Največji aUvaulci dnevnik v Združenih državah VeUa za vne leto • - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA ISsfcsIoYmslani.delavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daifr the United States "«oed every day except Suao-.--TUid legal Holidays 75,000 Readers TELEFON: C0RTLANDT 2876:_Entered as Second CUm Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 230 — STEV. 230. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 1, 1923. — PONDELJEK, 1. OKTOBRA, 1923. "VOLUME XXXL — LETNIK XXXI. J. C. WALTON JE MOBILIZIRAL MILICO Posebne volitve bo skušal z orožjem preprečiti. — Če bodo skušali njegovi nasprotniki izsiliti glasovanje, bo brez dvoma prišlo do prelivanja krvi. — Volilni red preklican. — Po vse^ deželi bo proglašeno vojno stanje. — Za vsak slučaj je 100,000 mež pripravljenih. — Podrobnosti mobilizacijskih načrtov nI* so znane. Oklahmoma City, Okla.. 30. septembra. — A* torek se ima se-wi [>< -'.iii-krt zl^mica. Pri tej priliki bi bil sestavljen predlog. ■1» ."r. ba L'-i\>nii rja Walt«.na. velikega nasprotnika Kukluks-klaneev odstaviti. T«, zlu ruvanj«« in gla>*<.vanje bo pa governer preprečil s tem, da Im mobiliziral \ ~<> državno milico ter proglasil liad deželo vojno st uri je izjavil i-1, »ia .;»• mobilizacija potrebna, ker bodo najbrže izbruhnili veliki nemiri. k«» ho et< k! i v*k» mu "«M»'lku. ki štej«- 22,000 članov. j«> naročil, naj pomaga oln'-inskim oblastim zapreti volišča. Z. t enkrat je mobiliziral .">000 miliearjev. Do torka bo pa nabral .-■<• 75.0U0 prostovoljcev. katere bo poslal na razne važne točke, o podrobnostih mobilizacije ni liotel governer razpravljati. I)anes zjutraj je izdal governer prokalmaci jo, s katero je pre-povedal volitve. Voditelji raznih strank »n skupin so pa brzojavili v vse okraje. naj volitve vrše in naj se nihče ne ozira na governerjevo* prokla-maeijo. Governor Walton ni zatajil, da je položaj izvanredno nevaren. — Da prelivanja krvi bo mogoče prišlo — je rekel, — toda jaz .iamč m. da >»• volitve ne bodo vršile. Jaz '-••tu razpisal volitve in vsb it*<_'a imam tudi pravico, da jih odgodim. Ce ne bo drugače, b m pr< trla.sil na dan nameravanih volitev po vsej deželi obsedno stanje. Izdal brun najstrožje na red lie. Po šesti uri zvečer ne bo smel biti noben civilist na cesti. O. I! -m. j. tn-li napadal časopisje, češ. ila mi edinole časopisi krivi sedanjih kaotičnih razmer. < •• 1" prišle «|o prelivanja krvi, bo tega krivo kukluksklans-ko časopisje._ BOLGARSKO VSTAJO(dE ORGANIZIRALA MOSKVA Vlada je našla pri nekem ujetem komunistu tozadevne dokumente. — Kmetom so pripovedovali, da je Sofija v rokah bolj še-viko v. — 209 mrtvih. Sofija, Bolgarska, 30. sept. — Vladne čete so aretirale v Ferdinandovem nekega komunista, pri katerem su našli važne listine. Iz teh listin je razvidno, da so ruski boljševiki zasnovali zaroto na Bolgarskem. Vladne čete so zaplenile v Ber-kovici lokomotivo, ki je bila vsa okrašena s slikami Lenina in Troekega. Napis ''liolgarska državna železnica*" je bil prekrižan. Spodaj je bilo napisano ''Bolgarska so- | v jet cptembra. Ameriški senator W. II. King, kij je dalj čami bolan v Moskvi, je danes sem. to-j val proti Londonu ter Ik> dospel i dne s. oktobra v Združene tir-1 za ve. I _ ( I HOLANDSKA JE ZASTRAŽILA SVOJE MEJE. Haag, Holandska, 30. sept. — Po mnenju tukajšnjih diplomatov bo posledica sedanjega političnega razvoja v Nemčiji revolucija. Holandska vlada je zastražila svojo mejo napram Nemčiji. MEHIKA JE 0DP0KLICALA POSLANIKA. Mexico Citly Mehika, 30. sept. "M - hiška vlada je naročila svojemu poslaniku v Venezueli, naj zapre svoj urad ter naj se nemudoma vrne domov. Diplomat ični odnosa ji med obema republikama »o jako ogroženi. POGAJANJA MED SOVJETSKO RUSIJO IN JAPONSKO. Tokio, Japonsko, 30. septembra. Novi zunanji minister baron Ijuin I m > skušal v najkrajšem času obnoviti zveze s Rusijo. Njegov namen je, čimprej mogoče obnoviti diplomat ične zveze s sovjetsko Rusijo. Japonski konservativci s«> seveda prot.i temu. toda nji- i hovi protesti bodo zadeli pri vladi na gluha ušesa. . - j POMOČ AMERIŠKIM FAR-MERJEM. Washington, D. C'., 30. sept. — Kabinetna seja. ki se bo vršila v t rek. se bo v glavnem bavila z vprašanjem, na kakšen način bi bilo mogoče izboljšati obupen položaj ameriškega farmerja. Poslanec Davev iz Ohio je na-svetoval predsedniku, naj zniža prevoznino za vse blago, katero farmer kupuje in prodaja, za najmanj štirideset odstotkov. Edinole na ta način bi bilo mogoče nekoliko odpomoči žalostnemu položaju. DENARNA IZPLAČILA! V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom n&ie banke ixvriujejo zanesljivo, hitro In 90 ! •mah: ▼far*) m Mt wmš$ mm Metel Jugoslavija: KaspoflUJa n« ndnje pote« ln ispUCoJ« JKr. pofltnl Cekornl Vrad" la MJadranska banka" v Ljubljani Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celja. Ma- ' rtboru, Dubrovnika, Splitu« Sanjam ali drugod, kjer Je pač aa hitro taplaCUo naj ugodne]«. _ j 1000 Din. .. $12.30 .. K 4,000 2000 Din. .. $24.40 .. K 8.000 5000 Din. .. $60.50 .. K 20,000 Pri nakaztrtft, ki znaiajo manj kot an tlaoi tftnarjav računlmo po—m M • 1« «ntov mm poitnlno In drug« ftreika. Italija In nnfoM •mmlje* Baapoflilja na «adaja poftu la lapla&ij« "Jadranska buKi" f TntC. Opatiji la Sadra. _______ 200 lir ................$10.20 300 lir ................$15.00 500 lir ................$24.50 1000 lir ................$48.00 Prf nakazilih, kt znaiaje manj H sm lir ratunlm« foaabaj — It KRM n poatnloo In drvg« (trotk*. In MiUMr«, Id pm>4aj» neMk pat tlami Anarjer aH pa IiiHiiI Bff doroljiijeai« p% Mftfmia ic po*M popust. Vrednost dlnarjen In liram tedaj nI stalna, menja m> re&rat ta upi (■akowaao; fta tega ratio«* nam nI mogoSa podati natančna eeoa mapraj. Računamo po ceni ooega dne. ko nam dospe poslani denar v roka QkA> taplaJHI v asaartiklh dolarjih glejta pžSfbea aglaa s Um Mata. Denar nam Ja fmaAatl najbolj« p« P—■■Mi Hooey OrAar ali pa Ras fork Bank Draft. FRANK »Airarat STATE BAWK tt Oortiandt^tinwl w**mm m ^ Ycrtc*J'Y< PRIZOR IZ KANSASA. C - --*------ Pred kratkim je divjal nad južnim delom države Kansa.s silen vihar, ki je povzročil velikan ko škodo na poljih POLICIJA BO KMALU IZSLEDILA MORILCA Oblasti so mnenja, da je bila petnajstletna deklica Emma Dixon zato umorjena, ker je branila svojo čast. — Ali bo Bog usli-šal pastorjevo molitev? Milleville, N. .1.. 30. sopteinhra. V Port Elisabeth ^ čital dan^s pastor mašo-zadušnico za petnajst llil in prosil K«>roeene-d reškega problema bo ministrstvo najbrže odstopili. J j Zunanjemu ministru Nineiču nasprotujejo vse stranke, celo radikale!. V slučaju, da ne odstopi ves kabinet, bo Ninčič brez dvoma odstopil. Pa.sič se od začetka peča z reškim vprašanjem, in Italijani pravijo. da je on edini sposobni ju-goslovanski dmlomat, ki bo za-mogel zadevo Tlobro rešiti. Jugoslovanski poslanik v Rimu, Vojislav Antonijevič, se je danes dolgo časa posvetoval z ministrskim predsednikm Mussolini jem. Po posvetovanju je Antonijevič izjavil, da je Italija pripravljena dati Jugoslovanom več važnih koncesij, pod pogojem, seveda, da bo reško vprašanje čimprej rešeno. 100,000 DOLARJEV ŠKODE V WYOMINGU. Greybull, Wyo.. 30. septembra. V seboto je narasla Big Horn River ter prestopila bregove. Po-vzročena škmla znaša nad 100,000 dolarjev. Vse mestne ulice s-o bile pod vodo. 15 KOMUNISTOV USTRELJENIH PRI BOLGARSKI VSTAJI. Atene, Grška. 