PROSVETNI Štev. 3 Ljubljana 1. februarja 1958 LETO IX. Crejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In uprava Nazorjeva 1-L Telefon številka 22-284. — Letna naročnina din 800.— Štev. ček. računa 60-KB-1-2-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja •Slovenski poročevalec« GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNI H DELAVCEV Delovni obračun Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije Stodvanajst Izvoljenih delegatov je poleg članov plenuma na občnem zboru v Ljubljani da. jalo v dneh 17. in 18. januarja 1958 obračun o delu naših društev in o delu Republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije. Občnemu zboru so prisostvovali kot gostje tudi Janko Rudolf, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Petrovič Mihajlo-Minge, zastopnik Republiškega odbora Srbije, Potočnjak Ive in Pend-žer Lovro, zastopnika Republiškega odbora Hrvatske, Ljiljak Milan, zastopnik Republiškega odbora Rosne in Hercegovine, Danilo Sbrizaj, zastopnik Republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol, in Albin Ogorevc, zastopnik Društva defektologov Slovenije. Po izvolitvi komisij in delovnega predsedstva (Ravbar Miroslav, Leder Mirko, Velušček Ciril, Belec Janko, Nemec Viljem) je občni zbor najprej po. častil spomin umrlega člana plenuma Jedretiča Rudolfa, učitelja iz Ribnega pri Bledu, nato pa prešel na dnevni red. Kot prvi je bil na vrsti referat tovariša Cvetka, ki ga spodaj delno objavljamo. venije- Okoli 200 učiteljev dela mi načeli mnoge novosti. Pred sedaj ob direktni pomoči ZavO- učitelja postavlja nove naloge, da sistematično na istem študiju, ki nam bo — 'upamo — raste iz učne ustanove v učno-prinesel prvo resnejšo in teme- vzgojno ustanovo, spreminja v poseči v občinsko življenje tn celotno občinsko dejavnost, v saj reformirana šola s tem, da njem sodelovati jn ga znati pre- Ijitejšo analizo načrta in s tem osnovo za njegovo dobro ureditev. To delo Pa seveda že posega , , . . „ „<„»», naloge. Pnav razburkano morje. Živahna iz- bistvu svoj značaj in svoje družbeno poslanstvo. S tem pa se je učitelj—praktik znašel v novi situaciji, toliko novi, da Lahko trdimo o številnih posvetih in tečajih z inšpektorji, upravitelji in učitelji šol, ki delajo po novem načrtu tudi v četrtih razredih ter o tečajih za upravitelje novonastalih osemletk, ki jih prireja Pedagoški center. nesti tudi v šolsko življenje. Kakor sindikati delavcev in uslužbencev kar najbolj aktivno posegajo v gospodarsko življenje občine in ga razvijajo ter poglabljajo, tako bi morala naša društva poseči še posebej v šolsko in kulturno - prosvetno Politiko in delavnost svojih občin ter skrbeti za njih razvoj in napredek v skladu s celotnim življenjem in napredkom komune. Pri tem bi se morala nasloniti na družbene organe šol in drugih vzgojnih ustanov Mesto in vloga našega Združenja in prosvetnih delavcev ob izvajanja šolske reforme menjava mnenj, kritike in px>-hvale, kolektivni tn individualni študij novega načrta, iskanje in študij pedagoške in strokovne Literature ter zahteva po novih učbenikih, učilih in priročnikih za učiteljstvo — vse to in skupno z njimi širiti napre-In kakšne so ob tem nase^ao- so p0zmvni rezultati ob prvih dno pedagoško misel. Postati posegih v nadaljnjo rast naše morajo živ in aktivni sodelavec dosedanji šole, pozitiven odmev na prve reformne korake na področju našega obveznega šolstva- sedanje izkušnje? Iz številnih razgovorov in posvetovanj z učitelji—praktiki lahko povzamemo nekaj ugotovitev. Tako je bilo izrečenih precej kritik na račun organizacijske izvedbe novih osemletk po spojitvi osnovnih šol in nižjih gimnazij. Spojitev je bila izvedena preveč administrativno, brez za- Istočasno pa se nam kažejo tudi prvi ostri, pereči problemi: naš povprečni prosvetni delavec—praktik je za delo v no- Zadnja skupščina Združenja Učiteljev in profesorjev FLRJ kakor tudi skupščina slovenskega Združenja sta že v 1955. letu obravnavali in osvojili temeljna načela o organizaciji obveznega šolanja ter osnovna načela o šolanju učnega kadra za obvezno šolanje. Od takrat pa vse do danes so številne razprave o reformi našega šolstva skušale razčistiti vprašanja, ki so se odpirala. To je bil pomemben doprinos k delu Zvezne komisije, ki se je, tudi odrazil v »Predlogu sistema izobraževanja in vzgoje v FLRJ«, katerega je spomladi leta 195? predložila Zvezna komisija za reformo šolstva Izvršnemu svetu FLRJ. Izvršni svet predloga takrat še ni osvojil, temveč ga je dal na ponovno razpravo. Ta bi naj bila zaključena do 1. novembra 1957. V tem času so razpravljala o »Predlogu« zlasti društva, organizacije, ustanove in posamezniki, ki so po svojem delu in poklicu povezani s šolsko problematiko. Istočasno pa so nekatere republike, med njimi tudi Slovenija, storile že prve ukrepe za postopno realizacijo šolske reforme. Če si hočemo odgovoriti na osnovno vprašanje, to je, kakšno je mesto in vloga našega Združenja in slehernega prosvetnega delavca pri Izvajanju šolske reforme, moramo dobiti najprej bežen odgovor na nekatera vprašanja- Omejili se bomo na tri, morda najvažnejša: Kakšni so materialni in kadrovski pogoji ob prehodu v šolsko reformo? Kakšno je naše stališče k »Predlogu«, ki ga je izdelala Zvezna komisija za šolsko reformo? Kakšne so naše dosedanje izkušnje ob prvih začetkih postopne realizacije šolske reforme v Sloveniji? (Ker je o materialnih in kadrovskih vprašanjih bilo v Prosvetnem delavcu že govora, izpuščamo ta del referata tovariša Cvetka. Prav tako izpuščamo njegova Izvajanja k našemu stališču k »Predlogu«, ker se ta krijejo s stališčem Sveta za šolstvo LRS, o čemer je Prosvetni delavec že tudi poročal. (O začetnih korakih v šolsko reformo Pa tov. Cvetko rekel tole.) KAKŠNE SO DOSEDANJE IZKUŠNJE Prvi ukrepi so bili v tem, da smo začeli spreminjati organizacijsko strukturo obveznega šolstva, istočasno pa smo v prvih treh, lu za novo šolo zraščali v harmonično zlite celote. Eden izmed reformnih ukrepov pa je, da smo v prvih treh razredih obvezne šole uvedli nov učni načrt, ki je bil kot začasni učni načrt izdelan že v dostnega sodelovanja naših dru- vi šoli premalo pripravljen. To štev, ki so stala v tej akciji ob velja zlasti za delo na področju strani. Deloma bi lahko pripi- tehnične, likovne In glasbene šali krivdo za to upravnim organom, ki društev prosvetnih delavcev niso povabila k sodelovanju, v še večji meri pa vzgoje, za pouk domačega gospodarstva in higiene. Velike težave bo .delal praktiku tudi pouk spoznavanja družbe v če- te stvarnosti ter v polni meri razumeti in spoznati, da je naša družbena in državljanska dolžnost vzgajati mladino za to življenje in stvarnost, ki jo s skupnimS napori gradimo vsi delovni ljudje naše domovine. Ta ugotovitev odpira pred nami vprašanje vsebine In kvalitete dela v naših šolah. Danes vse preradi zvrafamo krivdo za neuspehe v šolah na Velike slabe materialne pogoje, na nedelavnost in neresnost mladine, na slabe domače in stanovanj- » ••«•••••• ••«••«••■ •••••••«!• ••«••«••• ••»•••••* ••■•••••• ••••••••» ••• ZDRUŽENJE UČITELJEV IN PROFESORJEV SLOVENIJE JE NA SVOJEM LETNEM OBČNEM ZBORU DNE 17. IN 18 JANUARJA 1958 RAZPRAVLJALO a) o mestu in vlogi prosvetnih delavcev ob izvajanju šolske reforme; h) o kadrovskih in ekonomskih problemih šolstva v LR Sloveniji; c) o delu republiškega odbora združenja. • •••< *••••••••••• ••«••••••■••■ >«••• •••••«••• ••«•••«•• ••«•••••■ ■•«•••••• •■•«••••• 1 I i i i l i i i i i ! »«••••••< V razpravi je občni zbor ugotovil ad a) Prosvetni delavci Slovenije smo usvojili osnovna načela, na katerih je zgrajen »Predlog sistema in organizacije izobraževanja in vzgoje v FLRJ«, in bi zato želeli, da se med izvedenci še pred razpravo v zvezni ljudski skupščini razčistijo tista sporna teoretična stališča, ki so bila nakazana na plenumu Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije dne 6. in 7. decembra 1957 v Beogradu. Prosvetni delvaci Slovenije ne želimo, da bi se diskusija o šolski reformi zaključevala, saj jo jemljemo kot proces, v katerem se bo sproti izločevalo vse tisto, kar ne bo imelo dovolj življenjske sile, vendar pa nas tako stališče ne odvezuje dolžnosti, da brez vsakega zavlačevanja pristopimo k postopni realizaciji šolsko-reformnih načel, še posebej seveda tistih, ki so v največji meri odvisna od človeka-prosvetnega delavca. V tem smislu so neposredne naloge naših organizacij tele: 1. da se čim aktivneje vključijo v življenje občine oziroma okraja (še posebej naj to velja za delovna področja šolstva, prosvete in kulture); 2. da svoje članstvo zainteresirajo za novo vsebino pa tudi za nove oblike šolskega dela; 3. da iniciativno sodelujejo pri organizaciji dopolnilnega izobraževanja svojega članstva. Glede na izredno pomembnost, ki jo ima v šolstvu pouk tujih jezikov, priporoča občni zbor Svetu za šolstvo, da posveti vprašanju izbora tujega jezika ter vprašanju njegove obveznosti ali neobveznosti še prav posebno pozornost. ad b) Po prenosu kompetenc na občine so mnoge izmed njih zelo resno pristopile k reševanju zadev s področja šolstva, pri čemer so uspešno sodelovali tudi družbeni organi upravljanja v šolstvu. Novi odnosi se kažejo v povečanju investicijskih sredstev za pridobitev šolskih prostorov in za adaptacije na obstoječih stavbah, v Izboljšanju stanovanjskih pogojev učnega kadra in v priznanjih, ki so jih bili v raznih oblikah prosvetni delavci že deležni. Istočasno pa moramo ugotoviti, da nam bo še precej časa primanjkovalo šolskega prostora, kakršnega zahteva reformirana šola (kar še posebej velja za mesta In industrijske centre), sodobnejših učnih pripomočkov ter učnega kadra za obvezno šolo (predvsem za predmetni pouk). V zvezi s temi ugotovitvami so neposredne naloge naših društev tele: 1. Analizirati je treba stanje šolskega prostora in z analizami seznaniti ljudske odbore ter preko občinskih sindikalnih in delavskih svetov zainteresirati za problem tudi gospodarske organizacije. »• •••«••■•• •••«••«•• •••«••••• ■•■•••••• »••••«•• •«■•••••• •«< (Nove šolske zgradbe naj ne bodo razkošne, vendar pa tudi ne preskromne, kajti pri obeh skrajnostih se družbena sredstva negospodarsko trošijo.) 2. Predlagati, da se obenem z učnimi programi in načrti določijo za vsako učno stopnjo in vrsto šole tudi najpotrebnejša učila ter da še dokončno izdelajo prototipi za šolsko pohištvo, ki bi ustrezali našim razmeram. 3. Posvečati večjo skrb pridobivanju mladine za učiteljski poklic. 