BQOKRANJEC SLOVENSKI KMET 6L9SIL0 D0LEN3SKIH RMETQV. Geslo i Ma rielo za staro pravdo «lovanskega kmeta. Izhaja okrog 1. in 15. vsakega mesca.- NaroCnina za celo !eto znaSa K 2. Vse pošlljaive prosimo na naslov: Belokranjec, Ljubljana, Breg št. 12. II. letnik. Ljubljana, dne 15. rožnika 1909. Štev. "l 2. Naročnina za leto 1909 K 2-- na naslov Belokranjec, Ljubljana. Pomagajino knietu! Naš kmet z obupom zre v bodočnost. Denarni vir iz Amerike je presalinil. Vino nima ccnc, obdelovanje vinogradov pa stane trikrat več, kot je stalo obdelovanjo starih vinogradov. Troški rastejo, a dohudki so, inanjšajo. Tudi z živinorejo naš kmet ne bo obogatil. Prašiejerejo pa sploh ni omenjati, saj da za inlado prase sknro toliko, kolikor dobi za pitano. (iozdi so izsekani, da bi se na novo . zasadili, pa se nihče ne briga. In ko bi danes vso Belo Krajino pogozdili, bi naš kmet, ki rabi vsakdanjega krulia težko pričakal, da bi ga gozd rešil propada. Naš kmet rabi takoj nov vir dohodkov in to bi bilo mogoče le, da se uvede kaku industrija. Namesto, da sta dr. Rožič in poslanec Matjašič pro- učavala coklje in gledala našemu knietu na nsta, koliko da popijc, bi bilo bolj umestno, dabi bila proučavala in niislil.a, katera stroka industrije bi se dala uvesti v Beli Krajini. Ker pa tega ne pričaknjemo, da bi S. L. S. kaj za povzdigo industrije storila, zato se priporočamo naprednim možein, da proueujejo naše razmere in poročajo in priporocajo na shodih in po časopisih svoje mnenje. Mi kmetje pa bomo spoznali le po delih svoje dobrotnike in jim tudi povsod in vedno sledili, po geslu: „Svoji k svojim!" Ob stiridesetletnici tabora na Vižmarjih. „Dajtc nam zedinjeno Slovenijo!" je klical oče slovenskega naroda dr. Janez Blajvajs na vizmarskem taboru zbrani mno- žici, broječi 25 do 30.000 ljudi. Navdušenja za naša sveta narodna prava, polnečega tedaj slovenska srca, ni nioci popisati. Kdor si bil navzoč na tera doslej največjem slovenskem zborovanju, čutiš še danes, kakšen ogenj je tedaj vzburjal naša samozavestna srca. Vse je hrepenelo po skorajšnjcm vresničenju resolucij, ki so jih predlagali na taboru in vtemeljevali vneti govorniki. „V spomin na nepozabni binkoštni pon- deljek leta 18(>9. sem si ohranil ogromni ta- borski lepak, navajajoč točke, ki so taborjani ukrepali o njih. Govorilo in sklepalo se je: 1. 0 sredstvih, ki so neobliodno potrebna, da se ohrani slo- venska narodnost, in to: 1.) po zedinjenju vsch Slovencev na postavni poti v eno kro- •novino z deželnira zborom v Ljubljaui; 2.) po uvedbi slovenskega jezika v sole; 3.) po ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljub- ljani; 4.) ]>o uvedbi slovenskega jezika v urade. II. 0 napravi denarnih zavodov v pod- poro -kmetijsi-va in obrtništva in osnovi lastnega zavarovalnega društva. Dne 17. majnika je minulo 40 let, odkar smo taborovali na Vižmarjih. Ali so se v tej dobi izpolnile tamkaj sprejete zahteve? Razen točke II. smo Slovenci domalega tani, kjer smo bili pred štirimi desetletji. Ne da se tajiti, da smo v marsičein sednj celo na slabšem nego pred leti. Narodno vprašanje se je pod znanim vplivom potisnilo v ozadje, češ, da ni na dnevnem redu. Kdor se čuti na- rodnjaka, proglašen je bil za „liberalca" in naj si je imel vero, kolikor jo je v vseh 12 členih. Namesto organizacije, naperjene zoper močnega sovražnika, delujočega za našo narodno pogubo, se je osnovala močna stranka, kateri je poglavitni namen: borba zoper brate, ne zoper tujce — te treba pu- stiti vedno. V volilnih proglasih njenili kan- didatov se ne omenjajo naše narodne zahteve, sprejete na slovenskih taborih. V vladni službi stoječa, je omenjena stranka vselej zvesto stregla še tako narodno-krivičnim vladam in ščitila v odločnih liipih njihove zastopnike. Za borno skledo leče — za razne osebue in strankarske podpore — je izdala splošne narodne koristi (primeri: Cilli — fremdes Gebiet; oškodovanje slovenskega naroda o volilni prenaredbi; dve neniskona- cijonalni gimnaziji na Kranjskem; razna irae- novanja itd. itd.). Složno nastopanje v važnih narodnib vprašanjili je onemogočevala osebna in strankarska scbičnost. Kar je trudoma zidal narodnjak, podrl je z drzno roko slovenski vladni sluga. Ob takern neskladu je sostavno in vztrajno naraščala nemška moč, kažoča se ob mejali in vsepovsod med narai. Ko je lani v jeseni prikipela do vrbunca in je tekla nedolžna kri v našem stolnem mestu, snio mcnili, da je nastopil trenotek, ko se poravna razdor in se strnejo Slovenci v eno, v na- rodnem in gospodarskem oziru edino vojno vrsto, zmagovito nastopajočo zoper tujstvo. Zal, da se naša nada še ni izpolnila . . . /jiacilnega pomena je dejstvo, da se vižmarskega tabora spomeuik, narosien in izdelan pri kamnoseku Čamerniku, se doslej ni postavil. Sl^v V.ranik. Brzojavljenje brez žice v Pulju. Čudna stvar je zrastla v Pulju pri morju. Kakor velikanska žveplenka je, visoka je 90 m in le 2 m široka — to je steber ali jambor radiopostuje. Vkljub visočini je to novo znameuje Pulja le 12 ton (12.000 kg) težko, pripeljali so ga na eni sami ladji. Se- stavjeno je iz tisoč delov, kos za kosom so postavili brez posebne lesene opore. Postavljen je steber na debelo steklo. Prvič se uporablja steklo kot j)odstava, in osemtedenski poskusi so dognali, da je ta podstavek boljši kot tok mramorni, ki je bil doslej v navadi, ker steklo osamljuje ali izolira elektriko, da ne izgine v zemljo, kar je potrebno, saj je treba raču- niti z električno silo od 120.000 do 150.000 voltov. Vendar ta čudui steber nima z brez- žičnim brzojavljenjem dosti opraviti — po- treben je le kot opora za mrežo iz žice, zvano antena. Antena je podobna pajčevini, le vecja je in iz žice. Speljana je v krogih, ki so zvezani med seboj iz 25 kilometrov žice. Močne železne vrvi jo drže v zraku, tudi steber drže tri močne železne vrvi, da ne omahne od vetra. Zaradi izoliranja so tudi te železne vrvi pritrjene v stekleno podstavo, da se ne izgubi elektrika v zemljo. Mreža iz žice, antena sprejema tnje električne toke in oddaja svoje. Majhna hiša stoji poleg antene kakor cerkvica poleg stolpa. V njej so stroji za obrat, pa tudi stanovanja za castnike in inženirje, ki službujejo tod noč in dan. V strojnici napravljajo bencinovi motorji z dinamostroji električni tok, katerega zbira v bateriji 180 lajdenskih steklenic, ki so po Stran 68. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMET) Letnik II. 160 cm visoke. To se dogaja v prostoru, ki ima take stene in vrata, ki ne pripuščajo glasu ter trojna debela okna. Vendar je sli- šati pokanje električnih isker že od daleč, blizu je grmenje tako glasno, da se niti vpitja na uho ne razumc. Pol raetra dolge, kot roka debele iskre poskakujejo. Natančno se vidi, da prevajajo električni tok po jeklenih pasovih na anteno. Odtod prehaja elektrika v zrak ter se ondi razširja slično kakor se razširjajo valovi, ako vrženio kamen v vodo. Krog in krog se širijo električni valovi — kako daleč je odvisno od nioči radiopostaje — vjaraejo se pa ti toki na anteni druge radiopostaje. Pulj je radiografsko zvezan brez žic čez velikanska gorovja. Posebno občudujerao zvezo podnevi. Z isto elektricno energijo se ponoči brzojavlja trikrat tako daleč kot po dnevi, podobno upliva svetloba na električne valove, kakor če se kliče proti vetru. Med dveraa dimnikoraa na Dunaju je antena, pri železniškem voju v Kornajburgu, pri vojnih ladjah v Kotoru. Vspeh naše po- staje je velikanski. 500 km daleč upliva naša postaja, majhna je sicer — toda najboljša na svetu, ker delujejo druge le 200 km daleč čez ravnine. S skoljko na ušesu poslušamo. Nerazum- ljivo bučanje! Treba je torej premakniti gumb premakljivega kondenzatorja, dokler se spremeni ropot v razločna znana zna- menja. Kako lahko se to izvrši! Tako, da pozabimo za hip, koliko čudezne duhovitosti je bilo treba, da se radiosistera praktično uporablja. Navadno pove radiograiska postaja svoje ime, toda tega bi ne bilo treba, ker je še malo postaj na svetu. Vsaka postaja ima poseben glas, visoki glasovi kakor od tro- bente, to je postaja angleške mornarice na Malti, temnozamolklo regljanje je signal pa- riškega Ajflovega stolpa. Ako obrnemo kon- densator, pa slišimo pogovor raed Tulonom in ladjami, ki so namenjene v Španijo. Ko se je nemški Vilhem peljal po Ja- dranskem in Sredozemskem morju, so dvakrat na dan ob 7 ih zjutraj in zvečer grraele na postaji v Pulju elektricne iskre, ki so ob- veščale cesarja o svetovnem položaju. Naprava se je postavila v 32 dneh. Zidalo in raontiralo se je hkratu zaradi vojne ne- varnosti. Največje zasluge si je pri tern delu stekel baron Kodeli s Kranjskega. Zdravstvo. Proti alkoholu. (Daljc.) III. Vpliv alkohola na teles no delovanje in gorkoto. Kosti našega telesa so pokrite z mesom. To meso sestoji iz po- sameznih mišic, ki so na kosteh pritrjene in se lahko skrčijo ali raztezajo in vsled tega se lahko i kosti ena k drngi pribli- žujejo ali oddaljujejo. Mišice rabimo, ako hočemo n. pr. vzdigniti kakšen predmet, pri gibanju itd. Delavnost mišic razlaga se stem, da se iz krvi sprejeta hrana v mišicah se- žiga s pomočjo kisika, katerega prinašajo tarn rdeča krvna telesca. Mišice pa ne mo- rejo vedno delovati, ker se utrudijo. Ni še znan vzrok tega, ali misli se, da nastane utrujenost vsled naslednih vzrokov: 1. Ako mišice naporno delajo, nastane v njih hitro sežiganje hranilnih snovi, vsled Cesar se nabere v njih večja ali manjša množina od- padkov, podobno kakor pri kurjavi pepel. Kri pa no more te odpadke med delom mišic odstraniti in to povzroča utrujenost mišice. 2. Ako mišica pridno dela, ne zadostuje množica hrane, katero ji lahko kri prinasa, vsled tega se utrudi mišica, ker ji ne- dostaja lirane. Dolgo se je mislilo, da dajejo opojne pijače moč mišicam in to zlasti za- radi tega, ker človek v resnici čuti po pijači novo moč, ako pije samo malo, Poskusi pa, ki so jih narcdili v najnovejši dobi, kažejo, da alkohol mišice oslabi. V tern smislu so delali poskuse o vplivu alkohola na moč mišic dr. Frey, proiesor Kraepelin in drugi. Pri teh poskusih se rabi poseben stroj, er- gograf imenovan, kateri je sledeče sestavljen: S pomočjo kožnate kljukice pritrdi se na srednjem členu srednjega prsta vrv, ki gre skozi škripec, na drugem koncu se pa obesi približno 4 kg. Oseba, ki se porabi za poskus, mora s prstom vzdigniti to utež vsaki dve sekundi in avtomatični stroj zaznamuje vedno visočino, do katere jevzdignila utež. Navadno se pusti osebi dvakrat vzdigniti utež, prej nego se ji poda alkohol. Ko je oseba po- čenila, da se jej piti 8/io * piva in tedaj opazimo, da vzdigne sedaj samo do polovice one visočine, do katere je vzdignila prej, predno je pila alkohol. Nekaj posebnega je zlasti tudi to, da se je vsem osebam po tern ko so pile pivo, zdelo vzdigavanje lažje kakor prej. Dr. Frey je sam enkrat preskusil poskus, da bi se prepričal, ni li bila utež zmanjšana, tako lahka se mu je zdela, a vendar ni mogel vzdigniti uteži do iste visočine kakor prej, dasiravno se mu je lažja zdela. #e tako male množine alkohola oslabijo torej mišice. Kdor pozna učinek alkohola, ne bode ga imenoval „nedolžno pijačo" pravi profesor Kraepelin. Okolnost, Podlistek. V tihi noci. Mir spava v dolih, vse je tiho, po nebu plava zvezdna noč, iz krila siplje sladke sanje, na zemljo diha tajno moč. — Po rožnatih poljanah cvetke z ovenčano glavico spe, nad zemljo sanjajo svetovi, po gozdih spavajo terae. — Povsod počitek, sladke sanje . . . mini le v mojem srcu ni, srce želi objema sreče ljubavno. blaženih noči. T