30. septembra. — Iz Sofije poročajo, da je bilo tam včeraj ustreljenih petnajst bolgarskih študentov, o katerih se trdi, da so bili voditelji revoluci-• jonarnega jribanja. V prlavno mesto ni nikomur do-1 voljan vstop. Vladne palače stra-žijo močni vojaški oddelki. ŽALOSTNA SMRT MLADEGA "GROFA". Albany, N. Y., 30. septembra. — Pre>d dobrim letom se je pojavil v tukajšnjih visokih krogih petin-' dvajsetletni mladenič, ki se je izdajal za "grofa". Charles A. D. Dr i vile. Imel je vstop v najbolj-■j še kroge. Posebno ženske so norele za njim, ker «e je znal izvanredno galantno obnašati. Pripovedoval je. da ima velikansko premože-£ nje ter se na račun tega premoženja dolžil. Ko je zbolel pred par - dnevi na pljučnici, se je izkazalo, I da ni grof in da ima v Norvich, J Conn., ženo in par otrok. Ko je . umrl, je znašalo vse njegovo pre-] moženje $25. ___ POPOLNA OBNOVA PRODUKCIJE V RUHR Dokler se to ne bo zgodilo, se Francija ne bo pogajala. — Bavarski diktator von Kahr se noče pokoriti Gesslerjevim poveljem. — Zaenkrat je vse odvisno od Poincareja. — Nemčija je pokazala dorbo voljo, več pa v tem času ne more storiti. — Imenovanja poslanika za Belgijo. Duesseldorf, Nemčija. 'J9. setembra. — Tukaj so >e vršili včeraj zvečer veliki nemiri. Skupina ljudi, najbrž porenskih separatistov, se je polastila policijske postaje. Sele policijska ojačenja <0 pregnala napa lalee. Več oseb je bilo težko ranjenih. Takoj zjutraj je bila izdana proklamacija. da mora jutri prenehati ves cestni promet. Voziti ne bo smel noben voz cestne železnice, noben privatni avtomobil, noben taxi, in celo biciklistd bodo morali ostati doma. Vsakepra človeka, ki se bo pojavil na ulici po osmi uri zvečer, bodo smatrali za separatista in izdajalca ter bodo /njim strogo postopali. Noben otrok ne sme 11a cesto. Vse gostilne in kavarne morit jo biti zaprte ob sedmih zvečer. Proklamacijo je [x hI pisala mestna oblast, zastopniki delavskih unij ter razen komunistične, zastopniki vseh političnih strank. Berlin, Nemčija. 29. septembra. — Gospodarska in finaneijrl na obnova Ruhr okraja je nekaj tako težavnega, da kancler najbrže ne bo mogel rešiti te velikanske naloge. Neki uradnik zunanjega ministrstva je rekel: — Vse je odvisno od tega, če se bo Poincare tudi v bodo če posluževal svoj«' uničevalne taktike. Mi smo storili vse. kar smo modi storiti. Preklicali smo pasivni odpor v Ruhru. Več se zaenkrat ne mere zahtevati od nas. Minister za zasedeno ozemlje dr. Fuehs si na vse megoče n;i-čine prizadeva že vsaj navidez ustvariti mir in red. Bruselj, Belgija, 20. septembra. — Nemška vlada j«' obvestila belgijskega poslanika v Berlinu, da bo takoj posla la svjega po- ■ slanika v Bruselj. Za časa vpada v Ruhr okraj je bil nemški poslanik odpoklican iz Belgije. Pariz, Francija, 29. septembra. — V svojem običajnem nedeljskem govoru bo jutri Poincare povedal, katere pogn-e mora Nem-J čija izpolniti, nakar se bo začela Francija pogajti /. njo. 1 Predno bo Francija priznala, da je v Ruhr odpravljen pasivni ■ odpor, bodo morali Nemci ugoditi še marsikateri zahtev?. i Najprej bo treba razmere v Ruhr okraju tako urediti kot so • obstajale prod invazijo. Berlin, Nemčija, 29. septembra. — Državni diktator 0»*ss]t>r je • zapovedal bavarskemu diktatorju von Kalim, naj za tre fašist "Vsi. i - časopis "Beobachter". Von Kahr pa toga ni hotel storiti. Diktatorja se bosta vsled te ga najbrže sprla, kar 1>o imelo lahko usodepolne posledice za vso Nemčijo. TO ZIMO BO V ANGLIJI POL-DRUG MILIJON LJUDI BREZ DELA. London, Anglija, 30. septembra. Angliji se obeta jako slaba zima. Armada brezposelnih neprestano narašča. Iz raznih statistik je razvidno, da bo to zimo v Angliji najmanj poldrug miljon moških brez dela. STRESEMANN BO JUTRI NASTOPIL PRED DRŽAVNIM ZBOROM. _______ Berlin, Nemčija, 30. septembra. Jutri bo nastopil pred nemškim državnim zborom kancler Streseni ann ter imel važen govor o zadnjih razvojih nemške politike. V večini nemških mest vlada mir. NAJVIŠJE SODIŠČE BO ZOPET ZAČELO ZASEDATI. Washington, D. C., 30. sept. — Jutri bo začelo znova zasedati najvišje zvezno sodišče. Vsega skupaj bo moral*} rešiti 580 slučajev. Izza zadnjega termina, ki s«j je končal meseca junija, je ostalo še 368 slučajev. NA ČAST ERICSONU. Kot znano, Skandinavci nočejo priznati, da je Krištof Kolumb razkril Ameriko. Pravijo, da jo je odkril pred 923 leti skandinavski mornar Ericson. Včeraj se je vršila v New Yorku velika slavnost njemu na čast. Slavnostni govor je imel profesor G. H. Lech s Colum-Jbia univerze, _ _ i ITALIJANSKE BOJNE LADJE SO ZAPUSTILE KRF. Krf, Italija, 20. septembra. — Italijansko brodovje je danes zvečer zapustilo okolico etoka Krfa. V precejšnji razdalji od otoka j • ostala le križarka "Audace". r - ! TONA MEHKEGA PREMOGA STANE $1.75 PRI MAJNI. Pittsburgh, Pa.. 30. septembra. Produkcija premoga in surovega f železa je neprestano manjša. vpraševanja ni skoraj nohtnega. Pri majni prodajajo mehki premog po $1.75 tono. V pittsburškem okraju, kjer je jeklarska produkcija v Združenih državah najbolj razvita, obratuje primeroma le malo topilnic. Po premogovnikih v ('onnells-ville okraju delajo delavci kveč-jem po dva dni na teden. Več velikih majn v "West Vir-giniji že tedne in tedne počiva. MEDNARODNE ZRAKOPLOV-NE TEKME. St. Louis, Mo., 29. septembra. — Prihodnji teden se bodo začele tukaj velike mednarodne letalne tekme za prvenstvo. Zastopanih bo deset držav s svojimi najboljšimi zrakoplovci in zrakoplovi. Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo g 1 PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za štiri moške glasove Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami. Cena s poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York, N. 7. "GLASNARODA" GLAS X A RODA. 1. OKT. 1923 ^' MM KuHltftM mv mA**mm, mi— LHII Minil« TMMHr <« L A • NARODA" iH M««M»r»._ I* r IUO u Ma .......■JI«—'IM— VJi «■*• — ■ ■ ..... ■ « njo Za limiimtv« n m« Mte - — »JI r . ..,.vrr? HJI u Ml KM , ~ _ ■ m ■ ■ M.M ku»«f uroCnlkvr. 1 ■ Aa H Mm • MtHlC« n«fnfi. «a hitra)« ■■■!■ i ■■■ "M LAS NARODA" W aN«a4 MMK Morama af ManhattM, Ma B. •» ra^nofMt c«<-ti«nat in trn A DE s j^/g?) '.ounC-^B KAPITUI ACIJA NEMČIJEj I' * i leti s i • je sklepala v Versaillesu pogodba, ki je po krivici ti I a iiiisiov "mirovna pogodba**. i i i \-i\i zastopnikov velesil, ki so bile tam zastopane, je morda • I mrle Wilson mislil jui&teno. \ .i j»- hotela kolikor mogoče profitirati, zavezniki so pa ■ u ! , da m«>ra bili fM»njžana in poteptana. . , V\ oii..\ [»n^lbrffi >o bili deloma .sprejeti na papirju, faktič-t ! h nikdar uveljavljeni. To pa ne zato, ker ,so bili pre- poitcni. v 1 xlli-r-al - o iw>di Nemčije, je rekel teedanjim nemški kuncelar naslednje; To pr.bito: če ne podpišemo mirovne pogodbe, bomo mo- .:< ni. Iirrzilvoma bomo pa izgubljeni, če jo podpišemo. - • tnann ni bil takrat toliko močan, da bi zapovedal nem-■•i: i k« »m \ Versaillesu: — Ne podpišite ničesar l Vrnite Ke nimmlmna domov! bil ras, da bi se preprečilo kapitulaeijo, je ni moli n-s. k«, ima v-o moč v rokah, je pa prepozno. Ni'u tč ja je dospela na rob prepada, \* ti ♦ r;inj"vti svojih meja ima ravno toliko sovražnikov, kot jih ima izven svojih meja. I i iiisivit. i »" i ** h.i I«, \ laiia že v*aj nekoliko prVslcipila Jahkoverno prebi-\ ..deva žalostno kapitulacijo v rodoljubne fraze. i .,«* pa kljub temu i>ti: kapitulacija Nemčije je največ- ja zm.i'_';i Poincareja. - u -. .-a januarja zajedli Francozi Ruhr, je prešinil pla-' " M.ia v.-t- i-Joje nemškega prbivalstva. brez razlike stran- i ■ »rrranja. I !»i pa niso znali pom a prati. Niso imeli dovolj eneržije,! da bi kiij ukrenili. <>-• " t - -»c je kmalu poleglo. revščina je .pa ostala in se raz-mn- . i!.i T r j«- danes tisočkrat večja kot je bila tedaj. Pr- h v;i!ri Porurja ne morejo niti z mezincem ganiti. Njihovo trpljenje je bilo brezmejno. ; 1.irski položaj v ostali Nemčiji je naravnost kata-stro- Nt- !,,»/.- ji drugega kot da Še enkrat začne s podajanji. Pri 1 • h i- -rajanjih bo govoril Poincare, Nemčija bo j>a kimala. Ponižani« V -svojem povoru na letošnji --.a v pm-davi 1 jubl janske-i v*»4 »n' | ^'-.t omenil rektor ljubljanskega vseueulisča mod dru ! 'H tu li epizodo, ki se jp dogodila, ko ni šli najuglednejši Slo-venei pn . t na Dunaj, naj vlada S!<:\.-ureni dovoli slovemsko vse-iiT-i| i^.