Štev. 146.
T IJnbllant, v sredo. 28. Ha 1911.
Leto XXXIX.
== Velja po pošti: ss
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— ostalo inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto napre) . K 24 — za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6 — a en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejeman nesel!«« K 1-90
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 nun) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, isvzemii nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
e^r Uredništvo )e v Kopitarjevi nllol štev. a/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma m ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 0. -sat aonn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188
Avstr. poštne bran. rao
Našim mladeničem!
do sc nc spominja z največjim veseljem vseslovenskega mladeniškega shoda pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ki je dne 4. in 5. julija 1904 v proslavo jubileja Brezmadežne zbral nad 8000 mladeničev iz vseh slovenskih pokrajin ? S kolikim navdušenjem se je obhajal! Ostal je nepozaben vsem udeležencem. In sadove je rodil prekrasne.
Mladeniška organizacija se je razširila po vseh slovenskih pokrajinah. Silno so se pomnožile Marijine družbe. Izobraževalnih društev bomo šteli skoraj že 500. in njih večina že ima svoje mladeniške odseke, mladeniške zveze. Iz njih so izrasli telovadni odseki „Orli", ki jih je po vseh slovenskih deželah že nad 140 z več kot 4000 člani. Krasno je naraslo število katoliško mislečih visokošolcev, naših bodočih narodnih voditeljev.
Živahno življenje vlada po naši lepi domovini. Mati Slovenija zre z največjim upom na te mnogobrojne mlade čete, ki se združujejo vsepovsod, da sebe in narod prešinejo z rešilno ljubeznijo do vere in do domovine.
Naš napredek priznavajo in čutijo Nemci in Lahi, se ga veselijo in ga vpoštevajo bratje Hrvatje, Čehi in Poljaki.
Pa delo naše še ni končano. Naša četa še ni dovolj velika, da strč za vedno moč sovražnikov vere in narodnosti naše. Pomnožiti moramo naše čete, prešiniti jih z neomahljivo zvestobo in z neminljivo ljubeznijo do dela.
Slovenci in Hrvatje moramo kot bratje delati za skupno veliko bodočnost pod žezlom habsburškim. Najzvestejši smo stražniki mogočne Avstrije na jugu in kot taki hočemo še bolj združiti svoje sile. Za hrvaško slovensko bratstvo manifestiraj v slavnostnih dneh slovenska hrvaška mladina, v teh dneh naj si hrvaško slovenska mladina sveto obljubi, da bo vse njeno delo posvečeno skupnim ciljem hrvaškega slovenskega naroda. Zato si morajo mladeniči slovenski in hrvaški v roke seči in skleniti nerazrušno zvezo v brambo svojih najdražjih svetinj.
Letošnji katoliški shod hrvaške slovenske mladine dne 17., 18., 19. in 20. avgusta v Ljubljani hoče manifestirati za te skupne naše svetinje in ideale. Kaj tako krasnega kot bo ta shod, še Slovenija ni videla.
Mladeniči! To bo letos vaš najlepši praznik. Spodobi se, da bo na njem zastopana sleherna slovenska župnija,
Pridite mladeniči iz cele Kranjske, prvoboriteljice katoliško slovenske misli. Prihitite tovariši iz zelene Štajerske, ki ste vzbudili naše mladeniško gibanje in ste še vedno vzorno delavni! Na gotovo svidenje junaki iz Koroške, ki bijete orjaški boj z neizprosnim sovražnikom! Podajte nam roke ob sestanku ognjeviti tovariši iz Goriške, Trsta in Istre, ki kljubujete uspešno silnemu sovražniku na jugu ! Pridite v našo sredo mladeniči iz beneške in ogrske Slovenije in iz tujine.
Izredno se veselimo vas, hrvaški mladeniči, ki boste došli iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, iz Dalmacije in Istre. Ob tem velikem sestanku si bomo prisegli trajno prijateljstvo in bojno zvestobo v velikem boju za vero in domovino.
Tu bo združena naša kmečka in delavska, naša meščanska in vse-učiliška mladina. Tu ne do razlike med bogatimi in revnimi, med učenimi in neifčenimi. Kot sinovi ednokrvnega hrvaško slovenskega naroda se bomo radovali dosedanjih uspehov in delali načrte za nove.
Pridite torej mladeniči dne 17., 18., 19. in 20. avgusta na katoliški mladeniški tabor v Ljubljano v najobilnejšem številu od vseh strani hrvaške in slovenske domovine!
Združili se bomo v velikansko armado katol.-narodnih borilcev, da postaramo nepremagljiv jez proti pogubnim nakanam sovražnikov vere in naroda.
Naš letošnji mladeniški tabor naj jasno in glasno priča vsemu svetu; Da dedov naših vredni sini vsi ostanemo, v zvestobi do Boga in slave se ne ganemo!
Dr, Janez Ev. Krek
za S. K. S. Z. za Kranjsko.
Dr. Jožei Hohnjec
za S. K. S. Z. za Štajersko.
Dr. Lovro Pogačnik
kot predsednik pripravljalnega odbora in Zveze ..Orlov",
Franjo Richter, cand. phil.
za hrvatsko kat. akad. dijaštvo.
Marin Katalfme, cand. phil.
za dalmatinsko kat. akad. dijaštvo.
Anton Ogrizek
predsednik Slov. Dijaške Zveze, za slov. kat. akad. dijaštvo.
Dr. Jože! Ličan
za S. K. S. Z. za Goriško.
Dr. Val. Rožič
za S. K. S. Z, za Koroško.
LISTEK.
Josip Vandot:
Vilraoec.
Pripovedka iz davnih dni.
(Dalje.)
f
»Husasa!« je odmevalo že tam za leskovim grmom. Takrat pa je cula Ruška plakajoč glas sredi grmovja. Znan se je zdel t ar k i ta glas in zato se je prestrašila. Vrgla je svojo kljukasto palico v 'Stran. Razgrnila je veje in je hitela naprej. Stopila je na majhno trato. Katje znrledala tam, jo jc presenetilo tako, da jo obstala in ni mogla izpregovoriti
besedice.
Sredi trate je stala Jelica, bledega obraza in razmršenili las. Njeno pisano krilce je bilo raztrgano in rdeča kri se je videla prav natanko na njem. Pri nogah pa ji je ležal volk, razleknjcn po mehki trati, in kri mu je tekla v velikem c urku iz rane na desni strani. Tja k grmovju pa so se stiskalo plašno koze. Prestrašeno in žalostno so gledale na svojo pastirico, k! jc stala nepremično na trati kraj volka iu ihtela bridko.
»Jolica!« jc zaklicala Rušica. Skočila jo k deklici in jo prijela za roko. Zganila sc jo Jelica, pa je pogledala na starko. A ni izpregovorila.
»Kaj se je zgodilo? Jelica, za božjo voljo?« je sopla starka. Nepremično je gledala na mrtvega volka in svetlo solze so ii tekle oo licih.
»Husasa!« se je čulo že tik trate. Psi so zalajali glasneje in lomastenje po grmovju je bilo vedno večjo. In glej — na trato jo skočil velik, siv pes. Jezik mu je molol iz gobca, a vendar jc skakal kakor divji. Naravnost na volka sc je vrgel. Zalajal je hripavo in je zasadil svoje ostre zobe v vrat mrtvega volka. Jelica je vzkriknila. A Rušica jo jc zgrabila za sabo v grmovje. Božalo sta proti skalovju in sta izginile kar naenkrat v domovanju stare Rušice. Plašno so teklo za njima koze; p,si so jim bili za petami; a šc predno so jih dosegli, so izginilo, kakor da bi se bilo udrlc v zemljo. Psi so vohali okrog grmov in so so bližali skalovju. Tam pa so obstali. Lajali so srdito proti skalam, kakor da bi bila tam skrita dragocena divjačina.
»Husasa! Hoj, kaj imate tu?« je zaklical lovec z dolgo brado bil jo valpet Matizolj. V lovsko zeleno obleko jc bil oblečen, in za trakom na malem klobučku mu jc bilo zataknjeno orlovo poro. Splezal je na skalo in jo pogledal tja doli. A kakor bi ga bil gad pičil, jo skočil nazaj in prebledel. Zagledal je lam doli staro Špelo. Z levico jc stiskala k sobi majhno deklico, desnico pa jo dvignila in mu jo grozila. Prestrašil so jo Matizolj. pa jo skočil s skale.
»Mola, nazaj!« jc zakričal in sunil z nogo prvega psa. Zacvilila jo žival in jo povesila rep. Potem pa jo skočila v nasprotno stran, za njo drugi pes in tretji — in kmalu so izginili vsi psi od
so polog, i jo minila vsa zožilo naenkrat
skalovja. In kakor bi ga preganjala strela, tako jo bežal Matizolj za njimi. Kmalu ga .jo zagrnilo grmovje, in čul so jc samo šc njegov glas, ki jc priganjal pse: »Husasa!« — Vedno bolj sc jc oddaljevalo pasje lajanje, samo malo sc je še čulo. Takrat pa so se oglasili naenkrat gosti streli. Čreda urnih jelenov so jc bila. stisnila v ozko zagato, kamor so jo bili zagnali lovski besni psi. Zagrmeli so streli — poskočil jo jelen za jelenom in so je zgrudil brez glasu na tla ...
Ko jo prešla preteča nevarnost, so je Rušica oddahnila. Stopila je mod skalovjem naprej; previdno jo peljala malo deklico s sabo, a kozo so polegle po tleli, ko so čutile, (' nevarnost. Skalo so so tako, da, se jo zdelo človeku, da jc prišel v podzemeljsko jamo. Samo, da ni bila popolnoma zaprta. Kajti na obeh straneh jo rastla na skali široka bukev, ki je zakrivala s svojimi košatimi vejami to ozko sotesko, ln tu si je bila napravila stara Rušica svoje stanovanje. Za stene so ji služile gladke skale. Samo streho jo napravila in duri — iu koča jc bila gotova. Skrito je bilo lo njeno stanovanje, da bi ga našel lo redko kdo.
Starka jo otvorila duri. Stopila jo z deklico v napol mračno votlino. V začetku ni mogla Jelica videti skoro ničesar, kajti mrak se jo razgrinjal kroginkrog. A naenkrat jo pričela poslušati. Kajti oglnsiln se jo hipoma ptičje žvrgolcnjc. A to ivrgolenje jo
bilo loko sladko in prijetno, da se je človeku tajalo srce. Zdaj so ji jc zazdelo, da igra nekdo sladko ubrane citre, zdaj jo čula prav razločno plaka-joče glasove mehkih gosli. Bridko jc ihtela drobna tamburica v tistem žvr-golonju. A kar naenkrat so utihnili ti žalostni glasovi. In Jelica je začula prikrito, komaj slišno hihitanje, ravno tako. kot so čuje iz daljave veselo brezskrbno brbljanje smejočoga se planinskega vrelca. Tisto veselo žvrgo-lenje je postajalo vedno glasnejše, in nazadnje se je zdelo Jolici, da sede v tej temni izbi v vsakem kotu lepe gorske Vilo, pa so smejejo prikrito.
Začudeno je gledala deklica okrog sebe. Oči so so ji privadilo teme, in tedaj jc zagledala na steni lepo izrezlja no kletko. V kletki pa jo sedel na okrogli šprajci ptič, ki se je svetil v vseh barvah. Krasen ptič jc bil, da Jelica ni šo videla takega. — Rušica je stopila k kletki in so jo smehljala ptiču. »Kajne, ti dvagcc, da ti je dobro?^ jo govorila. »Le prepevaj, doklet si dobre volje!«
Jelica io stopila k RuSici in je gledala radovedno krasnega ptiča. Starka je odprla vratica, in ptič jo poletel ia kletke in se je vsedol na njeno ramo Od lam je zletel deklici na rame in sp jo stisnil k njeni glavici. S kljunčkom pa. jo jo pobožal po licu, kakor bi jo bolel tolažiti. Nasmejala so je Jclica, pa jo pozabila na svojo žalost in nesrečo. Z roko jc prijela drobnega ptiča; a drobni ptic sc jc izmuznil in je zlete}
Današnja številka obsega 10 strani. '•C
Socijalna demokracija v pravi podobi.
Odkar so letošnje državnozborske volitve na Dunaju za krščanske socialee slabo izpadle, se ponavlja v vseh mogočih variantah v soeialnodemokratič-nih listih glas: Dol s klerikalizmom! Zato seveda ni treba prav posebne ko-rajže. Dokler so socialisti prepričani, da še kal verske zavesti v delavstvu tiči, si ne upajo s pravo barvo na dan, in ponavljajo ono znano parolo, da je vera zasebna stvar. Ivo pa opazijo, du je v delavstvu vera v krščanstvo že dovolj omajana, da so delavci že dovolj obdelani in da so jim docela utepli prepričanje, da je cerkev prijateljica in braniteljica kapitalizma, potem pokaže socialna demokracija šele pravo lice, namreč svoje svobodomiselno lice: Dol s klerikalizmom! Nevarno je svobodomiselno brezversko znanstvo, katero se širi med evropejskim izobra-ženstvom: a še nevarnejši se nam zdi ta praktični duh brezverstva in sovraštva do cerkve, katero se našemu delavstvu potom listov uceplja, Zaveden socialni demokrat je popolnoma prepričan. da bo s koncem, »klcrikalizrna« napočila, zanj zlata doba.. In vendar je to velika prevara, katero more pameten delavec na prvi hip spoznati, če ima le kaj razsodnosti v svoji glavi.
Če so kje temeljito pomedli s klerikalizmom. so gotovo na. Francoskem. Francoska vlada jc z neko mrzlično naglostjo popolnoma vse odpravila, kar bi količkaj »na. klerikalizem« spominjalo. Čc bi bil torej res »klerikalizem« tista ovira, tisti kamen spodtike, ki ovira, ves kulturni napredek in brani, da ne pride delavsko vprašanje do svoje rešitve, bi morali sedaj v Franciji nastopiti res zlati časi.
Na Francoskem je vse tisto, po čemur srce avstrijskega svobodomisleca in socialnega demokrata tako gori, že izvršeno. Cerkev nima nobenega premoženja več, samostanov tudi ni, »klerikalne« šole so zaprte in v vladnih šolah se uče otroci samo meščanske postave. Duhovniki razven upokojenih, ne dobivajo nobene plače, mrliči se lahko sežigajo, ljudje se ženijo na kvatro in gredo zopet narazen, skratka ločitev cerkve in države jc do podrob-nostij izpeljana. Da imajo tudi bolniki nred »klerikalizmom« mir. se nastavljajo tudi po bolnišnicah svetni uslužbenci in uslužbenke. Klerikalizem je tedaj na. Francoskem popolnoma irbit. Ali vkljub temu gre vse nazaj, razen davkov in pa hudodelstev.
Cerkveno premoženje so obljubljali porabiti za starostno zavarovanje francoskega delavstva. Vlada je cerkveno premoženje ugrabila; kako vestno je pri tem postopala, kaže sledeči slučaj: v pokrajini d' Eure et Loire je zapustila katoliška rodbina 2 milijona frankov za preskrbo 300 bolnikov. Ker pa je ustavnik tega kapitala v ustanovnem pismu stavil pogoj, da se opravita zanj vsako leto dve maši, je vlada vso ustanovo zaplenila. In takih slučajev je veliko. Cerkvenega premoženja ni več. starostne preskrbe pa tudi.ni, ker so denar, kar ga je jki pokritju
nazaj v kletko. Tam na .je pričel spet prepevati. In spet se je čulo plakanje drobnih strun in hihitanje brezskrbnega planinskega vrelca.