4. Dvig splošne ravni članstva bo možno doseči le * boljšo organizacijo študija. Skupaj z okrajnimi in občinskimi komiteji ZK in z organizacijami SZDL naj naši odbori izdelajo načrte za ideološki študij ter ga organizirajo tako, da bodo njegove oblike v skladu z delovnimi metodami šolskih delavcev. Za poglobitev strokovnega dela naj bi poleg republiškega skrbeli tudi okrajni pedagoški centri, ki bi jih bilo treba organizirati. Zakon o javnih uslužbencih daje tovarišem, ki so že več kot tri leta v prosvetni službi, pa še niso opravili strokovnega izpita, samo še leto dni časa, da ga opra^iju. Društva naj poskrbe, da bodo prizadeti tovariši za ta čas razbremenjeni vsega nešolskega dela. 5. Osnovna naloga vseh naših organizacij je tudi podrobno proučevanje novih zakonov (Zakon o pokojninskem zavarovanju, Zakon o delovnih odnosih. Zakon o javnih uslužbencih) in uredb, ki so z njimi v zvezi, ter skrb, da bodo upravni organi zakonite določbe v celoti izvajali. Društva naj s predlogi, ki jih pošiljajo na RO, aktivno sodelujejo pri izdelavi nadaljnjih zakonov, uredb in navodil. Da bi se prosvetni delavci mogli seznaniti z zakoni, priporoča občni zbor Svetu za šolstvo LRS izdajo posebnega priročnika, ki bi vseboval vse za delo v prosvetni službi važne zakonske predpise in vsa navodila za njih uporabo. 6. Društva naj organe oblasti stalno opozarjajo na težke stanovanjske pogoje prosvetnih delavcev, obenem pa naj tudi sama preko stanovanjskih zadrug skušajo pomagati svojemu članstvu. ad c) 1. Občinska društva učiteljev in profesorjev so v zadnjem času pokazala veliko aktivnost in se marsikje tudi močno uveljavila. Delo za utrditev občinskih društev je treba še nadaljevati. 2. Praksa je pokazala, da so v našem združenju potrebni tudi okrajni odbori. Za delo okrajnih odborov pa so potrebna določena sredstva, ki jih ta sedaj nimajo. Zato je naloga bodočega RO, da pokrene vse, kar je treba, da bo na sindikalni članarini participiral tudi okrajni odbor Združenja učiteljev in profesorjev. Tudi sicer naj bi se participacija društev povečala na račun kvot, ki so določene za osrednje organe. 3. Zaradi boljšega sodelovanja z učiteljskim pevskim zborom »Emil Adamič« potrjuje občni zbor sklep republiškega odbora, da bo vsak od obeh odborov s po enim predstavnikom zastopan v drugem odboru. Obenem občni zbor obnavlja priporočilo društvom, da z rednimi mesečnimi prispevki še nadalje omogočajo delo tega pevskega zbora. 4. Zanimanje za strokovni tisk je poraslo, pričakujemo pa intenzivnejšega sodelovanja društev in posameznikov, posebno še kar zadeva dopise »Prosvetnemu delavcu«. RO Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije • •••••••••»••■••a ••••••«••• ! • •••«••«•• ••• •* •••••■«•• •••»•«••• «•••••••■ «•••••••• ske prilike in še kaj. 'Mnogi učiteljski zbori Pa tudi objek- Brvih~'štirih0aekOdrf-^ka ^ldl V duhu načel reformirane šole. društvom samim, ker so dovo- trtem in bodočem petem razre- šole uveljavili novi 'učni načrt8 Nov u6ni naič'rt ie rezultat ob- lila, da je šlo to važno delo mi- du obvezne šole. Za nm,; nred- formnilT nače^Eno tn ‘drosn^e presretnih delavcev. aprieVnjem Največ razprav je bilo seveda učbenikov, niti priročnikov za iskati precejšen del krivde tudi žszs&zss. m ssrs * . . witičTvi»» „ • v t pravljali vertikalne načrte, na- me,ri daial4 učitelju trdno dolo- žih šol, ki s0 oo prehodu v re- bilo lin neobjektivno, če bi s! °b teh čistit; nPwP,rrmbah to prosvetni delavci—praktiki, čeno in izbrano gradivo S tem formo postali bolj vidna nega- šali zvaliti krivdo samo na eno moramo ne' ki so sestavljali vodoravne na- so da v veliki merii tudi ‘tena postavka, kakor smo jo. ali drugo. Povedali smo že. da jasnosti. Predvsem je treba po- ^ (y glavnem mariborska, omejevali ijegovo niciativo, iz- občutili In priznavali doslej. ...................... - met nimamo namreč nobenih tivno priznavajo, da je treba udar,'ti da združitev, dosedanjih črte lv javnem omejevali jjegovo niciauvo, az- osnovnih šol in nižjih gimnazij kranjska in ljubljanska skupi- najdljivost in pedagoško priza-v enotno osemletno obvezno šolska ^reforma '"ker i® zaen- Praktikov, ki je sestavila načrt, goi0 z življenjem in stvarnost krat to res samo formalna zdru, žitev. To je bil zgolj admim na), nazadnje pa skupina peda- (jetost, ki dobrega učitelja dvi-goških teoretikov im učiteljev— ga tn aktivdzira, da povezuje KAKŠNA JE TOREJ VLOGA PROSVETNIH DELAVCEV Za mov-o šolo si želimo, da bi so slabi materialni pogoji naša negativna postavka ob prehodu v reformo in prav tako moramo tudi odkrito povedati, da moramo iskati del krivde za strativni ukrep, s v večini naših obveznih sol do- im kakor ga izvajajo sedaj prvi j0 t,er razgliblje dinamičnost postala predvsem življenjska, slab0, premalo kvalitetno delo trije razredi na obveznih šo- svojega lastnega dela in s tem Zato je prva naloga naših dru- na šolah tudi v človeku. Isto-, ’ ~ časno pa se moramo zavedati, katerim smo ial1- I13 zadnja sKupina je gra- tud,i razreda- Zaradi kadrovskih štev danes, ko smo začeli raz- bila novi načrt ob osnutku, ki težav je bilo to doslej tudi v vijati reformirano šolo, v tem, da marsikje tud; pri sorazmer-. _H r -zvezanost i« 6a. 3«**estavila zvezna podko- neki meri opravičljivo. Toda da se vključijo in vrastcjo v ’nt> ugodnih prilikah vendarle fUn šol- misi3a za sestavo učnega načrta učiteljstvo je vsa leta po osvo- življenje svoje občine. Najte- ne. dosegamo kvalitetnega dela, za FLRJ. Zvezni osnutek je dal boditvi zahtevalo v učnih načr- sneje Se morajo povezati s ko- saj vemo za primere, da imamo tih večje sprostitve. Novi učni načrt je to zahtevo upošteval. ___________ Njegovo težišče nj več v izbo- Naša društva se ne morejo iz ru snovi, temveč v navodilih, tega življenja umikati in ob enotnost našega obveznega , . . na "vcmu osnureK je ua zunaj ^neupravičeno raztrgano v “* dva ločena dela, S tem seveda se P S 1 potrebe, samo osnovo. Poleg načrta za prve tri razrede, je bil istočasno izdelan tudi načrt za četrte raz- še nismo dosegli notranje povezanosti in zlitja obvezne šole- Ta bo rastla šele postopoma v . . . , Nrn Tbifpre«!: ^v£iafSMr° •trativnega ukrepa je bil prea- ki odpirajo učitelju—praktiku strani kritizirati, da ni dovolj široke možnosti za njegovo pe- razumevanja za šolska in Pedagoško ustvarjanje, obenem svetna vprašanja. Zanimati jih muno, z njo morajo rasti, se ž°lo dobro oskrbljeno z učnimi boriti, premagovati težkoče. pripomočki, ki pa ležijo že dol- ga leta neizrabljeni v kabinetih ali pisarnah. V razpravah o šolski reformi se je med prosvetnimi delavci in med starši pojavljal marsikje strah: kako bo v enotni iilll MMi MsM mm m=m kriti: slabo uslugo bi storili svojemu ljudstvu in socialistični rasti naše domovine, če bi no-Yi šoli kakorkoli znižali njeno raven. Tisti, ki so pričakovali, da nova šola ne bo otroka mnogo naučila, da od njega ne bo mnogo zahtevala in da jo .bo zato brez truda lahko vsakdo, ' dokončal, so v zmoti. Naša šola mora postavljati pred otroka velike zahteve, ker ga vzgaja za življenje v sodobnem, tehnično visoko razvitem in zaradi tega tudi izredno zahtevnem svetu. Zato bo morala biti naša nova, reformirana šola boljša kakor je bila dosedanja, njen nivo bomo morali zviševati. Toda ne na račun otroka in njegove zmogljivosti, njegovega fizičnega in psihičnega zdravja. Rast in napredek šole, večja zahtev-’ nost in višji nivo bo moral biti v prvi vrsti rezultat boljšega, bolj kvalitetnega dela naše šole in našega učitelja ter postopnega izboljšanja materialnih pogojev za šolsko delo. Tako bodo morali biti naši napori usmerjeni na enj strani k izboljšanju vsebine dela v novi šoli, na drugi strani pa bomo morali posvetiti največjo skrb kvaliteti šolskega dela. Nikakor se ne bomo mogli zadovoljevati še nadalje z dosedanjo prakso, v kateri poznamo v naših šolah vseh vrst prvenstveno le frontalni pouk, v mnogih šolah pa je takšen pouk celo edina oblika učnega- dela v razredu. V resnici je ta oblika učnega dela sorazmerno najlažja in z njo dosegamo tudi določene učne uspehe. Ta oblika učnega deda bo morala sedaj dati odgovarjajoče mesto tudi drugim oblikam, na primer skupinskemu in seminarskemu delu, individualnemu pouku, kombinaciji dveh ali več oblik In podobno- V mnogih šolah so se učitelji že ogreli za nove oblike učnega dela. Nekako v modo pa je ponekod prišel zlasti skupinski pouk. Nekateri šolniki so ga celo skušali propagirati kot edino družbeno in pedagoško utemeljeno obliko šolskega dela. Kakor moramo uvajanje skupinskega dela v naše šole pozdraviti, ker prav skupinsko delo omogoča poleg drugega učitelju realizirati nekatere temeljne idejno-pedagoške principe reformirane šole, pa moramo biti pazljivi tudi pri uvajanju oziroma uporabi skupinskega pouka v razrednem delu. Nevarnost je namreč v tem, da bi šli iz ene skrajnosti v drugo, da bi uvajali skupinsko delo na stopnji, kjer je iz pedagoških razlogov neutemeljeno, ko otroci za takšno delo še niso duševno dorasli, ali pa, da bi ga uvajali kot edino ali pa skoraj edino obliko razrednega dela. Kakor vsaka oblika učnega dela, je skupinski pouk sicer važna, toda vendarle samo ena izmed oblik dela v razredu. Vsako pretiravanje v skrajnost bi bilo tako v pedagoškem kakor seveda tudi v družbenem pogledu škodljivo. S kvaliteto dela v razredu pa je tesno povezano vprašanje kvalitete učiteljskega kadra na naših šolah. Seveda moramo gledati tudi na to vprašanje kompleksno. Neštetokrat smo že poudarili, da je dosedanji način izobraževanja učiteljskega kadra pomanjkljiv, da šole, iz katerih dobivamo učitelje, profesorje In predmetne učitelje, ne dajejo tem dovolj solidne osnove za njihovo pedagoško poslanstvo' Naše Združenje je že pred leti postavilo zahtevo po višji učiteljevi izobrazbi. To zahtevo je utemeljilo pedagoško in družbeno. Odgovarjajočo izobrazbo bi po našem mnenju lahko dala učitelju le dobra pedagoška akademija. Zahtevo po pedagoški akademiji pa smo postavili tudi iz družbenih vidikov. Sicer pa zahteva po višji učiteljevi izobrazbi ni samo naša — slovenska ali jugoslovanska zahteva, ker jo je postavilo že pred leti mednarodno zborovanje za zaščito otroka, ki je iz pedagoških, mental-no-higienskih in zdravstvenih vidikov zahtevalo, da naj ima v perspektivi sleherni človek, ki se je poklicno posvetil vzgoji mladine, (pa naj bo na katerj koli stopnji šolanja) visokošolsko izobrazbo. Predlog, ki ga Je sestavila zvezna komisija za reformo šolstva, podpira našo zahtevo po višji učiteljevi izobrazbi s tem, da predvideva učiteljske akademije, ki bi vzgajale učitelje za obvezne šole. Ker pa predvideva, da bi naj bili v bodoče vsi učitelji obvezne šole enako izobraženi, je predlog naletel na številne pomisleke in eden izmed teh rezultatov razprav o tem problemu je tudi predlog, ki ga je dal sS LRS v svoji razpravi o problematiki šolske reforme in o »Predlogu« zvezne komisije. Naj bo končni rezultat že takšen ali drugačen, zahteva po višji jn temeljitejši izobrazbi in s tem po višji kvaliteti našega učitelja je zdrava. Seveda pa se v boju za kvaliteto učitelja ne moremo omejiti na zahtevo po višji izobrazbi bodočih učiteljev Knako skrb moramo posvetiti kvaliteti učitelja-vzgojitelja, ki že dela na šoli, saj bo prav od tega učitelja v največji meri odvisen uspeh ali neuspeh naših reformnih prizadevanj. Naša posebna skrb bo morala zaradi tega veljati nadaljnjemu izobraževanju učiteljstva bodisi s tečaji, seminarji, posvetovanji in v veliki meri še zlasti z individualnim študijem, ki bi moral postati sploh