-f. Opravili j»a nič. je ' • I. \ rektor, am pa k vrnili so i- >• fHnit/^rii. Tak h |»oniževanj nam je bil Dunaj milostno naklonil še pe je med vojnimi in povoj-i? in b< lečmami jKtrajala nova ju-\antska država, je trdno ve-roval • vse slovensko, hrvaško in M-bsko ljudstvo, da onio, ljubili se ) tiii- v bratski slosri ^ bomo z«rra-«I»I i skupen dom in skupno sree-rt i radovoljnofiit. Ta želja je govorila iz ria.ših sre iu usta so bila polna rado»ti iwckipevajočih besedi. Tenia ni še minilo pet let našega skupnega življenja pml enim državnim krovom, in že se zopet pojavlja v naših sreih čut ponižanja in zapostavljanja. Bilo je rečeno, da smo Slovene! državen naro«l Ln kot tak soodloeu-ji »Vmitelj v drža\-nean vodstvu in grsprxlarsl\"u. Naš jeaik da je državni jezik, naše želje, zahteve in potrebe da so obenem tndd državne zahteve. Nič več da se nam ne bo treba ozirati na tujo voljo, ampak veljavna in merrniajna., celo odločilna da l>o "tud-i naša vlja. Vse to so nam rekli in mi smo zaupali in verjeli. Spočetka je res kazalo, da bodo postale obljube živa resnica. Ustanovljeno je bilo vseučilišče, uprava je prešla v domače roke. v vlado .so bili pozvani naši ljudje. Začetek j»- ob«*4al mnogo, in če bi se bilo srečno započeto delo nadaljevalo. bi bila danes država in njeno prebivalstvo vse drugje kot je. Takrat pa je prevzel bratska srca napuh zmagovalca. P<»časa. polagoma, skoro neslišno in neopazno se je začel širiti ta strup in se je za-lezeJ jjloboko v dušo onih. katerim smo z ljubeznijo dali vse. kar smo' imeli. Lepe besede o bratski slopri in medsebojni ljubavi so utihnile in zamirale kakor cvetje v jeseni, njim pa so .sledila dejanja, trpka in bridka, ker jih ni narekovala ljubezen, ampak čut samozavestne oblastnosti in iz zmagovitega go-spodstva izvirajoče prezirali je vsega, kar je in kar je bilo naše. Začelo se je na inanenem polju. Proslula zanjenjava " jed an prema četiri*' je razburila vse pridolwt-ne kroge od velebank do zadnje vasi. — V čegavem interesu je to? — so se vpraevali ljudje. — V bratskem, — se je glasil odgovor. Mi smo verjeli in rekla: — f*e je tako. naj bo. — Toda ton. ki je zvenel iz odgovora, ni bil več bratski. Tu so je poikazafo prvikrat strupeno želo zroagovalnofit. To želo se je zabodlo kmalu potem v naše kulturne ustanove. Vseučilišče je najvišji ponos vsakega zavednega naroda, ker ravno od- Zdrava pamet jaj naj odloča pri izberi hrane v B /07 gorkem vremenu. Vašim po- m /m/ trebam je dobro zadoščeno s S mi splošno uporabo Bordenovega M tj Grade 'A' Mleka. K Naročite t~~ w 1SBR? BORDEN S I danes. JI JatmProducts CoInc. Walker 7300 tod črpa narod svoje največje do-' brine. A kar naenkrat je bilo re-čeno, da "nema pare". Zaikaj ne?( Kaki» to Tako se je -vpraševal svet, pa ni našel odgovora.- To se pravi, našel ga jc, ampak ta že ni bil več bratski. Potem pa se je začelo kar lomiti. V šolo srbski jezik, v javne u-rade eiriliea. na pošto dvojezični napisi, na tiskovinah je slovenski i jezik izzival, vojaki daleč proč iz domovine, domaČe slovensko u-' radništvo na cesto, upokojenci in invalidi na cesto, zato pa vedno višji davek in takse, cela vrsta novih monopolov, carine, devizne odredbe. omejitev kreditov — to je kar grmelo in se vsipalo na nas kot toča. Poslanci so ugovarjali, se branili, profili in intervenirali, grozili, pa vse zastonj; — vi ste premaganci. — tako nam je donel v ušesih porogljiv klic iz zmagovalčevih ust. — Oe vam ni prav, idite! — m Svojo kr< »no pa je zrn ago val-ski duh ]xvstavil samolastno na I glavo z vido-vdansko ustavo. i Takrat se je zavedlo vse ljudstvo. pri čem je. Zastokalo je in za vpilo, kajti pretrgala se je ona vez. ki ga je vezala z najlepšimi upi na njegovo bodočnost v novi državi. Pretrgala se je vest brat- stva in sloge, namesto bratstva pa' je stopil — hladen račun. Ljudem so padle luskine raz oči in pričeli so zahtevati svoje. Nič več ni govora o bratstvu in o plemeniti požrtvovalnosti za skupnost, nič več ni govora o onih lepih nadah, v katerih smo se gibali dolga leta in o sanjah iz nedavne dobe. vsega tega ni več \ To vse je zatrl in stri zmagovalni duh, namesto vzajemne ljubezni * in bratskega sodelovanja pa je stopil hladen račun in brezobziren boj za pravico. Ne slišimo več besed : kar je moje, to je tvoje — mi slišimo le še: kolikor in kakor ti meni. toliko jaz tebi! Ti meni moje, jaz tebi tvoje! Se je čas za ozdravljenje, toda predpogoj ozdravljenja je, da izgine zmagovalni duh in iz njega izvirajoče ošabno prez;ranje vsega, kar je naše. Slovenci se zavedamo. da imamo nekaj, kar smo si I v stoletnih bojih priborili in si j ohranili, mi imamo nekaj, kar je 7. nanii rojeno in kar z nami raste, in tega ne damo. Ne moremo, če j nočemo nehati biti, kar smo. Če hočejo zmagovalci to upoštevati, bo dobro za obe stranri, a ko pa ne, se zmagovalni duh ne bo nad nami maščeval, ampak nad enimi, ki so njegovi sužnji, i - ("Slovenec".) Dopis. Girard, Ohio. Večkrat je kakšen irlas te naselbine in ga zelo rad slišim, pa najsibo dober ali slab. Zato hočem pa še jaz malo omeniti, lAiko je pri nas. Delavske razmere so tukaj bolj srednje. Dela se vsak dan, zasluži se pa po en potak. vča*aib več, včasih pa malo manj. Kdor je bolj skop. še kakšen dolarček na -trail potisne. Na društvenem polju se tudi precej dobro obrača. Dne 3. septembra je imelo društvo "Sava" SSPZ. razvitje zastave. Bilo je res jako lepo, in tudi precejšnje število ljudi se je udeležilo. V tej naselbini imamo štiri podporna društva, pevsko društvo in dramatični klub, da je res kar veselje. Imamo tudi velik Slov. Nart»d-ni Dom. Sedaj se je pa odprla jesenska sezona, približuje se naša bela snežena zima, m človek si vedno nVudi, kaj bi počel. Zato pa je sklenil naš L>raniatieni klub. da pri-redi lepo igro v solmto 6. oktobra. Iirra je vzeta iz vojaškega življenja in je enodejanka Mislim, da jo bo vsak rad ugledal. Imenuje 'iKakoršen gospod, tal: sluga". Nastopijo naši priznani igralci: John Zore, Enima Zore, Frank Verbie, Marv Sedale. Anthony Selak. Jolm Oigolle, Joe Kramar in Frank Verhovec. Torej n** zamudite te lepe prilike in se udeležite v polnem številu dne 6. oktobra v Slov. Nar. IXmvu. Vstopnina za moške 50^, za ženske za odrasle otroke pa 10^. Torej £e enkrat vas vljudno vabim Igra <*e igra v korist Slov. Doma. Na veselo svidenje! John Pigolle, tajnik. ROJAKI. NAftOCAJTE » HA •GLAB BABODA'. HAJVKOJJ SLOVENSKI DHEVJI1JK T OlUSniE DXtiVAX. Jugoslavia irredenta. Avtomobilska nesreča pri Sežani. V torek 11. septembra popoldne je :ia cesti, ki pelje v Toma j, na nekem ovinku pri Sežani zadelo motorno kolo, na katerem sta bila zdravnik dr. AddiJbatti in krčmar Alojzij Chinese iz Sežane, ob idrijski avtobus. Sunek je bil tako močen, da sta oba moža priletela z glavo v avtomobil in obležala težko ranjena. O dogodku je bila obveščena tržaška rešilna postaja, ki je takoj odšla po po.ne-ftreeenea z avtomobilom. Zasebni | avtomobil z ranjencema je drv el ! medtem z veliko naurlieo proti Tr-; stu. Na cesti pod Opeinami .sta se i <>ba avtomobila srečala in je malo ! manjkalo, da .se v.i zgodila druga strašna nesreča. Ko se je namreč j zasebni avtomobil ustavil, je nenadoma pričel goreti. Postrežniki ! rešilne postaje so s težavo rešili ! ranjenca iz gorečega avtomdbila .in ju pot eni odpeljali v Trs-t. ! Ogenj na drugem avtomobilu, ki j ^ je že razširil do bencina, so po-' gasili k melje. — Nov kulturni čin Italijanov. "Goriška Straža"' poroča, da so vpeljali na goriški k vest uri za prireditve slovenskih izobraževalnih društev novo zahtevo. Prvotno je J bilo določeno, da se slovenska ; predstava dovoli le tedaj,, ako j stoji na prvem mestu programa j igra v italijanskem jeziku, ki jo i morajo igrati slovenski k met ski fantje in dekleita, eetudi ne poznajo italijanskega jezika. Ko so oblasti uvidele, da je ta zahteva neizvedljiva. fsr> pogoje znižale in zahtevale, da se mora deklainiirati" kot prva točka italijanska pesem. Mar mislijo Italijani na ta način razna rodi t i naše ljudstvo? Peter Zgaga Ljubezen odpusti vse grehe, razen grehov, ki so storjeni proti nji. * • * Če te kdo vpraša, kolikor je tsa -ra oseba, ki je bila rojena 1. 