši.«
Irena Baša, foto: Tone Tavčar
[ 1			f
■ ■vr-t -ài			
Med otvoritvijo ceste Studence—Marof.
Šešče
V znamenju finančne suše
Večino krajevnih praznikov praznujemo v naši občini v poletnih mesecih. Tudi v KS Šešče so pred časom zaklju-'čili svoje letošnje praznovanje. Njihove svečane seje smo se udeležili tudi mi in iz nje povzemamo nekaj misli.
Slavnostni govornik Stanko Golavšek je po kratkem kulturnem programu spregovoril o vrsti problemov, ki v teh časih pravzaprav tarejo vse krajevne skupnosti. Vse pa se večinoma začne in konča pri denarju in neustreznem financiranju le-teh. Gre takorekoč za beračenje, ki pa se v teh kriznih časih ne obnese najbolje. Volja do dela pri številnih krajanih je še edino, kar omogoča življenje KS, vendar pa so tudi za to potrebna vsaj minimalna družbena sredstva. S tem, ko niso sprejeli predloga skupščine SIS za komunalo in ceste Žalec, pa se agonija samo podaljšuje. SKIS je tako ostal brez zagotovljenega vira za ceste, oskrbo za vodo, kanalizacijo ... V Šeščah, in verjetno so takšnega mnenja tudi v drugih KS, menijo, da delegatska baza delegatov združenega dela oz. vodstva OZD pozablja na življenjske pogoje svojih delavcev in s svojim nerazumljivim odnosom ne zagotavlja prepotrebnih sredstev za te namene. Z neizvajanjem tekočih vzdrževalnih det, kar je posledica pomanjkanja sredstev, nastaja nepopravljiva
škoda, ki izničuje vložena družbena sredstva in prizadevanja krajanov v denarju, materialu ali delu.
Ob vseh teh izrečenih mislih pa velja povedati, da se v KS Šešče i imajo s čim pohvaliti, kljub težavam, o katerih je bilo govora. To pa zahvaljujoč referendumu, ki so ga izglasovali pred štirimi leti. V tem času je bilo asfaltiranih vrsto cestnih povezav, nekaj pa jih je v
teku. tz referendumskega programa je sofinancirana izgradnja gasilskega doma, nekaj denarja gre za izgradnjo igrišča. V načrtu imajo še postavitev avtobusnih postajališč in obnovo obstoječih. Skratka, zavedajo se, da ne smejo obstati, saj je potem voz težko poriniti naprej. Uspehi, ki jih beležijo, in pripravljenost krajanov, pa je neke vrste garancija za dosego novih ciljev in vrednot.
D. Naraglav
Delegacija med polaganjem venca pred spominsko ploščo žrtvam fašizma med svečano sejo
V Letušu si že dolga leta želijo prostore za varstvo predšolskih otrok, da jih ne bi bilo treba voziti v sosednje kraje ali prepuščati naključnemu varstvu, .včasih pa celo same. V program krajevnega samoprispevka so vključili tudi adaptacijo prostorov v podružnični osnovni šoli. Seveda za vsa dela in material denarja še zdaleč ni dovolj, zato so se odločili, da si bodo pomagali z udarniškim delom. Pretekli petek, soboto in nedeljo so se lotili dela in opravili tisto najtežje. Kot je povedal predsednik KK SZDL Viktor Zorec bodo verjetno do novega šolskega leta prostori nared. Z ozirom na potrebe računajo, da bo otrok 24. Na sliki udarniki pri izdelavi tal.
T. TAVČAR
Galicija
Gasilsko društvo Velika Pireši-ca iz leta v leto izpolnjuje svojo tehnično opremo. Tako so pred leti kupili cisterno za pet tisoč litrov vode, obnovili dom, lani so kupili avto Nivo, letos 7. avgusta pa so izročili namenu tehnično
Delavni gasilci
požarno prikolico. Ta bo namenjena predvsem za gašenje požarov v višjih predelih.
V prikolici je 400-litrska motorna brizgalna, večji gasilni aparat, motorna žaga in ostalo orodje, ki spada k gasilni opremi. Kot je po-
vedal predsednik GD Velika Pire-šica Milan Grobelnik, se trudijo, da bi svojo opremo izpolnili tako, da bi bili pri opravljanju svoje osnovne naloge ker najbolj učinkoviti.