osnova in hrbtenica vsega nadaljnjega izobraževanja učiteljstva. V času, ko razprava o načelnih stališčih do šolske reforme prehaja v oživljenje reformnih načel jn ko si iščemo vlogo in mesto ob prehodu v reformo, ga moramo iskati in videti prav v tej nalogi: stopnjevati in dvigati kvaliteto učitelja in njegova pedagoška prizadevanja. Naj zaključim z mislijo, ki jo je ob svojem obisku lani iz-flelkel švicarski pedagog, univerzitetni profesor Dottrens: »Vse življenje sem si želel, da bi lahko ustvaril šolo v duhu takšnih načel, kakor ste si jih postavili vi za temelj, na katerem boste gradili svojo novo šolo. Toda, žal nisem imel podpore, celo polena so mi metalt pod noge. Vi ste tako srečni, da uživate v svojih prizadevanjih( vso podporo 'javnosti in svojih oblasti. Prepričan sem, da boste uspeli, če bodo vaši prosvetni delavci sprejeli In razvijali novo šolo s srcem in požrtvovalnostjo In čez nekaj let boste doživeli, da se bo vsa .napredna pedagoška Evropa hodila k vam učit in zgledovat. Želim, da bi ▼ svojem delu uspeli in bili nekoč nanj ponosni. Diskusija o reformi šolstva in vlogi prosvetnih delavcev v njej Diskusijo je pričel tov- Petro-vič-Minge. Ugotovil je, da s0 v Srbiji obravnavali prav ista vprašanja. Od 26.000 njihovih članov so 3/4 končale šolanje po osvoboditvi. Med njimi je okoli 40% članov ZKJ, kar oboje dopušča zaključek, da je članstvo po svoji absolutni večini sprejelo načela socializma. Pa vendar se v praksi še vedno pojavljajo ideološka odstopanja, ker prihaja mladi rod s šol nezadostno politično pa tudi strokovno pripravljen- Zato vidijo prvenstveni nalogi svojega združenja v tem, d.a dvignejo strokovno in politično-ideološko raven učiteljstva ter obenem zaostrijo v lastnih vrstah borbo proti ideološkemu konserva-tizmu in konservatizmu v vprašanju šolske reforme. Nekateri pravijo, da nismo po osvoboditvi v šolstvu ničesar napravili, da smo imeli nekakšen vakuum-To pa ni res, saj smo doživeli tudi v šolstvu pravcato revolucijo! Ali pa mogoče ^ločitev cerkve od šole ni bilo revolucionarno dejanje? Ali nima vedno več prosvetnih delavcev nov, boljši odnos do učencev in do šolskega dela? Alj nismo uved- li v šolstvo družbeno upravljanje in z njim tudi soodločanje dijapov? So nekateri, ki sprašujejo, kdaj bo šolska reforma končana. Šolska reforma ni nitj začetek niti konec nekega dejanja, ampak je stalen proces. Drug; zopet govore, da brez materialne podlage ne more bite nove šole- Gotovo ne bomo prišli do korenitih sprememb brez zadostne materialne osnove, vendar pa se moramo zavedati. ds so v danih povojih meje, preko katerih družba s svojimi dajatvami ne more — to pa nas ne sme demobilizirati, ampak nasprotno podžigati, da bomo z razpoložljivimi sredstvi napravili za šolsko reformo čim več. Za tov. Petrovičem so k temu govorili še Zula, Zobec, Ravbar, Bitenc, Novak, Vitori, Sbrizaj, Humek, Bizjak, Golob, Varl, Žumer, Lučovnik, Rudolf, čemažar, Kokolj, Malnarič, Pendžer, Melihar in Cvetko. Diskusija je podrobneje načela predvsem dva problema: pouk tujega jezika v obvezni šoli In šolanje Učnega kadra na fakultetah, TVcVntspti co uvntfvliali, (Nadaljevanje na 2. strani) Delovni obračun Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani) da je učni načrt za 4- razred zopet preveč zahteven, posebno Se, če bo v njem moral ostati tudi tuji jezik. Večina jih je bila za to, da se prične s poukom Sele v petem razredu, kar narekujejo tudi težave s kadri za jezikovni pouk. Sam pouk bi bilo treba temeljito reformirati, saj so ieziki v šoli neoriliubl'e-ni predvsem zaradi slabega me-todskega dela učiteljev, fo nekaterih ugotovitvah prinašajo dijaki ob vstopu na šolo druge stopnje s samostojnih nižjih gimnasij, torej po štiriletnem učenju tujega jezika volumen znanja, ki odgovarja nekako zahtevam poldrugega leta. Slabo je tudi to, da še ni dokončno rešeno vprašanje, katerega tujega jezika se bomo učili- Temeljito bi bilo treba premisliti, kakšne posledice bi nastale, če bj uvedli tuj jezik le kot neobvezen predmet. Jasno Pa je. da ho ocenjevanje na obvezni šoli moralo postati bistveno drugačno kot pa je bilo doslej. Tov. Pendžer iz Zagreba je poročal pri tem o zanimivem eksperimentu, ki so ga napravili na njegovi šoli. Hkrati so uvedli pouk v četrtem razredu (Po direktni metodi) in v petem razredu (po gimnazijskem načrtu). V 4- razredu skoraj vse leto ni bilo slabe ocene, v 5. razredu pa je bilo od 35 nezadostnih ocen, ki jih je razred imel, 22 iz tujega jezika! O šolanju učnega kadra za drugo stopnjo »Predlog« nima nobenih podatkov, čeprav bi bilo to potrebno. Univerza in fakultete sprejemajo sedaj svoje štatute in v teh je tudi določeno, katere študijske skupine bodo na fakultetah zastopane. Na univerzi je že vedno čutiti določen odpor proti dvo-predmetnim skupinam. Republiški odbor bo moral zelo budno spremljati razpravo o fakultetnih statutih- PMspevek Janku Rudolfa k diskusiji Popoldne j« občni zbor pozdravil tov. Janko Rudolf, pred-eednik Republiškega sindikalnega sveta Slovenije. V diskusiji se je dotaknil nekih vprašanj, ki posredno vplivajo tudi na šolsko področje. če govorimo o našem gospodarstvu in njegovem splošnem naoredku moramo govoriti *udj o kadru, kajti znanje se z licencami ne more nabaviti. Danes imamo strojno kapaciteto, ki je razmeroma močna, nimamo pa zanjo kvalificiranega kadra. Paralelno s tem pa se postavlja še vprašanje tistih ljudi iz proizvodnje, ki se niso izobraževali v rednem šolskem sistemu-Prosvetni delavci imajo neprecenljive izkušnje — zato naj pomagajo pri iskanju metod, s katerimi bomo potem pristopili k oblikovanju državljana — upravljalca. Zadeva seveda ni lahka. Če gremo v sistem, v katerem ljudje o vsem sami odločajo, gradimo s tem lasten sistem, kj ga svet smatra za eksperi- ment, dočim smo mi prepričani, da je to pot socialističnega razvoja. Sedaj smo šele na začetku poti — zato imajo prav tisti, ki občinam že zaupajo, pa tudi tisti, ki občinam še ne zaupajo. Nismo zanesenjaki, ampak realisti, ki vedo, da si je treba občino, kakršno si želimo, šele priboriti. In to je tudi stvar prosvetnih delavcev, katerih družbena dejavnost se danes ocenjuje tako, da je tud; zanje sprejemljivo- Seveda pa si bodo položaj še morali z lastno prizadevnostjo utrditi. Ostali bi na pol pota, če prosvetni delavec ne bi na svojem delovnem področju utrjeval svojega položaja. Res je še mnogo nerazumevanja za prosvetno problematiko, zato bo treba vse sindikalne organizacije zainteresirati zanjo, apelirati pa je treba na prosvetne delavce, da tudi oni store vse, da bodo delavci dosegali izobrazbeno raven, kakršno socialistični državljan mora imeti. Če bo to prizadevanje dovolj konkretno in dovolj sistematično, bo tud; vsako leto beležilo boljši rezultat. Nato je tov\ Rudolf govoril še o dvigu cen nekaterim artiklom — problem vidi v tem, kako stvari urejati, ne da bi z administrativnimi ukrepi zadušil; gospodarsko sproščenost — ter obroča! o incidentu v Trbovljah, o katerem so tujiagen-' ti širili lažne vesti. Občni zbor je izvajanja m tolmačenja predsednika Republiškega sveta Zveze sindikatov najtopleje pozdravil. Mater alni In kadrovski problemi našega šolstva In prosvetnih delavcev (Iz referata tovariša Henrika Zdešarja) Strinjamo se z mnenjem, »da je vzrok za nerazumevanje in pomisleke o šolski reformi iskati v dejstvu, da se je stari šolski sistem zakoreninil v miselnosti ljudi in prosvetnih delavcev, prav tako, kakor često ostajajo stare navade tudi v izpremenje-nih družbenih pogojih in jih je treba zavestno odpravljati.« Dejstvo pa je, da taka konservativna miselnost prevladuje tudi takrat, ko je treba za spremembo starega, šolskega sistema spremeniti in izboljšati takoj ali vsaj postopoma tudi pogoje za uspešno rast nove šole. Šolski prostori Za večjo razgibanost pri pouku dosedanji fond šolskih prostorov gotovo ne zadostuje. Pri nas prevladuje misel, da bo dovolj prostora, če bomo le imeli toliko šolskih prostorov, kolikor j it je potrebnih, da bo pouk lahko tekel v dveh izmenah. Za trenutno rešitev tega perečega problema bi ta zahteva mogoče zadostovala. Največje število rojstev izkazuje statistika za leto 1950, to je 35.156 ali drugače povedano za letnik, ki je letos pričel svoje šolanje. V naslednjih letih število rojstev pada, tako da je število otrok, rojenih v letu 1956, enako številu rojstev v letu 1942 (okoli 30.000 otrok). Z drugimi besedami: povečan pritisk na naše šole bo kakih 8 let ter bo polagoma pričel padati šele po teh letih. Nekega posebnega padca števila rojstev otrok pa tudi v prihodnjih letih ne moremo pričakovati, posebno ne v industrijskih centrih in večjih mestih. Tako je stanje. Tega stanja se naše občine povečini že zavedajo in so nekatere za omiljenje te situacije prav v preteklem letu mnogo storile, še več jih pa zelo resno pripravlja programe in načrte za gradnjo v naslednjih letih. Problem pa je v tem, da se razpoložljiva sredstva ljudskih odborov in gospodarskih organizacij dostikrat nepravilno trošijo za manj potrebna investicijska dela. Za ilustracijo nekaj podatkov iz poročil naših društev: Društvo Šmarje pri Jelšah: »Šolski prostori so skoraj povsod zelo zastareli in tudi neprimerni. Ker ni na razpolago sredstev, jih ne moremo redno, to je enkrat letno beliti. Tekoča voda je prava redkost. Nekatere šole so potrebne temeljitega popravila. V Šmarju je učilnica skrajno neprimerna, ker je vlažna, da teče voda po zidu, v isti stavbi — šoli — je pa lep, suh in sončen razred v prvem nadstropju, v katerem stanuje zadružni šofer. Tudi na večkratno urgenco šolskih oblasti te stranke občinski ljudski odbor ne izseli.« Društvo Žalec: »V občini so nujno potrebna tri nova šolska poslopja, in sicer v Žalcu, v Grižah in v Libojah. Po sedanjem stanju manjka 20 učilnic, pač pa mnogo učilnic ne odgovarja pedagoškim in higienskim predpisom. Pri upoštevanju zahtev šolske reforme bi se število manjkajočih učilnic še podvojilo.« Društvo Dobrova pri Ljubljani: »Šolski prostori so zlasti v nekaterih šolah zelo pomanjkljivi in samo zasilni. V načrtu je gradnja nove šole v St. Joštu (dosedanje prostore razjeda lesna goba) nato v Polhovem Gradcu, kjer so šolski prostori name-Ičeni v istari graščini.« Društvo Bled: »Na Bledu so lolski prostori v redu, le premalo jih je. V osmih učilnicah je 20 oddelkov, zato imamo 3 izmene. Vajenska šola sploh nima prostora in gostuje v hotelskih prostorih, H so na razpolago samo do 15. aprila.« Društvo Kranj: »Vse šole imajo dve izmeni, večinoma za vse razrede na šoli. Tri šole v Kranju imajo po tri izmene.« Društvo Radovljica: »Šolski in učni prostori v naši občini so še v dokaj dobrem stanju. Vendar je treba v doglednem času misliti na novo opremo, delavnice, zlasti pa kuhinje. Porabljenih je bilo cca 8,000.000 investicijskih sredstev, ki jih je dala na razpolago občina izven plana. Sploh izkazuje ObLO precejšnjo pozornost šolstvu. Za potrebe šolstva je bilo porabljenih 36% vseh proračunskih sredstev našega občinskega odbora. Društvo Bežigrad — Ljubljana: »Za sedaj so vse učilnice zasedene v dveh izmenah. Občina je začela energično reševati problem šolskih prostorov z novogradnjo šole v Savskem naselju, ki pa bo dokončana šele v šolskem letu 1958-59. Zato bo v prihodnjem šolskem letu v nekaterih oddelkih nujen pouk v treh izmenah.