1893, se ^noraš najprej informirati, kdo je dotična oseba: moška ali ženska. Oe je moški, je star trideset let. Če je ženska, kveČjem devetnajst. * * • Po dolgih letih sta se srečala J prijatelja in pogovarjala o davnih časih. — Kaj pa najin prijatelj Cene? Šest hčera je imel, kaj ne ? Kaj je žnjimi? — O najmlajša je že zrela za ženitev. — Kaj pa najstarejša? — No, ona je tudi še vedno zrela. * * * ' * Človeku, ki ni imel nikdar beliča v žepu, je zapustil stric veliko premoženje. V tistem trenutku se je pa zavedel svoje dolžnosti ter sklenil poravnati velikodušno vse dolgove. Svojemu sostanovalcu je rekel: — Na, tukaj imaš deset dolarjev, ki si mi jih bil posodil. In ' tukaj še dva dolarja' za izkazano uslugo. In še za obresti. 1 — Sedaj mi daj pa še dva dolarja, — pravi sostanovalec — za strah, ki sem ga prestal v x>riča- kovanju, če mi boš vrnil ali ne. * * * I — Kaj vas je privedlo sem? —i je vprašal jetniški paznik jetnika. — Moje prepričanje. — Kako to j — Preričan sem bil, da me bo i ? sodnik oprostil. * * • i Po raznih newyorskih salonih i točijo pivo dvoje vrste; pol pro-? eentno pivo in pivo, ki ima baje , štiri odstotke alkohola. ? Prvemu pravijo slabo pivo, dru-t ? geniu pa dobro. Umevno je, da je' , prd kozarcu petindvajset centov . razlike. Tujec je naročil kozarec piva, izpil je in vprašal, koliko stane. Krčmar je pa medtem pozabil, ) iz katere pipe mu ga je natočil. — Oprostite mi — mu reče. — | Ali ste imeli slabo ali dobro pivo — Ne vem, — pravi tujec — po limu je imelo okus. j — O, potem je bilo slabo. Do-- bro pivo ima okus po žajfi. i, * * * Najboljši čas za trganje sadja II je takrat, ko ni farmerja doma in 1 ko je pe« privezan. • » jI ..... Ljubezen je največja skrivnost j ženske, in pri tem je največja ne-, lx varnost za skrivnosti moškega. f ^ • a * Možak se je ga bil v božjem ii strahu nalezel in kolovratil po ulici. Dolgo hodi. vpraša tukaj, vpraša tam, pa nikamor ne pride. e Slednjič sreča policista : ° — Prosim, povejte mi, kje je ; na drugi strani ceste? li • • • I — Tam preko — pravi pobcxst in mu pokaže na drugo stran. 1 Možak se prime za glavo in ^ pravi: a — Iludič, ali ste vsi znoreli? t. Tam preko so mi pa ravno sedaj ;i rekli, da je tukaj na drugi strani ceste. Poročajo, da je mogoče kupiti z •^liirn dolarjem sto milijonov nem-: škh mark. j - Veliko vprašanje je pa, če je mogoče s sto milijoni mark kupiti; en dolar. e' SugnslnumtHka KatnL 3ki>turta Ustanovljena L 1898 ^^^^ Inkorponrana 1. 190I GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Pre»e1.F PERDAN. 933 E- 186 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 10ti Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEFI1 I'ISHLER. Ely. Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MUVEKN, «12 — 11th At*. Mat. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. ORAHF.K, SOS American State Bank Bid*., SO« Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASXTK, Room 206 BakeweU Bid*., eor. 'Diamond and Gramt Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. IS Street, Chicago, ni. FRANK SKRAREC 4S22 Washington Street. Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD RLARODNIK, Box 4S0, Ely. Minn. GREGOR J. FORENTA. 310 Htcvcnson BMc., Puyallup. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN P7RC, 7«0 London Rd.. N. E., Cleveland, O. PAULINE ERMEXC. 3C3 Park Str.. Milwaukee, Wis. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEijARC, 638 Market Street, Waukegan. 111. * JednoUno uradno glasilo: "Glas Naroda". ■ Vse stvari tikajoče se uradnih eaJev Vakor tudi denarne poilljatre naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. -»Prošnje ra sprejem novih članov ln bolnllka^* spričevala na1 se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Preveliko navdušenje | so pokazali povodom rojstva pre-stoloua-vleilnika subutiški S m a ovci. .Mestni župan je odredil haklja-do iu razsvetljavo za čas am razsvetlil svoja okna. Ko pa j»? moral oditi župan s .-»vujo družino na banket ob !l. uri. je luči u«j;a-nil. To .so ]>>rali:,li Smaovci i:i sf> županu — razbili < koa. Policija je ]>rijela irlavm* krivce in •dobili bodo zasluženo kazen. Morilec zagrebškega policijskega kontrolorja Galoviča odkrit, I Ivan Dugan. mladenič, ki ^a jej Calovič aretiral zaradi niejfovenal ]>rotitlržavnega vzklikanja..je priznal, da je liii oni. ki je streljal na (jralovlea, Stepjin lii-žtik, odgovorili urednik frankovskega "No-vojr Invatskog borea''. Kežek je tudi med llar.aovee (hrvatske separatiste. ki hočejo imeti tlržavo sant! zase) razdelil isti dan 5 revolverjev. da napadejo jugoslov. manifest an te prilikoui večernega poJioda v proslavo rojstva prestola 'liasb^iu i k a. Slučajno pa je načrt lbinaoveev pmpadel. Pokojni Calovič je s ^vojo smrtjo preprečil vi !'ko nesrečo, ki hi bila sicer loletela nuiiiilest an te. A ne samo Dtiaraii, tudi dru^i očirjdci so po-trdili pred xx^licijo. da jc Kežek wtreljal na (iab»viča, }»rosili pa s da »e njih imena ne objavijo, ker se boje osvete. Z-i morilcem Ste-piiiiom Režekom je poslana t?ra-lir-a in nanj razpi^ina nagrada 10 tisf>č dinarjev. Ka del arctiianih ITanaoveev, ki so dokazali svoj alibi, je bilo puš.."enih na svobodo, proti ostalim še teče preiskava. Cilje se. da ni samo lit žek delil revolverje med Hanaovee, temveč, priznanju ndiaterili iz njih ci'ede. tudi neki drugi separa-ti^tCeni onil^dinei. a to vse j>o tajnem, dogovorjenem načrtu. l*o-ijrfl> tlab.viča je bi! veličasten. IMeležili so se ga predstavniki oblasti, narodni poslanci, veliko število pokojnikovih kolegov in mno-gobrojno občinstvo. Za (^alo\iče-vo vdovo in otroka se javno zbira. — Morilec Jiežek je, *:akor kaze.io dosedanja poročila, zbežal preko Karlovea na Reko. Velika nesreča v kanalu Mal-tempo. Dne 7. sept. zjutraj se je zgodila v nemirnem kanalu med otokom Krkom in Crkvenieo velika neswreea, ki je zahtevala G človeških žrtev. Ker je kanal med Sv. -Jeleno na obali brv. Primorja in zalivom Klinma na otoku KVku zelo ozi'v, imajo mnogi prebivalci iz Sv. Ji'lene »tvoja posestva tudi na Ki kil. kamor se vozijo z navadnimi čolifi. 7. serpt zjutraj je jxrstalo morje precej nemirno. Čoln s 5"?tinii < --bami je plul iz-prva precej dobro in spreiitiiu krmarjem se je posrečilo, kljubovati morskim valovonn. V bližini obale na Krku pa je silni val pljusknil < b čoln :n ga j revrnil. Vseh šest v njem se nahajajočih osel) je padlo v morje in utonilo. Trbovcljčp.nka v kopalnem kostumu. \ sarajevskih nočnih lokalih jt zadnje večere vzbujala posebne pozornost mlada dama. ki pri nuzi nikakor ni od'< žila plašča. Končno poedini gospmlje dognali, da obst« ja vsa toaleta mlade danit- le iz — kopalnega kostuma in pl;*"ča povrhu. Nekemu kavalirju s katerim se je seznanila, je raz ložila. da ji j- v llidžah (k*»|>aII-š<*u) »>i!a uki'adena vsa garderoba Drugo jutro se je podala k p diciji p > pasi -i in ' predstavila kot me-dieinl-a. Toda ]><» temeljitejšeni iiroučevanju je policija mlado damo jire.p »znala z^i lahkoživo Klo Dolinie'-: Trbovelj, ki je usla policiji v Vinkoveih. katera j'j nekavalir>ko zasleduje radi raznih "podrobnosti". Himen. Dne 1 1. septembra se je poročil v kuipnlipi na Kredarici na Tri glnvu zinini planinec. Sokol in na rodni dclavec Fran Major, trgo vec v ^ariboru. z Milko Škrjan čero. vrb) Sokolico, ličerko Ivana Škrjanea, nadrcvidenta južne že N-znice v .Mariboru. Poročil ju .)( v zastopat župnika Aljaža nje gov namestnik. V Osijeku se je poročril Ljub Ijančan France Ilaiiicht z gdč Maienko Iloukalovo, Ceh in jo. Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo sadovolj^t, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda'1 Ti ^ i RPLENtTE in strahote z bojnih pohodov bivšega I slovenskega planinskega polka. [ V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega-hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga j« trdo vezana, vsebuje 270 strani in 35 ilik in vojn«. "GLAJJ NAHODA" 02 Cortland t Street, New York, N. Y. | NOVA ZANIMIVA PTJIQA' NA KRVAVIH i POLJANAH „ Spisal Ivan^MatiSč Cena e poštnino - $1.50-- Morski razbojnik. Spisal kapitan Frederick Marryat. (Nadaljevanje.) 10. poglavje. Na peščenem otoku. Prv<* trenutke svojega bivanja 1* /a j h ri*: ene m otoku je prebil hVanri^eo s tem, da je gledal zj m/Jiojnriko ladjo, ki je biLa kzgi-lila 7A obzorjem. Razne čudne misli so mu rojile >«> irlft\i. V dubu m> je «e enkrat Lpomkijal vseh raznih prizorov, ki ih je bil doživel n« krovu te lad-e, in m predstavljal različne zna-•aje na nj**j. In kAkor >»i je bil U'li želel oditi iz nje — kak1 ugajali oni ljudje, k caterimi jc. bil pri mor an skupaj ^iv*'ti - — ko mu je ladja iz- finila izpred ilo vendaHe bolje, ko bi bil ostal ia njej. kakor pa da biva na tem :apušč»tu»tn otoku. "Ne. ne!" je vzkliknil po krat-tem prem'«!jaiiju. "bolje je zame, ia poginem tukaj, kakor pa -da »eni. sv dalj** pri<"« priz«»rek. Nato! je znčel ogledovati peščeni otoki ter kmalu npo/nal, da samo maj-Iten tlel ni bil zalit z morsko vodo;J r.aJiaj kakor tudi y bila plima) majhna, nizka, je bil otok vendar tak > nizek, da ga je voda prepla-{ k ila *'u>ro j*»»p'»lnomn. Najvišji del utoka ni bd več kakor potil a j-»t "•••vljev vw4i'{ii nad v<-do in ni meril več kakin petnajst čevljev v j 11** ■ %i 1i, Skhmil je, da prim-*' M-mkaj svoje «tivart; vrnil se je k čolnu, i/lo/il iz nj.tfa svoj j, vwl», t i vež in (»stale -tvari, ki jih je bil lobil, t< r j it j«- |n>lar<(4or«, je bilo tr»4»a na-p ra v»*4i njil na ladji.' je vendar v-*d«d, kje je. Vzel je zale ja zetulj«n id in pregUsloval obr-žje, da zve približno razdaljo Oil onih krajev, od katerih bi nio-gel pričakovati pomoči. Mislil je, da j»* ta otok eden izmed onih mnog« i'.ovilnih, ki ae razpro-stira-jo <4>re/ju pri l»;ingu iu so !;a':i!i v^iem sto milj daleč od otoka ^t Thomas, ki je bil na jbližji kraj, kjer bi mogel upati, da najde evropskih obrazov. Vedel je gotovo, da je oil <»brežja daleč naj-vr<" .Štirideset do petdeset molj. Toda ali se more napotiti med divjake, ki so liivali tam! Dobro je vedel, kako s! alio no Evrope i ravnali ž njimi, zakaj v onemi času je bila navada trgoveev s sužnji, da so ti!i na suho in »ibuna zajeli do-inr«"'e preb*val«e, da jih prodajo v bolj severnih dežeLah. Kljub temu pa je utegnil rmeti *r*čo, «la rialett i na kako trgovsko ladjo, ki s*» vedno voaile ob one in obrežju, da zamenjajo razno bla«o za zlati prhh in nbnvovo kosi. Ne luoremo «,i misliti, niti si predstavljati bolj žalostnega in obupnega položaja, kakor je bil oni, ki smo ga ravnokar j, pisal in v katerem je bil Franci^eo. Ci t sto sam — brez upanja na pomoč pri«kt«bljeri z živežem le za mah dni in ločen od ostalega sveta — pdd «boj le toliko suhe zemlje, df Stežka ,oteče- nevarnosti, da ga m i pogoltne širni nenasilni ocean, k se je na \seh straneh spajal z obzorjem! In njegovo upanje na rešitev — kako majhno! Sto iui sto milj daleč od kraja, odkoder bi mogel pričakovati pomoči, in edi-i ni pomočeh, da bi prišel do tega 1 kraj:i — majhen čoln — prava i orHiova liiplnira. ki bi jo takoj - uničil vsak močnejši veter. Take s;> bile prve misli tVaneis- > cove. Toda kmalu se je o tresel ob-t upno-ti. llil je mlad, p<,-gumeai in i jioln n;Kle. i Pogladil ^i je lase z mrzlično r| vročega čela in z/»pet pogledal v -{to straiiio puifavo. V srce ga je | zabolelo in vrgel se je v pesek. In t tako je ležal voč ur ^iolgo v div-. jem obupu. Naposled se je zopet r utolivžil, s*' vzdignil na koleaia in prosil pomoči vdan v božjo vodjo. jI Ko je stal zopet na nogah in zo-t, pet ffl«-«lal pn>ti oceanu, je ol-. nonsa in'mo. Vse je k.Lzalo. da na-[. .topi kmalu in hitro velike gibanj«' Zapuščeni inladertič sf1 je oori-,, ral na vse strani, e i«' neka š»roka črta hitro 1 razpmstirala nad vsem vodovjem l strašno hitro <-e je bližala — in hu t J r kan j naenkrat in z vso silo in I z \-s»*'iii groznimi prla»«*vi zadel ol zapuščenega mladeniča. ; j (Dalje prihodnjih.) izpred ljubljanske porote, Mladoletna strahovalka Ljubljane. 15. septembra jH>prridiie je J zagovarjala pred porotniki 151et-] na deklica Alojzija Godec iz Ijjebljaue. Dasi še zelo imlaid se, je vendar izkazala za prebrisano tatieo. V času, ko je doma vse spalo. je prišla kot nepovabljen -gnega. kar ji je prišlo pod roko. Posrfmo veselje je imela do zlatnine, siebrnine in denarja. Če je bila Uje shrčajno zasačv^na. «-e je takoj i »petim izgovorila, češ. "da išče vode ali pa z vprašanjem, če strmi je tu gotova osi^-ba Na ta imetn je brez vsake '-uninje često odšla s polnim žepom ukradenih . ^tv:-ri. Svoj p<««d je izATŠevala. d« kler ni bila končno aretirana i v kinu ''Matica*' Mlada tatica je i okradla v celem 27 oseb, ki pa so [ tolkle ukradene stvari po večini i nazaj Skupna vrednost ukrade-. uih stvari znaša 49.0*30 kron. Vse , predmete je prodala obtoženka v j mestni zastavljalnici. Porotniki so stavljena jim ^ra-* šarjn soglasno potrdili, nakar jf - sfxlni dvor obnodil Alojzijo Godee i na 5 mesecev težke ječe. Tokio - prostolica vzhajajočega solnca. GLAS NARODA, 1. OKT. 1923 Josip Lavtižar. Kdor ima jutro, ima prihod- k no-st. Ali z drugo besetlo: kdor je čl mlad, upa dolgo živeti. s1 Vse kaže, da sta omenjena izra- '-2 za pri Japoncih upravičena. Hit- U ri razvoj države in čudoviti na- It predek tega ljudstva svedočita, zi da ga čaka lepa bodočnost. Zato P se Japonska ne imenuje brez po- p mena cesarstvo vzhajajočega soln- k ca. Le poglejmo njeno glavno me-, p sto. sj Tokio šteje že danes dva mili- v jona prebivalcev ter pušča v tem ozaru kitajski Peking daleč za sa- v bo. O l njegove vzhodne do za- k padne strani imaš 10 km hoje; a- č ko bi se zanašal samo na noge, po- n trelxwal bi mnogo časa ter bi se n zelo utrudil, prede bi prišel v ta ti ali oni mestni oddelek. Večina lju- d di se vozi po električrei železnici, n v rabi so pa še vedno mali vozič- f; ki, ki jim pravijo "riksa" in ki j jih je v mestu 25 tisoč. Plačaš Ja- s poneu določeno vsoto, ki m velika, ž pa te pelje, kamor hočeš. Ako i- j ma prostor na ulicah, teče z vozom n ako mu delajo napotje ljudje in p vozovi, gre počasi. Vsak se rad s pelje v rikši. da si nemoteno o- s gledaje mestne znamenitosti. k Tok'o ne leži popolnoma na v ravnini; med ulicama se vzdiiguje- r jo nizki griči, zasajeni z drevjem, r Na njih stoji kak tempelj ali naz- fl gleden stolp, odkoder .se nudi le- S na m< 4na podoba. Skozi mesto te- š če velika voda. Sumidagava, ki z se ste'.ia v zaliv Velijwga oceana, t [Mnogi mostov, med njimi več le- * j se.nih. pelje čez reko. Hiše so ve- r .činoma pritlične; dosti je lesenih c obd a ni h z vrtiči. V sredi mesta pa l ( stoje tiste dolgočasne, novodobne ' ( palače, zgrajene vse po enem vzor- r eu. da gre človek cisto hladno mi- r mo n,> h. ^ r j I)o leta 1868 je bilo mesto in ž 1 njim v*e japomtsko ozemlje še iz- r j ven svetovnega prometa, in sicer 1 . tako stro b en eg a pojma. Ob koneu uliee Ginea so krenili t na levo proti griču, zaraščenemu s i stoletnim drevjem. Izmed drevja • se je tu in tam videla kaka streha • vse drugo je bilo zakrito s koša-e t:m drevjem. Visok e i ki opni zid p je obdajal palačo, ob temeljih zi-1 dovja pa so bili široki ofcopi. na-1 polnjeni z vodo. da se je moralo iti čez mostove v notranjščino. Iz vode so rastle rdeče lilije ter krasile okolieo « svojim žarečr.m evet-a jem. Japonei. poselim prijatelji p cvetlic, imajo to rastlino, ki jo i-0 menu jejo loto«, v veliki časti. Palače, ki so kazale svoje stre-k« be skozi drevje, so cesarska po-e slopja. V njih stanuje 'japonski v mikado. Ta beseda je za vsakega Japonea izraz največjega sposto-vanja. ker pom«ii najvišjo osebo e v državi. Po nazrranjn ljudstva je c mikado potomec solnčne boginje Amaterazu. torej vzvišen nad vsa- Kjm drugim bitjem. neKaK bog v človeški podobi. Odkar pa je po- ^ stalo Japonsko usftavna država, je Z; izgubil mikado veliko na svoji ve- ^ ljavi. Oil tega časa namreč ne od- ^ ločuje več on sam, temveč'je ve-zan na ministre in na držav. zbor. Prej je vsak Japonec kakor naj- z ponižnejši sluga padel pred mi- ^ kadom na kolena, a sedaj se je ta ponižnost izpremenila v navadno x spoštovanje, ki je dolguje vsak pr- \ vemti predstavniku države. i Poleg večjih zgradb se nahaja ^ v mestu prav veliko manjših hiš. ki so ohranile star ijaponski zna- ^ čaj. Mi zidamo stanovanja iz kam- s na in opeke, ker hočemo imeti var- ( s no zavetje ne samo radi tatov, ^ temveč želimo" nemoteno živeti tu- L di radi sosedov. Na Japonskem ^ navadno ne zidajo hiš. Tesar iz- 1 gotovi že poprej vse hišne dele in < jih pripelje na tisti kraj, kjr bo ^ stala hiša. V leseno ogrodje se vlo- 1 že stene tako, da se lahko potiska- 1 jo sem in tja. Samo tlak ni lesen. 