T. TAVČAR
graditi vrtec
Žalec
Začeli
V krajevni skupnosti Žalec uspešno uresničujejo program krajevnega samoprispevka. Tako so doslej že zgradili mrliško vežo in uredili pokopališče, precej sredstev pa so namenili tudi za obnovo ulic in izgradnjo kanalizacije. Zaradi pomanjkanja sredstev in manjših potreb v otroškem varstvu so se odločili le za izgradnjo
šestih igralnic, čeprav so jih najprej predvideli deset. Za to je bilo treba pridobiti nov projekt, sredi avgusta pa je gradnjo vrtca prevzel Marles. Gre za montažni sistem objekta, trenutno pa gradbena dela izvaja Ingrad Žalec. Največja skrb je sedaj za režijski odbor zbiranje sredstev v organizacijah združenega dela, kajti
brez njihovega deleža vrtca ne bi mogli zgraditi. Če bo vse potekalo po načrtih, bodo malčke sprejeli v novi vrtec spomladi naslednje leto. Trenutno je v Žalcu kar 79 otrok, ki nimajo zagotovljenega otroškega varstva.
- jk
Vrsta prireditev ob prazniku
Prebold
Kot smo že poročali, bodo letošnji krajevni praznik v KS Prebold praznovali v Kaplji vasi — vasici, ki je med vojno utrpela največje izgube. Vsi minuli krajevni prazniki so prinesli kraju nove prodobitve in tudi letos teh ne bo manjkalo. Še posebno pa je bogat program prireditev, ki se bodo vrstile vse od 20. avgusta do
3.	septembra, ko bo v zadružnem domu v Kaplji vasi slavnostna seja skupščine KS, na kateri bodo
podelili vrsto krajevnih priznanj.
Pravzaprav pa so krajevni praznik začeli že mladinci s svojim Žurom pod Žvajgo, končali pa ga bodo jamarji z odhodom na svojo tretjo ekspedicijo izven meja Jugoslavije. Poleg številnih športnih tekmovanj bodo pripravili gasilci na dan slavnostne seje še svoje tekmovanje. V tem času se bodo srečali v planinskem domu Marija Reki najstarejši krajani in se spomnili svoje prehojene poti.
Skratka, možnosti za sodelovanje in akcije je več kot dovolj.
Med pridobitvami pa velja zlasti omeniti preplastitev cestnih odsekov v Kaplji vasi, obnovitev oz. povečanje dvorane v zadružnem domu v kraju praznovanja, napeljava primarnega in sekundarnega voda telefonije v Kaplji in Dolenji vasi in še več manjših pridobitev po vaseh krajevne skupnosti.
D. N.
Praznik družinskega petja
Griže
V krajevni skupnosti Griže so pretekli teden praznovali krajevni praznik. Praznovanje so pričeli s tradicionalno košnjo na Homu, med tednom je bilo več športnih prireditev, zanimiva je bila verižna gasilska vaja iz Migojnic na Lurd, pripravili pa so tudi srečanje starejših krajanov. Slavnostno sejo skupščine KS in družbeno političnih organizacij so strnili s pode-
Prizidek k šoli
litvijo priznanj, ki so jih prejeli Tone Tavčar, Valerija Verdnik, Boris Cilenšek, Matija Kajtna in Magda Ježovnik. Seje se je udeležila tudi delegacija pobratene krajevne skupnosti Radomir Jakovljevič iz Kruševca, Praznovanje krajevnega praznika so zaključili s srečanjem krajanov in meddružinskim strelskim tekmovanjem na Gozdniku. Dokončanja telefonskega
omrežja, telefon ima sedaj vsako drugo gospodinjstvo, pločnika do osnovne šole ter odkup zemljišča za pokopališče pa so letošnje najpomembnejše pridobitve. Največ sredstev krajevnega samoprispevka pa so namenili za izgradnjo prizidka k osnovni šoli, ki bo zaključena še v tem letu.
jk
Andraž
Prireditev, na kateri se bodo letos že petič zbrale družine, ki še gojijo lepo navado petja domačih slovenskih pesmi, bo tokrat v Andražu predstavljalo preko 20 družin iz Slovenije in zamejstva. Organizacijski odbor, katerega predsednik je Konrad Brunšek, pripravlja tudi brošuro, v kateri bodo zbrani vsi podatki o nastanku, vsebini in strokovni vrednosti te vse bolj med ljudmi priljubljene prireditve. Vrsta uglednih pokroviteljev (Gorenje, Hme-
zad, Steklarna Hrastnik, Kmečki glas itd.) pa daje več kot jamstvo za njen ugled, h kateremu že leta prispevajo tudi strokovni sodelavci iz Ljubljane in naše občine.