i h o z o r. Ne veni! Ne veni, ne veni prekrasni ti cvet, ti roža iz vrtov ljubavnih. poprej tako živ, ti umira pogled, ko v solzah po dnevih oziraš se davnih. Objel te hladan in bolesten je mrak, — prerano življenje ti vene, usoda začrtala boli je znak in cvetje požgale so sape ledene. — Na raojih ti prsih življenje vscvete, pozabiš na bolne spomine in srečo vso lepšo oko ti zazre na mojih tu prsih bolest ko promine. T i h o z o r. Moj stric July. Prevod iz francoščine. (Konec.) Oni dve dami sta bili že odšli in oče je razlagal mojima sestrama, kako se je treba vesti pri zauživanji ostrig, da se vsebina ne razlije; sam jima je hotel to pokazati in vzel je školjko v roke. Skušal je posnemati one dame, a pri tern je razlil tekočino po svoji suknji in slišal sem, kako je moja mati zamrmrala : „Bolje bi bilo se zadržati pri tem opra- vilu mirno". Naenkrat se mi je zdelo, da postaja moj oče nemiren. Stopil je par korakov nazaj ter ostro poglfidal svoje sorodnike, ki so stali krog starega moža, oblečenega v umazano suknjo, potem se je naglo vrnil. Zdel bc mi je bled in imel je prestrašen izraz na obrazu. Sepetaje reče materi: „Čudno je, kako je mož z ostrigami podoben Juliju". Nejevoljna vpraša mati : „Kateremu .Tiiliju?" Oče odgovori: „No, mojemu bratu; če ne bi vedel, da živi v Ameriki v dobrih razmerah, mislil bi, da je on". Vsa razdražena sikne mati: „Ti si norec! Kako mores govoriti tako bedasto, če veš, da ni on!" Moj oče ostane trdovraten : „Poglej ga sama, Klarisa, ljubše mi je, čo se prepričaš z lastnimi očmi". Vstala je in stopila k svojima hčerama. Tudi jaz sem opazoval moža pazljivo. iiil je star, umazan, poln gub, očesa ni odmaknil od svojega dela. Ko se je mati vrnila, videl sem, da se je tresla. Hitro je rekla: „Zdi se mi, da je on. Pojdi, poizvednj pri kapitanu. Pa bodi previden, da nam malovrednež ne bo more- biti še za nadlego". Oče se je oddaljeval in jaz sem mu sledil, čudno razburjen. Kapitän, mož poln samosvesti, z dolgo brado, je z važnira obrazom korakal gor in dol. kakor bi imel pod svojim poveljstvom ladijo, ki vozi v Imlijo. Moj oče se mu je bližal spoštljivo, povedal mu par uljudnosti, stavil različna vprašanja o pomenu Jerseja, njegovih pri- delkih, prebivalstvu, o Segah in navadah tega otoka, o rodovitnosti zemlje itd. Olovek bi bil moral misliti, da se gre najmanj za Zedinjone države Severne Ameriko. Nadalje je govoril o ladiji, ki nas je nosila; pozvedoval je o mornarjih in slednjič je s tresočim se glasom vprašal: „Zapazil Letnik II. BELOKRAN.TEC (SLOVENSKI KMET) Stran 69. d;i oseba po zavžitju alkohola sama misli, da ima vcčjo moč, da so pojasniti s tern, da alkohol otopi glavne dele možganov in stem onemogočuje pravi presodek. — Skiišnje iz vsakdanjega življenja govorc tiuli za popolno vzdržanje od alkoliola. Velikega pomcna so poskusi. ki so se izpeljali pri armadah nekaterih držav. Angleška armada ima že davno v svojili vrstali celo množico absti- nentov. Opazilo so je, da ti laliko vee vzdrže, kakor njihovi karaoradi. Celi oddelki vojaški so imeli velike vaje, pri katorih se je vzelo jedenkrat alkoliolne pijačo s seboj, drugikral pa nc. Posledica teh poskusov je bila vedno: da so vojaki boljše rešili svojo nalogo, ako jim sploh niso dali alkoliola. Slični poskusi so so priredili i v drugih državah. Naporno delo se lažje izvrši brez alkoholnih pijar. V tovarnah, v rudokopili, pri železniških stavbah, pri poljedelstvu in dr., povsod se je opazilo dobre posledice treznosti. Mnogi Ijudjc trdijo, da alkobol greje ; je to resnica? .Ie resnica, da čuti po telesu toploto, ako se kdo v zimskein času napijo rakije. — V resnici pa to ni tako; cat toplote ali mraza zavisi glavno od tega, je-li naša koža topla ali liladna. Ako pijemo alkoliolne pijače, razširijo se krvne cevi, ki se nabajajo v koži in topla kri se razlije liitreje iz notra- njih delov telesa na povišje. Zato cut toplote v koži ali hitro odda telo svojo toploto na mrzli zrak in v resnici je tolo potem še bolj hladno kakor prej. Telesna toplota se torej z alkoholom zniža, kajti tu se no godi nič drugega, kakor da se del toplote izžene iz notranjosti telesa na povrsjo in od tu na zrak in tako se zgubi toplota za tclo. Tisoč trgovskih ladij Amerike in Anglije pluje po niorju in nimajo s seboj niti kapljice alkohola. Mnogo lovcev je absti- nentov in prenašajo lažje zimo brez alko- hola. Slično skušnjo so naredili izletniki na sever. Najlepše poroča o tern Nansen. Ko se je pripravljal Nansen za svoje zadnje poto- vanje, dal je iz seznama jestvin izločiti vse alkoliolne pijače. Nekoliko častnikov je pa vseeno vzelo s seboj nekoliko alkohola brez njegovega znanja, toda to so kmalu porabili in pozneje ga ni nihee pogresal. Tudi pri gportu se ne rabi nikdar alkohol. Zato nimarao nikakega povoda, da bi zavživali alkoliolne pijače in da bi trdili, da so zelo potrebne v mrzlih krajih ali pa pri težkem dela. Alkohol j e s t r u p. Iz Bele Krajine. Potrjen deželnl zakon. Cesar je potrdil deželni zakonski načrt za Kranjsko glede varstva planin in povzdige planinarstva. Glas iz Belekrajine. Piše se nam iz Metlike: Po dopisih v „Slovencu" in „Lažiljubu" raogoče mislite gori v Ljubljani in drugod po Slovenskem, da je klerikalna stranka podrla že zadnje stebre narodno- napredne stranke v Belokrajini. Toda ternu ni tako in še dolgo ne bo. Te grozne šte- vilke, ki jih je videti v klerikalnih listih in ki poročajo o velikanski udeležbi na klerikalnem shodu, so popolnoma neresnične ter jih ne bi niti v najbolj lažnjivem ame- rikanskem časopisu pričakovali. Oglejmo si shod v Treh iarah, kjer sta tekmovala Krek in Matjašič v političnem šarlatanstvu. Res- nicoljubje, ki diči samo liberalce, nam ve- leva pribiti, da se Matjašiču vidi, da je šele začetnik. Toda