« Podobna so poročila tudi iz drugič občin. V več krajih imajo pouk že v 3 turnusih, v mnogih ga pričakujejo prihodnje leto. Ne smemo pozabiti tudi na to, da je mnogo šolskih poslopij zelo starih in bi' jih morali opustiti. Saj je nad 75 šolskih zgradb postavljenih pred letom 1861. Večje število občin se je tega stanja zavedlo, mnoge pa težkega položaja še ne vidijo. Potrebno bi bilo, da naša čbčinska društva napravijo točno analizo, da z njo seznanijo ne samo občinske ljudske odbore, ampak skušajo zainteresirati tudi gospodarske organizacije preko občinskih sindikalnih svetov. Pri investicijskih programih pa. naj v bodoče v večji meri sodelujejo šolski odbori in uprave šol. Smo proti gradnji razkošnih šolskih zgradb, v isti meri pa smo tudi proti preskromnim zahtevam. Pri obeh skrajnostih so družbe-, na sredstva negospodarsko izrabljena. OPREMA, UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI Težak problem je nabava potrebne opreme. Mislim, da bi bilo šolskim organom ustreženo, če bi se že enkrat izdelali prototipi šolskega pohištva, ki najbolj ustreza našim prilikam. Lahko trdimo, da je bilo po vojni porabljenih ogromno sredstev za novo pohištvo, ki pa ne odgovarja niti higienskim predpisom, še slabša pa je sama konstrukcijska izvedba in izdelava. Isto velja za učila in učne pripomočke. Sedaj, ko se izdelujejo novi učni programi in načrti, bi bilo potrebno določiti za vsako učno stopnjo in vrsto šol minimalna učila in pripomočke, ki bi se potem sistematično izpopolnjevala. Saj v dobi vsestra-nega tehničnega napredka ne moremo izobraževati mladine s pripomočki, ki so danes že pošteno zastareli. Znano nam je, da Zavod za proučevanje šolstva tudi v tem pogledu dela, a potrebna mu bo pri tem vsestranska pomoč in obilica nasvetov s terena, kar bi lahko organizirala tudi naša sindikalna društva. UČNI KADER IN ZAKONODAJA Odgovornost za naloge, ki jih pred nas postavlja šolska reforma, bo moral v glavnem nositi prosvetni kader kot izvrševalec volje naše socialistične družbe. razredih 945 učnih moči, če prištejemo še 236 honorarnih in 122 tistih, ki imajo že pogoje za upokojitev. Poleg tega poučujejo na tej stopnji tudi učitelji, ki nimajo formalne kvalifikacije za predmetni pouk. Teh je 638! Pritok novih učnih moči nam oskrbujejo Višja pedagoška šola, ki daje letno okoli 90 učnih oseb, in filozofska ter naravoslovna fakulteta. Obe skupaj dajeta letno okoli 90 diplomantov. Izredno važno je, da v taki situaciji skrbimo, da bo čimvečje število učiteljev z dopolnilnimi tečaji in individualnim študijem doseglo kvalifikacijo za predmetni pouk. Računati moramo, da nam bodo nekaj kadra pobrale tudi druge šolske ustanove (posebno šolstvo, Internati in domovi, predšolske ustanove ter strokovne šole), zato bi bilo zelo primerno, če bi za prihodnja leta povečali kapaciteto že obstoječih učiteljišč in mogoče ustanovili celo kako novo učiteljišče. Posebno pa bi bilo potrebno povečati kapaciteto Višje pedagoške šole. To vse velja seveda, dokler ostane v veljavi še sedanji način izobraževanja učiteljev in predmetnih učiteljev. V višjih razredih gimnazij pa nam kadra ne bo manjkalo. Težava je samo za nekatere strokovne skupine, kakor za matematiko in tuje jezike. V vidu pa moramo imeti, da bodo nekaj tega kadra v prihodnjih letih potrebovale tudi srednje strokovne šole. Vsa pomoč, ki jo naše organizacije lahko nudijo pri tem, je propagandnega značaja, t. j. da preko svojih članov vplivajo na dijake gimnazij posebno v četrtem in osmem razredu, da se odločijo za prosvetno stroko. (Lanska anketa, ki so jo Izvedle ljubljanske gimnazije, je pokazala, da za dijake prosvetna stroka ni privlačna. Vprašamo se, ali nismo tu krivi tudi sami, ko z neprimernimi vzgojnimi in metodičnimi prijemi ne delamo propagande za ta poklic. Zdi se mi, da tudi tarnanja na mestih, ki niso primerna, povzroča več škode kot koristi. Kako se vprašanje kadra odraža na terenu, naj ilustrirajo nekateri izvlečki iz poročil občinskih društev. Društvo Šmarje pri Jelšah: »V občini sta samo dve šoli polno zasedeni. Manjka 11 učiteljev in dva predmetna učitelja. Povsod, kjer manjkajo učne moči, učijo drugi celodnevno za 3000 din mesečno. Učita tudi dva učite- Da bo pa ta kader kos svoji težki nalogi, mora imeti za svoje delo tudi ustrezne pogoje. Po mojem mnenju so pogoji, ki so nujni, trojni: potrebno nam je v bodoče zasigurati dovoljno število učiteljev, poskrbeti, da bo ta kader ideološko in strokov: o rastel in da mu bodo zajamčeni tisti minimalni materialni pogoji, ki mu jih dajejo zakoni in uredbe. Število kadra je po trenutnem stanju na naših šolah (osnovnih) in nerazvitih osemletnih šolah nezadovoljivo. Potrebno bi bilo • »«•• •••••»••• ••»•••••• •••»•«••• ••»••»••• «•••••■•■ «•••••«•• ••»••••••• «•«•••••• •#••••■•• • Plenum republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev (Izvoljen na občnem zboru dne IS. Jan. l»5a) Republiški odbor: 1. Cvetko Vladimir— učitelj — Ljubljana 2. Cemažar Franc — profesor — Ljubljana 3. Gajšek Duša — pred. učit. — Ljubljana 4. Melihar Stane — profesor — Ljubljana 5. Peče Oskar — učitelj — Ljubljana 6. Potrč Ema — učiteljica — Ljubljana 7. Ravbar Mirosla — profesor — Ljubljana 8. Zdešar Henrik — učitelj — Ljubljana 9. okraj Celje: Novak Jože — predm. učit. — Konjice 10. » Gorica: Nemec Viljem — profesor — Gorica Koper: Maver Danilo — učitelj — Koper Kranj: Velušček Ciril — profesor — Kranj Ljubljana: Trobiš Stefan — učitelj — Ljubljana Maribor: Zurman Janko — učitelj — Maribor Murska Sobota: Belec Janko — učitelj — Ljutomer i Novo mesto: Jankovič Jože — učitelj — Kostanjevica • 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. I i i i » IVOVU mesi V. UVZZ.C u ^« v V,«.J ---- Trbovlje: Mikolič Oto — učitelj — Zidani most B. Drugi člani: _ 1. okraj Celje: Božiček Edmond — učitelj — Zalee 2. Pavliha Vlado — profesor — Celje 3. Rečnik Ernest — učitelj — Šentjur 4. okraj Gorica: Mlinar Stanko — pretim, učit. — Tolmin 5. Preprost Ana — učiteljica — Vipava 6. okraj Koper: Drašler Jože — profesor — Postojna 7. Hrobat Leopold — učitelj — Piran 8. okraj Kranj: Faganeli! Marija — predm. učit. — Tržič 9. Marinček Janez — učitelj — Radovljica Id. okraj Ljubljana: Andolšek Ludvik — učit. — Dobrepolje It. Jenko Metod — učitelj — Rakek 12. Leder Mirko — profesor — Stična 13. Lučovnik Jože — profesor — Grosuplje 14. Mišič Dana — predm. učit. — Kamnik 15. Ravbar Hinko — predm. učit. — Vrhnika 16. Terček Alojz — učitelj — Dob 17. Železnik Marijan — učitelj — Litija 18. okraj Maribor: Dostal Vlado — predm.. učit. — Lešje 19. Kavčič Zmaga. — učiteljica — Maribor 20. Malnarič Janez — profesor — Maribor 21. Rossner Edvard — učitelj — Slovenj Gradec 22. Rudolf Ivan — profesor — Maribor 23. Sepec Kristina — učiteljica — Ptuj 24. Ule Tone — predm. učit. — Hoče 25. okrai Mur. Sobota: Bitenc Rudolf — učitelj — Lendava 26. Stubel Miroslav — učitelj — Murska Sobota 27. okrai Novo mesto: Plantan Boris — učitelj — Straža 28. Švigelj Viktor — učitelj — Metlika 29. okraj Trbovlje: Dernač Jakob — učitelj — Artiče 30. Plut Ciril — učitelj — Veliki Podlog Nadzorni odbor: 1. Černut Janko — predm. učitelj — Ljubljana 2. Lovše Frančka — učiteljica — Ljubljana 3. Pečar Srečko — učitelj — Ljubljana j i I ! I I i ! I i »•• •••«••••» .•».••••. ••••»•■•« .••«••••• •#••••••• »••••»••• '••«••••« «•■ «•••••«• za obvezne šole do IV. razreda 5020 učnih moči, imamo jih pa 4976. Manjka torej 810 učnih moči, če vštejemo v to število še 133 upokojencev in 213 tistih, ki imajo polno starostno in službeno dobo za upokojitev. Učiteljišča nam bodo dala pa v letošnjem letu največ 350 absolventov in v naslednjih letih po 280, 280. 370 in leta 1962, 500 absolventov. To dokazuje, da nam prihodnja leta učiteljišča ne bodo dala dovolj kadra za osnovne šole in zato je razumljiva pobuda sekretariata za šolstvo, da manjkajoče število kadra nadomestimo z absolventi gimnazij, ki bi pod določenimi pogoji stopili v učiteljski poklic. Uredba o pogojih, pravicah in dolžnostih takega kadra je že pripravljena. Dolžnost naših društev je, da to akcijo s primerno propagando podprejo in temu kadru omogočijo, da se še pedagoško izpopolni. Zdi se mi, da je odpor proti temu ukrepu od strani nekaterih društev nepremišljen in neprimeren. Se težje pa bo s kadrom za predmetni pouk v višjih razredih osemletnih šol. Po podatkih, ki jih imamo iz osemletk, samostojnih nižjih gimnazij in nižjih razredov popolnih gimnazij, vidimo, da trenutno manjka v teh IJa upokojenca, a trije čakajo na upokojitev. Društvo Žalec: »V občini manjka 44 učnih moči za odpravo celodnevnega pouka in honorarnih ur. 24 učnih moči nadomešča manjkajoče s honorarnimi urami. Dva upokojenca še službujeta, pogojev za upokojitev pa ima 9 učnih moči.« Društvo Ajdovščina: »Trenutno manjka na naših šolah 5 učiteljev.« Društvo Dobrova pri Ljubljani: »V občini manjka 6 učnih moči.« Društvo Vipava: »V občini manjka v 9. osnovnih šolah še 9 učnih moči.« Društvo Bled: »V občini Bled manjka 7 učnih moči.« Društvo Tržič: »V tržiški občini manjkajo: za nižjo stopnjo osemletk 3 učne moči, za višjo stopnjo pa 7.« Društvo Žiri: »Na šoli, ki je 16-oddelčna, je po sistemizaciji predvidenih 22 učnih moči. Trenutno pa je na šoli le 8 učnih moči. Tedensko je zasedenih 164 honorarnih ur. Nekateri predmeti imajo skrčen predmetnik.« Društvo Lenart v Slov. gor.: »Za redno delo na šoli manjka v naši občini trenutno 18 učnih moči, za idealno delo 32 učnih moči. Društvo Ormož: »Na vseh naših šolah v občini manjka 21 učiteljev, od tega 9 predmetnih. Zaradi pomanjkanja učnega kadra opravlja učiteljstvo v naši občini tedensko 315 nadur.« Društvo Podvelka: »V občini Podvelka manjka 9 učiteljev. Ti, ki so, jih nadomeščajo s honorarnimi urami. Honorarnih ur v občini je 150 na teden.« Društvo Ptuj: »Manjka 48 učnih moči, ali dobra tretjina. Tedensko nadomeščanje je cca 317 honorarnih ur.