Letošnja, jubilejna Družina poje bo v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri
na športnem igrišču v Andražu. Seveda računajo na lepo vreme. V kolikor bo dež, pa se bo treba preseliti v prostore zadružnega doma v Andražu. Zagotovo bo zopet pretesno, kajti pri-
reditev je doslej obiskovalo tudi do 1000 poslušalcev.
Prav bi bilo, da bi bili med njimi letos tudi vi. Po končanem nastopu bomo vsi skupaj nastopajoči'in poslušalci — zapeli kot ena velika družina, pravijo organizatorji. To doživeti, občutiti in vzljubiti pa je možno med ljubitelji takšne oblike prepevanja, kot jo ohranjajo v Andražu.
Jožica Ocvirk
Jamarstvo
Kmalu na odpravo
Kmalu po izidu te številke Savinjskega občana bomo preboldski jamarji potegnili črto pod enoinpoletne priprave organiziranja jugoslovanske jamarske odprave. Za nami je v glavnem garaško zbiranje denarja, ki se kaže v raznih delih na višinah, izdajanju in razpečevanju stenskih koledarjev, značkah in še vrsti drugih opravilih, pred nami pa ekspedicija, ki naj bi bila vnovičen kamenček v mozaiku naših prizadevanj na kraških področjih izven meja Jugoslavije. S tem pa želimo obeležiti 100 — letnico slovenskega jamarstva in 20-le-tnico obstoja preboldskega kluba, kakor tudi dati nove izsledke in spoznanja mednarodni speleologiji in jugoslovanskemu jamarstvu.
Torišče našega dela bo na grškem otoku Kreta, ki sodi med izrazite kraške otoke. Možnosti raziskav in dosežkov so precejšnje, kako pa bo dejansko, pa je sedaj še težko govoriti Otok Kreta je s svojimi 250 km dolžine in do 60 km širine med največjimi Sredozemskimi otoki. Njegovo ime je povezano z začetki grške, pa tudi naše civilizacije, saj srečamo otok v starih mitih o Evropi, Minotavri in Labirintu ter drugih zgodbah. Kot rečeno, je Kreta izrazito kraški otok in že v pradavnini so tu ljudje živeli v jamah. V njih so si zgradili svetišča i'n pokopavali mrtve. Zijajoče odprtine brezen pa so imeli za vhode v deželo mrtvih — imenovano Had. Iz vsega tega sledi, da je na Kreti veliko število arheoloških in kulturno zanimivih jam. V zad-
njih letih pa je postala zanimiva za jamarje s športnimi težnjami in raziskovalnimi hotenji. Pomembne dosežke so tu že dosegli angleški, francoski in italijanski jamarji. Trije gorski masivi, Levka Ori (Bele gore), Idhi Oros (gora Ida) ter Lassithi dosegajo višine preko 2500 m. Med vrhovi pa leže prostrane kraške planote s številnimi vrtačami, depresijami in brezni. Najgloblje doslej znano brezno je Mavro Skiadi s 342 m globoko vertikalo, pa 280 m globoki in 2900 m dolgi Khonos ali Tzani Spilos ter še druga stopnjasta brezna in jame. Skratka, vsi ti podatki so naše oporne točke za iskanje in raziskavo novih, neznanih in perspektivnih jamskih objektov. Doslej smo se z velikimi črkami zapisali v atlas jamarskih dosežkov po svetu, zato upravičeno upamo, da tudi tu rezultati ne bodo izostali. Seveda pa bo veliko odvisno od sreče oz. najdbe jamskih objektov.
Odprava bo štela 11 članov, dva zunanja člana pa sta morala zaradi nesreče in službenih obveznosti odpovedati svojo udeležbo. Na Kreto odpotujemo 6. septembra, vračamo pa se konec meseca — predvidoma 29. 9 . . . Naš cilj je v dobrih treh tednih odkriti in raziskati čimveč jamskih objektov, zbrane rezultate pa potem objaviti v posebni publikaciji.
Vsem, ki so nas na takšen ali drugačen način podprli v naših prizadevanjih, se že sedaj iskreno zahvaljujemo in upamo, da bomo upravičili njihovo zaupanje. Kaj več pa po končani odpravi, ko bodo že znani dosežki našega dela na tleh tega^še vedno skrivnostnega otoka.
DARKO NARAGLAV
Šport na kratko
TVD Partizan Braslovče je pripravilo v počastitev 26. dneva hmeljarjev odbojkarski turnir za člane in članice. Pri članih je zmagala ekipa Šempetra, ki je v finalu premagala ekipo Stavbar ml., tretji so bili Braslovčani, četrta pa Topolšica. Pri članicah pa sta na-
stopili samo dve ekipi — Braslovče so premagale Topolšico 2:1.
Pri TVD Partizanu v Preboldu so v teh poletnih mesecih pripravili vrsto začetnih tečajev plavanja. Na posnetku vidimo mlade plavalce s svojimi učitelji plavanja.	T. TAVČAR
V Ljubnem 50 šahistov
V počastitev praznika flosarjev je Šahovski klub Rečica ob Savinji pripravil posamezni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo petdeset šahistov, poleg domačih tudi iz T. Velenja, Šempetra in Vrbja.
Zmagal je Goršek iz T. Velenja
z devetimi točkami pred Skokom iz ŠK Šempeter, šesto mesto je osvojil Jože Štorman prav tako ŠK Šempeter, sedmo in osmo mesto pa sta osvojila Martin Štorman ŠK Šempeter in Jože Grobelnik ŠK Vrbje.
- Jože Grobelnik
do* komunala -p.o.
zalee nade Cilenšek 5
Objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo:
1.	Kombiniranega vozila DAK — reg. št. CE 168-864, inv. št. 307 — karamboliranega
—	izklicna cena 450.000 din
2.	Kombiniranega vozila GERÌ — reg. št. CE 171-189 inv. št. 338 — potrebnega večjega popravila
—	izklicna cena 750.000 din
Ogled možen v delavnici KOS, Ločica pri Polzeli
3 GREDERJA G- 70 STT
—	izklicna cena 7.326.105 din
Ogled možen vsak delovni dan na sedežu DO
Javna licitacija bo v soboto, dne 3. septembra 1988, ob 8. uri v prostorih upravne zgradbe delovne organizacije.
Prometni davek za izlicitirano ceno plača kupec.
Na licitaciji enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pred licitacijo vplačajo varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene.
Predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo. Vsa osnovna sredstva se odprodajo po načelu »videno—kupljeno«.
Kupljeno blago plača in prevzame kupec najkasneje v osmih dneh po licitaciji, sicer pomeni, da. odstopa od nakupa, pri čemer se varščina zadrži.
jSžvživaJar 44/ÌVW
ulica Ivanke Uranjekove 6,63310 Žalec
razpisuje
na podlagi sklepa zbora delavcev
LICITACIJO
za prodajo osnovnih sredstev in drobnega inventarja:
Naziv	Kol.	Cena	Izklicna vred.
Oprema za šolsko kuhinjo			
po seznamu št. 1			825.000
Razmnoževalni stroj	1	63.000	63.000
Kinoprojektor DV 004	1	125.000	125.000
Razglaševalni sistem 009	1	15.000	15.000
Glasbeni center Gorenje	1	35.000	35.000
Knjižni stroj Ascota	1	60.000	60.000
Kaloriferji, el. peči	4	5.000	20.000
Licitacija bo dne 30. avgusta 1988 ob 10. uri v prostorih Delavske univerze Žalec.
Ogled je možen na dan licitacije ob 7. uri.
Interesenti plačajo pred pričetkom licitacije 10%-ni polog od isklicne cene.
Prometni davek plača kupec. Nakup po načelu: videno—kupljeno. Kupljeno blago mora kupec plačati in prevzeti v treh dneh.
Ob smrti Darinke Peško iz Vrbja so namesto vencev in cvetja darovali sredstva za Onkološki inštitut v Ljubljani: družina KO-ŠEC in OBLAK ter Pepca in Jožica TURŠIČ po 30.000 din, družina KOZAR 20.000 din ter HRASTNIK 15.000 din (vsi iz Vrbja).
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
ŠTEFANA LEŠNIKA
z Ložnice pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala družinama Zapušek in Kelhar, kolektivu TZO Gotovlje, kolektivu Sip Šempeter, govorniku krajevne skupnosti, župniku za izrečene besede in obred, članom gasilskega društva Ložnica za pomoč in poslovilni pozdrav, govorniku Emilu Pinterju za izrečene besede ter ostalim gasilskim društvom.
Žalujoči: žena Anica, sin Štefan z ženo Vido, sinovoma Matejem in Markom, sin Jože z ženo Jelko, sinovoma Alešem in Mitjem ter hčerko Majo in ostalo sorodstvo.
Tu samo ti postoj, ki si bil z menoj, h grobu pristopite in mir mi zaželite!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža in očeta
MILANA KOŠENINA
z Gomilskega 44
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti ter za darovano cvetje kot tudi za druge oblike dobrodelnih daril. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju oddelka za nos, grlo in ušesa bolnišnice Celje, govorniku KS Gomilsko, moškemu pevskemu zboru in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE KUKOVNIK
roj. AHAC iz Kaplje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denar za dobrodelne namene.
Posebna hvala duhovnikoma, govorniku, pevskemu zboru ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
BORISA KOŠENINA
z Vranskega
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, ko ste nam pomagali in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi OO ZZB NOV Žalec in KO ZZB NOV Vransko, upokojencem, Združenju šoferjev in avtomehanikov Žalec in njihovim pevcem, KS Vransko, gasilskim društvom, GG Celje in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Nežka in hčerka Draga z družino
Dežurstvo na vodovodu
Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec:
od 22. 8. do 29. 8. 1988 — Bogdan Pantner, Polzela 209 od 29. 8. do 5. 9. 1988 — Marko Dolinar, Griže 35 od 5 9. do 12. 9. 1988 — Vlado Šuper, Vel. Pirešica 5/e od 12. 9. do 19. 9. 1988 — Tone Jager, Prebold 62/a
od 19. 9. do 26. 9. 1988 — Jakob Olip, Pongrac 21
Opomba: Dežurni se nahaja v DO Komunala Žalec od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik). Ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše tete
ALOJZIJE ZAGORIČNIK
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Pepci Ramšak in Zofki Korez, ki sta ji v zadnjih letih nudili vso pomoč.
Iskrena hvala tudi pevskemu zboru DU Griže za zapete žalostinke, dr. Alojzu Žičkarju za zdravstveno oskrbo, govorniku Ivanu Grobelniku za poslovilne besede in duhovnikom za opravljeni obred.
Vsi njeni
V SPOMIN
IVANKI HRIBERŠEK
s Polzele
Prek hribov in dolin živi še vedno njej spomin. Svečko ali šopek cvetja ti poklanjamo za tihi avgust v poletju, ko smo z žalostjo in solzami spoznali: to ni mogoče, drage mame ni več med nami.
Prej bo smreka jabolko rodila, kot pa naša misel nate, mama, pozabila. Radi smo te imeli in te še imamo, zato hvala vsem, ki ji prižgete svečko in na grob položite cvetje.
Sinova : Zdenko in Jože ter vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči in prerani smrti ljubega moža, ata in starega ata
JAKA ŠTORMANA
iz Šempetra
24. 7. 1926—5. 8. 1988
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, pomoč in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti do preranega groba.
Še posebna iskrena zahvala moškemu pevskemu zboru Polzela, gasilskim društvom, govorniku, organom KS, članom ZZB NOV, praporščakom, pogrebcem, častni straži in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena, sinova z družinama in vsi njegovi
ZAHVALA
Vsem, ki so z globokim sočutjem spremljali na zadnji poti mojo ljubljeno mamo
MARIJANO ŽOHAR
se iskreno zahvaljujem. Hvala KS Žalec za tolažilne besede, ženskemu pevskemu zboru iz Griž za čustveno petje in župništvu Žalec za duhovno sprémstvo.
Hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje. Posebna hvala pa najožjemu sosedstvu Kajuhove 15 za požrtvovalno pomoč v času bolezni in v najtežjih trenutkih.
Žalec, Oberndorf/N
Hčerka Nuša, vnučka Saša in Milan ter sestra Fini
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta
JOŽETA ROŽIČA
iz Zakla
se zahvaljujemo vsem sosedom, njegovim prijateljem in znancem za pomoč v težkih dneh naše žalosti, za darovano cvetje in izkazano sočustvovanje. Hvala pevcem prosvetnega društva Gomilsko, govornikom za poslovilne besede, gasilskemu društvu TrnaVa in duhovnikom za lep cerkveni obred.
Žalujoči: žena Frančka, sinovi in hčere z družinami
PROMETNE NEZGODE
Dne 9. julija je v Petrovčah v križišču pri zavijanju v levo voznik kolesa z motorjem Anton GABER, 33 let, iz Celja, izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila CE 233-855 Aleksandru ŠARLAHU. V trčenju se je motorist huje poškodoval, nastala pa je tudi večja materialna škoda.
Dne 18. julija se je ob 18.30 na lokalni cesti v Zabukovici huje poškodoval voznik kolesa z motorjem Ivan GABERŠEK, 23 let, iz Žalca, ko je zaradi prevelike hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola izgubil oblast nad vozilom in padel.
Na lokalni cesti v Ložnici pri Žalcu je dne 20. julija ob 8.15 voznik tovornega avtomobila Ivan UŽMAH, 44 let, iz Griž, pri zaviranju zapeljal v levo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljala voznica os. avtomobila CE 243-458 Cecilija JAZBEC, ki se je v trčenju laže poškodovala.
Utrujenost je botrovala prometni nezgodi 25. julija ob 6. uri na regionalni cesti v Letušu, ko je voznik os. avtomobila CE 246-925 Vlado MRŠIČ, 33 let, zaspal za volanom, zapeljal s ceste in trčil v vogal stanovanjske hiše. Pri tem sta se poleg voznika laže poškodovali še sopotnica Ljubica MRŠIČ in petletna Vesna MR-šlC. Ugotovljeno je bilo, da je voznik pred nezgodo vozil nepreikinjeno enajst ur.
Dne 25. julija je ob 18. uri pri vožnji po lokalni cesti v Drešinji vasi voznica os. vozila reg. št. M—M 9397 Ljudmila LONČAR v ovinku zapeljala v levo v trenutku, ko ji je nasproti pripeljal na motornem kolesu Robi CIZEJ, ki se je sicer skušal izogniti trčenju, a mu ni uspelo in se je hudo poškodoval.
Na magistralni cesti v Drešinji vasi se je ta dan ob 15.45 zgodila še ena nezgoda in sicer, ko je voznik os. avtomobila CE 227-154 Jurij JAN iz Celja pri prehitevanju zapeljal na bankino, od tu pa nazaj v desno, kjer je trčil v zadnji del os. avtomobila CE 245-604 Asima MASLA Janovo vozilo je pri trčenju odbilo nazaj v levo, zaradi česar je zapeljal v jarek in se prevrnil. V nezgodi so se huje poškodovali voznik JAN ter sopotnici Mateja CVIRN in Petra GRIMŠIČ.
Ta dan se je na magistralni cesti pri nadvozu v Žalcu voznik osebnega avtomobila LJ 391-848 Fadil MUJKIČ iz Bjeline zaletel v kolono vozil, ki se je zaustavila zaradi okvare tovornega avtomobila in se pri tem hudo poškodoval.
Dne 27. julija ob 12.40 je na lokalni cesti v Matkah voznik os. avtomobila CE 110-253 Robert GERMADNIK iz Matk v ovinku zapeljal v levo, ko mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom voznik Rudolf DROLC. V nezgodi se je Germad-nik laže poškodoval, nastala pa je večja materialna škoda.
Ta dan ob 18.50 pa je na lokalni cesti v Letušu voznik kolesa z motorjem Dušan KOČEVAR, 17 let, pri vključevanju na prednostno cesto izsilil prednost vozniku os. avtomobila CE 211-103 Vladislavu KRAJNCU. V trčenju se je motorist laže poškodoval.
Dne 28. julija ob 13.45 je na Kruševski ulici v Žalcu 57-letni voznik kolesa z motorjem Janez NAHTIGAL pri zavijanju v Cankarjevo izsiljeval prednost vozniku osebnega vozila CE 205-476 Mihaelu BORNŠKU in se pri padcu hudo poškodoval.
Zaradi neprilagojene hitrosti je 30. julija ob 00.00 voznik os. avtomobila CE 240-961 Danijel TERŽAN iz Doberteše vasi na lokalni cesti Gornja vas—Prebold v blagem ovinku zapeljal s cestišča, se prevrnil na bok in se pri tem laže poškodoval.
Tega dne je ob 8. uri na nezavarovanem železniškem prehodu med Dobrišo vasjo in Žalcem voznik osebnega avtomobila CE 183-233 Vojko Podgorškek, star 48 let, iz Celja, zapeljal na železniški tir, ne da bi se prej prepričal, če je proga prosta. Iz celjske smeri je pripeljal tovorni vlak s strojevodjem Slavkom Jurinom, zadel Podgorškov avtomobil in ga potiskal pred seboj, dokler se vlak ob zaviranju ni ustavil. Voznik Podgoršek in sopotnik Ivan Orešnik sta se hudo poškodovala.
KAZNIVA DEJANJA
V	času od 15. do 27. julija so se na zidovih osnovne šole, kulturnega doma in Name v Žalcu pojavili napisi, ki so se nanašali predvsem na dogodke v zvezi s sojenjem na vojaškem sodišču v Ljubljani. Miličniki so pisce odkrili, zaradi precejšnje materialne škode pa so zoper njih podali tudi kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
V	noči na 24. julij je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Anice ŠTUKLEC s Polzele 33. Storilec je odnesel radio in moško uro.
Sredi julija je neznani storilec v Letušu na kmetiji Franca URBANCLA ukradel elektromotor.
V	noči na 26. julij je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Stanka PLASKANA na Polzeli. Lastnik je bil oškodovan za denarnico z dokumenti.
Iz kolesarnice stanovanjskega bloka v Preboldu 2/c je bilo Marjanu ŠPITA-LERJU v noči na 30. julij ukradeno kolo z motorjem znamke Tomos A3MS, meta-lic-bronz barve s tovarniško številko 591950!
Konec julija je bil iz stanovanja Vladke VASILKOV v Drešinji vasi 24, ukraden radiokasetofon Hitachi.
V	noči na 5. avgust je bilo vlomljeno v kiosk Dela v Šempetru, od koder so storilci odnesli predvsem tobačne izdelke. To noč pa so neznani storilci na lokalni cesti šešče—Griže poškodovali tudi več prometnih znakov. Očitna objestnost je povzročila veliko materialno škodo.
V	noči na 7. avgust pa je bilo vlomljeno v objekt Turističnega društva pri jami Pekel. Ukradena je bila predvsem hrana in pijača.
Dne 8. avgusta je bilo Damjanu RIZMALU v večernih urah pri ribiškem domu v Preserjih ukradeno kolo z motorjem št. 387481.
V	noči na 9 avgust je bilo vlomljeno v tovorno vozilo, last Integrala iz Ljubljane, ki je bilo parkirano ob magistralni cesti pri izstopni postaji v Rušah. Storilec je ukradel avtoradiokasetofon.
V	Petrovčah 148 je bilo v noči na 10. avgust vlomljeno v stanovanjsko hišo Petra PLANINŠKA. Lastnik je bil oškodovan za CB postajo in nekaj denarja. Ta večer je bila okoli 22.30 z mize pred gostiščem Zambi v Petrovčah ukradena ženska torbica, ki jo je oškodovanka za trenutek pustila na mizi.
V	noči na 12. avgust je bil poskus vloma v bife na avtobusni postaji v Žalcu. Storilec je skušal priti v notranjost, a mu zaradi dobrega sistema zavarovanja ni uspelo, pri tem pa je povzročil veliko škodo na vratih.
Frizerstvo »KANA« iz Žalca sporoča, da imajo novo
telefonsko številko in sicer 711-305
Še naprej se priporočajo:
Irena, Marija, Marica
SAVINJSKI MAGAZIN ŽAI.IEC
NUDIMO
POTROŠNIŠKO POSOJILO ZA:
pohištvo, gradbeni material, akustiko, belo tehniko, posodo, šivalne stroje, motorje in tekstil
na 3, 6, 9 in 12 mesecev
Informirajte se v naših poslovnih enotah!
Pa še to: PONUDBE NE KAŽE ZAMUDITI
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA ŽALEC
Latkova vas 45 b 63312 PREBOLD tel. 063 701 011 telex 335 33 yu sigrad
PRIKAZ SPLOŠNE UPORABNOSTI
Elementi montažnih podpornih zidov so namenjeni za izvajanje dekorativnih in nosilnih škarp v individualni in družbeni gradnji. Montaža elementov je hitra in enostavna. Elementi so prirejeni za dva načina postavitve podpornega zidu:
- podporni zid z razprtimi elementi
-podporni zid s stisnjenimi elementi
PODPORNI ZID S
STISNJENIMI
ELEMENTI
PODPORNI ZID Z
RAZPRTIMI
ELEMENTI
Podporni zid s stisnjenimi elementi ima vlogo prevzemanja večjih zemeljskih pritiskov
Podporni zid z razprtimi elementi ima vlogo prevzemanja manjših zemeljskih pritiskov in nudi veli-možnosti dekoracije z zelenjem po sami škarpi.
odprti kamini
notranji kamini
Bivanje na‘ prostem je še prijetnejše, če je prostor lepo urejen in dopolnjen z vrtnim kaminom, klopmi, mizami, cvetličnimi koriti in ostalimi izdelki iz programa opreme za parke, kampe in vrtove.
Odprt kamin s svojo tisočletno tradicijo je pri nas vedno bolj iskan, saj nam s široko paleto oblik in možnostjo različnih finalnih obdelav dopolnjuje prostor in omogoča doživljanje lepote odprtega ognja.
TOZD TURISTIČNA AGENCIJA
»PLUS ZA BUS« z IZLETNIKOM Celje!
v septembru:
2. in 3,— TULLN—DUNAJ, cvetlična razstava, 1 dan, 62.000 din; — PADOVA—BENETKE, cvetlična razstava, 1 dan,
52.000	din;
8 - EGEJSKA MAKEDONIJA IN SOLUN, 4 dni. 200 000 din - NOVO!
10,— KOBJEGLAVA, ogled pršutarne in pokušina pršuta, 1 dan, 36.000 din;
15,	— MÜNCHEN—IKOFA, sejem gastronomije, 2 dni,
310.000	din;
16,	— AMB STUTTGART, sejem dosežkov kovinske industri-
je, 2 dni, 290.000 din;
17,	— MOSLAVINA, 1 dan, 29.000 din;
18 — IKOFA in OKTOBERFEST MÜNCHEN, 2 dni, 380 000 din;
18.—24,— POČITNICE NA VISU z organiziranim prevozom, UGODNO — 330.000 din;
24 - OKTOBERFEST MÜNCHEN, 1 dan, odhodi po želji skupine, 77.000 din
za oktober najavljamo:
2,— z letalom na KITAJSKO, 11 dni, 1.650.000 din + 430 $ 7, —10,— CARIGRAD, 4 dni, 650.000 din
14 — RIM, 3 dni, 160.000 din + 45.000 lit — NOVO!
18,	— COSTA BRAVA, 6 dni, 190.000 din + 55 $
20,- PARIZ, 4 dni, 260.000 din + 400 FF
UGODNO — POLJSKA in ČSSR — vikendi po naročilu skupine!
Zahtevajte program letovanja — izkoristite posezonske cene v septembru!
Za kmetijske zadruge posebni programi!
Sindikati in zaključene skupine — jesenski izleti po konkurenčnih cenah!
nama	
Velika izbira šolskih potrebščin v Žalcu in Levcu	
—	šolske torbe —	peresnice, pisala —	zvezki, barvice —	telovadni copati —	oblačila za šolarje (dresi, hlačke, majice)	
Veleblagovnica ITflTimfI Prodajni center L Ivi .1.1.-Ivi	Žalec Levec
Boris Žgajner iz Matk je imel na Braslovškem jezeru zares veliko ribiško srečo. Ujel je soma, ki je meril 1,25 m in tehtal 9,75 kg. Povejmo še to, da je Boris nedeljski ribič in da si je kupil prvi dan letnega dopusta ribiško enodnevno karto, ki stane pet in pol tisočaka, ter ulovil tako velikega in težkega soma.	T. TAVČAR
V Tekstilni tovarni Prebold je precejšnje število krvodajalcev, o čemer priča tudi podatek, da se je zadnje tovrstne akcije udeležilo preko 150 krvodajalcev. Razveseljivo pa je, da je med njimi vsako leto več novih — mlajših, kar pomeni, da ta človekoljubna in humanitarna naravnanost ne bo usahnila, ampak se še krepila.	—DAR—
FOTOKRONIKA
Neurje s točo je v začetku tega meseca prizadelo tudi del Andraža, Braslovč, Ponikve in Polzele. Škoda je bila tudi v hmeljiščih in na poljščinah. Na sliki: Tomaž Kolšek iz Jajč v zaselku KS Andraž kaže, kako je toča uničila kumarice.
T. TAVČAR
		JfJ J M090W1ÌCCI ■LO •hflMzod-
<8> 1 tani AGRI NA		
		ŽALEC.TEL:(063)713ŽH • POSLUJEMO007.OO 1».URE VSAK DELAVNIK. 08 SOBOTAH OO 7. OO 13.4JRE 	—	—	7
UGODNI BREZOBRESTNI KREDITI
na vseh oddelkih blagovnice Izkoristite veliko ugodnost!