ker je videti ubogljiv ucenec, pa mogoče še kdaj doseže svöjega raojstra. (ilavna stvar na tern shodu je bila: srart liberalnim sleparjem in goljufom. Da bi nam bili gospodje povedali, kaj je z železnico, z našimi cestami in z vodovodi, to je vendar preveč zahtevano! Kaj ne, da je tako, gospo- dine Matjašič, ki ste samo na zahtevanje Belokranjca priredili shod. Samo cokla ne bo rešila zapuščene Belokrajine. Kaj, gospo- dine Matjašič, milijoni so vara kar paniet zmešali, saj ste namesto desetili milijonov videli kar desettisoč milijonov. Sicer pa bi bila tudi Matjašičeva svota premajhna, da bi vsi uskoki dobili potrebno eksistenco. — Z velikim zadoščenjem trdi „Slovenec", da metliški naprednjaki na tern shodu niso kalili mini. To je vendar ob sebi umljivo, saj so naprednjaki omikani ljudje. S tihim zaničevanjem so poslušali zarobljeno zabav- Ijanje Krekovo in Matjasičevo. Sicer pa dobi Matjašič seveda v spodobni obliki pri- meren odgovor v Metliki, kjer gotovo pri- redi shod. Usmiljenje pa smo imeli z nekim c. kr. kancelistom, da mu ne bi bilo treba preveč upiti. Še nekaj o številu udeležnikov. Da številka 2000 ni resnična, to je sam Matjašič priznal, rekši, da je bilo vseh nav- zočnih 800. Če odstejemo ženske in otroke in pa navzočne metliške liberalce, ostane le še kakih 300. Čudno se nam zdi, da so zarnolčali telovadbo čukov v Križevski vasi. Mogoče pa Neža ne pnsti, g. načelnik? Javna dražba zemljišča v št. 37 k. o. Slamna, obstoječa iz j)odzidano lesene hiše, gospodarskega poslopja in nekaj sveta ter gospodarskega orodja se vrši dne 1G. ju- lija ob 9. uri dop. pri okr. sodišča v Metliki. Določena vrednost znaša za zemljišče 2984 K 18 h in pritiklino 58 K 20 h, najmanjši ponudek pa 2028 K (if; h. sem na. ladiji starega, moža, kateri odpira ostrige; ali mi morete kaj o njom povedati?" Kapitän, kateremu je menda že pre- sodala zal)ava z očetom, odg<»vori kratko: „To je stnr, irancoski ])oli;ijkovalec. Lansko leto sem ga dobil v Ameriki ter ga vzel s seboj, da ga peljem v doinovino. Menda ima sorodniko tu v Havrn, katerim je nekaj dolžan, zato jih noče obiskati. Imc mu je Julij . . . Julij Darnauš ali Darvanš, tako nekako. Bil je nekdaj premožen, a sedaj vidite, da je velik revež". Moj oče je [>ostal bled, kakor stena, s prcstraScniin pogledom je jecljal: „Tako, tako; dobro, dobro . . . To je umevno. Hvala lepa, kapitan." Vrnil se je k materi, a bil je videti tako razburjen, da mu reče: „Sedi, da. ne bo kdo kaj opazil". Spustil se je na klop ter jecljal: „On je, on je !" Potem je vprašal: „Kaj pa nam je storiti?" Ona je odgovorila : „Otroke moramo od- straniti. Josip ve vse, naj jih gre poklicat. Posebno pa moramo biti previdni, da naš zet kaj ne zapazi." Moj oče je bil ves potrt. Šepetal ne- prenehoma : „Kaksen udarec!" Mati, katere se je lotila se enkrat silna jeza, reče z glasom, ki ga je komaj obvladala: „Saj' sem si vedno mislila, da iz tega lopova ne bo nič, da nam bo še enkrat za nadlogo! Ni mogoče, da bi kaj dobrega prišlo od ka- kega Davranša ..." Oče je potegnil z roko po čelu, kakor. je bila njegova navada, kadar mu je mati kaj prcdbacivala.. Nadaljevala je: „Daj Josipu denar, da bo plačal ostrige. Tega še manjka, da nas berač spozna, lep utis bi to napravilo na ladiji! Hitro pojdimo na drugo stran, da nam ta človek ne bo tako blizu." Oče mi je dal novec za pet irankov, potem sta se oba oddaljila. Sestre so začu- deno vprasevale, zakaj se oče ne vrne. Povedal sem jima, da je materi postalo slabo. Vprašal sem 8tarca: „Koliko smo dolžni, gospod?" Rad bi bil rekel: stric. On odgovori: „Dva in pol i'ranka". Dal sem mu svoj novee, on mi je vrnil, kar je bilo preveč. Opazoval sem pri tern njegovo razkavo in žuljavo roko, opazoval njegov obraz, na katerem je beda in žalost zapustila sledove in sem si rekel: „Moj stric jo, brat mojega očeta." Podaril sem mu pol i'ranka. Zahvalil se je, rekoč: „Blagoslov božji naj vas spremlja, mladi gospod". Govoril je to besede z naglasom berača, ki je dobil dar. Pri tem sem mislil, da mu beračenjo ne more biti tuje. Sestre so se začudeno spogledale nad toliko radodarnostjo. Ko sem vrnil očetu denar, reče mati: „Kaj, to je veljalo tri franke? Ni mogoce!" Odgovoril sem z odločnim glasom: ,.Dal sem mu pol frank a v dar". Videl sem, da mater napada jeza, rekla je ostro: „Kaj, ali si zblaznel! Pol franka, temu človeku, temu lopovu!" Moj oce je pogledal pri tern na zeta, to je povzročilo, da je mati umolknila. Potem smo vsi molčali in gledali namorje. Kar se nam je zazdelo, da se vijoličasta senca vzdiguje pred narni iz morja,bil je.Tersei. Ko smo se bližali oilju, porajala so mi je v sreu želja, da bi še enkrat videl strica Julija, da bi se mu približal in mu povedal kaj tolažilnega in ljubega. Ker ni mkdo več povpraševal po ostrigah, je bil v tem času izginil, gotovo jo zlezel v kako umazano luknjo, katero so mu odkazali za prenočišče na dnu ladije. Vračali smo se na drugem parniku v Havr in njega nismo videli več. Moja mati se je še na povratku vznemirjala, da bi se kje ne pojavil. Nikdar več nisem videl brata mojega očeta! Glej, to je vzrok. da podarim kakemu berafu novec za pet irankov. Stran 70. BELOKRAN.TEC (SLOVENSKI KMET) Lotnik II. Na soseda je streUal :i. junija v Podlogili pri Seinicu Mavsarjev zet Ive Iva- netič. Jakob Rauh je prišel namreč omenje- nega dne nekoliko vinjen od okopavanja v vinogradu domov, ter je zaukal na Mausar- jevem zemljišču. Mausarjevi so ga začeli poditi stran. čemur se je Rauh upiral. Tedaj so pridrvili nad njega stari Mausar, njegova žena Ana, Djegova hči Liza in iz Verčic tja priženjeni Ive Ivanetič, ki je imel v rokah tudi revolver. Rauh je pograbil koso, ki jo je nosil domov, in začel maliati z ostrino okoli sebe. Tedaj je ustrelil proti njerau