Kako je na Štajerskeni s potovalnimi učitelji. Treba bilo bi z ozirom aa pogosto koafisciraaje le o prekoristaem kozoprskaaji itd. pisati pa sedaj smo še v februarji ali sveeaim. Naj toraj daes spregovorirao. kako je pri aas s potovalaimi uoitelji sloveaskim in aemškim kmetora v poduk, da v gospodarstvu uapredujejo, kakor Cebi pa Nemci aa Ceskem ia Moravskem. Reci raoreBio, da pozaamo tudi aa Stajerskem potovalaih učiteljev, ki prav raarljivo po deželi potujejo ia pouonjejo. Kmetijska družba štajerska javlja namreč v poročilu centralaega odbora, da je laai bilo 40 prodavaaj, katera so iraeli gospodje: Adolf Baumgartaer v Aussee, St. Gallea, Gleicheaberg. Gusswerk, Kaittelfeld, St. Micbael, Sinabelkircliea, Sochaa ia Wies, Fr. M ii 11 e r v Arafels, Birkfeld, Bruck, Edelschrott, Eibiswald, Fladaitz, Furstenfeld, Hatzeadorf, Kaiaaeh, Laakovitz, Maria-Zell, Miirzzaschlag, "Weiz ia Wildoa, R Possekv Gleichenberg. Kaiserberg ia AVildon, A. Eauch v Deutschlaadsberg, J. Schrairger v Burgau Kirchbach ia Troiaiach, G. W i 1 h e 1 m v Arafels ia Celji (aemški) aaposled Jul. Haasl v Feldbacb, Leibuitz ia Ormoži (aemški) ia H. Kalaiaa v Arafels (aemški) ia pri sv. Jariji aa južaej železaici, Koajicah ia Seva i c i (sloveaski ?) Po tem poročilu prišlo je aa aemške kmetovalce 35 potovalaih predavaaj, 2 aa aemške ,,purgarje" ormožke ia celjske ia le B aa sloveaskega oratarja, to pa še v kakšaej aloveaščiai ? Da je podkovska šola v Gradci, kmetijska šola v Grotteahofu celo aemška, zoper to uže med Sloveaci aihče ae črhae aiti besedice ae. Toda kdo se aebi čudil, da je sadje- ia viaorejska šola v Mariboru popolao aemška!? Kako boče torej sloveaaki kmet aapredovati tako kakor aemški, če pa se le malo skrbi za zdatea poduk, brez katerega ai mogoče aapredovati ?