1 mesto desk se položijo po tleli ' preproge, spletene iz riževe slame. -Stebri imajo lične okraske, stene ' so poslikane s cvetlicami Vsak, j ^ kdor hoče v hišo, mora odložiti 1 v veži obutev ter sezut stopiti v s notranjščino. Japonska gospodi-1 nja je vzgled snažnosti. Ona skrbi da je v hiši vse v najlepšem redu. Sicer je pa v njej prav male. pohi- , štva. Prebivalci ne sedijo pri mi- : zi, ampak ležijo ali čepe na ple- , teninah. P ri obedu postavijo pred j vsakega gosta nizko mizico ter < polagajo nan^o jedila ter jedilno 1 orodje. Stene, ki ločijo sobe. so l premakljive, zato ni treba vrat. Stene se pot.isne v stran tako široko koliko rse hoče. pa je vliod narejen. Soba je lahko večja ali manjša, svetlejša ali temnejša. — kolikor več ali manj prostora se • naredi z odmaknjeno steno. V poletju pomaknejo proč vse stene, ki jim zapirajo pogled na zunaj. — Na ta način je odprta vsa hiša in njeni prebivalci nimajo drugega nad sabo kakor strop. Seveda je radi lesenih stavb nevarnost opr-nja velika; kljub temu pa stavijo' hiše še vedno iz lesa, ker imajo j mnogo gozdov. » Glede značaja pripominjamo.' da je Japonec precej flegmatičen. Če se d o god i nesreča, ima navado reči: "Sikata ga nali". (Saj ne more nič pomagati.) Naši znanci so stopali iz ulice v ulico ter ogledovali znamenitosti cesarskega mesta. — Danes je nedelja. — je rekel Jerič. — in kaj pomeni nedelja, itak veste. Prav bi bilo, če bi j>o-1 iskali kako katoliško cerkev. Po- i gaiiskili templov in malikov smo' * % I videli že dovolj, pobrigajrno se tudi za svojo vero. Kaj pravite? — Če smo dobili v Pekingu katoliško cerkev, menda^tudi Tokio i ne bo brez nje, — je potrdil ne-j deljko. ■ — Saj mora imeti kako vnanje znamenje, zvonik ali vsaj križ nad ]>o*dopjem. — je omenil Francelj. Sli so naprej in dospeli v okraj , Kojšikava Miogadani ob severo-' zapadni strani mesta, kjer so u-i gledali poleg vseučilišča visoko ■ zgradbo z zvonikom. Vstopili so . in spoznali, da so prišli v pravi - kraj. Po dolgi dobi so klečali sve-i tovni po|>otniki zopet v katoliš- - kem svetišču. Iz tihote božjega hrama so pri-I šli Slovenci zopet med vrvenje * ljudske množice. Čeprav se je vi-i delo v me«tu le malo vozov s konji i delalo pa je zato pokanje z lese- - nimi čevlji velik ropot po ulicah. I Največ se je slišalo smeha, ker je - Japoncu prirojen vesel značaj. — - Brez smeha bi bil Japonec to. kar! > Kitajec brez kite na hrbtu. Ljud-j 7. je pozdravljajo smehljaje dru» - drugega. Prepiri in pretepi so - menda redki med njhni. Ako sre-i ča težko obloženi postrežek, ki mu i- pravijo kuli, prav tako težko otovorjenega tovariša, se ne pritožu- >- jeta radi težavne službe, temveč >- se prija-zno pomenita o svojem :i delavskem poklicu ter gresta * a svojim tovorom naprej, ko sta se i- s smehom poslovila. Pri nas se po-' o slavljamo na ta način, da si poda-e mo roko ali se odkrijemo. Japone« e pa ne^pozna te navade. On pokaže i- svoje spoštovanje s tem, da se pri- kloni z glavo, ne da bi se odkril ali podal roko. Naše pozdravljanje, da se odkrivamo, smatra Japonec kot poniževalno. I | Poseben vrišč je vladal na velikem prostoru, kjer je stala veli- s ka pagoda ali japonski tempel. z ^ zakrivljenimi strehami. Preti vho- s dom v tempel so bile postavljene č 1 koJ be, v vsaki kolibi se je vide- I lo kaj posebnega. Menda ni kra- i ja v mestu, kjer bi se lažje opa- ^ zovalo ljudsko življenje kakor tu- ■ kaj. In zakaj ravno pred p ago d o T s Samoumevno zato. ker.se shaja " tu največ ljudi. Kakor se pri nas " vrše večkrat hrupne zabave v ob- i ližju cerkve, tako tudi pred ja- j 1 ponsko pagodo. Poučnega ni bilo J nič. temveč same zabavne reči. — i Carodejndki so se odlikovali s svojimi umetnostmi na vsakovr- , sten način. Glumači so kazali, ka- , 1 ko neverjetnih dejanj je zmožen , človek, ki se vztrajno vežba v svo- , ji stroki. Dvobojevalei so se drug proti drugemu zaganjali s tako drznimi napadi, da bi bil mislil: TA je dobil dovolj za vselej! Ponujala se mazaška zdravila, ki naj bi bila pomagala v vsaki bolezni. Izvežbane opice so s svojim vedenjem kratkočasile občinstvo. — Množico so obletavale jate golo-. bov, ki so jemali hrano iz rok. — I Vse skup je bila tako pestra ori-J jertalska *l:ka. da se ne more opisati s peresom. 1 _ •i Izpred sodišča. Spomladi letošnjega leta se je v Zg. l>ovniku pred Svetlovo go-" stilno vnel prepir med Alojzijem ■ Jenkom in Janezom Česnom. Med l imniivim je Alojzij Jenko udaril •)Ce t eni prebil k< žo in kost. Jenko je t bil obsojen na 6 tednov težke ječe. LISTNICA ITEEDNIŠTVa! ^ V. R., Conemaugh, Pa. Dotični del oldeke se imenuje telovnik. 1 Izraz '*kamižola*' je tujka in je italijanskega izvora. Tudi izraz ? "vr>t;ja je itaVjanskega izvoia. i POTOVALNI ZASTOPNIKI, _ kateri so pooblaščeni nabirati na-^ roenino za "Glas Naroda", so: , Joseph Čeme, Anton Simčič in Josepb Smalzel. Upravništvo. i - ----------———— Iz Slovenije. Požar na Črnučah pri Ljubljani. [ p 11. septembra popoldne je po-J sestnica Ivana Cižman (p. d. pri k tlorenjem kovaču) blizu znane go-1^ stilne "IVi rogovilčku" na Ornu-j^l čah pekla kruh. Najbrže so se vne-l le saje in iskre so zanetile požar, ' ki >e je naiglonia razširil in objel vso li -o. V pod se morali žalibe-g omejiti sa- , ! mo na lokaliziranje požara, da > preprečijo še večjo nevarnost, kar V : se jim je po težkem delu tudi po- r - srečilo. H">a in gosj>odarsko po- * i slop je ^a pogorela do tal. Škoda -. je velika in občutna, ker je krita j . -iimo z neznatno zavarovalnino. . Neva iznajdba velike gospodarske vrednosti. Ifcitentni urad v Beogradu je iz- - dal Slovencu Radu Nipiču patent za njegov izum "Toplodar" ki je velike gospodarske važnosti in ga • ie zla-1 i sedaj ob velikem pomanj- p anj«i i^i draginji kurjave poseb-_ n-» p.