« Tako bi lahko naštevali še kar naprej. Redko je društvo, ki javlja, da je v kraju dovolj učnih moči. Boljše je le v mestih. Z ogromnim številom honorarnih ur, ki' jih nekateri prevzemajo po sili razmer, kvaliteta pada In tudi v zdravstvenem pogledu se bo to preobremenje-vanje našega kadra prej ali slej zelo negativno odrazilo. Naša občinska društva bodo morala v bodoče skrbeti za intenzivnejše ideološko izpopolnjevanje svojih članov. V tem pogledu bo potrebna mnogo večja povezava z občinskimi in okrajnimi sindikalnimi sveti kot je bila doslej. Tudi večja povezanost pri tozadevnih akcijah bi morala obstojati med občinskimi in okrajnimi komiteji ZK. Z njimi skupno in z njihovo pomočjo naj bi društva izdelala načrt Ideološkega študija, ki bo primeren za prosvetnega delavca. Ta ideološki študij ne bo mogel biti zaprt v ozek krog strokovnosti, ampak širši, tako da bi se članstvo seznanilo s problematiko celotne naše družbe. Program ZK in SZDL je program našega združenja, to nam naj bo vedno pred očmi, ko usposabljamo naše člane, da postanejo aktivni borci za njegovo realizacijo. V tem pogledu se je premalo storilo in bo v bodoče treba to popraviti, kar velja tako za naša društva, kot tudi za politične organizacije. Tako aktivno vključevanje društev v politično delo lahko napredku našega šolstva samo pomaga, našemu članstvu pa pri uveljavljanju prosvetnega kadra v socialistični družbi samo koristi. Nič manjšo skrb pa naj naša občinska društva posvete strokovni rasti učnega kadra. Doba, ko so naša sindikalna društva šla mimo tega vprašanja, mora biti končana. V novem zakonu o javnih uslužbencih je v prvem delu rečeno tole: »Zvezni in republiški upravni organi, ki so pristojni za posamezne službe oziroma stroke, skrbijo za izboljšanje dela ustrezne službe oziroma stroke in za strokovno usposobitev kadra. Ti organi morajo organizirati ustrezno službo, da skrbi za stanje kadrov in potrebe glede kadrov, za strokovne izpite, tečaje in seminarje in vodi predpisane evidence o strokovnih kadrih.« In dalje v določbah o uslužbencih prosvetnih zavodov: »Za vzgojitelja, učitelja, učitelja praktičnega pouka, strokovnega učitelja, predmetnega učitelja in profesorja je strokovni izpit. Uslužbenci iz prejšnjega odstavka pridobijo pravico delati strokovni izpit po dveh letih službe, v kateri opravljajo delo svojega naziva. Strokovni izpit smejo ponavljati dvakrat v presledkih najmanj šestih mesecev. Uslužbencu, ki v petih letih ne napravi strokovnega izpita, preneha služba po samem zakonu.« V »Predhodnih in končnih določbah« istega zakona pa imamo še tale pristavek: »V skladu z dotočbami 4. odstavka 255. člena morajo delati uslužbenci, ki imajo nad 4 leta službe, strokovni izpit najpozneje v enem letu od tega dneva (1. januarja 1958), V zvezi z zadnjo določbo zakona je dolžnost naših občinskih društev, da takoj analizirajo stanje glede opravljenih strokovnih izpitov. Do konca koledarskega leta morajo opraviti strokovne izpite vsi, ki imajo že štiri leta službe. Tem tovarišem moramo omogočiti, da se za izpit pripravijo. Potrebno jih je osvoboditi izvenšolskega dela in vsega, kar jih preobremenjuje. Mogoče bi bilo dobro, da bi se tovariši, ki se morajo pripravljati na izpit, združili v skupine in skupno predelavah snov. Naša občinska društva naj stalno opozarjajo prizadete tovariše. Nič manj važna pa ni naloga naših organizacij, ko skrbe za nadaljnjo strokovno izobrazbo tudi drugega učnega kadra. Znanost se razvija in zato upravičeno zahtevamo od učnega kadra, da se nenehno strokovno izpopolnjuje. V tem pogledu je bilo storjenega mnogo, tako od strani republiškega Sveta za šolstvo, kakor tudi s strani nekaterih okrajev. Želeti bi bilo, da v bodoče začno skrbeti za to tudi naša občinska društva. Niso dovolj samo občasna predavanja na plenarnih sestankih, potrebno je načrtno strokovno izpopolnjevanje, posebno sedaj, ko uvajamo nov učni načrt in bo potrebno temeljitega študija za posamezne predmete in pravilne metodične prijeme. Zaenkrat velja to še prav posebno za obvezno šolo, pozneje bodo pa taka izpopolnjevanja nujno potrebna tudi za gimnazije. Republiški pedagoški center, ki je bil ustanovljen na pobudo republiškega združenja učiteljev, je v času svojega obstoja potrdil potrebo po taki ustanovi. V času od 15. septembra 1955 do 31. decembra 1957 je imel 78 tečajev z 2741 udeleženci. Tečaji so trajali 540 dni s 629 predavanji in 115 hospitacijami. Razen tega je bilo v PC še 9 posvetovanj z 272 udeleženci. Vsemu zanimanju, ki ga pa kažejo naši prosvetni delavci za svoje izpopolnjevanje, pa v bodoče samo republiška ustanova ne bo kos. Potrebno bo analogno ustanavljati okrajne pedagoške centre in organizirati seminarsko delo v okviru občin. Nekateri okraji so že pričeli z delom v tem prav-cu. Mnenja sem, da bi napredku v tem pravcu zelo pomagala čvrsta organizacijska oblika okrajnih pedagoških centrov. Stvar okrajev je, kako najti najboljšo obliko, dolžnost naših občinskih društev in okrajnih odborov pa je, da to akcijo podprejo. Za’ individualno izpopolnjevanje prosvetnega kadra pa nam naj služi strokovna literatura. Mnenja sem, da bi morali naši prosvetni delavci posegati tudi po pedagoški literaturi ostalih republik, posebno Hrvatske. Za samo izdajateljsko dejavnost pa je važno, da članstvo z nerednim plačevanjem naročnine ne’veča mnogih težaj, ki že itak obstojajo pri izdajanju različnih publikacij. Poleg skrbi naših društev za strokovni dvig našega članstva je pa njih naloga tudi v tem, da pomagajo članstvu do takih materialnih pogojev, ki bodo zajamčili uspešno delo. V tem pogledu so naša društva nastopala premalo odločno. Naj omenim nekatere najbolj pereče probleme: Zelo malo je bilo storjeno za stanovanjske pogoje prosvetnih delavcev. Mnenja smo, da v bodoče ne moremo pričakovati posebnega odziva ha razpis mest učnega kadra, če bo razpis tak, kakor je bil v preteklem letu. Mesta so ljudski odbori razpisovali z navedbo, da v kraju ni stanovanja. Zelo redka so bila mesta z družinskimi stanovanji. Saj menda ne pričakujejo, da bi prosvetni delavec lahko vršil službo brez primernega stanovanja. Se slabše so pa storili tisti ljudski odbori, ki so navedli, da je stanovanje v kraju zagotovljeno, ko pa je prišel prosvetni delavec v kraj, je videl, da stanovanja ni ali pa povsem neprimerno. Zato ni čudno, da' najdemo v zapisnikih občinskih društev poino pritožb o slabem stanju glede stanovanj. Društvo Cankovac: »Od 36 učiteljev nima 12 učiteljev primernih stanovanj.« Društvo Izola: »V sindikalni podružnici kar pet učnih moči nima urejenih stanovanjskih razmer.« Društvo Šmarje: »Izmed 13 šol imata urejene stanovanjske prilike samo 2 šoli. V Šmarju stanuje v šoli privatna stranka, učiteljica z enim otrokom pa se vozi 6 km daleč domov, kjer stanuje zasilno.« Društvo Žalec: »V občini manjka 36 učiteljskih stanovanj.« Društvo Bled: »Neprimerna stanovanja ima 7 prosvetnih delavcev, 3 se vozijo od drugod. Istočasno pa ugotavljajo, da manjka še 7 učnih moči. Društvo Kranj: »Brez svojega stanovanja v kraju službovanja je 24 učnih moči. Ustreznega stanovanja nima 19 učnih moči. 40 učiteljev in profesorjev v občini torej nima pogojev za redno življenje in za nemoteno poklicno delo.« Ne bi hotel naštevati še dalje tožba naših občinskih društev. Treba pa je omeniti, da so nekatere občine v tem pogledu napravile prve korake za izboljšanje takega stanja, ko so del svojega stanovanjskega fonda odstopile za potrebe prosvetnega kadra. Po določbah novega zakona, ki predvideva sistemizacijo učnih mest, razpis službenih mest, dodeljevanje v območju občine ali okraja samo do konca šolskega leta, bo stopilo zaradi te relativne stalnosti prosvetnega kadra vprašanje stanovanjskih prilik še bolj v ospredje. Dolžnost naših društev je, da odgovorne ljudske odbore seznanijo s tem perečim problemom, ki bi se ponekod dal z nekaj dobre volje tudi ugodneje rešiti. V zadnjem času prihaja vedno več pritožb, da prosvetni delavci svojih zakonitih prejemkov tako v denarju kot v naravi ne dobivajo redno ali jih celo ne dobivajo. Prvo, kar bi imeli pri tem pripomniti, je to, da naše članstvo tudi dostikrat ne pozna svojih zakonitih pravic. Predlagamo, da bi Republiški svet za šolstvo priskrbel izdajo vseh zakonov in uredb, ki se tičejo prosvetnih delavcev in to v tolikih izvodih, da bi bil vsak član seznanjen z njimi. Posebno bi bi! ta predlog umesten sedaj, ko šo izšli novi zakoni in ko bodo sprejete še naknadne uredbe, lu pravno urejajo položaj prosvetnega delavca. Pa kljub temu moramo najostreje obsoditi tiste ljudske odbore (teh ni mnogo), ki niti rednih mesečnih prejemkov ne izplačujejo pravočasno. Društvo Ilirska Bistrica poroča, da prihajajo plače zelo neredno. Društvo Mirna: »Na šoli St. Rupert ne dobivajo redno mesečnih prejemkov. Prvega v mesecu skoraj nikoli.« Društvo V. Lašče: Tudi s prejemanjem mesečnih plač ni vse v redu.« Društvo Kanal ob Soči: »V naši občini prejemajo mesečne prejemke učitelji šele 3. ali 4. v mesecu.« Društvo Sežana: »Izplačevanje mesečnih prejemkov je še kar redno in dobiva učiteljstvo prejemke od 1. do 5. v mesecu, največkrat okrog 5.« Republiškemu odboru je znan celo primer, ko prosvetni delavec za 3 mesece ni prejel plače. Ti pojavi so osamljeni. Pri ne-budnosti pa lahko to preide v sistem, posebno če slišimo, da smatra društvo, da je kar v redu, če uslužbenec prejema svoje mesečne prejemke šele 5. v mesecu! Zvezna uredba točno določa, kako naj se izplačujejo prejemki uslužbencem. Neurejeni in neredni so pa drugi prejemki učnega kadra kot honorarne ure, razredništvo (Postojna že od maja 1957.) in naturalne dajatve. Ne bi bilo pa to poročilo popolno, če ne bi istočasno povedali tudi to, da so nekatere občine vlogo prosvetnega delavca pravilno razumele in mu dale na različne načine svoje priznanje. N. pr. občine Brežice, Krško, Vrhnika. Nekatere občine so dale priznanje tudi v obliki sprejemov, kolektivnih nagrad, prispevka k letovanju itd. V kolikor to često ne pomeni večjega prispevka k dvigu standarda, je pa v moralnem oziru dobra vzpodbuda za uspešnejše delo. Nekatera društva poročajo • veliki zadolžitvi našega članstva. N. pr. v Šmarju pri Jelšah je 56 članov zadolženih za skupni znesek 2,786.000 din, članstvo društva Ajdovščina za 764.000 din, članstvo društva Ljubljana Center za 6,720.000 din, Maribor Center v znesku 10,346.000 din itd. Boj za izboljšanje standarda našega članstva ne more biti samo borba za boljše plače. Zdi se mi, da bi morala iti ta borba tudi vzporedno z borbo za zniževanje cen življenjskih artiklov. Naši sindikati in tudi naša društva bodo morala budno in najostreje reagirati na Vsako neupravičeno dviganje cen. Taki primeri nerealnega zviševanja cen že obstojajo. Občinski sindikalni sveti naj bi v takih primerih nudili vso pomoč ljudskim odborom, da se neupravičena zviševanja cen v kali zatro. Novi zakoni: Ni mo'j namen razlagati posamezne zakonska predpise. Opozoril bi rad občni zbor na nekatere značilnosti v zvezi s sprejetjem novega Zakona o javnih uslužbencih ter na naloge, ki čakajo naša društva v zvezi s tem: Tov. V. Zekovič je ob sprejemu Zakona o javnih uslužbencih rekel sledeče: »Z dosedanjim zakonodajnim delom na področju javnih služb smo zaključili sistem organizacije osnovnih javnih služb. To pa ne pomeni, da smo vprašanje organizacijskega razvijanja in krepitve posameznih javnih služb v celoti uredili, ker imamo še zelo zamotano in pomembno vprašanje kadrov, ki mu moramo posvetiti vso pozornost.« In dalje: »Razvrstitev učnega osebja je urejena s posebnim mehanizmom natečaja in posebnih pravil, s katerimi je določen vrstni red glede pravice do prednosti na teh natečajih po strokovni izobrazbi, službeni dobi in uspehu v pedagoškem delu.