»Veš, to je moj ptiček - »ZJatiček«, je pripovedovala starka. »Oj, dolgo ga že imam — že več kot deset let. Prinesel mi ga je bil rajni Lojze, ravno tisto pomlad, koga je srečala žalostna smrt. Tam pod Škrlatico ga je ulovil, v tistem gaju, kamor se ne upa nihče. Pravijo, do je tarn kraljestvo Vile Cvetane. Zato pa se ne upa nihče vanj. A naš Lojze je šel, pn se mu ni zgodilo žale-era. Prinesel je s sabo tega krasnega ptiča. Dejal je, da ga je ujel prav lahko. Sam se mi je skoro usedel na roko. je pripovedoval. Pa sem ga. prinesel vam — veste, da vam ne bo dolg čas, ko sedite sami doma. Da imate tudi vi svoje veselje! — Tako mi jo dejal takrat Lojze. Revež, čez par dni pa se je moral že ločiti od življenja. TJbogi siromak ...«
Starka se je usedla na staro, napol trhlo klop in je zaihtela. Z rokami si je zakrivala obraz in telo se ji je treslo v bridkem joku. Ptiček je umolknil hipoma v kletki in se je stisnil žalostno v kot. Začudeno je gledala mala Jelica iokajočo starko. Potem pa je skočila k nji in sc je je oklenila okrog vrata, »Dobra, stara, mati, ne jokajte!«
»Saj ga vidite spet, ko pridete v nebesa«, jc govorila Jelica in je držala še
cerkvenih dolgov še ostalo, razni likvidatorji v svoje žepe utaknili. Francoski duhovnik je danes večji siromak kakor francoski delavec, in francoski socialisti nimajo danes nobenega povoda več, da bi za socialno mizerijo »klerikalizem« odgovoren delali.
Pač pa so francoski socialisti drugo »socialno« preosnovo uvedli; poslanci francoske zbornice in med temi jih je nad 250 socialistov, »o si zvišali diete od 0 tisoč na 15 tisoč frankov. Sploh vladajo sedaj v francoski vladi zelo čedne razmere. Poneverjeuja, tatvine raznih aktov in druge sleparije so na, dnevnem redu. Najboljši dokaz za nered v vladi so vedne izpremembe v ministrstvu. Ministrska predsednika Brianda in Monisa so vrgli samo zato, da so sc drugi dokopali do vladnih jasli.
Nič boljše ni v šolah in bolnišnicah. Iz šol in bolnišnic izganjajo katoliške učitelje, učiteljice in usmiljene sestre, nastavljajo pa. take ljudi, ki ne poznajo ne časti, ne požrtvovalnosti, pač pa se odlikujejo po brezver-stvu in frivolnosti. Ko bo ta rod do-rastel, bo žela Francija sadove svoje protikrščanske politike. Ves svet že ve, da se na Francoskem uravna gniloba in propalost silovito širi in število hudodelstev med mladino od leta do leta narašča.
Kljub temu, da se je kazensko postopanje nasproti mladoletnim zelo omililo, je znašalo število mladoletnih hudodelcev 1. 1904. nič manj kakor 35.324. Mladina računa popolnoma hladnokrvno; če sme vlada, premoženje cerkve in redov krasti, zakaj naj bi bilo premoženje velekapitalistov, fabri-kantov, nedotakljivo. Tudi pijančevanje strahovito narašča. Francoz je bil odnekdaj znan kot jako zmeren pivec, pijanost je bila svoj čas na Francoskem redka prikazen. Danes je narobe. Žganje in absint vino bolj in bolj izpodrivata. Na vsako glavo pride 4-54 1. alkohola, medtem ko pride na Angleškem na vsako glavo komaj 2-08 1. alkohola.
V Franciji imajo socialisti najlepšo priliko, da udejstvijo in uresničijo svoje načrte in svoje obljube. Tam ni več klerikalizma, ni več krščanstva, o katerem piše Bebel, da je svobodi in omiki sovražno, da drži človeštvo v hlapčevstvu in ga politično in socialno izrablja, Tarn ni več krščanstva o katerem je zapisal sodrug Losinsky, da je največja nesreča za človeštvo in ga označil kot strohnelo drevo, ki ne bo nikdar več ozelenelo. Francija uči, kako puhle in prazne so socialistične teorije, kako neizvedljivi so njih načrti in kako jalove so njih obljube. Francija, skozi in skozi s socializmom prežeta država, ima. davke, eolnino, ima draginjo, vojake, kanone in kapitaliste, skratka vse tisto, kar hoče socialna demokracija odpraviti. Francoski socialisti, ki imajo državo v rokah, imajo lepo priložnost, da. ves kapital, vso zasebno kapitalistično produkcijo v roke vzamejo, poobčijo in si socialistično državo ustvarijo. Ali kaj vidimo? Francija gre isto pot, kakor jo je prej hodila. T ukaj se kaže, kako resnične so besede, ki jih je zapisal v »Sozialisti-sclie Monatshcfte« sodrug E. Fischer: »Misel, vso zasebno kapitalistično produkcijo, ta ogromen mehanizem, ki obstoji iz stotisoč in milijonov koles in
vedno roko okrog starkinega vratu. »Zagotovo ga vidite v nebesih.«
Velika radost je zasijala na obrazu potrte Rušice.
Zdelo se je, da se je naselila, v koči stare Rušice hipoma zlata sreča. Kajti skozi mala okenca v temnih vratih so posijali solnčni žarki. Skozi veje širokih bukev tam na skalah so se prikradli v ozko sotesko, pa so pogledali naravnost, v starkino kočo. Zdaj šele je videla Jelica natanko vso hišno opravo. Borna je bila sicer, a red in snaga je vladala kroginkrog. Ob steni se je vila dolga klop; sredi sobe je sta-la. stara miza z dvema stoloma, nedaleč od nje javorova postelj, ki je bila pogrnjena z rdečkastim zastorom. Majhna vratiea ob kotu so bila odprta, in videlo se je na priprosto ognjišče tam zuna j. V sobi je viselo v kotu božje Razpelo in kraj njega, slika žalostne Matere božje. Prijetno je bilo sicer v tej borni sobi, če je prepeval zlati ptiček; a vendar se je zdelo Jelici vse nekako divje in otožno.
»Kaj sc ti dopade pri meni?« jo vprašala, starka, ko je videla, da. še ozira deklica po sobi. Prikimala je Jelica in je gledala vedno le ptička. Naposled pa ji jc obvisel pogled na mizi. Sredi nje je ležala deščica, ki je bila poslikana s pisanimi barvami. Radovedna jc postala Jelica, pa je vprašala: »Kaj pa imate tam?«	(Dalje.)
kolesc, ki so ge v teku pol tisočletja zgradila, v nekaj letih prevzeti in na novo organizirati, ta misel ne spominja samo na blaznost, ampak je blaznost.« Socializem sc je izkazal na Francoskem neplodnega in popolnoma bankerot-negu. Obenem sc je pa tudi pokazalo, kako neutemeljene in lažnjive so tiste deklamacije, da je krščanstvo nasprotno napredku in ljudski kulturi. Francija uči, da gre država, ki sc je krščanstva otresla, v anarhijo.
Isto komedijo igra tudi avstrijska socialna demokracija: upi je proti davkom, eolnini, proti draginji, vojakom, kanonom, kmetu in proti »klerikalizmu«, toda samo toliko časa, da sama ministrskih stolov ne zasede. Ko bo enkrat, »klerikulizcm« strt, in bodo sodru-gi ministrske frake oblekli, pa bo Bosna mirna. Zaenkrat so sodrugi zadovoljni, da je ljudstvo nezadovoljno; zato prihajajo tudi v zbornico s ponol-noraa neizvedljivimi predlogi in zahtevami. To parolo jim je dal Bebel na erfurtskem shodu in se glasi: »Ne gre se za to, da to ali ono dosežemo, za nas je glavna stvar, da stavimo take zahteve, ki jih ni v stanu nobena druga stranka staviti.« Zakaj mora socialna demokracija tako postopati, je pa so-drugom razložil Kari Kautsky v svoji, pred nekaj dnevi izdani brošuri: Tak-tisehe Stromungen in der dcutschen Sozialdemokratie. Tam pravi sledeče: »Privlačna sila naše stranke ugasne, kakor hitro naredimo spravo in mir s kako meščansko stranko. Tega ne moremo storiti, da ne bi pri tem svojih zahtev omejili. Dokler se bomo za naše stare zahteve borili, bomo zmirom v boju z vsako, tudi najradikalncjšo meščansko demokratično stranko. Kakor hitro se naše zahteve ne bodo več razločevale od zahtev meščanskih strank, so meščanske stranke na boljšem od nas, ker imajo več upanja, da dobe vpliv na vlado, kakor mi. Potem ne bo imela tudi masa nobenega vzroka, da bi za nas glasovala, ki imamo manjši vpliv pri vladi, ampak bo rajša. glasovala za. liberalce. Na ta način pa izgubimo veliko politično in moralno moč, ki so kaže v naraščanju naših glasov.« Socialni demokraciji se torej nc gre za druzega kakor za to, da vse druge stranke v svojih zahtevah prekosi. Če so te zahteve upravičene ali izvedljive, se socialni demokrat ne meni. Glavna stvar je »privlačna sila«.
Da se socialno - demokraški poslanci v dunajski zbornici drže natanko teh navodil, nam je znano iz zgodovine zadnjega, državnega zbora, Avstrijska javnost posvečuje socialni demokraciji premalo pozornosti; meščansko časopisje socialno - demokratično gibanje in stranko kratkomalo ignorira; da tako postopanje socialno demokracijo samo krepi in širi, ni treba posebej naglašati, ker dokazuje to izid državnozborskih volitev in pa naraščanje socialno-demokratičnih glasov.
Treba jc osobito krščanskim strankam, kajti proti tem gre v prvi vrsti boj socialne demokracije, da se intenzivno pečajo s socialno-demokraškimi spletkami in zmotami. Za. socialnimi demokrati ne tiči vedno delavska zavest in probujenost, ampak večidel lahkovernost in pa. zaslepljenost.
Ko bi delavstvo spoznalo socialno demokracijo v taki luči, kakor jo kaže zgodovina in izkušnja, bi bili dnevi šo-
tam za Radecketam, na tisteh klupeh, ke hodja usak pupoune pekusk kseli zdehat in dremat in gledu sm fjakar-ske kojne in fjakarje, kuku sa kar pu vrst usi dremal in iz glavam kimal, in kar naenkat sa m padel u glava naš leberalci.
Fjakarsk kojni in fjakari lepu dremleja in sc na brigaja za nubena reč, kua sc gudi ukul nh in kua se gudi pu svet. Kokr je pa treba, uzdigne ta peru fjakar glava pu konc, švrkne iz gajžla pu kojne in kojn zdirja in še nazaj na pugleda: kumr ga fjakar pu-,
[ cialne demokracije kot. take že davno šteti.
Evhorlsiičoi kongres v Madridu.
B u r g o s, '23. junija 1911.
Danes popoldne je začetek svetovnega evharističnega kongresa. Vse je pod vtisom velikanske prireditve. Na vseh postajah je polno ljudi, ki pozdravljajo došlc udeležence. Avstrijci smo še na potu, ker smo se mudili v mestih Gonf, Lyon, Touluse in daljši čas ostali v Lurdu. Naš duhovni voditelj je kranjski duhovščini dobro znani p. Fischer iz družbe Jezusove. V Lurdu sta se nam pridružili princesinji Win-dischgratz. Mesto Dunaj zastopa magi-stratni ravnatelj Haas. Ravnokar smo došli iz obmejnega mesta .Irun (na severni meji pod pirenejskim gorovjem) v Burgos, kjer smo si ogledali svetov-noslavno katedralo. Vlaki drdrajo drug za drugim nvnti Madridu. Samo iz Belgije jih je i !■•> že 5, napolnjenih s samimi udeleženci kongi'esa. Avstrijci nimamo posebnega vlaka, ker nas ni toliko. Danes popoldne sem na poti iz Irona na Burgos imel z; družbo katoliško družino iz Filipinskih otokov, nekaj duhovnikov iz Argentinije in množico krepkih Ircev, ki so celo pot prepevali. Vse je veselo, govori se samo o kongresu in o velikanskih pripravah v Madridu. V Irunu nas je sprejela, deputacija odposlancev iz Madrida, ki je takoj brzojavila v Madrid, da Avstrijci dojderno tjakaj jutri zjutraj ob 7. uri, kjer bomo slovesno sprejeti. Špansko časopisje ima obširne pozdravne uvodnike. Papežev delegat je prirnas Španije, kardinalnadškof iz Toledo. ki so ga v Madridu danes popoldne slovesno sprejeli in bo za ves čas gost kralja Alfonza. Jutri dopoldan bo slovesna pon-tifikalna sveta maša, popoldan avdi-jence pri kardinalu, Avstrijci pridemo na vrsto popoldan ob 6. uri. Prvo slovesno generalno zborovanje bo v nedeljo zvečer ob pol 7. uri. Razume se, da se bodo Španci pred gosti iz celega sveta izkazali tudi z velikanskimi narodnimi prireditvami, ki so jih pripravili za proste večerne ure. Tudi bikoborbe ne izostanejo. Dnevnik »II Corres Espa-nol« pravi, da naj se inozemstvo nad tem nikar ne izpodtika, ker si Španec nobene večje prireditve brez bikoborbe misliti ne more. Obžaluje pa ta časopis, | da se ni mislilo na slavne. Calderonove drame, v katerih se proslavlja najsvetejši zakrament.	Z.
Znanost in umetnost.
KONCERT GLASBENEGA DRUŠTVA »LJUBLJANA«,
ki se je vršil v nedeljo, 25. t. m., popoldne v veliki dvorani hotela »Union«, je bil nov dokaz o lepem napredku, katerega je to društvo doseglo v kratki dobi svojega obstanka, in se mu mora na tem lepem napredku iskreno čestitati. V spored, ki je obsegal 6 vokalnih, 3 orkestralne in eno solo-točko za violin-čelo, so je izvršil v vsakem pogledu jako povoljno. Kot prvi dve točki sta se izvajali orkestralni kompoziciji »Scherzo« od St. Premerla in pa »An-dante« od A. Sajovica. »Scherzo« je konstruiran na podlagi oblike takih i skladb, kakor jih nahajamo v sonatih ' Beethovena in za njim drugih sklada- >
cukne, ke pa dirja, pa če se tud iz ; glava zaleti u zid.
Kokr fjakari na sojeh kozleh, tku dremleja leberaln vuditeli na sojeh j stoučkeh in sc na brigaja za ceu svet; kokr pa prideja kašne vulitve, pa švrk-neja. pu leberalneh vuliuceh, de se tud tc zbedeja iz sojga spajna in jh že-
neja----kam, nubedn na praša in
za kua tud ne.
Tku sm prmšlvou tam na klop in pr tem premišlvajn sm skori tud sam mal zadremu. Kar naenkat začutem na sojeh učeh dve kušičaste ručice in za mana se je uglasu en tenek glas, kokr de b edn na klarenet zaplozu: »Kdu je? Ugn, kdu je?«
Jest, na hod faulast, sežem iz ubeni rukam nazaj in putiplem pu hlačah, tam ke sa punavad varžeti in ke na slišem nubenga ružlajna. al žvenklaj-na, rečem tb nč, men nč: »Edn ud »prbežališa grešnku«.
Ta mrcina, ke me je držala za uči, pa še ni udjejnala: »Kua je tu, »prbeža-liše grešnku«. Kerga misleš iz tem?«
»I, ud »Jutra«; edn ud »Jutra« me [j drži,« sm jest punovu bi natank.
»Kuku veš, de te edn ud »Jutra« drži?« me je naprej izprašvou iz tistem klerenetarskem glasam in še bi ruke na. uči prtisnu.
»Kaj na um vedu; sej sm te ja pu-' šlatu za varžete in tku sprevidu, de sa prazn.«
teljev. Kolikor mi je znano, je ta Pre-merlova skladba prva, s katero je stopil pred občinstvo v koncertu in sc pokazal z njo, da je tudi z instrumenta-rijo dobro seznanjen ter zna primerno v&ak intšrument orkestra uporabljati. Motivi v tej skladbi so, kakor že ime skladbe samo naznanja, šaljive vsebine. ki se v lahkobežni ritmiki poziba-vajo, kar da skladbi izraz lahkote in neprisiljenosti. Cela skladba je tcma-tično lepo izvedena. »Andante« Sajo-vičev, ki je za to skladbo sledil, je precej obširno zamišljena skladba, polna harmoničnih in instrumentalnih efektov. Izvajal se je ta »Andante« pred več letmi že v koncertu »Glasbene Matice« in je tedaj, kakor sedaj, dosegel največji efekt. Motivi so lepo tematično izvedeni, inštrumentacija moderna in barvanje z različnimi glasbenimi na-stroji je živo in lepo ubrano. Posebno efektna je uporaba rogov poleg drugih orkestralnih nastrojev. Orkester Slovenske Filharmonije je izvedel obe te točki z lepim frazirovanjem in primerno dinamiko, za kar gre spretnemu ka-pelniku g. Czajaneku, ki je obe skladbi mirno pa v. razumevanjem vodil, vse priznanje.
Po teh točkah je nastopil mešan S bor, obsegajoč kakih 140 moči, ter je izvajal štiri mešane zbore. Prva točka je bila šest narodnih napevov v harmo-nizaciji A. Sveteka, ter je zbor v njej precej pokazal, da razpolaga z jako dobrim pevskim raaterijalom. Svetkova harmonizacija je narodnemu značaju jako prikladna, ker ne preoblaga napevov s harmoničnimi kombinacijami, ki so narodnemu značaju ptuji. Zbor je zapel vseh šest toč z vervo in primerno nianso. Enako je nato zapel tudi Ger-bičevo »Barkarolo«, kalera se je pred mnogimi leti pela v čitalnici ljubljanski. ko je še obstal čitalniški pevski zbor. Pevec, ki je pel v tej skladbi bari-ton-solo, razpolaga, s precej dobrim pevskim materijalom, iz katerega je posneti, da se bo v prihodnje, ako sc poprime započete poti pravilnega nastavljanja glasu, razvil jako lep in prijeten glas. Škoda, da je stal pevec v ozadju odra, ker ga je moral na tak način nehote nekoliko pevski zbor prekositi.
Mešan zbor »Ponte dei sospiri« ocl Sveteka ,ki je sledil na to, je jako karakteristična skladba, ki slika vsebino teksta z jako primernim tonovim materijalom v harmoničnih barvah. .Motivi prvih dveh vrstic se zibljejo na to-niki in dominanti, s tem je karakteri-zova.no zibanje gondole na morskih valčkih. Kar naenkrat šine gondola kot, ptica v zraku čez morsko plan, ki je nekako naznanjeno v lahkobežnih ritmih pri besedah »gondola moja kot ptica leti«. Na kraju »mostu zdiliova-nja« pa urni beg melodije naenkrat poleže. Z mirno, melanholično zabarvano melodijo, ki tu sledi, je karakterizova-na zamišljeno«! v davno preteklost gondolirjevo. Iz te zamišljenosti in sanjavosti vzbudi gondolijera naenkrat mogočni klic usode »Vzbudi se!«, ki ga zbor zapoje v fdrtissimu kakor grom in mu veleva, naj se otrese spominov preteklosti ter živi v sedanjosti, pa uživa veselo, kar mu la lepega nudi. Zbor je zapel to skladbo precizno in z dobrim pointiranjem karakterističnih mest, za kar je žel od občinstva živahno priznanje. Tudi četrti mešani zbor »Z daljnega je morja« od Sajovica, ki se jc potem zapel, je mala slika v tonovili barvah, za katero je vzel skladatelj skozi in skozi moderno harmonizacijo, kate-
ra je pa nagemu občinstvu do zdaj večinoma nepristopna, ker to ljubi bolj prijetno melodijo s prozorno harmonizacijo. Tudi se nam zdi, tla besedilo, ki je sicer samo na sebi lepo, nudi premalo prilike skladatelju za višji polet. Za pevce je tu zbor precej težaven zavoljo kromatike, ki ga prepleta v moderni harmonizaciji. A kljub temu je pevski zbor častno rešil svojo nalogo, kar mu je pričalo priznanje občinstva.
Po mešanih zborih se je izvajala krasna skladba od Seint, Saensa, koncert za violinčelo, op. 33, s spremljevanjem orkestra, v katerem je nastopil virtuoz profesor K. Klein, član orkestra dvorne opere na Dunaju. G. Klein ne razpolaga z Bog ve kako velikim tonom, a fascinira občinstvo z mehkim in lepo zaokroženim tonom, tonom, ki se odlikuje z čistostjo in sigurnostjo v najvišjih legah inštrumenta, in z dušo, katero vliva v izvajane tone. Povrh tega pa razpolaga še z izborno tehniko, s katero obvlada vse težkoče na svojem inštrumentu. Njegova kadcnca, ki jo je vložil proti koncu kompozicije, je prepletena s tehničnimi težkočami, posebno z dvoložkami iu triložkami v urnem begu, ki zahtevajo, ako se hočejo čisto izvesti, izredne tehnične spretnosti. Da je bil vsem t eni težkočam. kos, je pričalo burno odobravanje od strani občinstva.
Za to skladbo sta se izvajala še dva moška zbora, in sicer dr. Scliwabov »Večer na morju« in pa Ferjančičev »Zvončku«. Oba zbora sta nežna in melodična, harmonizacija progledna in sta občinstvu jako ugajala, ker jih je zbor s primernim fraziranjem jako dobro izvel. Imeli smo pri tem priliko prepričati se, da razpolaga moški zbor »Ljubljane« z jako krepkimi basovskimi glasovi in.z jedrnatimi tenoristi, ki so dosegli pod spretnim vodstvom svo-' jega zaslužnega pevovodje že lep višek umetnega predavanja, ki se je manifestiral v finem niansiranju in lepo razvitem dinamičnem stopnjevanju v vseh pevskih točkah.
Kot poslednja točka vsporeda jc. bila Suita za violinčelo od Seb. Bacha, katero je izvajal na svoj inštrument profesor Klein samostalno brez sprem-ljevanja. Suita obsega šest čisel, igral jih je pa le tri, zato ker cela izvaja predolgo traja. Pokazal jc v njih zopet vse vrline svoje igre in umetnega pojmovanja, kar smo o tem žc zgoraj omenili, in ko je odigral tretje čislo, nam je dodal, izzvan po odobravanju, šc eno točko, in to jo večno lepa pesem »Na morju« od Schuberta. Igral jo je s lako finim prednašan jem in globokim čustvom, da ga je občinstvo obsipavalo s frenetičnim aplavzom.
Tako je končal ta koncert, z lepim uspehom, in sme se reči, da je bil ta večer za. glasbeno društvo »Ljubljana« časten večer, katerega si lahko zapiše v kroniko svojih glasbenih prireditev. Vzlic temu, da je zdaj za prireditev koncertov skrajno nepovoljen čas, ker je koncertna sezona že davno minula, je občinstvo vendar napolnilo veliko dvorano v »Unionu«, kjer jc vladalo ves čas koncerta živahno navdušenje, ki je priča, da dobiva zavod v visih krogih čimdalje več zanimanja, in širši tla, kar je porok vedno lepšega, razvit ka društva v prihodnjosti.
Pri tem ne smerno pozabiti glavnega faktorja, čigar zasluga je, da sc društvo tako lepo razvija, in to jc njegov pevovoclja gosp. A. Svetek, ki z neutrujeno vztrajnostjo in nesebično požrtvovalnostjo vodi zbor zavedno do
vedno večjega viška umetnosti. Ne bom
tu omenjal, kuj še k temu manjka, ker on to sam dobro ve, in ve, kakor vsak drugi, da tudi hrast ne pade na en mah. Naj mu bo za vse to tukaj izrečeno s tem največje in neobmejno priznanje. Pevskemu zboru pa naj bode lepi in častni uspeh, ki ga je v nedeljo dosegel v svojem koncertu, v ponos in v novo vzpodbudo, da tudi v prihodnje z vso marljivostjo vztraja na. poti, ki ga vede do vedno večjega napredka in do višine umetnosti.	lir.
Avstrijsko ministrska kriza.
Gautscli pripravlja pot knezu Thunu.
»Prager Tagblatt« poroča z Dunaja, da jc imenovan Gautscli za ministrskega predsednika, da uvede novo zbornico. Ko to izpelje, se umakne trajnemu ministrstvu z ministrskim predsednikom knezom Thunom na čelu. Češki namestnik Thun je bil določen ž" med volilnim gibanjem za ministrski ga predsednika, a so ta načrt vsled presenetljivega izida volitev opustili. 0 Bienerthovi demisiji izvaja »Neue Fr. Presse«, da je bil Bienerthov padec odločen, ko so sklenili krščanski socialci, da hočejo zasledovati politiko proste roke. Bienertli ni takoj odstopil za.to, da pokaže, da ni povzročil izid volitev njegovega odstopa, marveč izstop krščanskih socialcev iz večine, kakor tudi izstop italijanskih poslancev.
Glasovi iz nemškega tabora.
Znani poslanec Steimvcndcr objavlja. v »Tagespost« članek, v katerem sodi, da ocl krščanskih socialcev ne more nihče zahtevati, da bi se šc veselili svojega poraza. Njih nevoljo čuti v prvi vrsti vlada in ne po krivici jo čutijo tudi nemški svobodomisleci. Kandidati so nosili težko breme izdatkov za mornarico. Breme je bilo neprijetno ne samo krščanskim socialcem, a oni so vslecl tega na Dunaju največ trpeli. Nemški svobodomisleci jim pa na Dunaju niso mogli in tudi niso hoteli pomagati. Posledice zato čuti vlada in nemški svobodomisleci, ker hočejo imeti krščanski socialci proste roke. Steimvender sodi, da bodo nemški svobodomisleci vzeli krščanskim socialcem še I udi kmečke mandate na Nižjem Avstrijskem in da pridobe tucli še na Zgornjem štajerskem in Solnograškem ,če bodo delali dobro politiko. Steimvender napoveduje, da. nemški svobodomisleci ne bodo šli z vlado čez drn in strn, kakor tega tudi clo zdaj niso delali. Napoveduje, cla ne bodo nemški svobodomisleci niti dovolili brambne predloge, marveč lc to, kar se jim bo zdelo potrebno.
Nemški listi seveda točijo grenke solze, ker je odstopil nositelj ponemče-valnega sistema, njih Bienertli. Vladni »Fremdenblatt« piše: Potrebno je, da sc pogaja vlada z vsemi skupinami zbornice. Izpremenila se sicer ni toliko moč posameznih strank, kakor notranja struktura. Dve stranki dosedanje večine sta že izvajali posledice in sta zapustila njih zastopnika ministrstvo. Zgraditi se mora malone popolnoma novo poslopje na obširni in trdni podlagi. Bienertli jc izjavil, da sebe nc smatra poklicanega za (o nalogo. Pot je prosta za vse možnosti. »N. F. Pres-se» sodi, da Bienertli še ni izrabljen. Gautscha svari pred Čehi. »Zeit« sodi, da potrebuje Gautscli večjo večino, kakor jo jo imel Bienertli in cla je zato potrebna koalicija s Čehi. »Arbeiter Zeitung« se pa veseli, da je padel Bie-nerlh. Vergani pa piše v svojem listu »Deutsclies Volksblatt«: Nova krščan-
»Ugnou!« zaplozu je spet glas za Tnana, spustle sa me tiste kušičaste ru-čice in stopu je pred mene sam Amba in ukul nega je skaku en psiček in mahu iz repam ukul sebe.
»Kua pa ti t le strašeš, Amba? Al nimate nč dela pr »prbežališ grešnku«, da vi. psičkam ukul pustopaš?«
»Nč! Mal puberema iz »Sluvenca«, Tnal iz »Naruda« in drugeh listu, in »Jutr« je fertik, mi pa frej.«
»A, zatu ste pa. zmeri shi, ke nč na delate; za pustopajne plačaneh jc pa mal u Iblan.«
»Eli, sej jc use glih, če delama al t»a na delama, je use skp ena figa; shi sma, tku al tku.«
»Za kua s pa pol še psička, držiš? Psičk ja tud neki zaje usak dan, pa če ma še tku mejhne putrebe.«
»Ja, viš. tu je pa ena cela puvest. Če duvolš, de sc mal tlela zravn tebe usedem, t um pa puveclu, za kua mam psička.«	:. ■ '
»O, prosm, prosm; kar used se, pa brpouduj. Zdela mam glih en mejfm časa tebe za puslušat.«
»Asln, pa pušluši!« začeu jc Amba in se usedu zraven mene na klop. »Kokr t u žc gvišn znan, gleda ja fanti n mojeh leteli, če im le preveč niauka
.irnarja in če upnki preveč najne prti-skaja, de dubeja kašna bugata nevesta, de prideja tku iz zadrege in clu kruha. Jest, kukr veš, neveste na maram —« »Al pa nevesta tebe no —« »Tist pa kokr se uzame. .Test neveste na maram, ele b me redila, zatu sm pa uzcu tegale psička, de me redi —«
»Al je mugoče, tle b psiček tebe rediu? Al zna kašne kunšt delat, de iz tem gnar zate služ?«
»Moj psiček na zna nubeneh kunšt delat, ampak jest jh znam, tu s zameriti —«
»'Pol pa na more psiček tebe redit, čc s ti bi kunštn kokr loj psiček!«
»Oh, Pepe, kuku s ti umejen! Pust me vnder zguvort,! Lej, ta reč je tkula. Prch, dokler sni blu še brez psička, sm biu večkat, brez kusila in še večkat brez večerje; kc nism mou nč u varžet, kreda sa pa berti tud že za tft druge moje kulegate usa znucal, tku de ja zame ni nč ustal. U takmo pulužaj sm enkat duma gor u hutcl »Tibuli« začeu štederat, kuku b se iz tc zadrege vn skubacou in kokr nalaš jc pršpa-eeru tekat gespud Plajvajs iz sojmo psarn u hutel »Tibuli« in prašu gespu-da berta, čc ma kej obšniclu za ne-
gauga. psa. Gespud Kenda mu jh res prnese cn lep perejon in tku lepe štikl-ce šunkna in drugeh takeh sladkari, de sa sc m začele kar sline cedit. Kc ga je pa gespud Plajvajs prašu, kulk te obšniclni kuštaja in mu jc bert. reku, de obšniclni pr liemu nč na kuštaja, se m je pa kar naenkat pusvetil neki u glau in en not raj n glas me jc zašepe-tou: Fant, na u 1, treba več brunde toučt; tucl kedr uš suh, uš lohka jedu šunkenček, pratca, salamcc in drugo dubrote. Sani euga psička, s morš preskrbe!, de uš mou kašn uržali pu ob-šnicelne liodet. Prec druh dan sni dubu ud enga. prjatla tegale psička in Iku hoelem iz nim pu gvišneh štarijali pu obšniclne in ud tega časa ževim kokr kašn baron in se smejam mojem kule-gatam, kc suh kreli natepavaja.«
»Prmej mš; ti s pa nafrigan; kdu b s tu mislu —«
»Mislem, de sm! Ampak, Pepe; tu t na rečem, clc na smeš nubenmu nč ud t etra puvetlat, čc ne uja moj kulegati pr »Jutro« mel jutr že usak sojga psička pr seb u uredništve.«
»Kar brez skrbi, Amba; sej mende me dobr.puznaš in veš, de zna moučat
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
sko socialna državna stranka je že,
predno -se jc porodila, strmoglavila ministrstvo in prevzame za to odgovornost za nadaljnji razvoj. »Vaterland« želi Gautschu, cla se mu posreči sestaviti parlamentarno vlado, v kateri bi bile zastopane vse večje meščanske stranke, ker bi se tako izvršil predpo-. goj, namreč narodna sprava med N«m-ci in Čehi. »Neues \Viener Journal« pa že naprej ukazuje Gautschu, da ne sme Čehom v narodnem oziru ničesar dovoliti. »Grazer Tagblatt« pa svari nemško nacionalne poslance, da naj se ne udajajo vplivu dunajskega judovskega časopisju in da naj ne pozabijo na nemško - nacionalni antisemitizem. »Neues Wiener Tagblatt« tudi hvali Bienertha in pravi, da je Gautscli v sorodu z Bienerthom, ker sta oba avstrijska uradnika. »Ostdcutsche Rundschau« izvaja med drugim: Novemu položaju Nemci ne smemo preveč za-.uinti. Bienerthov odstop so povzročili
iranski socialci, ker so hoteli dokazati svojo moč kljub izidu dunajskih volitev. Z Gautschem list ni zadovoljen, češ, da je »preklerikalen« in prevelik prijatelj Slovanov in da bo moral popolnoma zatajiti svojo preteklost, če bo hotel doseči uspeli.
Krščanski socialci in Gautsch.
Krščansko socialna oficielna korespondenca »Austria« objavlja komunike. doposlan mu iz krogov krščansko socialnih poslancev, iki izvaja med drugim: Poročilo o Bicnerthovem odstopu ni presenetilo krščansko-social« nih poslancev. Jasno jc bilo vsem udeležencem strankine konference, da se jc s sklepom o politiki proste roke ustvaril nov notranji politični položaj, vsled katerega se bodo morale prej ali slej temeljito izpremeniti razmere t zbornici. Ko se šc toplo pozdravi Bienertha, nadaljuje komunike: Krščanski socialci nc verujejo, da jc mogoča koalicijska večina, dokler se nc izvede narodna sprava na Češkem. Žele srečo poizkusu, da se' doseže narodna sprava na Češkem, a sodelovati nc marajo. V zbornici bo stranka izvajala politiko prostih rok, clasi se to ne sme tolmačiti tako, da bo stranka za vsako ceno in v vsakem slučaju v opoziciji. Stranka bo vsako predlogo stvarno presojala in sklepala ocl slučaja do slučaja. Delova-vanja zbornice ne nameravajo ovirati tudi v slučajih, ko bi stranka nastopila kot opozicija. Glasovala'bo zgolj proti Zato se bo stranka prej ko slej zavzc mala za temeljito preosnovo poslovnika in bo stvarno sodelovala v odseku in v zbornici. Za poslovanje bo morala seveda prevzeti odgovornost bodisi kakor-šnakoli vlada in njene stranke.
Poljaki in Gautsch.
»Nova Reforma« piše glede na Gautschevo misijo: »Baron Gautsch jc mož, ki ga je določila, previdnost Avstriji. Kadar se zaplete položaj iij kadar pade kaka vlada, sc pojavi n jegovo ime. Gautschevo ime sc pojavi vedno naj se že pojavi kriza na desni ali levi in naj jo že povzroče Nemci ali Poljaki.« Z ozirom na nekdanje spore s Poljaki piše »Nowa Reforma«: »Ne znamo, če bo vladal Gautsch s parlamentom ali brez njega, z Nemci ali bre<: njih, zato priporoča Poljakom previdnost.«
Češki radikalci za pozitivno politiko.
Glasilo čeških radikalcev »Češke Slovo« piše: »Bienerthov padec je sicer uspeh enotnega »Češkega kluba«, a zgolj negativen. Če hočemo priti ocl ne-gativnih k pozitivnim uspehom, moramo zavzeti enotno, trdno, energično in dostojno j)olitiko. Potrebno je trclno sporazumljenjc, ker se prične šele zdaj težavno, odgovornosti polno delo, za katero se jc sklenil volilni kompromis.« Glede na Gautscha piše »Češke Slovo«: »O Gautschu imamo slabe izkušnje, kci operira z obljubami.«
Izprememba ministrstva.
Baron Gautsch sc jc včeraj eno uro posvetoval z na učnim ministrom grofom Stitrgkhom, nato jc obiskal tudi druge ministre. Gautsch jc nekemu politiku izjavil, cla jc prevzel misijo na cesarjevo naročilo in cla, bo glede na ureditev razmer na Češkem postopal sporazumno s knezom Thunom. Bienertli se jo poslovil danes od uradnikov, jutri prevzame posle Gautsch. Cesar (udi jutri zapriseže Gautscha kot min. predsednika, barona Bicncrtlia kot nižjeavstrijskega namestnika in Globinskega kot tajnega svetnika.
Bienerthovo imenovanje za nižjeav* strijskega namestnika koncesija kr-
ščanskim socialcem.
Dunajski svobodomiselni krogi sodijo, da jc imenovanje Bienertha za nižjeavstrijskega namostnika koncesija krščanskim socialcem, ki upajo, da pod Bienerthovim namestništvom zopet pribore izgubljene mandate.
Kdaj bo sklican državni zbor.
»Korespondenca Austria« poroča, da se zaradi tehničnih ovir drž. zbor ne more sklicati dne 11. julija t. 1. in da se zato skliče dne 17. ali pa 18. julija. Ni šc znano, če se bo zbornica zgolj konstituirala, ali če bo rešila šc kako drugo predlogo. Tudi »Narodni Listy« poročajo z Dunaja, da državni zbor dno 11. julija ne bo sklican, marveč da bo sklican pozneje. Baron Gautsch se predstavi zbornici z velikim programa-tičnim govorom, o katerem sc otvori razprava.
Dr. Skarda češki minister krajan.
»Hlas Naroda« sodi, da, če postane knez Thun Gautschev naslednik, postane dr. Skarda češki minister krajan.
Nemško-češka sprava.
Iz dunajskih parlamentarnih krogov se poroča, da se knez Thun ne bo pogajal zgolj s češkimi, marveč da se bo pogajal tudi z voditelji nemškega deželnozborskega kluba. Če bo razpoloženje ugodno, se prično spravna pogajanja prvo polovico septembra v Pragi.
Nova mladočeška organizacija na Mo-ravskem.
»Union« poroča, da namerava mladočeška stranka ustanoviti na Morav-Bkem proti dr. Stranskemu, s katerim ao se sprli ob volitvah, novo moravsko mladočeško organizacijo.
jeseniške novice.
j Prave mojstre v lažeh so sc izkazali naši jeseniški liberalci pri agitaciji za občinske volitve. Pravijo, da so imeli tovarniški ravnatelj, poslanec Pogačnik, radovljiški dekan in jeseniški župnik skupno sejo, pri kateri so klerikalci sklenili z Nemci kompromis! Seveda jc vse skupaj laž.
Prva laž. Zaradi nekih intrig bi bili nekateri tovarniški uslužbenci izgubili službo, oziroma stanovanje. Poslanec Pogačnik je zanje pri tovarniškem vodstvu posredoval, in tovarniški ravnatelj, poštenjak, je želji ustregel. To bi bila prva seja, katero hočejo naši svo-bodomisleci izrabljati.
Druga laž. Radovljiški dekan hoče zidati v Radovljici neko stavbo. Apno zanjo hoče kupiti pri tovarni, ker je baje dobro. Zato je poprašal pri tovarniškem vodstvu za nakup. To bi bila druga seja, kateri hočejo naši lažniki pripisovali tak političen pomen. V resnici samo apnena pamet more v tem dejstvu kak političen pomen iskati.
Tretja laž. Jeseniški župnik sploh ni govoril s tovarniškim vodstvom in sploh v njegovi pisarni ni bil. Samo radovljiškemu dekanu je pokazal, kje je vodstvena pisarna, a notri ni bil. Upamo, da. so Jeseničani sedaj do dobra prepričani, da taki »resnicoljubi« pač ne spadajo v občinski odbor.
j Edinost priporočamo našim volivcem v boju za občinski, zaistop. Tu naj odločujejo samo načela S. L. S., ne pa Haizlične žlahte, botrinje itd. To si naj zapomnijo volivci, zlasti v podobčinah, kjer se nekateri kujajo, češ, tega ali onega, ne bom volil. Vsak ne more imeti svojega kandidata. Kandidntje se postavijo v sporazumu z volivci, in kdor se potem ne zna večini ukloniti, ampak se da voditi svojim osebnostim, ga ne smatramo za pristaša naše stranke in stranka ž njim nima ničesar opraviti. Jesenice, Hrušico, Planino, !Pla.v-ški Rovt čaka mnogo nujnega gospodarskega dela, katero se *bo moglo le tedaj izvršiti, ako bodo a7 rokah S. L. S.; ker samo ta pomeni nekaj v deželi. V naših rokah pa bodo le. tedaj, ako bodo vsi volivci edini. Torej skunaj, ne glede na levo, nc glede na desno!
Dnevne novice.
-!- Tabor hrvaške in slovenske mladine v Ljubljani. Na uvodnem mestu priobčujemo danes oklic na ta znameniti tabor, ki naj dvigne vsa poštena mlada slovenska srca, da pohite meseca avgusta v središče Slovenije pod ljudske zastave. Ta velikanski shod, ki bo imel za bodočnost hrvaško-slo-venskega naroda velikanski pomen, sta omogočila prevzv. knezoškof ljubljanski in stolni kapitelj s tem, da sta dala na razpolago alojzeviški vrt proti temu, da je pripravljalni odbor izjavil, da vrt po shodu spravi v prejšnji stan. Vesti, ki so se ponekod širile o tem, da se bo na vrtu porabilo za 7000 K peska, da bo vrt ostal v razne športne namene, so popolnoma pomotne in bi merodajni gospodje vrla pod takimi pogoji gotovo nc prepustili pripravljalnemu odboru. Vrt »Alojzevišča« se je izbral za to, ker drugega pripravne j šega prostora v Ljubljani in pri Ljubljani ni, eventuelno bi bilo prirejanje drugih prostorov radi zgradbe tribun in ograj še enkrat
dražjo kot pa vpostavitev alojzeviškega vrta v njegove dosedanje namene. Oklic poziva vso pošteno slovensko mladino na tabor v Ljubljano, zato naj bi se takoj s primerno agitacijo poskrbelo, da bi bili na tej prireditvi zastopani res mladeniči iz vseh slovenskih župnij. Ta shod naj da novega ognja naši ljudski organizaciji, naša mlada generacija naj se na njem pripravi za bodoče svoje domovinsko delo! Vse naše organizacije naj imajo že do prihodnje nedelje seje, na katerih naj sklenejo udeležbo, ondi, kjer pa ni društev, naj se mladeničem na sestankih pojasni pomen shoda, IPrve dni prihodnjega. tedna dobe vse slovenske župnije potrebne tiskovino in vsa druga pojasnila. Slovenski mladini bodi posvečeno delo prihodnjih dni!
+ Shodi S. L. S. Z izidom volitev se je bavil ned. shod S. L. S. v Št.. Ru-pertu. Predsedoval je Tomaž Prijatelj. Dr. Lampe je poročal o krivicah, ki jih dela liberalna stranka kmečkemu stanu. Treba je, da je tudi v državnem zboru močno zastopstvo S. L. S. Saj še danes niso sankcionirani tako važni zakoni, kakor so: lovski, cestni in šolski zakon. Proti naraščajoči moči kapitalističnega judovstva in nemškega nacionalstva se morajo postaviti v bojno vrsto vsi kmečki zastopniki. Kar še tiče zadnjih volitev, je bilo naravnost r a z ž a 1 j e n j e dolenjskih k m e-t o v, da so jim liberalci vsiljevali uslužbonca ljubljanskega magistrata za državnega poslanca. — Krasno vzpel shod jc bil pri S v. T r o j i c i nad Mokro nogo m. Otvoril je shod Ko-bal, predsedoval g. Renko. G. Vidmar je pojasnil, kako jc nastala po liberalnem terorizmu in po lažeh liberalna večina pri volitvi, a ljudstvo je tudi pri Sv. Trojici v veliki večini v taboru S. L. S. Dr. Lampe je zborovalccm pojasnil ljudsko delovanje naše stranke, ki je združila v svojem taboru že skoro ves kmečki narod slovenski, ki se mu pridružujejo tudi hrvaški in češki kmetje. Liberalci so v vseh stvareh nasprotovali kmečkim poslancem, zato se naj več ne prikažejo med kmete. Izda-javec je tisti kmet, ki se da še liberalcem voditi. Z navdušenjem za S. L. S. sc je sklenilo to lepo zborovanje.
-f Slovenska krajevna imena v vojaških zemljevidih. Kranjski deželni zbor je sklenil protest proti pačenju slovenskih krajevnih imen v vojaških zemljevidih. Deželni odbor je ta protest javil na pristojno mesto. Z ozirom na ta protest javlja c. in ki', državno vojno ministrstvo svoje stališče, ki je sledeče: V vojaških zemljevidih se imajo zapisati imena po pisavi najnovejših krajevnih repertorijev. Zato jc razlika v pisavi med starejšimi in novejšimi vojaškimi zemljevidi. V krajih z mešanim prebivalstvom se sprejmejo druga in tretja imena lc tedaj, če se glase bistveno drugače in .jih rabi precejšen del prebivalstva. Pri posameznih hišah se zaradi majhnega prostora zapiše samo ime, ki je na prvem mestu. Od krajevnih imen izvirajoča oro-in, liidrografična imena se pišejo po oficiclni pisavi krajevnih imen. Pri novo risanih specialnih kartah na slovenskem 'ozemlju sc postopa po teh pravilih. Vojaški geografski institut se ravna po pisavi, ki jo najde v oficiel-nih krajevnih repertorijih. Pri vseh drugih oro- in hidrografičnih imenih, ki niso izpeljana od imen selišč, manjka oficielne podlage. Ta imena se po-izvedo na licu mesta od maperjev v sporazumu z lokalnimi oblastvi in poznavalci kraja. Pri imenih, ki niso lastna imena, se pogledajo slovenski besednjaki. Posebno se je vojaški geogra-fični institut potrudil, da bi pri. prede-lanju na slovensko ozemlje pripadajočih specialnih kart in pri izdaji turi-stovskega zemljevida Julijskih planin (vzhodni in zapadni del) oro- in liidrografična imena pravilno vpisal, ker je žc v interesu vojnih in turistovskih kart samih, da vsebujejo tista imena, ki so za orientiranje na licu mesta potrebna. — Tako c. in kr. vojno ministrstvo. Napake, ki so v teh zemljevidih, sc naj strokovno doženejo in pri novih izd a njih skrbi za popravo! Pred vsen. pa je treba, da se pravilno sestavijo oficiclni krajevni repertoriji. Odtod največ zla!