Ivanetič z revoljerjem in ga zadel pod žlic- nico. Krogla mu je obtičala v pljučih, kajti iz rane vun je uhajala sapa. Okrog" Semiča so ljudje najbolj klerikalni, pa se najbolj pretepajo, pri čemer rabijo takoj nož ali strelno orodje. Posebno Stranskavas, Krupa, Praprečc, Kot in Ru- čehravas se odlikujejo v tem. Ali bi ne bilo bolje, da bi se smatralo življenje in zdravje bližnjega tudi za nokaj svetega, za nekaj nedotakljivega. M. G. Iz Semiča se nam piše: V nedeljo priredi dr. Lampe pri nas shod. Zaninianje je veliko za ta shod, osobito ker se priprav- Ijajo tudi napredni kmetje, da ga posetijo. Najboljši obisk se nam obeta iz Gradca. Torej na svidenje g. doktor. Op. ured.: Prav je, da se tudi naprednjaki udeležujejo kle- rikalnih shodov in dobro je, če napredni go- vorniki zavračajo klerikalce, a vse na par- ia men tar en način. Iz Semiča. ('. kr. kmt't. ministrstvo je izreklo našemu nadučitelju gosp. Matiju Bartelnu za stvarno zvršena poizvedovanja o razmerju poljskih piidelkov v metliškem sodnein okraju, častno priznanje in pohvalo. Vrlemu gospodu čestitamo na tem priznanji! Pomanjkanje krojačev, V celi občini Gradac ni niti enega krojača. V bližni občini Podzemelj pa sarao dva. Ljudstvo mora tedne in tedne, včasih pa tudi mesece in mesece čakati, predno od krojačev obleko dobi. Bilo bi jako umestno, ko bi se kak krojač v Gradacu naselil. JLjubljanskl ulični napisl. Dol- goletna borba za samoslovenske napise v Ljubljani je končana. V sredo je govorilo upravno sodišče in je odbilo pritožbo dr. p]gerju in dr. Binderju kot neutemeljeno. Öe so Nemci res že dali delati dvojezične table, pri Tenjesu, jih zdaj lahko prodajo za staro železo. Tudi naj lepo vtaknejo za zrcalo tiste graške liste, v katerih so mestni občini pri- povedovali, uaj dobro shrani snete dvojezične table, češ, da jih bo itak morala v kratkem zopet pribiti. Mestna občina teh dvojezičnih tabel ne bo rabila nikoli večj eno pa lahko daruje muzeju, da bodo vedeli, kako je nekoč bilo v Ljubljani. Gostovanje članov ljubljan- skega slovenskega g-ledališča v Metlikl. Letos smo prvič doživeli da so bivali mod nami umetniki slovenskega gle- dališča ljubljanskega in so nam privoščili nekaj onega užitka, ki je Ljubljančanom vsakdanji kruh. Vprizorili so nam dne 25. in 26. vel. travna nekaj enodejank in pri- dejali nekaj pevskih točk. Poznali smo jih doslej le po ooenah v „SI. Narodu'', a zdaj pa smo imeli sami priliko, jili osebno spoznati in jih viditi na deskah, ki pomenjajo svet v malern. Odkrito priznamo, da je njihovo delo povsem prekosilo naše pričakovanje, kakor ga že ima mali mestjan. Vodo v Kolpo se bi reklo nositi, če bi hoteli še bolj ocenjevati umetniško stran teh naših gostov; saj že njih imena, kakor so : Nučič, Povhe, Peršlova itd. govore dovolj. Zato je pa bila tudi dvo- rana „Narodne čitalnice v Metliki" odličnega občinstva tako polna, da ne bil vanjo spravil niti pet ljudi več. In učinek ? Frenetični aplavzi za vsako točko, splošno navdušenje, da si lahko bral z obraza vsakterega po- slušalca, da se dobro zabava in mu ni žal niti za čas, niti za denar. Čuti je bilo splošno željo, da bi nas ti gosti zopet kaj kmalu posetili. — Kakor pri vsaki priliki, kjer se od svobodne strani kaj vprizarja, tako se je tudi tu nekdo našel, ki je v sobotnem „Slovencu" oblatil plemenito delo. Poznamo ga, a nočemo mu kratiti tega veselja, ker namen je prozoren, in ni se spuščati ž njim v časniški konflikt, ker smo mnenja, da, če za blato primes, se oblatiš. Le konstatirati hočemo pied slovensko javnostjo, da je bilo igranje teh članov umetniško in igra tako decentna, da so zamogli biti i otroci navzoči, ter da ni niti najmanje žalila verskega cuta občinstva, pa če bi bila navzoče pri predstavi same device Marijinega društva metliškega. Toliko v obrambo naših gostov iz Ljubljane, ker mi smo itak na jasnem ! Vellka pevska slavnost v Ljubljani povodom društvene 25 letnice slov. del. pevskega društva „Slavec", ki se vrši v dneh 27., 28. in 29. junija t. 1. bo največja prireditev v pevskem oziru, kar se jih je doslej vršilo v Ljubljani oziroma na Slo- venskem sploh. Do sedaj je prijavilo udeležbo nad 60 društev iz skoro vseh slovanskih pokrajin Avstrije in Hrvatske, tako da bode v skupnih pevskih zborih nastopilo narav- nost impozantno število pevcev. Slavnostni odbor je razposlal pretekle dni na vse strani slavnostne lepake in prijavnice vsem društvom, v katerih naj ista naznanijo, koliko žele sekiric za skupne zbore in število udele- žencev, da se lahko pravočasno ukrene vse potrebno glede prenočišč, obedov itd. Slav- nostni odbor neumorno deluje in ukrepa vse potrebno, da napravi bivanje dragih gostov v naši beli Ljubljani kolikor mogoče udobno in prijetno. Deželna zveza za tujski promet je sporazumno s slavnostnim odborom oskrbela gostom krasen sprejem v Postojni in na Bledu, pri katerem sodelujejo ondotna na- rodna društva. Tudi glede oenih obedov je 8torila primerne korake. Postojinska jamska komisija je znižala vstopnino na 1 K za osebo. Tudi tržaški narodni odbor hoče pokazati gostom slovansko gostoljubnost. Občinski svet ljubljanski z gospodom županom na čelu je v zadnji občinski seji velikodušno ugodil vsem društvenim željam in s tem v najvišji meri pripomogel k sijaju te pevske slavnosti. Ta prireditev je velikega pomena tudi za proraet tujcev. Znano je, da bogatejxe dežele žrtvu- jejo velike svote za tujski promet, ker uvidevajo v tem največje blagostanje. Z ozirom na skromne razrm>re, v katerih živimo Slovenci, seveda kaj ta.kega pri nas ni ino- goče, pač pa upamo, da bodo širši sloji, zlasti naši dobri someščanje, tudi v tem oziru pokazali svojo ljubeznivost napram goslom in jih gostoljubno sprejemali na pre- nočišča ter v slučajii potrebe dajali potrebna