« In še dalje: »S perspektivnim planom je predvideno, da bo raven plač v javnih službah tudi v prihodnjih letih vsklade-na z višjo ravnijo plač v gospodarstvu, kar bo nedvomno tudi zelo koristno za stabilizacijo kadrov v javni službi.« Zakon o javnih uslužbencih je samo nadaljevanje »Zakona o delovnih razmerjih«. Predpisi njegovega prvega dela veljajo tako za delavce, kakor za uslužbence, zakonodajalec torej obravnava uslužbence kot delavce, zato pravi 2. člen Zakona o javnih uslužbencih: »Da bi mogli uresničevati naloge in opravljati zadeve javne službe, imajo javni uslužbenci poleg pravic, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih, še posebne pravice ter posebna pooblastila in dolžnosti, ki jih določa ta zakon.« In čl. 14 »Splošne določbe o delovnem razmerju (prvi del) v zakonu o delovnih razmerjih veljajo tudi za javne uslužbence, če ni s tem zakonom drugače določeno.« Ravnotako le razumljivo, da prvi del Splošnih določb o javnih uslužbencih Zakona o javnih uslužbencih velja za vse javne uslužbence, torej tudi za uslužbence prosvetnih zavodov. Zakaj to omenjam? Študij zakona naj se ne reducira samo na študij tistega dela zakona, ki se posebej tiče prosvetnih delavcev, ampak naj obseže tudi študij obeh zakonov. Menimo, da je sedaj važna naloga občinskih odborov in naših članov, da se dodobra seznanijo z zakonskimi odredbami, da bodo mogli sodelovati pri prevedbi našega članstva v nazive, ki mu pripadajo, kakor tudi pri določitvi osnovnih in položajnih plač. Navodila za izvajanje določb IV. dela zakona o javnih uslužbencih, t. j. uporaba zakona za sedanje uslužbence, so že izšla v zadnji številki Uradnega lista FLRJ z dne 31. decembra 1957. Ker bo moralo biti v Sloveniji prevedenih okoli 40.000 uslužbencev, bo delo bolje izvršeno, če bo že prevedba v skladu z zakonitimi predpisi. Sedanji zakon se precej razlikuje od prvotnih osnutkov in moramo priznati, da je upošteval (Nadaljevanje na 3. strani) Btev. 3 Materialni in kadrovski problemi (Nadaljevanje z 2. strani) zakonodajalec mnogo pripomb, ki so jih dala naša društva, oziroma republiški odbori in Centralni odbor. V kolikor bi bile potrebne še izpremembe, kar bo pokazala praksa, bo republiški odbor o tem obveščal organe oblasti s predlogom za spremembo. Važno je opozoriti tudi na to, da bo republiški odbor tudi v bodoče potreboval mnenja članstva k uredbam, ki so v zvezi z zakonom. Pri predlogu o položajnih plačah na zvanje in položajnih plačah na funkcije sta predstrvnika republiškega odbora že sodelovala. Ni nam še znano, kako je naše pripombe sprejel Zvezni izvršni svet. Potrebno bo sodelovanje Združenja — pri predpisih o posebnih dodatkih in predpisih o normah rednega dela. Uredbo o pravici do brezplačnega stanovanja in kuriva mora Izdati republiški izvršni svet. V okviru navodil Zveznega izvršnega sveta bo izdal Republiški svet za šolstvo predpise glede sistemizacije mest. Republiški svet bo izdal tudi pravilnik glede razpisa mest, ki pa bo moral biti v skladu s splošnim navodi- lom, ki ga bo predpisal Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo. Natančnejše predpise o ocenjevanju in strokovnih izpitih bo izdal Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo s soglasjem Sekretariata za občo upravo. Iz vsega tega je razvidno, da bodo državni organi tudi v bodoče zahtevali mnenja združenja pri predlogih za razne dopolnilne uredbe. Glavna naloga naših organizacij pri realizaciji novih zakonitih predpisov pa je budna skrb, da se bodo zakoni pravilno izvajali tudi tam, kjer sindikalni zastopnik po zakonu ne bo direktno vključen, da pomaga pri odločitvi, n. pr. pri pritožbi na oceno itd. Vloga sindikalnih organizacij je gotovo važna, ker je boj proti kršenju zakonitosti na področju delovnih odnosov dejansko boj za nove družbene odnose. Spori na področju delovnih odnosov so na sedanji stopnji razvoja naše socialistične družbe še zakonit pojav. Teh pojavov bo pa v bodoče veliko manj, če bodo naše organizacije bolj odločno, bolj hrabro in bolj dosledno vodile boj proti raznim nepravilncstim. Diskusija o kadrovskih In ekonomskih problemih V diskusiji so sodelovali: Žumer, Melihar, Novak, Belec, da so med uslužbenci z nazivi _______ _____, iz šolske službe predmetni uči- Bitenc, Nemec, Ravbar, Humek, telji v zakonu o javnih usluž- Zdešar, Zula, Stanič, Vitari, Beder, Trobiš, Jerin, Feldin, Zobec, Prosen, Potočnjak in Lji-Ijeik. Tov. Tone Žumer je v imenu predmetnih učiteljev ugotovil, bencih najmanj stimulirani, čeprav je potreba Po tem kadru največja. Novi zakon razvršča predmetne učitelje od XIV. do VI. plačilnega razreda. V tej stvari naše Združenje s svojim predlogom (XIII. do V.j m uspelo, je pa to vsaj delno uspelo zdravstvenim delavcem, kjer se razvrščajo uslužbenci druge vrste (z višjo strokovno izobrazbo) od XIII. do VI. plačilnega razreda. Tako bodo nastale po novi razvrstitvi med posameznimi vrstamj šolskih delavcev določene neskladnosti, če bodo ti zaposleni na istem zavodu in bodo opravljali enako delo. Isti tovariš je tudi opozoril na člen 180. Zakona o delovnih razmerjih, kjer je predviden za nadurno z^e’ Mozirje, Šempeter pri imamo v predsedstvu dvasvoli Gorici’ HeT!Pelije. Cerklje, 2e_ £,ana va SV Oj a ,„„„,1,, ____ tnj______ tazniki, Cankova, Videm ob Ščavnici, Grad In bivše društvo Bori), dve društvi sta dali le po en obračun (črna in Videm Pri Ptuju), tri društva pa po x v-« x u- < ix, dva obračuna (Ravne, Gorišni- pačn-o bi bilo, če bi imelo član- ca Juršinci) stvo Vtis, da so med Centralnim Tudi v zadnjem letu je vrsta odborom in Republiškim odbo- občinskih društev zaprosila Re- Predsednik Republiškega odbora se je redno udeleževal sej predsedstva Centralnega odbora Združenja v Beogradu. Na- Ijani samo en dan. Oboji pa so prvič po vojni obiskali našo domovino. Komisija je svoje delo opravljala skrbno in skrajno odgovorno in tako ni bilo od strani gostov nobenih pritožb. Nasprotno, vrsta skupin se je še kasneje pismeno oglašala in tako izražala svoje zadovoljstvo. iča potovanje naših članov v tujino le Centralni odbor odrejal število mest po številu članstva. Tako ie odšlo v letu 1956: v Angini« 4 člani, v Francijo 20 članov, v Turčijo 14 članov in v Menton v Franciji 1 pa je odšlo:, v Anglijo 5 članov, na Češkoslovaško 2 člana, v Francijo 8 članov, v Grčijo 5 članov, v Italijo 16 članov, na Poljsko 1 član, v Memton v Franciji I član, za potovanje v Zahodno Nemčijo pa ni bilo reflektaotov. Skupno je odšlo v tujino v dveh letih torej 77 naših članov. Pripominjam, da je število prijavljencev v letu 1957 občutno padlo (prejšnja leta so nam za Francijo mesta primanjkovala, letos pa so nam ostajala). terenu. V sklopu Republiškega odbora je Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«, fci -je koncertiral tudi v tujini (Italija. Francija, Švica). Ugotoviti pa le moramo, da odnosi med Republiškim odborom in upravnim odborom pevskega zbora niso bili do nedavnega najboljši. Na nedavnem sestanku zastopnikov Republiškega odbora in upravnega odbora zbora ie bilo ugotovljeno, da upravni odbor U°Z ni čutil potrebe, da bi seznanjal Republiški odbor vsaj' občasno s smernicami, po katerih dela, čeravno je Republiški odbor ustanovite!] pevskega zbora in ga je tudi ves čas po svojih močeh materialno podpiral. Na tem sestanku so bili spre-jet,- sklepi, ki jamčijo, da v bodoče ne bo prihajalo do nesoglasij. Poleg učiteljskega zbora »Emil Adamič« obstajata še dva pevska zbora prosvetnih delavcev, in to pevski zbor »Slavko Osterc« v Mariboru in učiteljski pevski zbor v Novem mestu. društva bi morala dopisovati v list Prosvetni delavec, Mladi svet, o pomembnih vzgojnih vprašanjih in problemih vzgojnih domov pa v dnevno časopisje. Prešibki so družabni stiki članov na raznih delovnih mestih in med posameznimi društvi; še vedno je pomanjkanje strokovnega kadra v predšolskih in izvenšolskih ustanovah, poleg tega pa je v domovih kader nestalen. Na splošno se je znižal odstotek nekvalificiranega vzgojnega kadra. Na podlagi obeh poročil se je razvila razprava, sprejeti pa so bili naslednji sklepi, 1. Vzgojitelj je družbeni delavec, ki mora biti aktivno včlanjen v družbenih organizacijah in sodelovati v družbenem upravljanju. 2. Združenje se mora stalno truditi za strokovno izpopolnjevanje svojega članstva. Okrajna društva naj nudijo pomoč svojim članom za pridobitev kvalifikacije. Organizirajo naj enodnevne seminarje, kjer bi predavatelji skupno s kandidati obdelali snov za posamezne predmete strokovnih izpitov. 3. Plenum je kritično analiziral sedanjo obliko strokovnih izpitov in je ugotovil, da so strokovni izpiti ponovitev diplome. Meni, da je to goli formalizem in bi morali na strokovnem izpitu preverjati strokovno znanje kandidata na delovnem mestu. 4. Tudi v domovih bodo vodili psihološko popisnico gojencev na podlagi sistematičnega opazovanja. Plenum opozarja na važnost tega dela in priporoča temeljit študij psihologije. Kot priročnik naj služijo brošure profesor Šiliha in asistenta Toličiča, ki jih je izdal Pedagoški center. 5. RO in okrajna društva naj popularizirajo svoje društveno in strokovno delo v tisku, dolžnost upravnih odborov društev pa je, da ta sklep realizirajo. 6. Za poživitev družabnega življenja med člani naj služijo obiski, stiki med članstvom in društvi ter ekskurzije in izleti. 7. Nuditi je treba pomoč ženam v okviru stanovanjske skupnosti pri organiziranju otroških sob in klubov. Vzgojitelji naj poiščejo stik z organizatorji in dajo pobudo za organiziranje seminarjev za delo žen v otroških sobah in klubih. 8. Pavšal za dejansko opravljeno nadurno delo naj bi imel razpon. Izplačeval naj bi švetnihVIlMtl’ niU °StaIih pr0‘ se sproH za nazaJ na predlog in ^rmirin^ulp^r^krS UPraVnita USta"°Ve- L. N. IZ UPRAVE rnP„1,„C-PfraVa ^r8syetneea delavca prosi šolska vodstva, naj Iz- kn nriP po,ož.n,ce’ kl 80 Položene 3. številki PD, blagajnikom »UP na svojih šolah. »sajui In n;J^aVa.POI,OVn° SVet,IJe Šolam, naj S8 gIede P0biranja In nakazovanja naročnine osamosvoje. S - - nile društvene . , . ---- - tem bodo razbreme- ■ i . blagajnike in olajšale delo upravi. Le dobro organizirana društva naj nakazujejo člane kakor doslej, ako to žele. naročnino za vse svoje rs let Pošiljali list na šolo, kjer jih že zdavnaj ni več 5. Kdor še ni poravnal naročnine za prejšnja leta Ido si d« cembra 1957), naj to nemudoma stori. Ce smo v 21 22 ttLnti PD zapisa.! da dolgujejo šole naročnik Tprlvf n'”' *S«S dinarjev, potem moramo danes dodati, da smo ta znesek že £ri[rr*U- čeprav smo pregledali komaj polovico kartoteke. Zato je moralna dolžnost vsakega naročnika do svoje obveznosti do nšega skupnega glasila ’ “ ppra'*na' pomoto lahko popravila. naročnina, da bi Kako je s 5-odstotno povišano pokojnino za honorarno zaposlene upokojence? Nastajanje novih kolektivov Po 70. členu novega pokojnin-fekega zakona ima zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino in nadaljuje delo t polno zaposlitvijo, pravico na petodstotno povišano pokojninsko osnovo za vsako leto takega dela. Po tem členu bi morali dobiti Učitelji — upokojenci, ki so učili še naprej polni delovni čas, tako povišano pokojninsko osnovo. Okrajni zavod za socialno zavarovanje razlaga to tako: Po našem mnenju niste bili polno zaposleni, ker ste dobivali pokojnino. Ce bi se odpovedali ^pokojnini, bi vam šteli to dobo za povečano pokojnino. Zakon izrecno pravi brez vsakih pogojev, da ima pravico do petodstotnega povišanja vsakdo, ki je bil po starostni upokojitvi polno zaposlen. V učiteljski službi, zlasti na nižji osemletki oziroma osnovni šoli, smo delali učitelji upokojenci polni delovni čas, to se pravi, da smo poučevali vse predpisane ure v svojem razredu, kjer smo bili razredniki, opravljali smo dežurstvo, se udeleževali vseh učiteljskih konferenc, popravljali šolske zvezke, imeli vzorne nastope, sploh opravljali popolnoma vsa dela, ki jih opravlja aktivno zaposlen učitelj. Poleg pokojnine je bilo dovoljeno zaslužiti 6.000 dinarjev mesečno. -.Na nižji stopnji osemletke se delo v enem razredu ne sme deliti na dva učitelja, zato smo poučevali upokojenci polni delovni čas. Nihče nam ni »kratil« pravice do tega, do opravljanja prav vseh dolž- nosti aktivnega učitelja. S svojo prakso smo bili mentorji oziroma pedagoški svetovalci mlajšemu učiteljstvu ter vzgajali mlajši učni kader, ki ga je silno manjkalo in ga še sedaj primanjkuje. Sedaj, ko pokojninski zakon nagrajuje to delo s petodstotno povečano pokojninsko osnovo, mi upokojenci učitelji nismo tega povišanja vredni, čeprav smo bili pri delu enaki s tistimi, ki se iz subjektivnih razlogov niso dali upokojiti in so delali še naprej kakor mi. Mesečni dohodki pa so bili v obeh primerih tudi enaki. Ali ne velja socialistično načelo »za enako delo enako plačilo«? Upokojeni učitelji, ki smo delali naprej, smo zamašili marsikatero vrzel ter pomagali ublažiti občutno pomanjkanje učiteljskih moči ter delali za res mali honorar polni delovni čas. Ker ta honorar ni presegel dovoljene sode, ki so nam jo predpisali, je naše mnenje, da nam pri polni zaposlitvi pripada petodstotno povečanje pokojnine. Mislimo, da bi naš republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev posredoval pri Zavodu za socialno zavarovanje, da bi le-ta tudi učiteljem — upokojencem priznal tako delovno dobo. Prizadeti učitelji — upokojenci Ubogi otroci Prvo polletje je za nami. Pred redovalno konferenco je bilo treba z ocenami pohiteti. Na višji stopnji osemletne šole so imeli tudi prvo redovalno konferenco. Toda tudi zdaj so morali biti ocenjeni in učitelji so se trudili, spraševali, ocenjevali, zadrževali po šoli, spet spraševali, nalagali domače naloge itd. Še novoletne praznike so jim »zabelili« z nalogami, a po prazni-,kih jih oštevali, da niso ničesar delali med prazniki. Ali pa je bil sploh kdo od šolnikov navdušen, če mu je kdo prav za Novo leto naložil skrbi, ko je skoraj vsak hitel tja, kjer mu je bilo najprijetneje. Prav gotovo bi z odporom reagiral na tako početje.. JOŽEFU HORVATE v SPOMIN Lendava je onemela — prehuda je bila novica, da je nenadoma umrl Joško Horvat, učitelj v Lendavi. Možganska 'kap je pretrgala nit njegovega življenja. Jože umrl — stotine nas, ki si nam bil tako drag tovariš, ne moremo razumeti, kako je mogla nenadna smrt premagati Tvojo čvrsto korenino. Nikoli nisi govoril o počitku, a te polletne počitnice si tako želel izkoristiti, da si odpočiješ, mar si slutil večni po-' čitek? In Tvoje sproščeno, veselje na silvestrovanju — mar si slutil, da je zadnje? Onemelo je stotine Tvojih poslušalcev po naših vaseh, med katere si sejal s svojo preprosto besedo seme naprednega kmetijstva. Tvoja izguba je zasekala med naše vrste veliko rano In ne moremo dojeti težke resnice: ne po počitnicah — nikoli več. potrtih src se poslavljamo od Tebe, a lik Tvoje močne osebe, kler nega značaja, iskrenega, skromnega in do skrajnosti poštenega človeka bo živel med nami in Tvoji- mi učenci, ki sl Jim bil 17 let tako dober učitelj in skrben vzgoji-, telj. Spet bo zadihala narava, ki si Jo tako ljubil, razumel in spreminjal, stotine belih brez, katerim je Tvoja roka aala življenje, bodo spet okrasile Lendavo, sadovnjaki in vinogradi, ki rastejo po Tvoji zamisli in nasvetih, bodo spet oblekli spomladansko obleko in — zaman čakali svojega oboževalca. Čutil in dihal si s svojo zemljo, spreminjal si naravo, deloval sl kot eden najboljših učiteljev praktikov v Pomurju, dolžnost do šole, do družbe, do preprostih ljudi Ti Je bila prva. In ko Je že smrt razgrnila svoj plašč nad Teboj, sl še vedno hitel, da delo ne ostane nedokončano. Dragi Jože! Zelenele in zorele bodo Tvoje trte, a Ti boš počival ob vznožju svojih ljubljenih Lendavskih goric. Naj Ti bo lahka zemlja, ki si jo tako vroče ljubil in zanjo živel! I. Orešnik In ko je delo spet normalno steklo in so bili prazniki za nami, nervoze še ni bilo kraj, ampak se je iz dneva v dan stopnjevala. Ubogi otroci! Ču-ješ šolnika, ki kriči »Mir«, pa vendar ni miru v razredu. V nekaterih razredih si našel po-redneže, ki stoje za tablo, samo da bi bil mir. Pa to še ni dovolj! Tepsti ne smeš! In ker ne smeš tepsti, pač druge sankcije. Zopet zagledaš bledo, bolehno, plaho trepetajoče dekletce, ki stoji med poukom na hodniku, medtem ko je v razredu popolna tišina. »Kaj pa ti tu čakaš?« Odgovor je plah, vsa se trese: »Doma sem se učila, a ko sp začeli spraševati, se nisem mogla spomniti, pa sem malo pogledala v knjigo, ki sem jo imela pod klopjo.« In za kazen stoji ubogi otrok vso uro na hodniku, posredovati pa ne smeš, kajti s tem podiraš avtoriteto tistega, ki jo je poslal na hodnik. A tudi če ga opozoriš, da to niso pozitivni vzgojni ukrepi, da tak trepetajoči otrok v. tej uri mnogo več zgubi, kot bi lahko pridobil, daješ potuho tem že tako razvajenim in nediscipliniranim otrokom. Vsakdo, ki si je vsaj v grobem prebral članek Franca Pedička v Prosvetnem delavcu »Varujmo se vzgojiteljske va-sezaljubljenosti« in ki vsaj malo z odprtimi očmi gleda odnose na šoli, zelo pogreša pri posameznih tistih humanih odnosov in topline, ki jih zahteva nova šola, ki je za otroke večkrat še vedno le kasarna in »vzorna« disciplina, kjer nosi šolnik glavo visoko kot kaplar, kadar gre mimo svojih podrejenih. Res: ubogi otroci! Sreča v nesreči, da so to le posamezni primeri. Z ustanovitvijo osemletk so se srečali v zbornici ljudje, ki so se prej osebno poznali, morda poučevali celo v istem poslopju, toda kakšne večje povezanosti med njimi ni bilo. Odmaknjenost med učitelji osnovne šole in učitelji nižjih gimnazij je predolgotrajna. Svoje čase smo imeli celo posebno društvo za učitelje in posebno društvo za profesorje in predmetne učitelje. To je bilo v časih, ko so se zaslišali prvi glasovi, da naš šolski sistem ni v redu. ko smo tako radi napr, tili neuspehe po naših šolah drug drugemu. Vsa ta neenotnost med nami se je prav razločno pokazala ob razpravah o reformi šole in učnih načrtih. Kako močno so eni vlekli navzdol, drugi navzgor! No, ta leta so na srečo za nami. Sedaj stojimo eni in drugi v isti reki in obliva nas ista poplava novih nalog — uresničiti šolsko reformo. Kakršen koli pogled nazaj bi bil odveč, bil bi nesmiseln in škodljiv. Vse prejšnje možnosti zvračanja krivde za neuspehe drug na drugega so sedaj odpadle. Pred obojimi je skupno delo. skupne težave in skupni uspehi, ki jih morajo doseči. Sedaj se mora. rad ali nerad, zanimati tudi profesor za delo v nižjih razredih; učitelj Pa mora spoznati in priznati upravičene zahteve profesorja v višjih razredih. Potrebo po večji splošni in strokovni izobrazbi verjetno čuti učitelj še bolj, kakor tudi profesor lahko uvidi, da bi brez pedagoške poglobljenosti le težko nadaljeval z uspehom tam, kjer je učitelj nehal. Morda se še vsi premalo zavedamo, kakšne koristi za šolo In za nas same bo prineslo zlitje dveh kolektivov, ki sta hodila do sedaj vsak svojo pot, a sta vendar imela oba isto področje dela. Na osemletkah — matičnih šolah bo potekal ta proces stapljanja in nastajanja novega kolektiva verjetno precej hitro. Vse je odvisno od vodje kolektiva, od upravitelja in seveda od članov kolektiva samih. Kolektiv bo nastajal toliko hitreje, kolikor bolj bodo vsi člani tovariši v pravem pomenu besede, kolikor bolj bodo pozabili eni in drugi na svoje diplome, na znanje in neznanje, kolikor bolj se- bodo znali vživeti v skupno delo. Ker pa se vsak človek ne more enako hitro prilagoditi novim razmeram, bo moral biti upravitelj res človek z znanjem in avtoriteto, ki bo nastajala iz zaupanja v njegovo objektivnost, ki bo znal omrtvičiti izpade posameznikov pa izkoristiti pobude vsakega. Mnogo teže pa bo povezati v kolektiv člane tako imenovanih podružničnih šol. To so učitelji na eno do štirioddelčnih šolah, katerih učenci prihajajo po dovršenem četrtem razredu v višje razrede matičnih šol, osemletk. Učitelji teh šol spadajo v kolektiv matične šole, saj je vodja osemletke tudi pedagoški vodja podružnične šole. Kolektiv matične šole pa bo moral razumeti te ljudi, ki žive večinoma v oddaljenejših krajih. Le-ti nimajo prilike, da bi kaj dosti zahajali v družbo, nimajo prilike za izmenjavo misli. Samotarju je težko govoriti v družbi, čeprav dostikrat pogleda življenje globlje kot pa meščan. Le malo je tako močnih osebnosti, ki bi premagale v sebi vse negativne posledice, ki jih prinaša samota in ozko okolje in brez strahn pokazale svoje bistvo, največkrat sila kleno. Na nižje organiziranih šolah je kombiniran pouk. Ti učenci imajo polovico manj direktnega pouka kot učenci v večjih krajih. V novih razmerah se teže znajdejo. Če jih potem na matični šoli merijo z istim merilom in istimi zahtevami, je jasno, da ne vzdrže tekme z učenci, ki so vsa štiri leta obiskovali oddelke s samostojnim razredom. Prva redovalna konferenca jih potisne na dno, zaboli pa učitelja, ki jih je učil. Ta učitelj se prav gotovo ne bo čutil enakovrednega v tistem kolektivu. Slab uspeh pa seveda nujno terja pomoči In sodelovanja. Druga n’'ira za vraščanje učitelja iz niže organizirane šole v kolektiv matične šole pa je prizadetost v občutku samostojnosti. Do sedaj je tak učitelj živel z zavestjo samostojnega delavca. Svoje račune je polagal kraju, kjer je delal in Inšpektorju. Vodil je šolo, kakor je mogel in znal, sedaj pa je ta iznenada postala podružnica. To je bolj klavrn občutek. Občutek vsaj navidezne degradacije prizadetemu v še bolj ostrj Odibor deluje drugo leto in že sedaj pomeni tisto pravo koordinacijsko telo šole, doma in profesorjev ter politične javnosti; njegovo delo pa bo v prihodnjem šolskem letu še važnejše v vsej naši skupni šolski politiki. Šolski odbor si ie s svojim delom pridobil v široki Razmišljanja učitelja Trpolca o tem in onem V »Slovenskem poroče- Pa se sredi sladke ekstaze valcu« z dne 11. decembra zdrzne, oči ji ugasnejo in 1957 berem, da je na Viču pri Ljubljani dvanajstletnika zamikal Fiat 600. Ker je bil slučajno odprt, se je fant' usedel za volan in se zaletel v starejšo žensko ter jo podrl. Na avtomobilu ni bilo velike škode, starejša ženska je tudi imela srečo. Samo še to, da otrokom ni zameriti, da se hočejo voziti z avtomobilom, saj živijo v pravi: »Zdaj moram iti pospravljat, nič ne pomaga.« In gre. Naša Marjeta je zlata vredna, opravlja z veliko predanostjo i dulce i utile, ima pa kljub temu ostro potegnjeno črto med njima. Naši otroci pa sploh ne! To je, kar me skrbi! Naši otroci so stodstotno samo za dulce, z utilom naj se pa in takih stvareh, ampak bi ee pridružil tistim bogpo-magajcem, ki jim je vedno lepo toplo in nikdar nihče po njih ne lopne. Naj me vrag vzame, če me bo kdo prepričal, da je noj najbolj pametna, žival in čokolada najprimernejša hrana. Oba zapirata — oči pred dejstvi. Pred nalogami, ki našo mladino čakajo v bodočnosti. Kako se bodo znašli, ko se svet iznenada ne bo več vrtel in bo od njih zahtevala napora, disciplinirane volje, . . , , drugi ubijajo, če so dovolj ^ ^ --- — dobi tehnike... Niti besede neumni. Kar je količkaj na- samo okoli njih? Ko bo sto_ opomina staršem, naj se m poni podobno, tega se otre- prednj,e treZna dolžnost lo pozanimajo, kaj njihovi se.o; kar ra.zmislite ge vi J na- otroci počno, niti besede sami ma]Qi ali jim ne p,0. opomina paglavcu,^ki samo rnatgam0 prj tem tudi sami. V isti sapi pa tarnamo in se jezimo, kakšni so. Bolj pošteno bi bilo, če bi se jezili nad seboj!!! Menda še velja, da bo Janez znal samo toliko, kolikor in kar se je bil Janezek naučil?! — Resnega napora, poštenega truda in po srečnem naključju ni povzročil smrtne žrtve . . . Pa moram spet razmišljati! Skrbi me! Resno me skr-. bi! Po nepotrebnem? • Menda je res vse odvisno od temperamenta. Vem, da se mi nekateri smejijo, češ kako sem neumen, da se praskam, kjer me nič ne srbi. Pa me srbi, to je ravno! Eni pravijo1 kaj me brigajo drugi, bo že kako. To so flegmatiki. Nekateri pa godrnjajo, da so zdaj pač taki časi; bog pomagaj, ti so zame še hujši antikristi, pasi-visti! (Opazka vmes za slaviste in puriste: Ce imamo aktiviste, zakaj ne bi smeli imeti tudi pasivistov). Torej _ bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi, da nas pravzaprav vse briga, da bi nas vsaj moralo brigati vse! — Primerjam ... Naša snažilka Marjeta neverjetno rada posluša plo-iče po željah. Kar ganljivo jo je videti, kako ji zamaknjeno žare oči od uživanja. ves napon njihovih še davno ne samo telesnih, temveč predvsem tudi moralnih sil?! Naši otroci namreč postajajo moralni mehkužci. Samo svoje resnične ali namišljene in od neodgovorne strani sugerirane pravice poznajo in priznajo, trdega dela si od naših otrok drugače pa se po njihovem sploh ne upamo več zahtevati, to je vse! Od nas so ga pa! Kolikokrat kar s precej nehlagodejno doslednostjo! Je res tako škodovalo?! Ne verjamem! Pa naj zato nihče ne misli, da sem lauda-tor temporis aeti, hvalivec starih časov! Preveč njegovih krivic sem moral okusiti, da bi žaloval za njim. A za eno sem stari šoli hvaležen; Cut za dolžnost nam je privzgojila! Mislim, da še zdaj po malem živimo od tega kapitala .. . Kaj, ko ga bo zmanjkalo? Kaj bo potem? Bo že kako?! Pedagoški pesimizem? O ne. Če bi bil pesimist, bi ne razmišljal o teh nebu vrtijo — pač učni stopnji primerno — večinoma samo še filmske zvezde in golmani in kavbojski junaki in avtomobilske znamke in jazz in ples in flirt. Moderni so pač! Mi pa, ki po starem še vedno mislimo, da resno in temeljito učenje, torej delo, le ni tako nesmiselno in da skrbno in snažno napisana naloga le ni tako nepotrebno zapravljanje časa in gnavljenje — mi smo pa filistri! Ne, ne To ni samo nergavi ressen- in najbrž in čisto gotovo za naprej še več! Nekje nekaj ni v redu! Odpovedali smo! Vzrokov ne bo težko najti, kdor jih bo resno iskal. Ampak to spada že v drugo poglavje. Našim otrokom hočemo prav po nepotrebnem odvzeti vsako breme, vse prihraniti, vse olajšati do skrajnosti in čez, zato so tako neodporni. Kakor sadike iz tople grede so, ki jih je vrtnar pozabil zračiti in utrjevati, pa potem ne bodo prenesle podnebja . na prostem. Ce jim vse dovoljujemo — ali jim s tem ne obetamo preveč? Ali. bodo v življenju res lahko samo to delali, kar se jim bo poljubilo, kar jim bo samim všeč? Bojim se, da ne. — Kako bodo reagirali, ko se bodo nenadoma znašli pred dolžnostjo? Izmaknili se ji bodo, kakor se ji z našo dokaj aktivno potuho izmikajo že sedaj. Saj ne bodo sa-. mi krivi, da ji ne bodo kos in da bodo zato nesrečni in da bodo sanjali o inozemstvu kjer ima skoraj vsak človek nov motor ali celo avto in televizijo, nekateri celo po dve . . . O snažilka Marjeta, ki do roba svojega starega srca uživaš ob ploščah po želji, potem pa se spomniš, da te čaka še pometanje, pa ti ni nič težko, še mar ti ni, da bi šla čez mejo, kar metlo vzameš in si zapoješ — velika ši v mojih očeh! Dobra luči pokaže tegobe niže organizirane šole, a mu ne da, vsaj v sedanjih razmerah, nobenega moralnega nadomestila ali zavesti (pustimo ob strani tisti malenkostni dodatek za težje mesto), da je pravzaprav pionir na izpostavljenem, težkem mestu. Zaradi navidezne degradacije je možno, da bi kdo odklonil sodelovanje s kolektivom matične šole. Da pa je reforma morala poseči tudi v rajonizaci-jo in da bodo matične šole morale misliti o delu na podružničnih šolah, terjata razvoj in šolski sistem. Vsekakor bo treba najti način In možnost za skupno delo. Skupno delo pa bi bile medsebojne hospitacije, predavanja, prosti razgovori o učnih problemih, določevanje obsega posameznih tem na nižje organiziranih šolah, seznanjanje, z učnimi načrti za vse razrede itd. Spoznavanje razmer in težav, v katerih delajo ravni teh šol je ena glavnih na-podružnične šole, ter dviganje log reforme. Te naloge pa se dajo izvesti samo s sodelovanjem višje in nižje organiziranih šol, s sodelovanjem kolektiva, ljudi, ki so dorasli tej nalogi. Resnično tovarištvo — kolektiv pa zraste samo ob delu. Same uradne konference ne morejo ustvariti pravega vzdušja, občutka resničnega tovarištva. Občasni družabni sestanki ljudi mnogo bolj zbližajo. Seveda so pri tem težave s prihodom oddaljenih tovarišev na matično šolo — kdaj in kako? Na nižje organiziranih šolah je celodneven pouk, prosti četrtki so jim res potrebni. Pozno zvečer vračati se sam v oddaljeni kraj, posebno za tovarišice, ni prijetno. Zato ne bi kazalo tovariše teh šol klicati na vsak sestanek ali konferenco, kjer se na matični šoli obravnavajo čisto interni problemi. Vabili bi jih le takrat, kadar je treba rešiti kako skupno vprašanje. Največ uspeha bo še tam, kjer bo učitelj z oddaljene šole vedel, da bo na matični šoli vedno prijazno sprejet, da bo dobrodošel, da bo našel pomoč- in nasvet za kakršno koli vprašanje. Prostovoljni prihod iz zavesti dolžnosti do kolektivnega dela bo rodil še naj. več uspehov. Dokler smo imeli hospitacijske šole, je bil obisk čisto prostovoljen, so bile te hospitacije tudi pravi tovariški sestanki, kjer so največ in najbolj stvarno posegali v razgovor prav učitelji iz oddaljenih šol. Vodja hospitacijske šole nas je pač znal tako sprejeti, da smo bili takoj kot ena družina. Vem, da s temi svojimi razmišljanji vprašanja o nastajanju novih kolektivov med nami ne rešujem, ampak ga načenjam. Tovariši 1* oddaljenejših šol bi morali povedati, kako si oni predstavljajo sodelovanje med matičnimi In podružnični, mi šolami, kako in v čem bi se vključili v kolektiv. K. 3. šolski odbor na nostoinski gimnaziji javnosti tolikšen ugled, da ga je odbor za izgradnjo ljudske oblasti LRS izbral za nekak delovni vzorec ter je imel z njim celodneven posvetovalni sestanek. Kot enega izmed najboljših v oki-ah] ga je pohvalil tudi Svet za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Koper. Polno vsebino dela je dobil šolski odbor Po lanski reorganizaciji s pritegnitvijo postojnske dijaške skupnosti. Danes predstavlja delovno telo. ki vsklaja želje staršev in skrb profesorskega zbora za napredek dijakov. upošteva pa tudi želje in hotenja dijakov po izboljšanju šolskega dela s tem. da skuša po vseh razredih ustanoviti razredne skupnosti, ki posredujejo te težnje preko šolskega odbora 'profesorskemu zboru. Delo šolskega odbora pa se tu ni ustavilo. Odbor je skušal reševati tudi vprašanje šolskega pouka in materialnih sredstev gimnazije. V šolskem odboru je imel profesorski zbor trdno zaslombo in oporo proti vsem, ki so kakor koli skušali hote ali nehote prizadejati članom zbora kakšne neprijetnosti. Prizadevne šolske odbore 'majo v postojnski občini tudi nekatere osnovne šole, pred-vsem v Postojni sami pa v Bukovju, Hruševju in morda še kje. V. P. G Mr ^lfWiadin&ka ftnjiga OBVESTILO T januarju so izšle knjige: ZLATA VRTNICA — priredil Albert Širok (knjižnica »Čebelica«) Ivan Franko: ZAHAR BERKUT (knjižnica »Sinji galeb«) Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI (razprodano) V februarju izidejo: V. Winkler: O FANTU, KI JE ZNAL ŽVIŽGATI (knjižnica »Čebelica«) Bob White: MORSKA SKRIVNOST (knjižnica »Sinji galeb«) Gorki: MATI (15. in 16. knjiga knjižnice »Kondor«). Knjiga ima 394 strani in stane broš. 260 din, vezana 500 din Vse tovariše poverjenke obveščamo, da so naslednje knjige iz knjižnice »Kondor« razprodane: Josip Jurčič: JURIJ KOZJAK Ivan Tavčar: VISOŠKA KRONIKA Juš Kozak: RODNO MESTO In Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI Teh knjig nekaterim poverjenikom nismo mogli poslat: toliko, kot so naročili. Verjetno pa ponekod dijaki vseh knjig niso pokupili. Vse poverjenike, ki imajo neprodane izvode, naprošamo, d'a nam jih čimprej vrnejo. ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana, Tomšičeva ul. 2 timent platonske skupine, državljanka, zvesta delavka, ni samo odsev boj'a med ge- Veliko prahu požreš za ma-neracijama. Učiti se je bilo lo denarja in vseeno ne. go-treba v vseh časih in se bo drnjaž, vsi bi morali biti te-tudi za naprej treba, morda bi podobni . . . O žs’ Državna založba Slo veni je Za poglobitev znanja iz prirodopisa In fizike ter za boljše šolsko delo priporočamo prosvetnim delavcem naslednje knjige: Dr. Črtomir Nučič: Oris razvoja kemije v starem veku, 191 strani, 200 din Danvin Charles: O nastanku vrst, 464 strani, cena pl. 420 din. Findlay Aleksander: Kemija v službi človeka, 380 strani, pl. 535 din Pavel Kunaver: Izleti z mladino, 164 strani, 130 din Andrej Škulj: Šolski vrt, 183 strani, cena 120 din Janez Tomšič In Bogdan Uratarič: Botanična opazovanja in eksperimenti, 240 strani, cena 120 din Janez Tomšič in Bogdan Uratarič: Skicirka za prirodopisni pouk, 98 strani velikega formata, cena 150 din. Bogdan Uratarič: Botanične učne ure, 176 strani, cena 320 din Janez Tomšič: Metodika prirodopisnega pouka, cena 280 din . Paul Laberenne, Nastanek svetov, 148 strani, ppl. 285 din 0’Neill John: Življenje Nikole Tesle, 280 strani, pr. 265 din James Stoekley: Znanost spreminja svet, pl., cena 650 din Rousseau Pierre: Zgodovina znanosti, 858 strani, ph, 680 din ' Jeans James: Zgodovina fizike, 414 strani, pl., 580 din Gornje knjige dobite v vseh knjigarnah ali jih pa naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE v Ljubljani, Mestni trg 26