+ Socialno demokraška kultrra. V
Ljubljani širijo sedaj liberalno kulturo kar trije dnevniki »Narod«, »Jutro« in socialnodemokraška. »Zarja«. Eden bolj psuje kakor drugi. Če bi kako razsodišče razpisalo nagrado za najboljše psovače, bi bilo resnično v zadregi, komu izmed teh treh listov bi prisodilo prvo nagrado. Zadnje dni posebno rdeča »Zarja« rentači in premlcva vse tiste stare fraze o »klerikalizmu«. Ker ni na, Slovenskem noben socialni demokrat zmagal, nas ima »Zarja« za »čredo glupih ovac, tolpo tepcev in neumno gardo nazadniaštva«. Seveda, kdor ni
socialni demokrat, mora zato tepec postati. Mi se zahvalimo za vse te ljubez-njive priimke, tepce prapustimo socialni demokraciji in delajmo vedno tudi zanaprej vztrajno in pridno na vseh poljih slovenske kulture. Slovensko ljudstvo dobro ve, kdo res dela zanj, kdo pa samo zabavlja in zato si je sodbo o tepcih že samo pri volitvah ustvarilo.
-f »Narodove« laži iz Most. Na članek »Slovenskega Naroda« od 21. junija 1911, št. 144, prosim za uvrstitev sledečega odgovora: Ni res, da sem namenoma dal sestaviti napačne volivne imenike za občinske volitve in ukazal sestavitelju imenikov, naj vpiše volivce III. razreda v II. razred. Ta »Narodova« trditev je izmišljena laž. — Res pa jc, da sem sestavitelju imenikov vročil novi volivni red z nalogo, da imenik strogo po postoječili postavah in predpisih sestavi, ne oziraje se pri tem ne na levo, ne na desno. Ni res, da je meni sestavitelj pripomnil o neki nezakonitosti, ker za to tudi nobenega povoda imel ni in da sem mu jaz odvrnil, da to njega čisto nič ne briga, da je ta nasvet iz pisarne Peganove izdan. Tudi ta »Narodova« trditev je podla laž. — Res je, da me je sestavitelj imenikov vprašal, kako se imajo volivci razdeliti, na katero vprašanje &em mu odgovoril, da se imajo volivni upravičenci razdeliti tako, da od celega števila volivcev I. in II. razreda pride ena tretjina v I. in dve tretjini v II. razred vpisanih. Ni res, da sem jaz sam volivne imenike umaknil; ros pa jc, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani našlo povod vsled pritožb volivnih upravičencev, imenik v predložonje na vpogled zahtevati. -- Josip Oražem.
-L Glede odcepitve Reke od senjske škofije so došle iz kompetentnih krogov v Rimu, Senju, Zagrebu in Budimpešti najodločnejše izjave, da vesti, kakor da je stvar že gotova, nikakor niso resnične in da ostane senjska škofija nerazdeljena. Protestno gibanje kljub temu na Hrvaškem še ni potihnilo.
-f Jesenske orožne vaje rezervnikov in nadomestnih rezervnikov III. armad, zbora. K jesenskim orožnim vajam bodo pozvani rezervniki in nadomestni rezervniki: Pehota in lovci: Pešpolka 27 in 47 od 28. avgusta do 9. septembra in od 31. avgusta do 12. septembra, pešpolki 7, 17, 87 in 97 in lovski bataljoni 7, 8, 9 in 20 od 21. avgusta do 2. septembra in od 31. avgusta do 12. septembra. Gorska ar-t i 1 j e r i j a: od 1. do 13. avgusta, od 16. do 28. avgusta in od 31. avgusta do 12. septembra. T r d n j a v s k a a r t i 1 j e-r i j a polk 4 od 27. julija do 5. avgusta in od 7. avgusta do 19. avgusta. Sanitetne čete: Sanitetni oddelki 7, 8 in 9 od 17. do 29. julija, od 1. do 13. avgusta, od 16. do 28. avgusta, od 4. do 16. septembra in od 18. do 30. septembra.
Imenovanja v srednješolski službi. Profesor Josip Fezzi je premeščen iz Kočevja v Inomost.. Iz Novega mesta so premeščeni v Ljubljano: profesor Julij Krek in dr. Vinko Šarabon na I. državno gimnazijo, profesor Ivan Maselj na II. državno gimnazijo. Pravi srednješolski učitelji so postali Gustav Naser v Kočevju na državni gimnaziji v Pulju, suplent Rihard Chmcl na Dunaju na državni gimnaziji v Kočevju, Anton Lovše na II. državni gimnaziji v Ljubljani na državni gimnaziji v Novem mestu, dr. Viktor Tiller na I. državni gimnaziji v Ljubljani na državni gimnaziji v Novem mestu, in Vladimir Winter v Gradcu na nemški gimnaziji v Ljubljani. Začasna učitelja sta postala suplenta dr. Filip Freud v Gradcu na realki v Ljubljani in Martin Kuh-la v Trstu na kočevski gimnaziji.
—	Zakaj je bil odstavljen župan v Karlovcu. Karlovški župan dr. Vinko-vič jc bil odstavljen, ker je sklenil karlovški občinski svet, da se ne udeleži nobene cerkvene slavnosti. Zupan je nato prepovedal magistratnim uradnikom in mestnim uslužbencem udeležiti se procesijo na Telovo. Občinski svet je sklenil, da vladnega komisarja ne pri-pozna. Sodijo, da se zato razpusti karlovški občinski svet.
—	Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranja se bo vpisavalo v prvi razred dne 2. julija od 9. do 12. ure, vsprejemne izkušnje isc pa vrše dne 6. julija ocl 8. ure naprej.
—	Otrok zažgal. Zadnji ponedeljek, 26. t. m., bi bil za Prigorico, p. Dolenja vas pri Ribnici, kmalu uisodepoln. Pri Janezu Oražmu, vulgo Jurkov, jc začel ob pol 10. uri dopoldne kozolec goreti. Zažgal je njegov štiriletni sin. Pri vsej nesreči je bila lc sreča, da je ravno tedaj potihnil vihar, sicer bi bila upepeljena cela vas. Kdor ve, kako tesno stoje tukaj hiše pri hišah in gospodarska poslopja, lahko uvidi, kako je bilo treba delati ljudstvu in nadvse mar-
ljivi dolenjevaški požarni brambi, d;i se je ogenj omejil na omenjeni kozolec,
—	Božjepotni izlet v Tomlšelj pri. redi prihodnjo nedeljo, dne 2. t. m., oli ugodnem vremenu križevniška moška Marijina družba. Odhod z Dolenjskega mostu točno ob pol 6. uri. Prijatelji in znanci dobro došli!
—	Z Vrhnike. Gosp. Franc Koren-čan, župan in mesar v Dol. Logatcu in Ignacij Jelovšek na Vrhniki sta zadela v loteriji vsak po 4500 K.
—	Skupina Jugoslovanske strokov« ne zveze za Selo in Moste priredi v nedeljo dne 2. julija 1911 vrtno veselico na vrtu pri g. Jožefu Primicu, po domače pri Joškotu, preje Keber, popoldan ob 3. uri na Selu v prid bolniške podpore. K tej veselici vabi najvljudneje odbor.
—	Pogrešana deklica najdena? Ko
je našo uredništvo včeraj dobilo obve- j stilo, da so se glede izginole triletne deklice v Dobenu (okraj Kamnik) dogna- j le podrobnosti, ki jasno kažejo na to, da je bil otrok od ogrskih ciganov ali 1 judov ukraden, je takoj primei-jalo podrobnosti z onimi v notici sarajevskega »Hrv. Dnevnika«, v kateri se je poročalo, da so v bosenski vasi Kozarac ljudje vzeli ogrskim ciganom neko deklico, o kateri so upravičeno sodili, da je ukradena. In res so sc vse podrobnosti popolnoma vjemale. Storili so se takoj vsi koraki, da se dožene, da-li ni dotičen otrok iz Dobena. O uspehu borno poročali.
—	Osebne vesti. Umrl je v Dolenji Trebuši na Goriškem 551etni trgovec A. Klemenčič. — V Pragi je promoviral za doktorja prava pravni praktikant Bo-gumil Hrašovec. — Na dunajskem vseučilišču sta promovirala za doktorja medicine Ivan Matko in Just Bačar.
—	Izgubljena tožba — veliki stro-ški. Pod tem naslovom objavili smo v našem listu dne 3. junija 1911 članek, da jc moral plačati gospod Fran Marn iz Šmartnega ob Savi v neki izgubljeni pravdi 1000 kron stroškov in da je povzročil to pravdo gospod Dolničar. Po-izvedeli pa smo iz zanesljivega vira, da je gospod Fran Marn le radi tega umaknil svojo tožbo napram g. Preset-niku, ker mu dotično zemljišče še ni bilo v last prisojeno, da je imel g. Fr. Marn radi tega le 195 K 15 h stroškov in da ga v to pravdo nikakor ni zapeljal g. Dolničar, marveč da je g. Fran Marn to pravdo proti Presetniku pričel iz lastnega nagiba edinole radi tega, ker je bil začel g. Presetnik voziti čez sporni svet. Prosimo svoje poročevalce, da nas v bodoče vedno pravilno informirajo.
—	Divjak. Ponedeljek večer, dne 26. t. m., je bila vsa Mirna pokoncu. j Okoli 7. ure zvečer pride neki Franc ; Rugelj iz Sraselj, župnije Št. Rupert,' precej pijan v Šmalcovo prodajalno na J Mirni; odtod leti v župnišče rekoč: »Se- 1 daj grem pa fajmoštra ubit!« Ker ni bilo slučajno župnika doma, se skrije ij pijanec v župnišču pod streho in po- ' bere ondi močan železen drog. Z njim | oborožen se zapre v župnišču in udari ; nekega fanta, ki ga je hotel prepoditi,;? tako močno po glavi, da se je ves krvav j in nezavesten na tla zgrudil. Nato se j jc bralo iz cele vasi veliko ljudi, katerim se je šele po štiriurnem obleganju ob pol 12. uri ponoči posrečilo, divjaka razorožiti in zvezati. Ko jc bil že zvezan, jc še žugah »Mirnskega fajmoštra moram ubiti, Štrajharja pa zaklati!« Trebanjska žandarmerija obveščena o tem dogodku, ni prišla na pomoč, četudi se je poslalo z vozom po njo. Načelnik sc je izgovarjal: »Z norcem nimamo ničesar opraviti!« Davkoplačevalci pa drugače sodijo. Ali ni žandarmerija dolžna skrbeti za varnost imetja i in življenja vsakega državljana? Ka- j teri psihiater pa. je konštatiral, da jc j ta napadalec norec?
—	Voz se je vnel 24. t. m. pri opol- j danskem proti Ljubljani vozečem osebnem vlaku med postajama Kresnice in Laze. Ogenj je opazil vlakovodja in ustavil vlak sredi proge. Vsled gašenja se je vlak zakasnil 10 minut.
—	Občinske volitve v Gorici se bo- ' do vršile od 10. do 14. t. m. Slovenci lc- j tos prvikrat postavijo lastne kandidate.
—	Vpeljavo metalcev svetlobe za infanterijo proučuje sedaj vojna upra- s va. Taki metalci svetlobe so se poseb- , no izborno izkazali tudi za pešpolke v j rusko-japonski vojski.
—	Zopet dve žrtvi tržaške kata* strofe. Iz morja so potegnili 27. t. m. 2 mrliča, ki sta ponesrečila ob strašnem viharju v Trstu v noči od 14. na 15. junija.
—	Prva letošnja žrtev Save v Za-grebu je postal 25. t. m. trgovski pomočnik Fran Vodenik, ki se jc šel kopat v nereguliran rokav Save pod žc- ' lezniškim mostom. Po dolgem iskanju I so ga izvlekli mrtvega.
—	Goriški vodovod. Obravnave z,n. ] .vodovod mesta Gorice iz Ilubclja sc bo- j
do morale izvršiti iznova, ker je polje- I delsko ministrstvo razveljavilo razsodbo tržaškega namestništva zaradi in-kompetence in zaradi pomanjkljivega postopanja. Novo obravnavo bo vodilo c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni in z ozirom na pritožbe zasebnih industri-alnih interesentov na Hublju se bo ta zadeva še vlekla, preden priteče voda v Gorico.	r-v
—	Umrla je v Boštanju pri Sevnici pridna in vzgleclna članica Marijine družbe Marija Jevšek. Naj v miru počiva!
—	Dve orjaški vinski trti ima pri
svojem gospodarskem poslopju posestnik Anton Boh na Orljem pri Laverci. Trti, ki sta po 18 let stari in izmed katerih ima ena skoro 18 cm v premeru, se razpenjata po sadnem drevju skoro do polovice obširnega vrta. Trti sta izredno rodovitni — izabcla — in sicer znaša skupiček za grozdje zadnjih šest let samo od teh dveh trt po 2 0 0 k r o n in še čez na leto. Tudi letos je več tisoč grozdičev na teh trtah — torej več kakor na znani sloveči trti v Šiški. Slič-nih trt gotovo ni na celem Kranjskem.
VELIKANSK POTRES. Več ladij se potopilo! — škoda 15 milijonov 1 — Veliko mrtvih!
Iz Santiaga v Cliileju se poroča, da je ob potresu v Iquique se popolnoma podrla cerkev Jezusovega srca. V pristanišču sta se radi potresa potopili križarica »Esmeranda« in parnik »Adelaide«. Ob diarskem obrežju se je potopilo do 60 ladij. Vtonilo je veliko ljudi. Potopila sta se na morju parnik »Magdalena« in »Magelhaens«. Škodo cenijo površno na 15,000.000.
Razne stvari.
Teslovi brezžični čudeži. Poročali so že časopisi, da je izumitelj Tesla družbi amerikanskih elektroinženirjev izjavil, da bo kmalu v stanu voziti tramvajske vozove v Dublinu (na Irskem) z elektriko, ki se bo proizvajala V Long Islandu (Združene države). Zanimivo je, seznaniti se podrobnejše z izvajanji Tesle. »V mojem sistemu,« pravi Tesla, »sem popolnoma uničil pojem »oddaljenost«. Zrak bo moj medij in omogočeno mi bo električno energijo v poljubni moči pošiljati na poljubno točko na svetu. Pošiljal bom v svet besede, ki bodo prišle na dan iz tal Sahare ter se bodo morale čuti 15 milj v okolici. Upam napraviti tudi brezžične telefonske centralne postaje in mnogo sto jih bo lahko istočasno in ne da bi se motili, govorilo.« Za uporabo aero-planov je iznašel tudi mal parni stroj, turbinski tip, ki ima 10 konjskih sil, a tehta le en funt. Ta stroj sedaj preizkušajo v New-Yorku. V prihodnjih sejah zveze elektroinženirjev bo Tesla nekaj svojih iznajdb praktično pokazal.
Velik tvorniški požar je uničil tvornico zamaškov tvrdke Kleinert et Bockmeier v Modlingu. Gori 100 m obsežen prostor. Boje se, da prično goreti tudi sosedna delavska stanovanja. Dasi delujejo dunajski kakor tudi baden-ski in okoličanski gasilci ne upajo, da omeje požar, ker gore velikanske jnno-žine smole in zamaški.
Štrajk obiskovalcev kavarn. Mar-siljski obiskovalci kavarn so se združili v drzno skupno podjetje. Ker so ka/varnarji nenadno povišali cene pijačam in jedilom in se zdi to povišanje obiskovalcem kavarn neprimerno, zato ne dajejo že nekoliko dni sem nikake napitnine natakarjem. Štrajk je splošen, in sicer v uglednejših in v navadnih kavarnah. Natakarji se niso še odločili, kako stališče naj zavzamejo in čakajo, kaj ukrenejo gospodarji. Zdi se pa, da občinstvo ne popusti. Glavna masa obiskovalcev kavarn, pred vsem igralci na karte, so izjavili, da se prej ne povrnejo na izredne odnošaje, preden ne uvedejo zopet starih cen.
Mater štirih otrok umoril vsled maščevanja. Iz Monakova poročajo: V Voglodu pri Waldkirchnu jc nadlegoval nek delavec dalje časa z ljubim-skimi ponudbami omoženo pasarjevo ženo Terezijo Kellermann, ki pa jih je odločno zavrnila. 26. t. m. ponoči pa se je delavec splazil v njeno stanovanje ter jo ubil po obupnem boju. Umorjcn-ka zapušča štiri otroke. Morilca so že zaprli.
Velika tatvina poštnih znamk v Peterburgu. Na glavnem poštnem uradu v Peterburgu je bilo ukradenih pretekle dni 20.000 nerabljenih poštnih znamk. Kljub strogi preiskavi se doslej ni posrečilo izslediti tatove.
Krvavi dogodki pri volitvah v Dro-hobyczu. Lvovski listi poročajo iz Dro-hobieza, da bo suspendiran okrajni komisar dr. Lykowski v Drohobyczu, ki sc mu pripisuje vsa krivda krvavih izgredov ob volitvah, pri katerih jc bilo
Številno smrtnih žrtev. V pomoč vojaški preiskavi je došel v Drohobycz poseben avditor. O postopanju orožnikov na volilni dan vodi preiskavo nek oro}:-, niški polkovnik. Iz Lvova sta poslana y pomoč preiskovalnim sodnikom dva policijska agenta. Doslej je izmed ranjencev volilnega dne umrlo že 17 oseb, tri pa se bore s smrtjo. Družina učitelja francoskega jezika Bertelota, ki je prišel pri izgredih ob življenje, je vložila pri oblasti vlogo, da se truplo umrlega izkoplje in prepelje na Francosko. Čuje se, da boclo aretovali še nadaljnjih 30 oseb, katerim sc predbaciva ščuvanjc proti vojaštvu.
DR. IVČEVIČ IZVOLJEN.
Kakor smo že včeraj omenili, jc bilo pričakovati, da pri ožji volitvi v tro-girskem - drniškem okraju zmaga za sedaj še dr. Ivčevič proti pravašu dr. Krstelju. Po ljuti borbi je dr. Ivčevič še enkrat zmagal, pravaštvo si je pa v tem okraju dobilo tako pozicijo, da je prihodnjič zmaga pravaškega kandidata sigurna.
Telefonsko in brzojavna poročila.
DR. ŠUSTERŠIČ PRI GAUTSCHU.
Dunaj, 28. junija. Danes je ministrski predsednik Gautsch konferiral z dr. Šusteršičem.
ENOTNI ČEŠKI KLUB.
Dunaj, 28. junija. Danes se vrši posvetovanje čeških strank za ustanovitev enotnega češkega kluba.
BIVŠA MINISTRA PRI CESARJU V AVDIJENCI.
Dunaj, 28. junija. Ministra Weiss-kirehner in Glabinski sta bila danes pri cesarju v avdijenci.
POGREB NAJMLAJŠE AVSTRIJSKE NADVOJVODINJE.
Išl, 2.8 junija. Danes so pokopali takoj po rojstvu umrlo nadvojvod in j o Nežiko. Mati nadvojvodinja Marija Valerija se dobro počuti.
ŠTEVILO SO CIALNOD EMOKRAŠKIH POSLANCEV V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 28. junija. »Arbeiter-Ztg.« javlja, da je število socialnodemokra-tičnih poslancev s predvčerajšnjo izvolitvijo Moracevskega v Galiciji 81, torej še vedno manj kot prej.
ZAKAJ NI HOTEL OBČINSKI ZASTOP V KARLOVCU ITI ZA PROCESIJO NA TELOVO.
Karlovec, 28. junija. Občinski zastop v Ivarlovcu radi tega ni hotel iti za procesijo na Telovo, ker je zahteval, da ima pred okrajnim predstojnikom prvenstvo župan Karlovca ter je tozadevno spremembo zahteval od vlade.
POROTNA OBRAVNAVA RADI BANCE POPOLARE.
Gorica, 28. junija. Porotna obravnava radi propadle Bance popolare se bo vršila meseca julija ter bo trajala dvanajst dni. Obtožnica obsega 100 strani.
DVE ŽRTVI TRŽAŠKEGA VIHARJA.
Trst, 28. junija. Morje jc zopet vrglo na sulio dve žrtvi zadnjega viharja.
POIZKUŠENI SAMOMOR MLADE ŽENE.
Trst, 28. junija. Radi družinskih neprilik je 241etna omožena Ada Pe-trič, mati treh otrok, vdihala strupen plin. Zdravniška pomoč je prišla pravočasno.
PONESREČENI VOJAKI.
Budimpešta, 28. junija. V reki Sza-mos so se kopali vojaki. Tok reke je odnesel 18 vojakov, tri vojake so rešili, ostali so vtonili.
VOJAK HOTEL USTRELITI NAREDNIKA, PA JE USTRELIL TOVARIŠA.
Sarajevo, 28. junija, lllan Marinko-vič je iz osvete streljal na svojega narednika, a je ubil svojega tovariša.
SAMOUMOR KIPARJEV.
Draždane, 28. junija. Kipar Mny se je usmrtil.
NERESNIČNA VEST.
Berolin, 28. junija. Vest, da bi se bila gospa Adamovich Wolfling zopet poročila z nekim slikarjem, je neresnična.
Ljubljanske novice.
lj V nedeljo na Vič—Glince! V nedeljo 2. julija praznuje bratsko Katol. slov. izobraževalno društvo na Viču— Glincah slovesno blagoslovljenje »Društvenega Doma«. Pozivamo somišljenike in somišljenice, da se te slavnosti udeleže v naiobilnejšem številu. Zbirališče dopoldne ob 9. uri pred »Društvenim Domom«. Ondi se zbirajo tudi člani in članice »Slovenske krščansko-socialne zveze« in drugih naših dru-štev. Članico »Slovenske krščansko-
socialne zveze« naj povellčajo slavnost z velikim številom narodnih noš. Popoldne ob pol 3. uri so zbero društva v župni cerkvi na Viču. Vrli somišljeniki na Viču—Glincah zaslužijo pri svoji slavnosti najobilnejšo udeležbo, zato: Prihodnjo nedeljo na Vič — Glince!
lj Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« se udeleži nedeljske dopoldanske slavnosti na Viču—Glincah po večji deputaciji z zastavo, pri popoldanski slavnosti pa korporativno nastopi s svojim zborom.
lj Konstituiranje ljubljanskega občinskega sveta se bo torej še precej zavleklo. Odprta je, kakor smo že poročali, pritožba na upravno sodišče, katerega mlini sicer sigurno, a počasi me-ljejo. Nepravilnosti, ki so se zgodile pri volitvah, so tolike, da jo verjetnost raz-veljavljenja jako velika. Če bi se torej konstituiral nepravilno izvoljeni občinski svet, bi bili po razsodbi upravnega sodišča vsi njegovi sklopi neveljavni, kar bi lahko naredilo velikansko zmešnjavo. Od cesarja potrjeni župan bi moral zapustiti županski sedež. Tega nobena vlada ne more riskirati in zato je samo ob sebi umevno, da mora imeti pritožba na upravno sodišče odložilno moč. Liberalci zdaj upijejo, kako velikansko škodo ima Ljubljana od te pritožbe. A ravno nasprotno je res. Vsak mesec sedanjega interregna pomeni velik prihranek za Ljubljano. Če bi sc le s stališča varčnosti sodilo, bi si takih županstev, kakor jo bilo Hribarjevo, nikdar ne želeli. Politika Slovenske Ljudske Stranke je v največjo korist Ljubljani, ne le ker ji hoče dati dobro zastopstvo, ampak tudi pametno gospodarstvo. Sedaj pa ne moremo drugega, kakor čakati, kaj bo razsodilo upravno sodišče. Potom se pa zopet vidimo!
lj Starini zmerjajo Hribarijance.
Znano je, da je dr. Tavčar bil iz vsega početka mnenja, ko cesar ni hotel Hribarja potrditi za župana, da liberalna stranka Hribarja popolnoma pusti, se uda cesarjevi volji in voli za župana dr. Tavčarja. Te štrene je Tavčarju zmešal Ribnikar, skozi in skozi Hribarjev protekcijski gojenček. »Štimunga«, da rabimo moderno slovensko besedo, je bila za Ribnikarja in Hribarja proti dr. Tavčarju in iz tega je sledila vsa liberalna nesreča s svojimi polomi. Dolgo časa se je dr. Tavčar potuhnil in čakal kaj pride, zdaj pa sc je razkoračil in »Narod« je začel očitno zmerjati mladine in Hribarijance. V uvodnem članku »Prodana Ljubljana« trdi »Narod« doslovno: »Politična naivnost tiste večine bivšega občinskega sveta, ki je zakrivila s svojo trmo razpust, se bridko maščuje.« Hribar, ki je prej veljal za političnega Arhimeda, je torej sedaj politični naivnež, je s svojo trmo spravil liberalno stranko v nesrečo. Dr. Tavčarju je pristopil tudi dr. Triller. Ta starinska dvojica bo ugnala v kozji rog še ostanke mladinov.
lj Za mestno policijo so sedaj v vročih dneh, ko »Jutru« manjka dru-zega gradiva, šele našli srce mladini. Priznali se jim mora, da znajo dobro prepisavati iz »Slovenca« in iz kandidatnih govorov naših kandidatov za ljubljanski občin. svet. To, kar smo pisali v »Slovencu« in kar so naši kandidatje za občinski svet povdarjali, da bodo najodločnejše zastopali v občinskem svetu, to sedaj šele ponavljajo mladini. Prej, ko so liberalci imeli na magistratu moč v rokah, pa so skrbeli le za plače raznim ekstra statum svetnikom Ribniknv f! i." nroskrbol nii st-no plačo, za nižje„uslužbence in za pri. licijo pa takrat ti gospodje niso imeli časa in \olje skrben. i'rvo jim jo bil lo lastni trebuh. Če bi liberalci še ohranili absolutno komando na magistratu, bi policijske stražnike in druge nižje uslužbence še vedno smatrali za živino, kar se je videlo posebno v policijski stražnici, ki se je šole sedaj, ko ni več liberalno komande, nekoliko boljše preuredila. Sedaj pa, ko so prišli somišljeniki S. L. S. v občinski svet, pa čutijo, da ne bo več tako, da bodo občinski svetniki S. L. S. držali svojo besedo in da bo sedaj prišla na vrsto skrb za nižje. To je vsak lahko čital v govorih naših kandidatov, če »Jutro« pravi, da tega nihče doslej omenil ni, so zopet laže. Kakor čujemo, so občinski svetniki S. L. S. žc uvedli primerno akcijo, da se najbolj kričečim nedostatkom še predrto se snide občinski svet odpomore, ker do tedaj bi bilo predolgo čakati. Na I o sove liberalci še mislili niso. Poleg tega pa se bode storilo vse, da sc vsako teroriziranje na magistratu neha in da se bode Bončar in slična taka ošabna gospoda, ki ima smisel samo za liberalno strankarstvo, ne pa za resnične potrebe uslužbencev, in ima toliko srca za policijske stražnike, da se jim upa cclo groziti temeljito prepričala, da ic prejšnjemu absolutizmu odklenkalo.
Iz liberalnih sužnjev postanejo na magistratu svobodni molje!
lj Pokvarjena liberalna morala. Na
vsako našo priredbo se rad vtihotapi kak liberalni pobič z namenom, uprizoriti kaj, kar bi liberalci mogli potem izrabljati proti nam. Tako sta dva libe-ralčka pri nedeljskem komerzu hotela aranžirati ples v temni »Unionovi« dvorani, a ta liberalna morala je bila takoj pokvarjena s tem, da stamoralapo-brati iz dvorane šila in kopita. S tem je bila ta stvar za vsakega pametnega človeka odpravljena. Drugič se bo pa s takimi ljudmi, ki se obnašati ne znajo, postopalo še drugače. Na naših priredbah takih ljudi ne bomo več trpeli. Njihovo mesto je samo na izvestnih liberalnih prireditvah. »Narod« pa naj bo potolažen, da mi ne pišemo o tem, kake so razmere v najboljših liberalnih društvih in kako odlične osebe se postavlja v ospredje, kako se pri izletih pozabi na pevke in druge take stvari. Pa za danes potrpimo. Kar se pa plesa tiče, smo mnenja, da prirejanje plesov v glasbene zavode nikakor ne spada. »Ljubljana« je zato prirejanje plesov že popolnoma opustila, zbor »Glasbene Matice« jih pa še vedno prireja. Za razumevanje glasbene umetnosti lega res prav nič ni treba.
lj Višji stavbni svetnik je nostal znameniti arhitekt Jožef pl. Vančaš, ki je med drugim napravil načrte za kne-zoškofijske zavode v Št. Vidu, za hotel »Union«, za »Ljudsko posojilnico« in za druge moderne palačo in poslopja.
lj Nove stavbe. Stavbni mojster Fric Sogl je kupil od Konrad Stocklin-gerja dedičev 16.000 m' obsegajoče staivbišče, ki leži poleg nemškega drsališča. Sogl namerava tu zgraditi 20 modernih hiš, v katerih naj bi stanovala po ena rodbina.
lj Na žetveni dopust je šlo včeraj 30 mož od vsake stotnije 17. pešpolka.
lj Vandalizem v cerkvi »nebeškega ključarja« v Ljubljani. Pred nedolgim časom je pisal v »Narod« nek gospod, katerega je izdala beseda »nebeški ključar«, da se v predmestni cerkvi nebeškega ključarja izza potresne dobe sem vedno prakticira brezprimerni vandalizem. Kako slabo luč vrže pisatelj sam nase, čutimo koj, le če poslušamo, kaj pove zgodovina, o šontpeter-ski cerkvi izza potresa sem. Dejstva, katerih priče smo vsi, govore, kakšen vandalizem sc uganja- Od potresa naprej se je cerkev v splošno umetniškem in estetičnem oziru prenovila in izpopolnila. Najboljši in največji mojstri sedanjega časa so pri tem sodelovali Cerkev se je prozidala in povečala. Slikal jo je dunajski Kastner. Oltarji in druga notranja oprava so prišli iz rok najbolj slovečili domačih mojstrov. Štirje kameniti oltarji, vsi postavljeni od potresa sem, so delo Tomanovo. Nov je tudi veliki lestenec pod kupolo. Pri velikem oltarju, kjer je zakrivala svetilka za večno luč tabernakelj, se je ta napaka odpravila, in sveti sedaj na vsaki strani ena svetilka. Delal jo je Kregar. V velikem oltarju vidiš v ad-ventu in šmarnicah lepo kopijo Wolfo-ve Mar. Brezmadežne. Slikal Jebačin. Na novem oltarju Marije pomočnice umirajočih je umetniški kip Žalostne Matere Božjo. Kip je delo Zajčevo. Ka-menitne stopnice na prižnico je izdelal Toman, lopo ograjo pri njih pa Weibl. Nato so prišle nove spovednice, delo prerano umrlega Vurnika. V umetniškem in praktičnem oziru naravnost vzorno. Na celem Kranjskem in tudi zunaj dežele ne dobiš takih, Resnično so pravi kras cerkvi. Električna luč po cerkvi so ie izpopolnila z novimi napravami oi) slopih. Zadnje najnovejše delo so j>a lepe kloni, katere je postavil mojster Okoren. Klopi, ki krasijo cerkev, so poj>olnoma proste vsakemu. No le bogatin, tudi revež sme sedeti. Poleg roda se ie uvedel torej tudi demokratični duh. Vse našteto se je izvršilo v letih ocl potresa sem, največ v zadnjih petih letih. Tak vandalizem se prakti- ' cira v cerkvi »nebeškega ključarja«. . Ljubljančani, pridite jutri! V prekra- ' sno okrašeni cerkvi boste vse, kar sem omenil, opazovali z lastnimi očmi. ču-vajmo resnico!
lj Nesreča na južni železnici. Dne 26. t. m. okoli 11. ure ponoči je zagrabil tovorni vlak št. 914 med postajama Pre ser j o in Borovnica železničnega čuvaja. Kukovičiča in ga vrgel v obtirni jarek, kjer je obležal. Čuvaj je poprej zaprl prečnice čez železnični prelaz in nato malo zadremal na stolu. V tem je pridrvel okrog ovinka tovorni vla.k in čuvaj je v razburjenosti stopil prebliizu tira. Zadobil je težke rane na glavi in si odrgnil kožo na hrbtu in po udih. Polog tega se je tudi močno pretresel. Vendar pa se bodo te poškodbe pozdravile brez posledic. Ponesrečenec je bil prepeljan v deželno bolnico.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Šenčur, delavec, 71 let. — Fran Zalar. ko-
Medvode. Are da je pokrad
ovanec je č pe-
čar, 16 let. — Marjeta Suhadobnik, za-.sebnica, 72 let.
lj Umrl je na Rimski cesti vpoko-jeni šolski sluga g. F r a n c B o 1 c. Svetila mu večjia luč!
Ij Vlom. Ko jc prišel v nedeljo okoli polnoči domov na Vodovodno cesto gostilničarjev sin Ivan Vodišek, je začul pri oknu žvenket šip. Poklical je takoj svojega očeta, s katerim sta opazila, da je bil v hiši nepoklican gost. Najprvo je poskušal odpreti pri gostilni okno, nakar jc šel na dvorišče in si pripravil pod okno pri sobani sodček, potem pa ubil šipo in na ta način okno odprl. Nato je vlomil v sobani v predal in nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda, a je dobil prav malo. Skušal je vlomiti tudi v klet, kar se mu pa ni posrečilo. Takoj po ovadbi je začela policija, kakor tudi orožništvo v Šiški po storilcu poizvedovati in ni dolgo trajalo, da je bil nočni gost v rokah pravice. Storilec jc 251etni dninar Jakob Kopač iz Slap in pristojen v tudi sumljiv,
rutnine.
Ij Kolo ukradeno jc bilo v Kranju trgovskemu sotrudniku Rudolfu Si-i-hcrlu. Kolo je črno, prostega teka ter jc vredno 230 K.
lj Prijet prisiljenec. Dne 24. maj-nika je pobegnil od dela prisiljenec Jožef Satvonauer. katerega je sedaj are-iovalo orožništvo v Tržiču na Primorskem in ga izročilo tamošnjemu okrajnemu sodišču.
I j čez sedem iet pride vse na dan. Pred nekaj časom je bilo neki stranki
V	hraniluičnih hišah pokradene vcc obleke. Iver je slučajno oškodovanka opazila, da je nosil telovnik v pivovarni »Union« zaposleni znani vlomilec Ant. Doles iz Postojne, jc to takoj ovadila orožništvu, ki je Dolcsa aretovalo. Sedaj se je dobilo še drugo. Varnostna obiast je namreč zaplenila v neki hiši v Mostah dva suknjiča, pet telovnikov, hlače, nekaj moškega perila in več ženskih kril. katere jc Doles nanesel tja, in vso skupaj izročila deželnemu sodišču.
lj Deželni muzej jc v četrlok, 20. t. m. (praznik sv. Petra in Pavla) dopo-ludne od 10. do 12. ure za splošni poset odprt.
ŠlaiersKe novice.
- Nesreča ne miruje. Ni še dolgo, da je soba. ki se jc podrla na dve šolarki konjiške šole, ubila obedve re-vici. O tem jc »Slovenec« že poročal. Dne 21. 1. m. pa se je zgodila že zopet nesreča. Brezvesten avtomobilist je namreč podrl sredi trga Konjice štiriletnega Tončka Kamnikarja in ga jc pri priči usmrtil, potem pa ušel, ne da bi se dalje brigal za žrtev svojega divjanja. Roka pravice pa je gospodarja in šoferja prijela na Vranskem in gotovo dobita svoje plačilo. V soboto, dne 24. t. m., pa je obiskal smrtni angelj že zopet Konjice. Kneza \Vindischgratza hlapec je peljal skozi trg voz sena in pod voz se je zaletel tri leta stari Oton Po-legek, kateremu je kolo zdrobilo glavo.
V	malo dneh toliko nesreč!
š Iz justične službe. Graško deželno nadsodišče je imenovalo pravne praktikante pri nadsodišču v Gradcu Božidarja Romih. dr. Riharda Tomšič in dr. Petra Deanino za avskultante.
š Žalostna družinska drama. Pred mariborskim porotnim sodiščem stasc morala 27. t. in. zagovarjati 451etna po-sestnikova žena Ana Rokavec, zaradi poizkušenega umora svojega moža, in kot sokrivec njen svak Ivan Ganser, viničar v' Celcstrimi. Letos 3. marca sc je Ana Rokavec sprla s svojim možem, s katerim je poročena žc 17 let in ki jo je nato pognal od doma. šla je k svoji sestri Mariji, ženi viničarja Ganserja. Ko se je drugega dne popoldne vrnila domov, je našla svojega moža hudo bolnega. Popadle so ga slabosti, ko jc pojedel žgancc. ki mu jih je skuhala njegova 151etna. hči Marija. Dognalo se jc, da jc bil v jed namešan arzenik. Sum .je padci na Ano Rokavec, ki pa jc vso krivdo tajila. Dne 22. aprila pa jc priznala, da jc dobila strup od svojega svaka Ganserja, s katerim jc bila že dalje časa v intimnem razmerju. Dala je strup nato hčeri Mariji z naročilom, na j ga pomeša med jed možu oziroma očetu, vendar pa ličcr ni vedela, da ji je dala strup. Ivo so vsled tega priznanja aretovali hči Marijo, ki je prej tudi tajila, da jc očetu kaj primešala v jed, je potrdila materino izpoved, vendar pa je izpovedala, da ni vedela, da je dala v jed strup. Tudi ji jo mati več-
krat prepovedala, o tej stvari komu kaj ziniti. Ivan Ganser jc tajil v preiskavi, da bi dal RokavČevi arzenik in da bi imel ž njo kako razmerje. Pri porotni obravnavi pa je Ana Rokavec bistveno spremenila svojo izpoved. Preklicala je trditev, da. jo jc k poizkuše-ncmii umoru zapeljal svak. Obdolžila pa je lastno 151etno hčer Marijo sokrivde pri nameravanem zastruplje-nju očeta oziroma moža, češ, da je ve-ibda zii strup. Vsled te senzaeionelne izpovedi je dobila obravnava, drugo lice. Razprava se je prekinila, ker bo vsled omenjene izpovedi državni pravdnik dvignil obtožbo tudi proti hčeri Mariji zaradi poizkušenega zavratnega umora.
š Samoumor 131etnega dečka. V,
Novi vasi, občina Radvina pri Mariboru, se je obesil lc dni 131etni kajžar-jev sin Ferdinand Ladera v neki leseni lopi. Deček je bil zadnje čase zelo otožen in sc je skušal pred 14 dnevi usmrtiti na enak način, kar pa mu je mati še pravočasno preprečila.
BOJ PROTI BOLGARSKEMU VLADARJU.
Dne 26. t. m. so v narodnem sobranju, zbranem v Tirnovem, zopet napadali cara Ferdinanda. Odvetnik Canov, voditelj radikalnih demokratov, je izvajal: Carski naslov krši ustavo. Car ima zdaj dobro priliko, da bi nc bil na Bolgarskem. Zakaj je kljub javnemu mnenju osebno otvoril sobranje? Odkar biva v Bolgariji, se sistematično krši ustava. Iz armade jc napravil pre-torijance. Večina jc nato protestirala. Predsednik jc zaklical: Armada je narodna armada! Vojni minister jc klical: Bolgarska armada se je hrabro borila! — Canov: Pri volitvah je streljala na ljudi. — Burni protesti pri večini.
TRGOVINA.
Poročila žitne borze v Budimpešti.
* Budimpešta, 27 junija 1911.
Današnji žitni lig se jako dobro drži; posebno so pospešila, to stanje različna neugodna sporočila, ki se tičejo raznih vrst žita. Rž ima visoko ceno in se zelo kupuje, ker prihajajo vedno naročila za novo rž iz Avstrije. Dobro se vsled suše drži tudi koruza, vendar je cena nekoliko padla, ker so prišla z Dunaja poročila o izdatnem dežju. Drugih kupčij ni bilo veliko, ker ne kažejo mlini vsled nameravane ustavitve obrata nobenega veselja do kupčije. Današnji zadnji kurzi so sledeči: Pšenica, a 50 kg za oktober 11.91; za april (1912) 12.18; rž: 9.40; oves: 8.18; koruza za julij 7.21. za avgust 7.36, za november 6.75.
Kopališče Krapinske toplice si je
pridobilo v najnovejšem času iznena-den razvoj. Pri težkih slučajih, kot pri protinu, revmatizmu itd. daje ta gorki vrelec (30 do 35 stopinj R.) presečeno in gotove zdravilne uspehe. Vsa druga pojasnila daje radevoljc kopališko ravnateljstvo.
r 11 M .i" S £ J JB ^ Iv
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 28. junija.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	11 89
Rž za oktober 1911......9 36
Oves za oktober 1911.....8"14
Koruza za julij 1911............7-21
Koruza za avgust 1911.....7'33
Koruza za maj 1912 ......080
C Cas opa-~ zovanja	Stanič barometra v mm	Tempe-' ratura po Celziju	Vetrovi	Nebo-	R JC II E w — S — >
26 9. zveč.	736 2	22 0	sl. jzah.	del. obl.	
i 7. zjutr. 27: „ 2. pop.	7363	17-8	ss. jvzh.	del. jasno	04
	736 5	25 0	moč. za h.	jasno	
• 9. zveč.	7383	j 17-3		pol oblač.	
1 7. zjutr. 28 | 2. pop.	7423	128	sr vzh.	del. obl.	12-7
	742 1	20 1	sr. jvzh.	»	
Srednja predvčerajšnja temp. 22-2°. norm. 18'8°. Srednji včerajšnja temp. 20 0J norm. 18'9<.
Mnenje g. dr. P. D e f r a n c e s c h i j a,
priniarija bolnišnice usmiljenih bratov iz Kandije
v R u d o 1 f o v e m. Gospod J. S c r r a v a 11 o ,
Trst.
Rabil sem poslano mi Serraval-lovoliina-vino z železom v svoji družini z najboljšim uspehom. Nevrastenija in vsled nje nastala želodčna šibkost sta izginili v najkrajšem času. Tudi v privatni praksi pripisujem jako rad ta pomoček in bolniki so mi hvaležni. Moram tedaj Vaše vino priporočali.
1\ u d o 1 f o v o , 10. oktobra 1905. Dr. P. D e f r a n c e s c h i.
Višina n. moriem 306'2/«, sred. zračni tlak 736-0 mm
Razpisuje se
služIla
2004
u Polhovem Gradcu.
PlaCa po dogovoru. Prednost ima dober pevec, priden, o/.enjen rokodelec. Nastop knkor hitro mogoče. — Zglasiti se jc do 20. julija t. 1. pri
lupnem uradu u Polhouem Gradcu.
vrelec. Dletetlčna namizna^ pijača z obilno ogljikovo kislino. PoapeSuje prebavo in Izmeno snovi.
Zalo koncentriran medicina-len vrelec, priporočljiv pri kroničnem želodčnem katarn, zaprtja, Urighlovih ledloah, vraničnlk oteklinah, jetrni trdinl, zlatici, enovoizmens-kih boleznih,katarih dihalnih organov. _
Donati
Zdravilen vrelec največje vseDIne svoje vrste. Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem katarn, obstipa-ciji, Jolčnlh kamenih,toljcici trganju, sladkovni bolezni .

r o
En,
ki se bo vršil
jutri, v četrtek, dne 29. junija
(na dan sv. Petra in Pavla) v stari
dobroznani gostilni »pri Majarončku« v Vodmatu
Postreženo bode z najboljšimi in vsakovrstnimi lastnimi vini, domačo šunko in drugimi mrzlimi in gor-kiml Jedili. — Vsak prijatelj ros dobre kapljice naj pride obiskat jutri to prosto zabavo, in ne bode mu žal. — K obilni udeležbi vabi
JERNEJ JELENIČ
gostilničar in trgovec v Vodmatu »pri Majarončku«. 1009

atu I 009 ril
jd
Javna, zahvala.
Dne 23. m. m. uničil je nama podpisanima požar popolnoma gospodarsko poslopje, zavarovano proii požaru poleg ostalih najinih nepremičnin pri znani francosko-ogrski zavarovalnici Franko Hongroise r Gradcu. Ta zavarovalnica nama je po svojem glavnem zastopniku A. Ledeniku v Ljubljani celo škodo v najino popolno zadovoljnost tako točno in kulantno izplačala, da si štejeva v prijetno dolžnost, izreči ji tem polom najino najtoplejšo zahvalo in jo najbolje priporočati vsakomur, kdor se želi zavarovati.	1903
Brclo, dne 24. junija. 1911.
Peter Selan I. r. Helena Selan l. r.
Kurzi efektov in menjic.
dne 27. junija 1011.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4«/0 konv. renta, januvar
—julij..........
Skupna 4'20/d papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta . . . . . Avstrijska kronska renta 4«/„ . . Avstrijska investic. renta oV2°/o • Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4"/0 . . . Ogrska investicijska renta 3'/;% Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnico.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji...........
Namesto vsakega posebnega naznanila.
2006
Potrtih src javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naš preljubljeni dobri oče, brat in stric, gospod
Franc;
c. kr. šolski sluga v pokoju
včeraj, dne 27. t. m. ob tričetrt na 10. uro zvečer po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče v 71 letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki blagega pokojnega se bodo v četrtek dne 29. junija t. I. ob 5. uri popoludne v hiši žalosti, Rimska cesta št. 24. blagoslovili in nato prepeljali na pokopališče k Sv. Križu k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 28. junija 1911.
Žalujoči ostali.
Prvi kran|ski pogrebni zavod I r. Doberlct.
POZOR! Proda se v sredini mesta
v kateri jc dobro vpeljana Naslov pove uprava lista.
z dvoma sobama in vsemi pritiklinami v pritličju, in nekaj vrta, se odda v najem za i. julij ali za "avgust. Ponudbe sprejema uprava lista.	lOOfi


Po svetu.
Kovač — borzni predsednik. Ro-
mantično življenje, kakršno je mogoče samo v Ameriki, je doživel milijonar James J. Tovvnsend, ki je Lil pred kratkim izvoljen za predsednika čikaške borze, še pred 22 leti je bil ta veliki finančnik priprost kovaški pomočnik, ki so mu bile denarne špekulacije deveta briga. Kako je obogatel m postal drzni špekulant, je opisal sam na sledeči način: »Prišel sem semkaj skoro brez beliča v žepu ter iskal dela. Čez nekaj dni sem pa tucli našel pri nekem kovaču po imenu Martindale, delo, ki je pa sedaj že mrtev. Pri lem sem. služil deset let in podkoval nešteto konj. Prihajal je v našo kovačnico tudi nek mož, ki je imel zelo lepe, drage konje. Kadar smo jih podkovali, jc bil vedno zraven. Nekega dne, ko je bil zopet poleg, ko sem koval njegove konje, mi reče: »Jimmy, zakaj nc opustiš tega opravila in začneš kaj drugega?« Smejal sem se ter mu dejal, da ni ničesar drugega, kar bi mogel delati. »Vendar,« menil je, »ako ti dam mesto v moji bančni pisarni, ga boš sprejel?« No, to je bilo lepo presenečenje. Prihodnjega dne sem odpel svoj usnjat predpasnik in šel s svojim znancem. Bil je to John A. King, takratni predsednik Fort Uear-born-banke, ki me je naredil za finančnika. Vse žive dni ga ne bom pozabil.« Šest mesecev se je učil mladi »Jimmy«, potem je postal samostojen in polagoma tudi milijonar ter ena vodilnih oseb na čikaški borzi.
Subvencijoniranje za vojno porab-nih tovornih avtomobilov. Vojna uprava podpira izdelovanje, nabavo in uporabo zasebnih motornih tovornih vlakov (tovornih avtomobilov s priklopnimi vozovi) s premijami. »S tem naj bi se v potrebi omogočila oprema armade s porabnimi motornimi tovorn. vlaki. Število motornih tovornih vlakov, ki bi se zanje dala podpora, je odvisno od razpoložnih sredstev, in ga zategadel vojna uprava določi vsako leto. Za vsak subvencijoniran motorni tovorni vlak se redno dovoli: a) nabavna premija v znesku 4000 K; b) pet obratnih premij po 1000 K na leto za pet let, to je skupno 5000 K. Izjemoma se more na-daljna obratna premija v znesku 1000 kron za šesto obratno leto priznati, ako se je motorni tovorni vlak ves čas vpo-rabe poebno dobro vzdržaval. Nadalje: Specijelne premije sc morejo od slučaja do slučaja izplačevati za iznajdbe in izboljšave, ki imajo za vojaške namene ali glede rentahilitete zasebnega obrata velike prednosti. Podrobnosti glede subvencioniranja so razvidne iz določil, ki jih je izdalo c. in kr. državno vojno ministrstvo in ki so v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljubljani na vpogled.
Nova Edisonova dela. Tomaž Edison sc bavi sedaj z dvema novima iznajdbama: z iznajdbo akumulatorja, ki se more porabiti za kakeršenkoli voz oziroma tramvaj, in s slikami, ki govore. Obe iznajdbi ste že tucli v finan-cielnem pogledu pokazali uspehe. Akumulator za tramvaje je v rabi že v Južni Karolini, kjer z novo iznajdbo prihranijo toliko električne sile, da se lahko smejejo drugim zaostalim državam v Ameriki, ki imajo še stari tramvajski sistem. Aparat je zelo priprost. Akumulator se mora, ko dospe tramvaj na skrajno postajo na progi, vedno znova napolniti. Akumulator za navadne vozove, ki jc zelo mal aparat, se pritrdi pod kočijažov sedež, in treba je le malenkostnih priprav, pa se ima svoj avtomobil. Iznajdba govorečih kinematografskih slik še ni trgovsko eksploatirana, a Edison ji prorokuje veliko bodočnost. Sedaj sc vrše poizkusi s temi slikami v nekem velikem newjorškem gledališču. 60 gledaliških igralcev igra v tem gledališču pred fonografom drame, ki so določene za predstavljanje. Kot seporoča, se kinematografski in fonografski posnetki popolnoma zlagajo.
Črna mnda. V Londonu jc nastala moda črnih tapet. Prvi državni pravnik sir Rufus Isaaks jc dal namreč svoje sobe črno tapecirati in iscdaj ga vsi oponašajo. Pravijo, cla jc ta črna barva sob zelo efektna. Zlati okviri slik in svetle večerne toalete dam iz-vanredno efektno padajo v oči pred takim temnim ozadjem,. Nekatere trgovine z umetnim blagom žc prodajajo črno porcelanasto posodje, a nekatere obitelji so dale svoje sluge popolnoma črno livrirati.
Ljubljana
Rnton Petek
: slikarski mojster
se priporoča slavnemu občinstvu za razna slikarska dela ter prečastiti duhovščini za izvršitev cerkvenih del itd. itd.
Na zahtevo izvršim vzorce brezplačno,
Naznanil
JCa c. kr. prvi državni gimnaziji v £jubljani,
r
Tomanova ulica štev. 10 zraven „Narodnega doma4' bode vpisovanje za L razred v nedeljo dne 2. julija t. I.
od po3 žJ. da 12. ure u raunateljeui pisarni. S seboj je prinesti krstni list in zadnie šolsko izpričevalo, oziroma obiskovalno izpričevalo.
Sprejemni Izpiti bodo u £efrfsk, 0. šalila od 3. sire dalje*
ZlinaHjji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu ; morajo se pa potem pred izpitom osebno oglasiti v ravnatelj ivi pisarni.
Po odloku c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, štev. 2354, se smejo učenci, ki pripadajo po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah c. kr. okr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dftUO-Ijenju C. kr. dež. Šolskega sueta. Dotični roditelji naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dne 23. junija 1911.
Naznanilo.
Na c. kr. II. državni gimnaziji v
(Poljanska cesta)
bode vpisovanje za I. razred
v nedeljo, dne 2. julija 1911
dopoldne od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Sprejemni izpiti bodo v četrtek, dne 6. julija od 9. ure dalje.
Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu, zglasiti se morajo pa vsaj pred izpitom osebno pri ravnatelju.
Po odloku c. kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo po rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu ia Radovljici — in okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. šolskega sveta. Dotični roditelji naj si torej izposlujejo pravočasno to dovoljenje.
1902
Ravnateljstvo c. kr. II. državne gimnazije.
V Ljubljani, dne 23. junija 1911.
Ad št. 19008.
Razglas.
Zaradi oddaje RljuČarsklh del za napravo Železne Ograje okoli stavbišča državne obrtne šole v Ljubljani in za dobavo mrež za prezračevalne odprtine
pri navedeni novi stavbi, vršila se bode pri mestnem magistratu ljubljanskem
dne 7. julija 1911 ob 10. dopoiudne
javna pismena ponudbinska razprava
n sicer v pisarni mestnega stavbnega urada.
Proračuni, pogoji, načrti in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva v Gorupovej ulici vsakomur od 8. do 12. dopoludne in od 2. do 6. popoludne na ogled.
Zapečatene in z 5 °/0 vadijem, ki ga je določiti na podlagi ponujane skupne svote opremljene ponudbe, v katerih so jednotne cene in preračun-jeni zneski navesti v številkah in besedah, izročiti je do določenega časa dražbinskej komisiji. Ponudnikom je na prosto voljo izročati ponudbe glede dobave mrež za prezračevalne odprtine skupno s ponudbo za dobavo ograjne mreže ali posebej.
Ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim pogojem, dalje take, katere so bile pogojno stavljene ali prekasno in naknadno vložene, se ne bodo upoštevale. Mestni magistrat si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 22. junija 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik
1953 3
Laschan !. r.
po arondirano
posestvo
v bližini železniške postaje in državne ceste, oddaljeno eno uro hoda od Maribora, se pod zelo ugodnimi pogoji
proda.	1886
Isto obstoji iz velike zidane hiše, gospodarskih poslopij s stiskalnico, travnikov s sladko krmo, lepih sadonosnikov in vinograda deloma z amerikansko trto, obsega skupaj okoli 34 oralov ter je zelo pripravno za mlekarstvo in sadjarstvo. Ravnotain je na prodaj še drugo manjše arondirano posestvo z veliko lopo hišo, gospodarskim poslopjem in zemljiščem enake kakovosti. Več se izve pri
notarju dr. Vok v Ljubljani.
: Pristno Mo blago:
za pomladansko in poletno
=f= Kupon =
3'10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
sezono 1911.
t kupon	7 kron
1 kupon	10 kron
1 kupon	12 kron
1 kupon	15 kron
1 kupon	17 kron
1 kupon	18 kron
1 kupon	20 kron
B najv
VI
Kupon zu črno salonsko obleko K 20' , kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana 167 (10)
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj In franko. Vsled direktnega naroČila blaga pri tvrdki Slegel-Imliot iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blagu. Stalne, nižje cene. Tudi najmanjša naroČila se izvrše najskrbneje, natančno po vzorcu.
ZdrnuiliMoplice
na Kranjskem, dolenjska železniška postaja Straža-Toplice. Akratov vrelec 38» C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revini, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplaCno
1421 8	zdraviliška uprava.
Vprašajte Vašega zdravnika!
Salzschlirfski
s ,
zdravi trganje
in temu soroflne pritao boleznL
Nedoseže t v svojem učinku.
Glavna zaloga v Ljubljani : Mih. Kastner in A. šarabon.
Natančneje prospekte, pri-»nanju itd., zastonj od
Rosanis & Winter
Dunaj II., Czerningasse štev. 23.
Dobi so v vseh lekarnah, drogornahi IIU3 daialnah mineralnih
in pro-
IZPELJHVH
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje tekov, nakaznic in KREDITMIH PISEM
za vsa davna in stransko mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA
Akc. kapital: 10,000.000 kron.

C
IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. 4 9	Osrednja menjalnica:
DUNAJ L, WOLLZEILE 1.
Pnriru7nirp Datlen' Ce5l<a Kai,,llica- Češka Lipa, Brno, Diichcov, Gablonza, N. Graslilz, Krakov, Litomorice, i uui u£iuuc. Moravski Zu'nt)erq, M od li n g. Meran, Novi Jifiin, Plzen, Prana, Liherco, Dunajsko Novomcsto. Cvitava.
NAKUP IN PRODflJH |
vseli vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d
s Zavarovanja proti m pri imm srefiH in vredn. papirjev
~ Prospekte in cenike premij zastoaj in irauko.
Strogo reelna postrežba! - Najnižje cene!
K
se priporoča sl. občinstvu, osobito preč. duhovščini iz mesta in dežele
M
F
1 Ljubljana, IFranca Jožefa cesta štev. 3
St. 20.195
C."kr. ministerstvo za notranje zadeve objavilo je z razpisom z dne 14. junija 1911, št. 4154 8, da so v nekaterih krajih Italije, v katerih je bila že lansko leto nastopila kolera, zopet se pojavili sumljivi slučaji obolenja in smrti, ki se večinoma označujejo kot gastroenteritis. Če tudi ni nikakih poročil, da se gre tu za azijsko kolero, je vendar treba pazljivosti napram vsem osebam, prihajajočim iz Italije.
Radi nastopa kolere v Carigradu, pa je ministerstvo odredilo zdravniško nadzorovanje iz Carigrada prihajajočih oseb.
Da se zamore to nadzorovanje točno izvrševati, zato odreja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gostilničarji, in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, ravnotako tudi poglavarji družin naznanijo takoj vsakega iz Italije oziroma iz Carigrada došlega pri mestnem zgla-ševalnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo.
Zdravniško nadzorovanje vrši se za čas petih dni po prestopu meje ter brez osobnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa.
Prestopki proti tej odredbi se bodejo v smislu min. odredbe z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198 kaznovali.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 24. junija 1911.
Za oskrb. občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c.kr.dež. vlade svetnik
Laschan 1. r.	1964


Trgovci, posestniki in zidarski mojstri okolice Škofje Loke, Selške in Poljanske doline.
Uporabite priliko, ker se dobi po najnižji ceni pri meni prve vrste
Portland - cement
kupljen še pred kartelom cementnih tovaren.
Nadalje so tudi na razpolago nosilke (trauerse), lelezniške Sine,
ugodno kupljene, železne »2zi, slasnoreznice, zalaga cenšža za krštje streh, prve vrste žlindra znamka „Zvezda", kaSiiEoa so!, gips, kla$no apno, barue, sfckla in vse kssoaške in mizarske pofrehšSine pa najjnižiik cestah in ugodnih plačilnih obrokih. 1945
* Anton Kašman, žeiezna travma
w
v Skofji Loki, na Glavnem trgu.
4:
Valjčni mlin v Domžalah
L Bončar, Ljubljana
Centralna nisarna In skladišče: Veoova ul. 6.
Telefon inferurb. £ft. 129.
Priporoča
Telefon interurb. št. 129.
izvrstne ka-
RAZPIS.
Za preložitev okrajne ceste Kranj-Besnica na 37.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna oziroma z napovedbo pavšala, ali pavšalne cene za tekoči meter naj se predlože do
julija t. L ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje preložitve okrajne ceste Kranj-Besnica."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5 °/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg) v uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 23. junija 1911.
1959
Telefon 237.
Telefon 237.
Zajec & Horn
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73

kupujem
samo pristne
Beton in železo - beton.
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice.
Tlakovi,
Ksilolit.
Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko.
Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne
======== mize, balustrade). -
622
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Črkosiikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
LJubljano, Miklošičeva cesla
nasproti hotela Union
Telelon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firncž iz pristnega lanenega olja.

za pohištvo in druge predmete
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za ----— sobne slikarje.
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake | za žgalno in briljantno
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.