pojasnila. Hrupna časnikarska reklama ne pospešuje tujskega prometa tako, kot Iju- beznjivo ravnanje z gosti. Zlasti sedaj skrbimo za to, da nasi slovanski gostje poneso najlepše spomine iz slovenskih dežel. Dolenjske novice. Iz SOdne Službe. Okrajni sodnik in vodja sodišča v Višnji gori g. ,T. Pellegrini je prestavljen v Lož, tamošnji okrajni sodnik in vodja sodiščagosp. dr. V. Pcitlo.r pa obratno v Višnjo goro. Poročil se je v Novemmestuvdomači kapeli g. Emil Krajec z goK)>ico Amalijo Bun cevo. Bilo srečno ! Na novomeäkem g'lmnaziju so se pričeli pismeni zrelostni izpili dne 1. junija. Državna podpora. Ministrslvo jo dovolilo za zgradbo mostu čez Krko pri l)o- bravi, katerega stroški so proraounjeni na 44.000 kron, 10.000 državno podpore. Državna podpora za razstavo dolenjskih vjn. Poljedeljsko ministrstvo je dovolilo podružnici kranjske kmetijske družbe v Novem mestu za otvoritev razstavo dolenjskih vin na praški razstavi 1000 u drz.'ivne podpore. — Razstava se vrši od 2'* majnika pa do Hi. junija. 25 letnica službovanja grosp. vodja V. Rohrmanna. V soboto dne 22. maja se je praznovala na kranjski kme- tijski soli na Grmu 25 letnica, odkar je se- dan ji g. vodja V. Rohrmann vstopil v de- želno slu/bo kot pristav na tedanji vinarskih in sadjarski soli na Slapu pri Vipavi. Tem povodom so se zbrali učitelji zavoda, urenci in uslužbenci v šolski sobi, kjer so slavljenca g. vodjo nagovorili deželni odbornik in re- ferent zavoda groi Barbo, v imenu učiteljev in uslužbencev pristav Zdolšek, v imenu učencev pa L. R u p e 1 j. Izginll je dne 3. t. m. popoldne 32 let stari božjastni, včasih malo slaboumni Alojzij Pakiž vulgo Gašperjev, dninar iz Ribnice. Oblečen je bolj temno. Vsakdo se prosi, da njegov prihod v kraj županstvu prijavi, da se dalje potrebno ukrene. UtonII je pri kopanju v Krki, gosp. Viktor Zupancic, asi.stent v lekarni Šustersič v Krškem. Trupla ponesrečenca še sedaj niso našli. Zupancic je bil doma iz Ljubljane. Poskušen umor. Iz Kandije se nam piše: Novomeški hlapec Franco, Stare je imel dolgo časa intimno razmerje z neko omoženo žensko Mihelčič iz Kandijo. Ko mu je razodela, da bo treba botrov iskati, je izjavil Stare, da to njega ne briga čisto nič in da noče o njej ničesar več vedeti. Vendar pa je se lazil za njo. Ko mu je pa ona po- vedala, da zdaj ne mara vcč zanj, ga je to tako vjezilo, da ji je večkrat grozil, da ustreli najpred njo, potem pa še sebe. Dne Lctnik IT. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMET) Stran 71. 31. raaja je pil zvečer z Mihelčkinira možern v kavarni. Proti eni popolnoči je pa šel k Mihelčički na dorn ter stopil v spalnico, ki ni bila zaklenjena. Privil je luč, da je bolje videl, razlocil je dobro Mihelčičko in njeno petletno hcerko Angelo, s katero sta spali skupaj v postelji. Potegnil je revolver ter ustrelil na spečo Milielčičko, ki je zatarnala. Takoj na to je drugič ustrelil proti njej in nato mirno odšel doraov, kjer so ga pri- jeli orožniki. Zadel je Mihelčičko obakrat in sicer enkrat na lice, drugič v trebuh. Rani baje nista nevarni. Veliko krivde se pripisuje možu Mihelčiču, ki je ženo popol- noraa zanemarjal in je ni nikoli dal vinarja, sam pa je popival in kvartal cele noči. Razstava kranjskih vin v Pragfi, ki je bila po vodji Rohrmanu in nadzorniku Skalickem ob številni udeležbi zastopnikov mestnega sveta, kmetijskega sveta, gosp. družbe, Slov. kluba, vinarskih in klctarskih nadzoreikov ter mnogih prija- teljev Slovencev (dr. Chodounskega, dr. Pra- rhenskega itd.) otvorjena v soboto, 29. maja v starodavni hiši „u Vejvodü" je vkljub kmetijski razstavi na razstavišču prav dobro obiskana. Öehi so s kranjsko kapljico prav zadovoljni in ji dajejo prednost pred drugirai zlasti trpkimi dalmatinskimi vini. Ako se bodo vinogradniki češkemu okusu prilagodili, se bo tu lahko veliko vina prodalo. Treba bo seveda skupnega nastopa združenira potom, kakor nastopajo Vipavci. Tndi cviček vkljub «voji kislini prav ngaja. Na razstavišču raz- t.avljajo tudi Hrvatje svoje vina. V dolenjskih Topllcah vladajo kaj žalostne razraere. Blažena nemščina se blesti povsod na prvem mestu, in to v ko- pališču samem, kakor tndi v restavracijskih prostorili; v zadnjih so celo napisi sarao nemški. Vprašamo oskrbništvo, ali je morda to prav? Slovencev, katerih je vsako leto 8/4, vendar ne bodete tako prezirali. Kopališčni oskrbnik je neki Mayer, kateri niti slovenščine zmožcn ni. Pač žalostno! Požar. V nedeljo ob polu 5. popoldne je nastal velik požar v vasi Dol. Prekopa občine St. Jernßjske. Ker je pihal veter, se je ogenj tako bliskovito razširil, da je po- gorelo 7 gospodarjera 38 poslopij. Vrli iantje gasilnega društva šentjernejskega in drugi prihiteli obcani so delali z občudovanja vredno hitrostjo, da so oteli vsaj drugi del goste vasi. Na pomoč jim je prišlo tudi gasilno društvo iz Kostanjevice, vkljub temu, da so bili nekateri člani na Sokolski slavnosti v Sv. Križu, ki so od lam še pravočasno do- speli na lice požara, — 4 gospodarjem je pogorelo prav vse, da so danes berači, ki prosijo podpore usrailjenih src. Škode je nad (iO.Ooo K. Ogenj so baje zanetili iantje, ki so na skcdnju kvartali in kadili cigarete. Da bi bil popoldne tak viliar, kakor je raz- sajal zjutraj, gotovo bi bil upelil sosednjo vas Dobravo. — Pogorelci so bili zavarovani pri različnih zavarovalnicah. Ali bi ne ka- zalo za Prekopo, Groblje, Šentjakob in druge vasi na šentjerskem polju ustanoviti posebno gasilno društvn. Nemški Kočevcl prebarvall slovenske napise na krajevnlh deskah. Ko me je o Binkoštih pot zanesla v kočevsko občino Poljanice (Pöllandl) v novomeškera okraju, videl sem, da je na dvo- jezičnih krajevnih deskah v vasi Ovčiče (Krafiern) prebarvan z rudečo barvo slovenski napis. Ker so c. kr. oblasti