-vdraviti. Aparat ima to [ prednost, da s«1 ga napelje od šte-tdilnika skozi zš"d v wsedno s<>bo, ki jo aparat sam popolnoma, se-j greje, ne da bi porabil pri tem isph h kai kuriva. Topli plini gre-, do iz štedilnika po cevi v aparat, ki potem oddaja ohlajen dim v dimnik, štedilnik sani pirištedi polovico kurjave s tem. da ne grestaf ogenj in toplota naravnost v dimnik in se tako s »>odiia sr ha zadostno segreje. Tudi se "Toplo-, dar*' lahko namesti v vsaki s:>bi > tem, da se ga prikliipi k peči sosedne solve, tako da ena peč potom t te»ja aparata popolnoma razgreje obe s d>i. Veliki sidoni. šolske so-be ali dvorane, kavanie, l-estavra-eije. pisarne, čakalnice, katerih z , eno pečjo !ii mogoče razgreti, pri- - i>;.jo k peči še "Toplodar** ter - dosežejo z mvnjšo uporabo dvoj- " no toploto. Aparat ne zavzema 1 i-i , . ^ velikega prostora, ker se montira na steno, je higije.nična naprava, . Ki se z lahkoto snaži in je za zim-i ske mesece prava dobrota, ker 1 prištedi ogromno denarja. V poletnih mes*»cih se aparat enostavno zapre in je v okras vsaki sol>i. Zanimivo je, da je v Mariboru, kjer je \ipič aparat demonstriral t iti razstavil, pi stavljen: h že nad 100 *"T' plodarjev", ko jih lastniki a se zelo pohvalno izražajo o vred-j- nos-ti te iznajdbe, ki se bo vsled >- praktičnosti gotovo kmalu razši-o r''la po vsej Jugoslaviji. Hranjenje ustvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira, postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti, navdušuje k stvarnemu delu, katero je edini pogoj napredka. Odločite se za varčevanje s tem, da uložite pri-, hranke pri nas na — "Special Interest Account" Sigurnost zajamčena, ^^ obresti na 1 e to. Vse vloge naTejene do 1. oktobra obrestujejo se že s 1. oktobrom t. 1. Denarne nakaznice izplačujemo točno, brzo in ceno potom pošte, brzojavnega pisma ali brzo j a va. k Dolarske nakaznice izplačujemo v efektivnih ameriških dolarjih v Trstu, Opatiji in Zadru. Zastopamo vse prekmorske parobrodne proge in preskrbimo potrebne listine za priseljevanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : : : New York, N. Y. GLASNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUB^D Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Na dan: 2. res oženil bi se; Kazen; 4. Kmečka pesem*. 5. Vasovalec; C. Na trgu; 7. Pesem o beli hišici; 8. ProSnja; 9. I>an slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Se ena: 12. Povejte, ve planine; 1,'S. Sijaj, solnčice; 14. Lahko noč; 13. Dekliea mila: 1«. Slanea; 17. Vabilo; 18. Pastirček : 1J). Rožmariu; 20. Cerkvica: 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve: 2T5.0 Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad ; 21>. Iiožica 1 slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč: Kaj bi te prašal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami: 37. Vabilo: 38. UsliSl nas; 30. Na morju; 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja; 42. Barčiea ; 43. Oblaček; 44. Utopljenka: 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova ; 47. Katric-a : 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož: 50. Zdraviea; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna: 56. Slanica: 57. Oj. te mlinar: 5S. Pojdam v rute; 50."siovenac. Srb. Hrvat: 60. Nasa zvezda: 61. V slovo; 62. Iz-gubljeui cvet; 63. Sanak ppava ; 64. G'ejte, kako umira pravični ; 65. Naprej ; 66. Kje dom je m«»jr 67. Hey Slovenl. 71. Domovini ; 72. Sokolska : 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina; 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj : 7S. Večer na Savi; 70. Zrinsko, Frankopanka ; 80. Sto čut iS, Krbine tužui?: 81. Pobratimija; 82. Pomlad in jesen; 84. V tilii noči. 85. Milica ; 86. Njoj; S7. Njega ni; 88. Pod oknom; K). Prva Ijtiltezcn; 00. I.ahko noč; 91, Pri oknu »va molče slonela : 92. Strunam : 93. Slovo; 94 : Strunam ; 95. Pro-Snja; 96. V ljubem si ostala kraji: 97. Pod oknom; 98. LJu-»•ezen in pomlad: 90. I.ahko noč; loo. Raztanek; 101. S vračanje ; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York rZPLAČILAvAMERIftlH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predloži tri od ameriškega konzula potrjenega pot- Dega lista tn ue več kot protivrednost od 3.00u. — frankov, to Je približno $200.— sa enega potnika. V slučaju, da naslovljenec za ls-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali aam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati počil jati čeke t Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da m čeki, ki «e glase na dolarje, tudi t dolarjih izplačajo, kar pa ni res. ker, kot Že zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi iiošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripiavm ta ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ln Izplačajo take čeke ▼ dinarjih Bele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim Mil odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo t Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, knterl se Jim Izplačajo na zadnji poŠti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista '— (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se p« lahko plača tudi a dinarji. V Italiji in zasedene* ozemljn — w veljavne povsem drugačne odredbe ter l*hko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Ce je pa namenjen denar le za potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naimSčnjočIli etroSkov no 4e morali odloČiti prevredlti pristojbino za dolarska Izplačila kakor sledi: Zrn izplačila do $28. računamo po 75 centov: od $2tL naprej po 3%, to Je po 8 centa od vsakega dolarja. Cene: TiplVreH Hliliijl^* mmm" Ta pristojbina je veljavna na dolarska izplačila v JncoelavUl la Italiji. FRANK SAKSER STATE RANK 82 CeftfauMb SL, New YarkGty GIjAS NARODA. 1. OKT. 1923 Premetena deklica.1 (Ruska pravljica.) ČAROVNICA. - - +17 Spisal JEAN RAMEAU. * - i f t Za "Glas Naroda" poslovenil J. T. 10 (Nadaljevanje.) ] — Že prav. Prihodnji teden bom plačal. I — Žal mi je, toda .toliko čafsa ne morem čakati. — To bi morali že prej povedati, draga moga — je rekel Pascal ' jezno. — Pred tremi dnevi ne morem dobiti nobenega denarja. Najprej moram pi.sati in pričakati odgovora. Zdravila ne bodo niti en frank. SLser jih pa ne potrebujem. Vas naj pa hudič vzame! ! Melanija je jstala kot v tla vkovana ter je slišala vsako besedo. Strašno jo je bolelo tsree. Čim gla.Miej.sa sta postajala krčmarica in Pascal, tem tesnejše ' ji je bilo pri duši. > # f * * fe Kaj .si bi> mislil gospoda Pascala. Zdravila so na vsak način potrebna. Kaj pa če bi bilo oko pri-l; zadeto? C'e se rana takoj ne zaceli, lahko izgubi gospod Pascal oko. — Jaz moram imeti dovolj denarja. On ga potrebuje. In dobila ga bom. Tako je sklenila Melanija. Vzela je kozo z voza ter odšla proti domu k svoji teti Alibert. *, * * ' # Starka je sedeia v natdonjaču podeg okna in sesala velik kos sladkorja, Melanije ni slišala vstopiti. Ko jo je pa orpazila pred se- i boj, ni bila nit* preseneena, usti vesela. — Kakšnih besed se bo potreba posluAiti — je mislila Melanija — da lwm omehčala to srce, ki je trdo kot kamen. Melanija je začela prositi, najprej šepetaje, ponižno in bkromno. Starka je malomarno poslušala. — Kaj.' Kako denar zahtevaš od mene? — Denar zahtevaš* — Ali >i [h.zabila na svojega očeta? Ali nisem morala jaz plačati upnikov t M.-lanijii je sklonila glavo. Vedela je nemreč predobro, da ne lx> nikdar omehčala trdega srca. Samo en elove-k bi lahko opravil pri nji, in to je bil gospod župnik. Toda trospoda župnika ne more prositi, ker je pri tem ven-. dar prizadet njegov prijatelj gospod Aubier. \ Pokrila si je obraz z rokama ter pričela jokati. Teta je vzela med tem rožni venec v roko, zatopila .se je v TOO tlite v in se ni več zmenila za svojo nečakinjo. Naenkrat je pa Melanija vstala Dobra misel ji je švignila v glavo. Preostajal ji je edin izhod. Da, denar mora d(Haiti. Na vsak način. Saj ima veidar «1 ve kozi. Eno bo prodala, pa bo. OfKitekajočih korakov je šla v hlev. Taan sta bili obe. Njena črna z rjavimi li.sami in Aubierova bela. Katero naj proda ? Odločila se je za svojo. Prijela je za konopec ter jo oil vedla pro* i mesarju. Melanija je imela solnzne oči. Mesar jo bo zaklal. Toda nič zato. Prvi je g .spod Aubier za njim je šele koza. Ko je zagledala v izložbi kose krvavega mesa, se je zdrznila. Na pragu se je |>ojavil rdečelični mesar. — Ali hočete kupiti mojo kozo? — je vprašala tako tiho, da je mesar ni razumel. — Kako gospodična? j — Kozo hočem prodati. — A. kozo, kozo? Sedaj je malo povpraševanja po kozah. — Lie fx>glejte jo, kako je lepo rejena. Prijel jo je ter jo začel otipavati. Pri tem je nekaj mrmral. — No, dobro, jo bom pa vzel. * Prijel jo je za vrat ter postavil na tehtnico. — Enajst frankov lx»te dobili za njo. gospodična, enajst fran- , kov in petdeset eentimov. — Dobro, gospod, — je rekla Melanija s pridušenim glasom. Mesar je odprl vrata ter vrgel kozo v sosednji prostor. Mela-j ni ji »e je skrčilo srce v bolesti. — Vi ste nečakinja gospe Alibert, kaj ne, gospodična? Mdanija je pritrdila. — Znj<» imam že takoalitako nek obračun. Bova pa pri prihod-' nji priliki poravnala. Melanija pa ni bila pripravljena na to. Poječe je odvrnila: — Koza ni last moje tete. — Tako! Ni njena? Čigava je pa? p — Koza je moja. — Ah, tako? Vi hočete torej denar takoj? y .— Da, ee vam je ljubo. Oditel ji je denar na mizo. Melaniji se je temnilo pred očmi. Nikdar več nc bo videla svoje ljubljene kožice. V skednjem prostoru je nekaj zameketalo. Srce ji je močno utripalo, v uŠetiih ji je šumelo. — Ne morem, ne morem drugače, gosipotj, — je zajecala. — Vrnila mu je denar, odprla vrata ter vzela kožico v naročje. —' Oprostite, če sem vas motila. Odšla jc vsa osramočena. Mesar je presenečen gledal za njo ter mrmral: — Punca je znorela. Melanija jc najprej spravila kozo v hlev, potem j0 pa Sla v go trtilno. — Ga ni doma, — jc odvrnila krčmarica. — Kje pa je? -— Ne vem. Pred dobro uro je odšel. — AH veste povedati, v katero smer je šel ? V — Ne, »e mi ni sdelo vredno gledati za njim. Odpravila se proti morskemu obrežju. Tam je res srečala gospoda Pascala, ki se je Lzprehajal med skalami. šla »ta dritg drugemu nasproti, kot da bi ju vlekla sfcupaj neka neznana sila. Melanija je bila strašno razburjena. Usta j« napol odprla in je bila u ver jena, da bo naslednja trenutek odločilen zanjo. Čutila je, da prodira zahajajoče solnce v njeno notranjost in da jo bo ta veličastni sijaj spremljal do konca. ir t — - (Dalje prihodnjič.) _ J/ , Bil je kmet, ki je imel dva sina. Mlaiji je bil na potu, starejši pa doma. Um i raje je zapustil oče vse imetje tistemu sinu, ki je bil do- < ma, a drugemu ničesar, misleč si. da brat bratu ne bo delal krivice. Ko umrje oce, ga starejši sin po-1 koplje in obdrži imetje zase. Glejte, kar pride drugi sin in gorko zajoka, ker očeta ne najde več živega. Starejši sin mu reče: — Oče je vse samo meni zapustil. Starejši brajt ni imel otrok, mlajši pa je imel sina in hčer re-jenko. Starejši, ki je dobil vse imetje, je obogatel ter začel trgovati z dragocenim blagom, a mlajši je bil siroimak. V gozdu je sekal drva in jih vozil v mesto prodajat. Sosedom se je smilil zaradi svojega siromaštva, zato zbero in mu da-i jo denar, naj trguje tudi on, četudi le z drobnim blagom. Siromak pa se preplaši in reče: — Ne, dobri ljudje, nočem vašega denarja, zakaj utegnilo bi se mi zgoditi, da izgubim v trgovini in — s čim naj vam dolg popla čam ? In dva soseda se zmenita, da mu po zvijači dasta denar. In glejte, ko gre siromak po drva. ga e (len od njih na potu dohiti in reče : — Sel sem, prijatelj, na daljno I pot ; na potu pa mi je vrnil dolžnik tristo rublje vT zdaj pa ne vem. kam naj jih spravim. Vrniti se domov, ne utegnem, zato te prosim, vzemi ti moj denar, shrani ga. a še boljše bo, akn ž njim trguješ. Kanalu se vrnem, in ti mi bos pomalem izplačal. Siromak vzame denar. Pride domov in se zboji, da pra ne bi izgubil. da didejo za plenom. Kmet je to videl, in ko se vse naokoli zopet pomiri, prkle z drevesa. — Ajd, naj še jaz poskusim; me sroče se tudi meni odpro durice. In kemaj izreče: — Durice. durice, odprite se! — so že nastežaj odprte. Gre pod zemljo in vidi cele kupe zlata, srebra in še marsikaj. — Sdromak se razveseli in ob zori začne vleči cele vreče z denarjem na beli dan. Raizloži drva z voza, s potem začne nakladati nanj srebro in zlato in odpelje domov. Sreča ga žena. — Oj, ti ded dedasti! Malo da nisem umrla od žalosti, ker sem zmerom mislila : — Kje si ? Ali te ni ubilo drevo ali požrla zver? Kmet pa reče posebno vesel -. — Ne bodi žalostna, žena I Bop je nama dal srečo, blago sem našel, pomagaj mi nositi vreče. Ko je izvršil ta posel, gre k bogatemu bratu in mu vse pove, kako je bilo; tudi ga povabi, naj gre ž njim po srečo. Ta je bil" zadovoljen. Prideta v gozd, poiščeta jelko in zakliče ta : — Duriee. duriee. odprite se! Duri se odpro. Začneta vleči n? dan vreče z dcfiarjem. Siroimašn brat je naložil voz in bil zadovo ljen, a bogatinu je bilo vse pre malo. — Ne. brate, le pojdL — reč< bopratin, — jaz pridem takoj zi teboj. — Dobm: a ne pozabi reči, — duriee, durice, zaprite se! — Ne bom, ne! (Konec prihodnjič.) ROJAKI, NABOČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Kretanje parnikov - Shipping News 3. oktobra: Paris, Havre; Belgenland, Cherbourg; Pres. Polic Cherbourg; Seydlltz, Bremen; Cont« Rosso, Genoa. 4. oktobra: Westphalia, Hamburg* 6. oktobra: Homeric, Cherbourg: George Washington, Cherbourg. Bremen: Orca. Cherbourg Hamburg; Volendam. Boulogne. 9. oktobra: 1 Leviathan, Cherbourg; Mauretacia, Cherbourg. 10. oktobra: France, Havre; Pres. Garfield, Cherbourg; Yorck, Bremen. 11. oktobra: Pres. Wilson, Trst; Mount Clay, Hamburg. 13. oktobra: .. Majestic. Cherbourg1: America, Cherbourg, Bremen; Saxonia, Cherbourg; Chicago. Havre; Orduna Cherbourg. Hamburg; ftyndam, Boulogne, 16. oktobra: Berengaria. Cherbourg; Reliance Cherbourg, Hamburg; Canoplc, Cherbourg, Bremen. 17. ok luiii 0 ; Muenchen. Hamburg; Pree Adams, Cherbourg; Tyrrhenia, Cherbourg. Hamburg. . i^Mt 18. oktobra: Albert Ballln. Hamburg: Rochambeau, Havre. 20. oktobra: la. Savole, Havre: Olympic. Cherbourg; Ohio, Cherbourg, Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Leviathan. Cher, bourg. 23. oktobra: Aqultania, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. 24. oktobra: Paris. Havre; Pres. Monroe. Cherbourg. 25. oktobra: V Thuringla, Hamburg; Colombo, Genoa. 27. oktobra: Homeric, Cherbourg: Orbita, Cherbourg, Hamburg: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen; Vendam. Boulogne. ___ 30. oktobra: Resolute Cherbourg, Hamburg. Mauretania. Cherbourg. 31. oktobra: Frar.-e, Havre; Pittsburgh, Cherbourg. Bremtn; Bremen. Bremen; America, Ge-, noa; Bevedere. Trst. ^»m ■ ^ Jug0Slauii0 u 9 dneh. V^^^AMCHOR^ Vsak torek odplaje edes aorikili Teliluco* AL. NAMERAVATE DOB.T, ROJA- ^ZT^A ^"."V: 30.m KE V AMERIKO? BERENGARIA .......... 52,022 ton 6426 JUGOSLOVANOV BO LETOS Razkošne kabine 3. razreda z 2-4-6 PRIŠLO V DEŽELO. posteljami. Prekrasne jedilnice, kadil nice in počival i Tokrit krov za Se- NaJ Cunard proga pomaga \aSim tanJe. Dem^Ca kuhinja. Domačaudob- rojakom, da dobijo liste, viziranja ter nost Brezskrbnost. Jim da potrebna navodila, ki s<» po- Nakaznice denarja potom Cunnrd, iz- trebna za potovanje v Ameriko. plačljive v Jugoslaviji hitro, sigurno Vse potnike spremljajo do p.irnikn Jtaupno. Zi karte in nasvete vpra- družbini uradniki brez kakega poseb- Sajte pri najbližjem agentu v svojem nega doplačifa. Potnikom, ki imajo kraju. Cunardove vozne listke, nikdar nI treba čakati, ker odpluje iz Evrope CUNARD ANCHOR | tfTSf^ večkrat v tednu kak parnik te Črte. LINE j Vozni listki Cunard proge so ve- ^^fv^** tjavni za najhitrejše parnike na svetu. Za nadaljna pojasnila 3e obrnite Aeslu^i^BE^^B^BShn^H na naSega mestnega, agenta- ^MaMiSa^Sa^SSSSMi New York, Plymouth. Havre. P«rU PARIS ____ 3. okt.; 24. okt.; 14. nov. france .. 10. okt,; 31. okt.: s. dec. LA SAVOIE 20. okt.; 24. nov.; 22. dec. lafayette .... .... ---- 10. nov. New York. Havre, Pari® roussillon ............ 6. oktobra CHICAGO ................ 13. oktobra rochambeau .......... 18. oktobra New York. Vigo [Spain). Bordeaux LA BOURDONNAIS ......... 27. okt. Pilite za uiodiU lokalnem agenta ali na glavni nr*d: 19 STATE STREET._NEW YORK Kje je moj sin ALOIS PLVT7 Pred tremi leti je 1 >il v ameriški armadi, pozneje sem izvedela po Rdečem križu, da je bil po končani službi njegov naslov l>ox 185. Broughton, Pa. Za njegov naslov bi rada izvedela njegova sestra in mati. zato prosim, da se nam javi. — Dni-ii'iia Miuni, 2040 Robin Street, Cleveland, Ohio. 1,3,4—10) Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. KDOR je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in druj^ih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsle