Izhaja razen ponedeljka vsak dan dopoldne.
Uredništvo in apravničtvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6,
:.« —.............. 1.	nadstropje, Učiteljska tiskarna.	.	-
Naročnina	po	pošti	z dostavljanjem na dom za celo	leto	K	30’—, z&
pol leta K 15’—, za četrt leta K 7*50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne ■	______-	=====	številke	po	10	vinarjev.	^.........—................=
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-ii	■■■■■■m	macije	za list so poštnine proste.	—j*-............... 1
---------------------------------------------------          —	i > ii ■■■■.m. m..«i
Inserpti: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru —- -------------------- ----	primeren popust.	■-*
Štev. 51.
V Ljubljani, četrtek dne 13. septembra 1917.
Leto I.
O naših narodnih problemih.
m.
Kako naj bo naša narodna avtonomija organizirana ? Na avtonomnih delcih, iz katerih se sestavlja narodna celota 1
Ti delci so občine.
Današnje občine ne morejo biti nosi-teljice svobodne narodne celote. Občinsko vprašanje se je že večkrat obravnavalo, vendar se naša javnost zato ni zanimala tako, kakor bi bilo prav. Svoječasno je spravil to reč na razgovor notar Ignac Gruntar na neki narodno-napredni skupščini. Zahteval je preosnovo naših občin na ta način, da se povečajo v večje gospodarske enote in se v njihovi upravi nastavijo izprašani tajniki. V tej zahtevi je bilo precej zdravega jedra. Ostala pa je brez odmeva, dasi je bila velikega gospodarskega in upravno političnega pomena.
Danes ni v organizaciji slovenskih občin nobenega sistema. Ponekod so občine res še velike, večinoma pa so se zdrobile v majhne drobce, ki jih državna politična uprava suče, kakor se ji zljubi.
Vsak narod organizira občine po svojih izkušnjah, tradicijah in potrebah. Občine so več ali manj odvisne od skupne narodne ali pa državne uprave. Ponekod so bolj, drugje zopet manj avtonomne. Volilna pravica je ponekod enaka, ponekod zelo različna. Glede svojih avtonomnih pravic in odvisnosti od centralne politične uprave, so občinski sistemi zelo različni. Tako poznamo francoski, angleški, nemški, laški, ruski itd. tip občine.
V organizaciji občin je brezdvoma najtežavnejši problem v takozvanem »prenesenem delokrogu0, to je v vprašanju, v katerih rečeh in do katere meje naj bodo občine organi skupne narodne uprave. Ne vem, koliko ljudi pri nas razmišlja o tem, to pa se mi zdi, da ni več daleč čas, ko bo treba o tem povedati kaj pozitivnega.
V tem pogledu nas morajo voditi: izkušnje, tradicije in potrebe. Predvsem pa je treba vedeti, da naj bi bile občine zidane na teritorij, ki ima neko gospodarsko in kulturno skupnost, v kateri se skladata produkcija in teren kraja. Velike zahteve našega časa zahtevajo, da bodi občina dovolj velika in obljudena, da more zadoščati svojim velikim upravno političnim nalogam. Temelj svobodnega narodnega edinstva je svobodna občina. V svoji notranji upravi in politiki, naj bo občina kolikor največ mogoče avtonomna in svobodna, zakaj le na tem principu zgrajene občine morejo biti nositeljice celotne narodne samostojnosti in svobode. Na izgrajeni občinski avtonomiji sloni narodna kot celotni obraz svojih manjših delov. Zato je vprašanje takozva-nega „prenešenega delokroga* tako važno, zato je treba ugotoviti resnično potrebni vpliv centralne uprave na avtonomne občine.
Občine naj bodo živa slika ljudskega življenja. Zato je uvedba splošne in enake volilne pravice temeljni postulat demokracije, ker le na ta način pride izraz ljudskega razpoloženja in njegovih potreb do besede
in veljave. V občinah se udejstvujejo vsakdanje potrebe in naloge ljudstva. One so gibala celote in njenega napredka.
Delokrog občinske uprave se mora razširiti in poglobiti, da bobi občina v javnem življenju in upravi tisto veljavo, ki jej gre. Na ta način se zdemokratizira javna uprava in se izloči iz nje ozkosrčni birokratizem. Sedanja naša politična uprava je nezadostna, ker je birokratična. Velik del njenih upravnih poslov bi morale prevzeti reformirane občine, ki bi jih reševale avtonomno, po sklepih in volji ljudstva.
Brez temeljite občinske reforme, si ne morem misliti zdemokratizirane javne uprave in odpravo življenju zoprnega birokratizma.
IV.
Naša zemlja je lepa in bogata, rod, ki na njej živi, pa je ubog in zaničevan. Nekaj gnilega je v državi Danski. ..
Ako pogledamo v naša ljudska gospodarstva in domove, spoznamo takoj, da žena podpira tri vogale pri hiši, kakor pravi naš pregovor. Toraj je gospodar slab Preglejmo v hišo majhnega poljedelca: Žena dela na polju in v gozdu in v vinogradu, kuha in skrbi za otroke, krmi in opravlja živino. To so njeni poglavitni posli. Mimogrede pa opravlja še druge važne posle. Skrbi za perutnino, molze in prodaja mleko.
V	gozdu nabira maline in gobe v družbi svojih otrok. Vse to mimogredoče delo je vredno miljone. Te produkte skupljajo trgovci, z velikimi dobički jih prodajajo dalje. Poglejmo v stanovanje delavca ali nižjega uradnika: Žena hodi na dnino, ali v tovarno, ali pa šiva, čipkari in veze doma ; streže možu, doji in vzgaja otroke, pere, krpa, kuha, snaži.. . Žena dela !
Kje pa je gospodar?
Videli smo može pri trdem delu. Za prenizke mezde delajo v tovarnah, v uradih, na polju, v gozdu, v vinogradu, v delavnicah. Tovarniški delavec se izseljuje v tuja obrtna središča, kjer upa najti izdatnejši zaslužek. Gozdni delavec hodi čez zimo v hrvaške, romunske, ruske šume za zaslužkom, ki ga doma ne najde. Vinogradnik se izseljuje v Ameriko, kjer se izgubi v pisani množici delavstva. Uradnik strada in pada v dolgove, obrtnik berači in je srečen, ako dobi mesto sluge ... Stotisoči poprijemajo za popotni les, da si v daljnih tujinah poiščejo dela in jela. Kdo še ni videl na naših kolodvorih krdela mož z natlačenimi vrečami in s kovčki v rokah, okrašenih z rožami. Do kolodvora jih spremijo žene in dekleta; ihteča in vsa solzna stiskajo roke možem in fantom. Kakor da gredo v vojno, tako težko je slovo. Gredo, da se bore z življenjem. Delali bodo, kar premore človeško zdravje, stradajoči bodo branili za svojo družino in posest v domovini. Tisoči podležejo, tisoči se pohabijo ob prenapornem delu, ko se bodo kosali s kitajskim kulijem. Nekateri se vrnejo — kot tujci bodo. Videli so velika bogastva, svobodna ljudstva
—	vsega tega ni v revni domovini. In znova se napotijo v svet: Hamburk, Bremen, Havre, megleno morje ...
Videli smo pa tudi, kako prihajajo k nam bogati tujci. Ogledali so se in nam
zagospodarili. Prišli so kakor bi jih privedel slučaj, mimogrede so se ustavili, nabrali so si bogastva in zopet odšli s posmehljivo -zaničljivim nasmehom na ustnih; Zemlja lepa in bogata, ampak rod neveden in slab, vreden našega zasmeha ...	As.
S sefe ljubljanskega občinskega sveta.
Tako važne seje občinski svet ljubljanski že dolgo časa ni imel kakor v torek. Na dnevnem redu so bili štirje predlogi 'občinskega svetnika Mlinarja med najvažnejšimi in poročilo predsednika aprovizacij-skega odbora o preskrbi Ljubljane s kurjavo in krompirjem.
O volilni reformi je poročal poročevalec personalnega odseka. Rekel je sicer, da je demokratizacija volilne pravice potrebna, da pa sedanji čas ni primeren. Treba počakati, da se po vojni vrnejo odsotni občinski svetovalci in volilci, da povedo tudi svojo besedo. Mlinar je ugovarjal, da se s tem samo zavleče volilna reforma, dasi je očividno, da se bodo vse javne korporacije demokratizirale. Predlaga, naj odsek izdela takoj načrt volilne reforme. Občinski svetnik Pammer je za odsekov predlog, a trdi, da volilna pravica ni potrebna reforme, ker je itak dovolj demokratična. Mlinarjev predlog je bil odklonjen; a sprejet odsekov predlog.
Mlinarjev predlog glede zidave hiš z delavskimi stanovanji je zadela enaka usoda. Poročevalec finančnega odseka se je oklenil tistega izgovora, ki sedaj služi vsem diplomatom in politikom, ki ne marajo preveč socialnega dela in demokratizma. Čas ni primeren, denarja bi bilo treba, odložimo to vprašanje po vojni. Predlagalec Mlinar je rekel, da ta predlog poročevalčev pomeni le lepšo odklonitev. Nekoč je bil že sprejet tak predlog v občinskem svetu, votiral se je celo majhen znesek in nakupil svet. Potrebe ni treba utemeljevati pač pa treba povedati, da je občina že desetletja prodajala svoj svet po smešno nizkih cenah, ki bi ga danes ali že prej bila lahko porabila v koristne namene, v svojo gospodarsko emancipacijo. Kakor se je že občina eman-cipirala v nekaterih panogah, tako bi se morala tudi še v drugih, zlasti v stanovanjskem in aprovizačnem vprašanju ne samo ob vojnem nego tudi ob mirnem času. Občinski svet je Mlinarjev predlog odklonil in odložil to vprašanje ad Kalendas Graecas
—	po vojni.
Mlinarjevima predlogoma glede uvedbe popolnega šolskega pouka in uvedbe pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah je šolski odsek na priporočilo županovo deloma ustregel. Uvede se na ljudski šoli nekaj več učnih ur in enako se uvede zopet obrtno-nadaljevalni pouk največ štiri ure na teden. Oba predloga je občinski svet sprejel soglasno. Uvedbo pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah sta priporočila tudi trgovska in obrtna zbornica ter Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem.
V	aprovizačnih stvareh je slika jako črna. Krompir in kurivo za kuho sta nujno
NAPREJ, št. 51, 13. septembra 1917.
potrebna. Vlada ne jamči za dovoz premoga. Drv ni mogoče dobaviti dovolj, ker ni vozil in priprege. Ljubljana je zaprosila, da se rekvirira krompir v Ljubljanski okolici, v Kranjskem in Kamniškem okraju. Državna aprovizacija je odrekla, ker ni izvedena. Ljubljanska občina mora imeti zagotovilo, d,a dobi nujne potrebščine, in jih mora dobiti, sicer ne more biti odgovorna za posledice — bedo in pomanjkanje.^ Župan se je tudi opravičil zaradi Šent-janškega premogokopa. V opravičbi pravi, da bi bilo treba vtakniti v rudnik skoro dva miljona kron. Znesek je velik in vrh-tega so strokovnjaki izjavili, da bi se premogovnik ne izplačal. Zato ni priporočal, da bi občina kupila ta premogovnik
Občinski svet je dalje dovolil naknadni kredit za draginjske doklade za mestne nastavljence, stalne in provizorične. — Kupil je več zemljišč v Črni vasi, ki jih obdela ljubljanska aprovizacija. — Spremenil je službeni red za licejske učiteljice in uradnice, da se smejo možiti, le da mož in otroci nimajo pravice do pokojnine. (Da otroci nimajo pravice, pač ni pravično; to je grajal občinski svetnik Mlinar.)
Zaradi pomanjkanja kuriva se za zimski čas jako omeji poraba elektrike in plina. Električni cestni železnici podraži občina kilovat elektrike na 20 h.
Politični pregled.
= Angleška za nadaljevanje vojne.
Zastopnik delavcev v vojnem kabinetu, minister Barness, je govoril v Newcas lu ter zahteval nadaljevanje vojue, dokler ne bo zdrobljen pruski militarizem. Mir se bo sklenil po relativni moči strank na koncu vojne. Pesimisti pravijo, Anglija naj sklene sporazumen mir, ker bi vendar tudi pozneje ugodnejšega ne dosegla. A Angleška in njeni zavezniki so že dosegli velike uspehe, Amerika pa bo še le pričela. Stališče socialnih demokratov v nemškem parlamentu je dokazalo, da se nanje ni zanašati. Zahteve Nemčije bodo vedno manjše, ker se bo zmanjšala nemška moč. Prvi korak za sklep miru z Nemčijo mora biti izpraznitev Belgije in poravnava vojne škode.
— Vojnonadzorovalnl urad razpuščen. V ustavnem odseku državnega zbora je minister notranjih zadev naznanil, da je vsled cesarjevega ukaza vojnonadzorovalni urad razpuščen. Da se pa tudi za bodočnost zagotovi hitra rešitev nujnih, vojne se tičočih zadev, ostanejo še nadalje v vojnem ministrstvu zastopniki avstrijskih in skupnih ministrstev kot „ministerijalna komisija v vojnem ministrstvu1-. Na čelu te komisije bo en general kot zastopnik skupnih ministrstev in visok državni uradnik kot reprezentant avstrijskih centralnih uradov. — Iz-premenilo se je torej le ime, institucija pa ostane. Avstrijski sistem!
— Iz parlamentarnih odsekov. V ustavnem odseku je bil sprejet predlog poslanca dr. Ehrlicha, ki pozivlje vlado, naj poroča odseku o podlagi sestave, o kompetenci in o delovanju vojnonadzorovalne-ga urada. Minister notranjih zadev je predlogu pritrdil. Poročevalcem odseka je bil izvoljen poslanec Pittoni. V vojnogospo-darskem odseku je poročal ministerialni svetnik Lowenfeld Russ o sestavi urada za prehrano prideljenih vojnogospodarskih organizacij. Poslanec Pa.ilz je stavil predlog, naj se kaznivost funkcionarjev vojnih central ne omeji na določne pregreške, naj se marveč tudi kaznuje zanemarjanje dolžnosti. Govorili so še poslanci Renner, Nemec in Freissler. Naglašalo se je, naj obvelja načelo, da so centrale vojnogospodarski pomožni organi vlade in da se parlamentarna kontrola vsled tega tiče vlade v prvi vrsti. Razprava se bo še nadaljevala.
= Kornilov proti Petrogradu. Reuterjevemu birou se poroča iz Petrograda
10. septembra zvečer: Železniška linija Luga-Petrograd je razdrta. Prvi oddelki Kornilovih čet so dospeli v Lugo, oddaljeno približno 100 vrst od glavnega mesta. Tako imenovana divja divizija, kateri je poveljeval Kornilov, koraka proti Petrogradu. Dospela je do železnice Petrograd-Rybinsk, kjer je popolnoma ustavljen železniški promet.
= Vznemirljive vesti iz Rusije. Stockholmski »Aftonbiadet" poroča z rezervo, da je bil Kerenjsklj v nedeljo umorjen.
V	Petrogradu vlada baje silna panika. Ge-neralisimus Kornilov se brani, zapustiti svoje mesto ter skuša pridobiti za-se meščanske in domoljubne kroge. „Matinu“ se javlja iz Petrograda, da je general Kornilov na novo zaprisegel vojake na zapadni fronti. Prisegli pa niso zvestobo provizorični vladi, marveč ruski domovini.
= O položaju v Rusiji poroča londonski Reuterjev biro iz Petrograda: Vsled zahteve generalisima Kornilova je ves kabinet demisioniral, da dobi Kerenjskij proste roke. Vsi ministri so ostali začasno na svojih mestih. Mesto je mirno. — Italijanski listi poročajo, da je odstavljenje Kornilova napravilo v Italiji globok vtis in to tem bolj, ker se je splošno upalo, da se Kornilovu posreči, zboljšati splošen položaj Rusije.
= O stockholmski konferenci. Kakor poroča „Socialdemokraten“, so se odposlanci delavskega in vojaškega sovjeta Ehrlich, Oldenburg, Ružanov in Smirnov s svojega potovanja v London, Pariz in Rim vrnili v Stockholm. Izjavili so, da je v en-tentnih državah mnogo zanimanja za stockholmsko konferenco; obstoječe težave proti konferenci pa se dajo odstraniti samo s sistematičnim delom. Tudi težavni položaj Rusije ovira sestanek konference.
= Angleška mirovna ponudba? »Pesti Hirlap“ poroča brzojavno iz Berlina, da je ponudila Anglija centralnim državam mir. Pogoji so baje neugodni za Rusijo in za Balkan.
= Nemški odgovor na papeževo mirovno noto. Oficiozni „Wiener allgemeine Zeitung“ se baje od zanesljive strani iz Berlina poroča, da se je pri posvetovanju o odgovoru na papeževo mirovno noto doseglo sporazumljenje vseh strank. Konservativna stranka se je menda le težko odločila za sporazum, ker se ji odgovor ne zdi dosti energičen.
Dnevne beležke.
— Seja zaupnikov 'se vrši danes, ob
8.	zvečer v upravništvu »Naprej a“.
— Po vojni. Ljubljanski občinski svet je včeraj v lepi klerikalno-liberalni-nemški slogi sklenil, da reformira občinsko volilno pravico šele po vojni in da zgradi stanovanjske hiše za neimovite sloje tudi šele po vojni. Tozadevni predlogi sodruga M1 i-n a r j a je večina soglasno odklonila, tudi gospodje klerikalci, ki so, kakor je pisal „Slovenec” pred nedavnim časom »tradicio-nelno demokratična stranka". Izgovor za odklonitev volilne reforme, da je treba počakati na obč. svetovalce in volilce, ki so v vojni, kaj da porečejo k takemu načrtu, je slabo prikrivanje dejstva, da večina noče volilne reforme. Da ne bi pritrdili vsi občinski odborniki in ljubljanski volilci, ki so sedaj v vojni, najbolj demokratični volilni pravici, o tem je pač vsak dvom izključen. Torej čakajmo, saj demokratizacija javnega življenja bo za to gospodo tudi po vojni nepotrebna in sitna reč in odlašali bodo z njo, kakor dolgo se bo pač dalo.
— Stanovanjsko mizerljo hočejo odpraviti nekateri ljudje s prav nečednimi sredstvi, seveda le za svojo osebo. Tako je n. pr. v ljubljanskih listih že dlje časa in-serat, kjer ponuja nekdo tistemu, ki mu preskrbi stanovanje, 300 K nagrade, nekdo
drugi pa 200 K. Take ponudbe prav lehko zapeljejo marsikaterega egoističnega hišnega gospodarja, da odpove stanovanje kaki stranki in sprejme tistega, ki ponuja nagrado Potem spravi lehko nagrado in še brez skrbi poviša stanarino. Najstrožje obsodbe je vredno tako barantanje s stanovanji in zelo čudno je, da se ne najde javni faktor, ki bi kratkomalo prepovedal take inserate.
— Omejitev razvetljave. Od 1* oktobra do 31. marca bo v Ljubljani razvetlja-va z elektriko in plinom tako-le omenjena: Pisarne dobe elektrčni tok ali plin od 8. zjutrej do 3. pop. Od 3. do 4. pop. sapio za snaženje. Prodajalne v ostrih zimskih mesecih december in januar od 8. do 4. druge mesece od 8—5. Za delavnice, gostilne in kavarne izide posebna odredba, na vsak način se pa tudi tu zniža poraba za 50 odstotkov. Vkuhaluike, elektr. likanje ter kopalne peči prepovedo, kopalne peči se demontirajo. Kdor se ne bo pokoril bo moral plačati 10 kratno porabo, če bo trikrat kaznovan, mu razsvetljavo odvzamejo.
— 90.000 K znaša čisti dobiček električne železnice v Ljubljani.
— Obesila se je v drvarnici Ivana Dimnik, stanujoča v Spodnji Šiški. Bila je vdova po železničarju, ki se je pred dve-mi leti ponesrečil, izvršujoč svoje stanovske dolžnosti. V smrt je šla zaradi neozdravljive bolezni in zaradi pomanjkanja. Bolnica ni dobivala niti potrebnega živeža, še manj pa izbranih jedil, ki jih rabi človek v bolezni.
— Kakšno nadzorstvo je v deželni blaznici ? Ljubljanski listi poročajo, da se je obesila 5. t. m. v deželni blaznici 63 letna Katarina Kavka. Našli so jo mrtvo poleg postelje, kjer se je obesila na predpasnik. Nadzorstvo v deželni blaznici mora biti, sodeč po tem dogodku, zelo pomanjkljivo in skrajno površno. Predvsem je čudno, da je bila ta nesrečnica toliko časa brez nadzorstva, da je lehko izvršila samomor in potem kaže na nezadostno nadzorstvo tudi to, da se puščajo bolnikom stvari, ki jih rabijo lehko na svojo škodo. Če čita prebivalstvo take vesti, se mu zbudi upravičeno nezaupanje do oskrbe in nadzorstva v javnih zavodih.
— Sodrug dr. Oto Bauer, ki je bil od novembra 1914 v ruskem vjetništvu je prišel v Avstrijo potom izmenjave.
— Kapitalistična pšenica gre v klasje. 14 nemških premogokopnih družb je »zaslužilo" leta 1917 na čistem dobičku 92,700.000 mark. Leta 1915 so zaslužile te družbe 69,760.000 mark, pomnožil se jim je torej v dveh letih največje svetovne krize njih čisti dobiček za 22,940.000 mark ! Osem drugih velikih družb je imelo leta 1912 202,060.000 mark čistega dobička, a v vojnem letu 1915 pSi za 53 miljonov mark več. Kapitalistični krvoses sc napije do sitega, pa naj bo vojna ali mir.
Velikanske goljufie
višjih oskrbniških oficirjev.
(Dalje.)
Pri Kodesu so našli vse polno denarja, vrednostnih listin, hranilnih hnjižic in draguljev Med drugimi vrednostmi tudi tele: Zavarovalno polico za 20.000 K, hranilne knjižice za 15.000 K, dep6 v banki 27.000 K, depd pri moravski agrarni banki 180.000 K, dep6 pri Živnostenski banki 160.000 K-Kodes je izjavil, da „odstopi“ vse svoje premoženje erarju v pokritje škode. Pri Leinweberju so zaplenili 148.000 K, tudi Leinweber in vsi drugi obtoženci so podali enake izjave.	_
Zanimiva je izpoved nadoficiala Pinda o zapravljanju z moko. Floridsdorfska pekarna je gospodarila tako malomarno z moko, da so našli
v vsaki vreči še po 20 dekagramov moke. Priča izpove, da se na ta način izgubi prav veliko in da so vsote tega procesa malenkost v primeri z onimi.
Nato so prečitali izpoved ravnatelja 'pekarne „Hammerbrolwerke“ Matija Elder-scka. Nato izpoved izjavi obtoženi Lein-weber: „Dr. Karpeles mi je izročil v ovitju 10.000 K in mi je dejal, da je ta vsota za dobrodelne namene. Ko sem vprašal za kakšne, je dejal dr. Karpeles — napravite kar hočete." Ravnatelj Eldersch pravi, da o tem ni doslej ničesar vedel, naglaša pa, da dr. Karpeles gotovo ni dal denarja zaradi pekarne same, ker je imel že takrat namen da zapusti svoje mesto.
Leinvveber je bil izročil družini Zer-nerjevi kaseto s papirji vojnega posojila z naročilom, da izroči družina te papirje njegovi ženi, če bi se mu kaj zgodilo. Ko je bil Leinweber aretiran, je gospa Zernerjeva vprašala svojega pravnega zastopnika za svet in je opisala takole: ,Zelo fin človek." Ko jo je vprašal odvetnik, če ve zakaj je bil Leinweber aretiran, je dejala: „Vzroka ne vem. A on je vzvišen nad vsakim sumom, zelo strog uradnik je, saj je šele pred kratkim naznanil sam nekega moža in ga spravil v preiskavo, ker je zakrivil pri nakupu špirita nerednosti."
Aprovizacija.
Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 14. in v soboto, dne 15. t. m., vsakokrat od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo v petek krušne izkaznice, v soboto izkaznice za krompir.
Meso na rdeče izkaznice bo delila mestna apr. v četrtek dne 13. t. m. popoldne v skladišču pri sv. Jožefu. Od pol 2. do 2. na številke 1 do 200, od 2. do 'h 3. 201 do 400, od */2 3. do 3. 401 do 600, od 3. do V2 4. 601 do 800 od V2 4. do 4. 800 do konca. Rodbinske izkaznice in drobiž prinesite s seboj.
Uradniške skupine prejmejo meso v Četrtek 13. t. m.	popoldne	v cerkvi	sv.	Jožefa. Določen je	tale red:	od '/2 5.	do	J/26.
prva skupina, od V26. do 6. druga skupina, od 6. do 1/2 7. tretja skupina in do 7. četrta skupina. Drobiž in rodbinske izkaznice prinesi te s seboj.
Meso na rdeče Izkaznice A in rumene izkaznice A bo razdeljevala apr. v soboto dne 15 t.	m. popoldne. Vse	stranke
pridejo na vrsto	od pol 2.	do pol	3.	Pri-
nesite s seboj rodbinske izkaznice in pripravite drobiž.
Meso na rumene izkaznice B se prejme v soboto popoldne: od pol 3. do 3. številka 1 do 200, od 3. do pol 4. številka 201 do 400, od pol 4. do 4. števila 401 do 600, od 4. pol 5. številka 601 do 800, od pol 5. do 5. številka 801 do 1000, od 5. pol 6. številka 1001 do 1200, od pol 6. do 6 številka 1201 do 1400, od 6. do pol 7. številka 1401 do 'konca. Rodbinsko izkaznice in drobiž prinesite s seboj.
Razdelitev sadja na rumene izkaznice B bo v četrtek dne 13 t. m. popoldne pri sv. Jožefu na številke od 1401 do konca. Na vrsto pridejo od 8 do 9 vse stranke. Vhod pri glavnih vratih. Kg stane 40 v.
Sadje na rumene Izkaznice C se deli v četrtek dne 13 t. m. in v petek dne 14 t. m. dopoldne in popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: dopoldne od
9. do 10. pridejo na vrsto številke 1 do 200, od'10. do 11. št. 201 do 400, popoldne od 2. do 3. št. 401 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 800, od 4. do 5. št. 801 do 1000‘ od 5. do 6. št. 1001 do 1200, v petek dne 14 t. m. dopoldne od 8. do 9. pridejo na vrsto sranke z rumenimi izkaz ni-cami s črko C št. 1200 do 1400, od 9. do
10. št. 1400 do 1600 od 10. do 11 št. 1600 do 1800. Popoldne od 2. do 3. 1800 do
2000 od 3. do 4. od št. 2000 do konca. Vhod pri glavnih vratih cena 40 v. za kg.
Sadje na rumene izkaznice D. V petek dne 14. t. m. popoldne premejo sadje v cerkvi sv. Jožefa stranke ki imajo rumene izkaznice D. Od 4. do 5. pridejo na vrsto št. od 1 do 200, od 5, do 6. št. od 200 do konca. Vhod pri glavnih vratih. Cena 40 v. za kg.
Z avstrijskih front
Ob soški fronti so boji ponehali in zavladal je razmeroma mir. Samo na visoki planoti Banjšice je bilo še živahnejše bojno delovanje. Pri Podleščah so sovražni oddelki napadli naše pozicije, pa smo jih v boju z ročnimi granatami zavrnili. Prav živahno pa je bilo delovanje letalcev; prišlo je na mnogih točkah do zračnih bojev. Eno sovražno letalo je bilo v teh bojih sestreljeno.
V	bojih na soški fronti je nastal, kakor že omenjeno, odmor. Če tudi nameravajo Italijani morebiti nadaljevati svoje napade, se vendar sme trditi, da tudi dne 17. avgusta pričeta enajšta soška bitka Italijanom ni prinesla toli zaželjene odločilne premembe vojnega položaja.
Na visoki planoti Banjšice so Italijani dosegli uspeh, ker je naše vojno vodstvo napotilo, v širokosti petnajstih kilometrov umakniti črto za 2 do 7 kilometrov.
Italijani so v enajsti soški bitki nastopili z ogromnimi silami. 48 divizij so nastavili na fronti petdesetih kilometrov, kar je pač br^z primere v napadalnih bitkah svetovne vojne.
Na albansko-makedonskem bojišču se boji nadaljujejo. Italijani, Rusi, Francozi in vojaki iz francoskih kolonij se bojujejo v sovražnih vrstah. Tudi italijansko brodovje
—	deset bojnih ladij — se je ob izlivu Vojuše udeležilo boja ter je več ur obstreljevalo naše pozicije in zlasti tudi samostan Pojani.
Na vzhodnem bojišču so bili predvčerajšnjim živahni spopadi. Močni ruski oddelki so napadli naše pozicije ter pri Solki v Bukovini našo črto potisnili nekoliko nazaj.
Zmede na Ruskem.
Petrograd, 12. septembra. Osrednji odbor delavskih in vojaških sovjetov in kmetiški odbor sta izdala oklic na armado, železniške in brzojavne uslužbence, kjer poživljata, naj ne izvršujejo povelj Kornilova, temveč le povelja vlade in delavskega in vojaškega sovjeta. Kerenskij je izdal enak oklic železničarjem. 4. kozaški polk petrogradske garnizije je izrazil vladi svojo zvestobo, prav tako tudi zveza vojnih invalidov. — Kronštatski del. in vojaški sovjet izjavlja, da je ob strani vlade. — Vlada je odpravila mesto vojaškega poveljnika za petrogradsko vojaško okrožje, ki ga je opravljal doslej general Wasilkovskij.
—	Angleški, francoski, italijanski in ameriški poslaniki so obiskali ministra za zunanje zadeve,
Petrograd, 12. septembra. Ko je bil odstavljen generalisim Kornilov, je izdal poveljnik baltiškega brodovja admiral Razvozov dnevno povelje in pozval brodovje, naj bo čuječno napram sovražniku, naj se ogiblje needinosti in se pokori odredbam.
Petrograd, 12. septembra. (Reuterjevo poročilo). Ministrski predsednik Kerenskij je sprejel odposlanstvo kozakov. Odposlanstvo je izjavilo, da smatra za svojo patriotično dolžnost, da zabrani državljansko vojno in da sodeluje pri poravnavi konflikta med Kornilovem in vlado. Odposlanstvo je odpotovalo v veliki glavni stan.
Kodanj, 12. septembra. „Politiken“ poroča iz Helsingforsa: V Petrogradu se trajno vzdržuje vest, da je pobegnil veliki knez Nikolaj Nikolajevič s svojega posestva v Kavkazu, ker se boji aretacije. Domnevajo, da je udeležen pri protirevolucionarni zaroti.
Bern, 12. septembra. Ruski sotrud-nik lista „Bund“ poroča: V Petrogradu so izsledili obširno zasnovana monarhistično organizacijo „Sveta Rusija". Glasilo te organizacije „Groza“ je bilo pred kratkim ustavljeno. Razdeljevali so ga zlasti na ru-munski fronti. „Groza" je odkrito pisala, da lehko le car da Rusiji kruha in mir, da so Angleži in Francozi sovražniki Rusije in da je treba takoj skleniti mir.
Bern, 12. septembra. Ruska čas. korespondenca poroča: Kijevski listi poročajo, da je bilo v Kijevu zborovanje aristokra-tične protirevolucije. Skupina gardnih častnikov stremi po tefn, da se uvede vojaška diktatura, da se razpuste sovjeti, da se razpusti ukrajinska Rada in se obnovi monarhija.
Razno.
* Aprovizacija na Češkem. Na Češkem je hudo, dasi je to najbogatejša avstrijska dežela. Časopisi so pred kratkim poračali o nemirih, ki, so vsled pomanjkanja živil nastali na Češkem, zlasti v Pragi. O tem piše češki „Narod“ : „Nemški profesor dr. Kafka je oblekel suknjo ogorčenja in šel na namestništvo. Gospod namestnik, ki ga nedavno za nemirov radi gladu v Pragi ni bilo doma, je sprejel tega gospoda z izbrano ljubeznivostjo. Gospod Kafka se je pritoževal, da so nemški okraji v kraljestvu Češkem neugodneje preživljanj, nego češki in da to navdaja nemško ljudstvo z ogorčenostjo. To da je plačilo za njega vzorno vedenje? . . . Gospod namestnik je obljubil, da odpravi neprimernosti in poskrbi za popravo razmer. Zgled trpečega nemškega okraja je Trutnov. Bilo je tam tako hudo, da je moral biti naglo poslan cesarski kurir, da bi se na lastne oči prepričal, nakar je prišja brž v 20 vagonih moka. Čudno, da se pri vsej bedi morejo z okolice Trutnova razpošljati polni zaboji ranih krompirjev in belo moke. Dva sta prišla nedavno v Prago za nemškega konzula. Žalibog je vsebino zabojev ovadil neki zavidnik. Ali kljub temu se ta živila izroče gospodu konzulu kot pozdrav iz iz-gladovanega nemškega okraja.
* Korupcijski procesi na Dunaju, ki se zadnje čase kar vrste, so lep dokaz, kake gnile razmere so se razvile v državi pod gospodstvom nemških strank. Tako se vrši pred divizijskim sodiščem na Dunaju velik proces proti komisijonarju Juliju Brucku. Se ob času balkanske vojne, ko je bil avstrijski vojni minister siavni gospod Auffen-berg, je bil Julij Bruck že politično — kup-čijski mešetar. Naše vojno ministrstvo je namreč tedaj prodalo Juliju Bi tičku puške in ta je potem te puške prodal Bolgariji. Seveda je sploh puške dobil v ta namen, Komisijonarja Brucka je vpeljala v vojno ministrstvo polkovnikova vdova Helena Cziffra, ki je začetkom vojne, hoteč mnogo zaslužiti, poskusila podkupiti soprogo vse intendance v vojnem ministrstvu, gospo Jarzebekovo. Gospa Cziffra je za ta poskus podkupljenja prišla pod c. kr. ključ. Zdaj je ta talentirani Julij Bruck s celo vrsto somišljenikov obtožen velikih goljufij vsake vrste. Obžalujemo prav iskreno, da nam je vsled pomanjkonja prostora in papirja nemogoče, priobčiti obširnejši izvod iz poročil o tej obravnavi. Ljudje bi kar strmeli, ko bi spoznali, kake goljufije so se zgodile. Nič manjša ni senzacija, ki jo vzbuja proces proti vojaškemu oskrbniku Leinwe-berju in tovarišem. Zopet goljufija nad goljufijo, ena drznejša in nesramnejša od
druge. Čioveku se kar lasje ježe, če ta poročila čita in pomisli, da je na eni strani na stotisoče ljudi dalo življenje in zdravje za domovino, da prenaša na milijone ljudi najhuiša trpljenja in največje pomanjkanje, nekateri »izvoljenci* pa kradejo in goljufajo. da smrdi do neba.
* Kapela v Bolovcu. Velika Škodova orožarna v Plznu namerava 189 žrtvam eksplozijske katastrofe postaviti v spomin kapelo v Bolovcu pri Plznu. Listi vprašujejo s primerno osornostjo: Je — li ta milijar-darska firma že kupila nove obleke tistim delavcem, ki so smrti pri eksploziji sicer utekli, a izgubili svoje obleke. In dalje vprašujejo listi, kaj je firma že storila za vdove in otroke tistih, ki so pri eksploziji ponesrečili.
* Mestna čevljarna v Temešvaru. Tudi v Temešvaru ni govoriti z obrtniki: magistrat se je pogajal s čevljarji, da bi se z njimi pogodil za poštene cene, a ker ni mogel nič doseči, je ustanovil mestno čevljarno. Novi podplati s petami veljajo za moške 10 K, za ženske 9 K, za otroke 7 K. Zdaj je magistrat vzel v roke gostilničarje.
Vojna.
AVSTRIJSKO VOJNO POROČILO.
Dunaj 12. septembra (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO BOJIŠČE.
Rusi in Romuni so ponovno ljuto napadli višine zapadno od Ocne. Njihovi napadi so se večinoma že v našem ognju zadušili; enkrat smo jih s protisunkom zavrnili.
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Tekom včerajšnjega dneva je prišlo le na pobočjih hriba sv. Gabrijela do živahnejših bojev, ki so se za nas ugodno končaii. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
. BALKANSKO BOJIŠČE.
Južno od Berata so naše čete pognale italijanske oddelke čez gornji Osum nazaj. Pri Podgradcu ob Ohridskem jezeru so te naše čete izognile premočnemu sovražnemu sunku.
Sef generalnega štaba.
NEMŠKO VOJNO POTOČILO.
Berlin, 12. sept. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
ZAPADNO BOJIŠČE.
Armadna skupina prestol.
Ruprehta Bavarskega.
Na nekaterih odsekih flanderske fronte, v Artoaju in severno od St. Quentina je močno oživelo bojno delovanje v večernih urah. Prišlo je do infanterijskih spopadov na predpolju postojank.
Armadna skupina nemškega cesarjeviča:
Po močni pripravi so prodirali francoski oddelki k silnim poizvedbam ob pbeh straneh ceste Somme Py-Souain v Šampanji. Z ognjem in bližinskim bojem smo jih zavrnili. Nekaj Francozov smo vjeli. Pred Verdenom ponehava artiljerijsko delovanje. Sestrelili smo 19 sovražnih letalcev. Enega je sestrelil poročnik Voss, 46. njegova zmaga v zraku.
VZHODNO BOJIŠČE.
Armadna fronta gene r al f e 1 dm a rš. princa Leopolda Bavarskega.
Med Vzhodnim morjem in Dvino so zavrnile naše prednje čete na več krajih
ruske izvidne oddelke. Boj pri Rigi nam je prinesel 8.900 vjetnikov. Plen znaša: 325 topov, od teh je tretjina težkih, več obloženih vlakov, pionirsko orodje, strelivo in živila, mnogo avtomobilov in drugih vpreg.
Fronta generalobersta nadvojvode Jožefa.
Med Prutom in Moldavo živahno artiljerijsko delovanje in poizvedovalni boji. Rusi niso nadaljevali svojega napada pri Solki. Južnozapadno Tirgul Ocna je prodiral sovražnik petkrat proti našim črtam. Zavrnili smo ga vselej z izgubami.
MAKEDONSKO BOJIŠČE.
Položaj ob južnozapadnem bregu Ohridskega jezera se ni bistveno izpremenil. V bitoljskem loku močnejši ogenj kakor v zadnjem času.
Prvi generalni kvartirni mojster v. L u d e n d o r f f.
K
za Ljubljano in okolico
r. z. z o. z.
v Ljubljani.
Osrednje sklalie: Kolodvorska ulica 56.
Prodajalne:
1. Ljubljana—Šiška, Kolodvorska ulica 56
2.	„	Sodne ulice 4.
3.	„	Krakovski nasip 10.
4.	„	Udmat, Bohoričeva	ulica 12.
5. Vič—Glince, Tržaška cesta.
6. Vič—Rožna dolina 165.
7. Tržič na Gorenjskem.
8. Sava (okr. Jesenice) na Gorenjskem.
9. Jesenice na Gorenjskem.
10. Koroška Bela—Javornik.
Prodaja se le članom -Pristopnina 1 K.
Delež 40 K.
V letu 1916-17 (od 1. julija 1916 do 30. junija 1917j se je oddalo blaga med zadruinlke za 2,000.000 kron.
Zadružnikov (30. jun. 1917): 2500 rodbin.
Družbena premoženje 1. junija 1917:
Rezervni zaklad K	20.400.
Dispozicijskl . K	11.750.
BolniSki ... K	15.000.
Pogrebni ... K	1.000.
Penzljski ... K	6.000.
Deležni ... K	60.000.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za	en	par za gospode K	P80, za	dame
K	1'50, za otroke K 1'20.	Zaradi	drage
poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Častna dolžnost vsakega sodruga In sodrtiilce je, da se naroči na delavsko glasilo, ki izhaja v njihovem materinem jeziku in ga po svoji moči razširja.
Okrajna bolniška blagajna
 v Ljubljani
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	I Ordinira dopol. | popol.	Stanovanje
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	'/2ll—>/2l	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
	‘/al-—:'/2,3	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje	1—3	Poljanska cesta 18.
		
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, so morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim iz-stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico), brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih; Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli elan sam pozove druge zdravnike, da ga ležijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do-1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
v Zagorju ob S.
reg. zadr. z o ra. por.
Zadruga Je najboljše aproviza-cijsho mesto, ki preskrbljuje z vsemi potrebStfnam! svoje dane po na najugodnejših cenah.
član konsumnega društva lahko postane vsakdo.
Vstopnina in delež sta razmeroma majhna.
Delež se lahko odplakuje v
rokih.
F,
Prej v Gorici.
Ljubljana, Stari trg 28
Moška in ženska dvokolesa
Se s staro pnevmatiko
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne šepne svetilke.
Najboljše baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
Mehanična delavnica na Starem trgu št. 11.
Agitirajte za »Naprej!“ Poši-
1» •!	 f
Izdajatelj: Viktor Zore. — Za uredništvo odgovorna: Stebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.