kazensko postopale proti onim Slovencem, ki so prebarvali ali odžagali nemški nel napisa na krajevnib tablah in jih obsodile v večdnevni zapor, vprašamo, zakaj c. kr. orožništvo in c. kr. oblasti tudi v tera slučaju ne storijo svoje dolžnosti. Ali veljajo v Avstriji c. kr. postave le takrat, kadar se hoče v nesrečo pripraviti kakega Slovenca? Ako smejo nemški Kočevarji prebarvati po svojih vaseli slovenske napise na dozdaj dvo- jezičnih krajevnih deskah, potem bi človek sodil, da sraejo z isto pravico tudi Slovenci prebarvati ali odžagati nemške napise kra- jevnih imen v slovenskih vaseh. (le ne veljajo za neraške Kočevarje postave, se ne moremo tudi Slovenci na tiste postave ozirati, saj beremo še celo v berilih za ljudske sole: „Pred postavo so vsi državljani enaki." Naše mladenke, naša nada. Z veseljem morarao konstatirati, da rodi vzgoja v naši dekliški šoli lepe sadove, kar se kaže pri vsaki priliki. Tako so nedavno na izletih nabrale gojenke višje dekliške sole in liceja znatne prispevke za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Sarao v Bohinju so nabrale gojenke I. a letnika 14 K, a jako lepe prispevke so nabrale v nabiralnik tudi gojenke liceja na izletu na Šmarjetni gori. Cast taki mladeži! Našl malčkJ za šolsko družbo. Pod navodilom znanega kamniškega rodo- ljuba Franceta Steleta so nabrali otročiči: Pepica Koširjeva, Pepica Adamičeva, Tonče Flere, Slavko Grašek, Gustelj in Zinka Fajdiga, Makso Ekslarjev i. dr. 5 kg poma- rančnih lupin, 30.000 znamk in 3 škatlje stanjola in svinca. Srčna hvala! — V po- snemanje! Družbi sv. ClrJla in Metoda prihajajo neprestano prošnje iz obrnejnih krajev, posebno s Koroške za slovenske knjige. V teh prošnjah se naglaša, da bi bilo treba na Koroško poslati na vagone knjig, kakor so jih poslali Čehi Slovakom na Ogersko. Dobrodošle so vse slovenske knjige, tudi molitveniki, šolska berila, katekizmi itd. Te knjige so naraenjene raznim bralnira dru- štvom, nadalje knjižnicam in šolarjem. Žali- bog ne poznajo v koroških šolah slovenskih knjig, celo slov. katekizmi so ponekod iz šol pregnani. Da se otroci nauče slovensko brati je poglavitna zasluga duhovnikov. Da pa se bodo učenci izven sole urili v slo- venskera branju, treba jim je dati lahkega čtiva. V ta namen so posebno pripravna šolska berila, tudi taka, ki drugod niso več rabna. Takih knjig leži po vseh šolah v izobilju. Djužba se prav toplo priporoča za vse slične knjige. Porotne obravnave v Novem mestu. Dne 2. t. m. sta bila obsojena France Klemenčič in Ive Pavlovič radi hu- dodelstva uboja. Dobil je Pavlovič l1/» leta, Klomenčič pa 3 '/» leta. 0 dogodkn smo že poročali svoječasno. — Dne '.l. t. m. je bil sojen Ludovik Starič iz Šentpetra pri Noveni mestu radi hudodelstva goljuiijö. Starič je okoli 24 let star in silno navihan. Bil je že dvakrat čutno zaprt, ker je ponarejal menice in drugič, ker je ponarejal kovan denar. Ko je prestavši zadnjo kazen prišel domov, je začel razmišljati, kako bi napravil zopet kako izvirno goljufijo. Napravil je več zavojev, v katere je dejal le papirne koščke ali pa le zvit papir, ter je nesel 3. aprila vse te zavoje v Ljubljano, kjer jih je oddal na pošto in poslal premožnejšim kmetom okoli Novega mesta, v Kokro in en zavoj celo na Hrvaško nekernn Puatičkemu. Seveda je oddal vse te zavoje le proti poštnemu povzetju v skupnem znesku okoli 650 K. Vse zavoje je oddal pod imenom Leopold Seiko, le Pustičkemu je poslal kar z Novega mesta in kar pod svojim pravim imenom. Ime Leop. Seiko si je izvolil zato, ker ima isti začetni črki, ki jih je videti v njegovem pečatu, pri- tisnjenem na poštne sprejemnice. Ko je od- dal v Ljubljani zavoje, je sei zopet domov in čakal, kaj da bode. Dasi je sodišče baje iz raznih okolnosti takoj vedelo, kdo da je storilec, ga je vendar pustilo povsem pri miru, ker bi najbrže ne našlo nobenega do- kaza, raož bi bil pa po stari navadi utajil vse, še to, kar se da prijeti. Sodišče je pa zastražiti dalo posto v Ljubljani. Ko je Starič videl, da se zanj nihče ne zmeni, je vzel poštno oddajne liste ter se je peljal v Ljubljano, kjer ga je takoj nhvatila roka pravice. Našli so pri njem vseh 5 poštno- oddajnih listov, toda izgovoril se je takoj, da mo je dal spraviti te liste nek Leopold Seiko, s kojim se je sešel v Ljubljani v Streliških ulicah. Pri sodiscu je potem vse priznal, ker ni mogel več tajiti, pri porotni obravnavi pa je zopet vse tajil razen, da je hotel goljufati Pustičkega za 320 K. Ker pa so bile vse ostale pošiljatve po vsebini in pisavi tako podobne Pustičkega pošiljatvi kakor jajce jajcu so potrdili porotniki vsa stavljena jim vprašanja soglasno, nakar je obsodil sodni dvor Stariča na tri in pot leta težke in primerno poostrene ječe. S tem je bil končan spored porotnih zasedanj. Otvorltev sokolske telovad- nlce v Sv. Krlžu prl Kostanjevlci, ki se je vršila pretečeno nedeljo, je uspela nad vse pricakovanje. Dne 31. maja lanskega leta se je porodil ta Sokol in takrat se je računalo s številom šestih telovadcev. Danes, po preteku enega leta pa je 17 telovadcev, a ne samo po iraenu temveč v resnici telo- vadcev. — Slavnost sama na sebi se je vršila v najlepšem redu. Ob treh popoldne je bil sprejera bratskih društev na Križaja t. j. pri bratu in neumornera načelniku tega Sokola Miklavčiču, odkoder je bil potem pohod v Sv. Križ. Ta dolgi sprevod s kosta- njeviško godbo na čelu, je naredil mogočen utis. V sprevodu so bila zastopana drustva: krški Sokol, breziski Sokol z zastavo, dalje po večjili in manjših deputacijah Sokoli iz Sevnice, Hrastnika, Zagorja, Ribnice, da, celo iz Zagreba sta prihitela na kolesih dva vrla brata Sokola. Pri tej priliki ne smemo pozabiti omeniti vrlili Sokolic iz Kiškega in iz Brežic. Pogled na ta mlada slovenska Stran 72. BELOKRANJEO (SLOVENSKI KMET) Letnik II. dekleta ukrepil nas je v prepričanju, da se nam ni treba bati pomanjkanja krepkega, zdravega in značajnega ženskega narašcaja, saj jih je bilo nad 50, akoravno je bila slavnost v navadni, od železnice oddaljeni vasi. Za temi višnjevimi Sokolicami, kora- kali so ponosni Sokoli, po številu kakih 130. Na potu od Križaja do telovadnice so bili ti pionirji Slovenstva obsipani s cvetlicami, ki jih je metalo zavedno križevsko občinstvo, hoteč izraziti s tera svojo ljubezen do So- kolov oziroraa v prenešenem pomenu do svojega slovenskega naroda. Na vrtu pred telovadnico se je zbralo ranogobrojno šte- vilo zavednega občinsstva, nakar je starosta krškega Sokola br. Humek na praga telo- vadnice v krepkih, vznešenih in navdušenih besedah razložil pomen današnjega dne. Nato je starosta odseka br. Malnerič z v srce se- gajočimibesedami se zahvalil vsem Sokolicara in Sokolora ter v tako velikem številu zbra- nerau občinstvu, da so priponiogli s svojira obiskora k tako lepi slavnosti. Oberaa go- vornikoraa so sledili dolgotrajni Na zdar in Živio-klici. Potem se je vršil ogled telo- vadnice, odkoder se jo zbrand občinstvo pre- selilo na vrt br. Kodriča, kjer je kmalu so- kolska koračnica naznanila prihod in nastop vrlih Sokolic, katere je občinstvo sprejelo z burnim aplavzora, nakar so te pod vodstvom sestre Ziehrer proizvnjale proste vaje z obro- čem kar najdovršenejše. Menjaje Sokolice in Sokoli so nam pokazali le ti tako proste vaje kakor vaje na raznera orodju in reči morarao, da se je bilo čuditi, kako dovršeno se je vse izvajalo. Po končani telovadbi se je razvnela prav prijetna zabava na krasnem vrtu, mla- dina pa se je vrtela v poskočnih polkah in mehkih valčkih. Žal, da ni trajalo dalje časa, ker so društva eno za drugira v nastopivši noči kmaln odšla. Domači so ostali zbrani še dolgo v bratski ljubezni. Po več navdušenih govorih se je končala zabava s tem, da so zbrali Sokoli med seboj nialo darilce družbi sv. Cirila in Metoda, spominjaje se 201etnice „Südmarke". Tako se je končala ta krasna slavnost, ki nas je popolnoma utrdila v za- vesti, da v prav kratkim času razprostre svoje peroti saraostojni „Sokol" v Sv. Križn. Doma in na tujem. Cesar povabljen na zapu- šeinsko razpravo. V Szegcdinu umrli prošt Altyany je zapustil v oporoki cesarju 5 cekinov po 20 kron. — Notar, ki zapu- ščinsko razpravo'vodi je povabil seveda tudi cesarja kot dediča, ter na povabilu izrečno oraenil, da v slučaju, če ne bi prišel, dedščino izgubi. — Obravnava se vrši 8. junija. — Iz kabinetne pisarne je došel nato odgovor: Povabilo sprejeto. Storr, koncipist kabinetne pisarne. Novi davki. Poslanec Pautc in to- variši so vložili predlog, v katerem zahte- vajo, naj se obdačijo vsi predmeti, ki slu- žijo luksuzu in podvrženi modi. Obdačiti se imajo predvsem vsi dražji inodni predmeti: modni damski klobuki, elegantna obleka, perilo, dragi moški klobuki in slamniki, luksuriozni vozovi, avtomobili ltd. Razen tega se ima nvesti posebna pristojbina za nakup raznih dražjih modnili predmetov. Ti davki bi vrgli vsako Into približno 30 mili- jonov kron. Kakor zatrjujejo, soglašajo v vladnih krogih s predlogom poslanca Pautza, in je računati s tem, da bo finančno mini- strstvo osvojilo ta predlog. To bi bili enkrat pametni davki, ki bi jih plačevali taki, ki razmetavajo denar okoli sebe in si nabav- Ijajo luksurijozne reči, ne pa taki, ki nimajo za sol in kruh. Co vzenio ti davki novim modnim damskim klobukom polovico širine, bodo še vedno dovolj široki. Kupčije na obroke. V sodnih dvo- ranah našega okrajnega sodišča se vrše prav pogosto naravnost mučne razprave, ki imajo za podlago takozvano knpcijo na obroke. Toženci pripadajo skoro brez izjeme najiev- nejšim delavskim slojem in so se dali zape- Ijati po dozdovno ugodnih plačilnili pogojih, da so kupili naravnost ničvredno blago za nerazmerno visoke cene. Mala zamuda ])ri plačiln obrokov je bil prodajalcu že do- brodusel povod, da je tiral že itak dovolj udarjenega kupca še pred sodišče. Na tem mestu smo že svarili ljudi pred takimi obroč- nimi kupčijami, a kakor kažejo štovilne sodne razprave, so bila naäa dobrohotna svarila naravnost bob v steno. S tem svarimo vnovir vse kupujoče občinstvo in osobito delavsko sloje pred takimi obročnimi kupčijami, da si ne nakopljejo po nepotrebnem občutne škode, vsaj imamo vender dovolj poštenih in solidnih trgovccv, k i n u d i j o n n p r o d a j p o š 1 e n o in solidno blago za poštene in so- li dne cene. Nemški bojkot. Zveza nemških šlezijskih veleobrtov in delodajalcev je skle- nila odpraviti vse češke delavce. Kot vziok navaja, da izivajo Oehi nemško narodnost. Da bi bili Slovani tako dosledni, bili bi žc davno na krmilu. Srečkanje. Kinanono ministrstvo j<> dovolilo v zvezi s trgovskim ininistrstvom društvn za oskrbo otrok in mladine v Idriji odkupa prosto srečkanje s 1000 srečkami jx» 20 v za dobrodelne namene. Izkljucili so dobitke v denarju in monopolnili prednietili. Morilec Poedransperg1, ki jo bil radi umora in nečloveškega ravnanjastruploin svoje žrtve pevke Fabry pred tržaško poroto na smrt obsojen, je ])omiloScon, in se inn sprcmeni sniiLna ka'zen v ddsmrtno jec Nesreöa na železniel. Včei-aj r povozil tovorni vlak št. 2282 približno I ki- lometer od Kočevja neko 36 let staro žensko Kestner. Kako je nesrcča nustala ni znano, domneva se pa, ker je ženska bilu podvržena padavici, da se je pri preliodu vstrasila in padla pod vlak. Strojevodja je prepozno za- pazil in ni mogel vlaka pravočasno ustaviti. Prva siovenska ii*gcBvina Pevc 8 Koželj v KOČEVJU v hiši slovenske „Kočevske posojilnice". Odgovorni urednik: Mihael Rožanec. Izdajatelj: K^wfttcij Belokranjca v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl.