POŠTNINA PLAČANA
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15.— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180— LIR, 45.— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST. ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40.— LIR.
Leto II. št. 32
Ivst 11. decembra 1948
Cena lir 15
Vsakdo ima pravico do kruha
. Tržaška občina bo po najnovej-56,11 proračunu izdala za plače °radništva in ostalih nameščencev skoro 2 milijardi (1,988.177.145) !r- V to vsoto niso bile vključe-ne Pokojnine (277.109.000 lir). Primanjkljaj proračuna znaša okoli j milijarde (2,840.130.400) lir.
Meti Tržačani smo posebno Slo-^nci obstali pri teh številkah. °sebni izdatki v proračunu za 1949 s° narastli 50-krat v primerjavi z letom 1938. In že tedaj so perennino politiko vodili po načelu; Ostvariti čim več mest, da bo čim ljudi prišlo do zaslužka. Ita-IJa jih ima mnogo.
Noben tržaški list ni načel te-®a kočljivega vprašanja. Tudi mi belimo vsakemu bližnjemu pošten kos kruha. Toda zakaj ga ni za ••femnoge naše ljudi, katerih °cetje so že nad 1.000 let na tej kemiji? Zakaj morajo naši inže-®lrji, podjetniki, zdravniki, proferii, uradniki in drugi umski nelavci v Južno Ameriko in dru-*am, ker ni mesta zanje' v občinah in pokrajinskih uradnih, ali ker jim občina ne da potreb-m**1 listin za namestitev ali ovi-ra njihovo delovanje?
. Naj se končno občina opogumi 'n objavi statistiko svojih name-cencev pa narodnosti, pa bo "Vnost lahko na prste preštela Se umske delavce slovenske narodnosti ki so nameščeni v nje-jn uradih. Celo v okoliške vasi “mšlljajo uradništvo italijanske na-mdnosti.
Snano nam je, da je bila cela mta naših ljudi gladko odbita kljub vsem svojem znanju in svoji sPosobljenosti, medtem ko je bi-® v povojnem času v občinske fade, nameščenih več stotin lju-”!• ki so se zatekli v Trst z raz-vetrov in ki zdaj s toliko ve-Pm zadoščenjem mečejo polena ®pd noge našim ljudem pri kakrš-1 koli pobudi.
Ali nam bodo nove volitve pri-esle kakšno izpremembo v tem ®°81edu? Ali nam nodo primogle 0 «normalne domače samoupra-e"> o kateri govori gen. Airey svojem četrtem poročilu Varanemu svetu?
, Resnično domača uprava bi lah-sk- napravHa red tudi v občin-ki upravi, ki prosto ignorira ovence, njihovo gospodarsko in klturno življenje. Vprašanja ne-^ Poslenosti naših umnih in roč-m delavcev ne bi smela na dol-° ignorirati nobena uprava, ne tinska ne politična, ako res r 1 dobro svojim občanom in oh-nitev reda in miru.
Bla' enakopravnostjo samo pri r cevanju davkov, se noben na-a ®e more zadovoljiti.
TUDI TRŽAŠKA
"Pokrajina« pasivna
l94o*rai'nski proračun za leto tev kaže 375,319.226 lir dohodkov - r 1.025.200 245 lir izdatkov Pri-lir^ljaj znaša torej 643.570.000 v ’ to je skoraj 240 milijonov lir s'avirkak°r lansko leto. Samo po-Se ,a za splošne stroške, ki ob-5seh-° v glavnem stroške za d0v ]e> znaša skoraj 90 milijo-
konferenci na Bledu
AFP
'SLOVANSKO POROČILO
lAgence France Presse) fil0'La iz Beograda: Uradno'poro-natèi®Ì ga ie nocoj objavilo Rav-^dst StV° za informacije pri pred-ri;V-Vp vlade, jav'ja: »Ang’oame-1 de egaci.a, ki je od 10 okto-ijf ® edu razpravlja a z jugo-
bfi
«!ovarr,“
p!ačj sj£imi ob a .trni o vprašanju
VjK a d bavljanja sl 23
^»«ttemu ozemlju po Jugo-3, ie prekinila te razgovore
električnega
^novembra«.
^oročii° izjavlja dalje, da je v ^ anie angloameriških ob’asti ,t>°gCiri^rotiu z določbami mirovne thaig Te 7' dalijo, in dodaja, da bo he ,Ugoslavi)a izvajati potreb-
zaključke.
Valovanje denarne Vrednosti
Po agenciji «United Press» je nova cena o dobavi električne struje angloameriškemu področju STO-ja glavna sporna točka. Za dobave do 15 sept. 1948 je ZVU odobrila soškim elektrarnam ceno lir 4,50 za kwh, t.j. skupno 300.672.562 lir. Kakor smo že omenili ob drugi priložnosti, ni niti vprašanje cene električni energiji v Italiji dokončno rešeno.
Zaloge vode v bazenih hidro-central severne Italije, ki pridejo v poštev za oskrbo Trsta se nižajo za okrog 20% hitreje kakor lani. S 16. dec. bodo zaradi tega stopile v severni Italiji v veljavo prve omejitve pri uporabi električne struje. Med drugim je prepovedana uporaba elektrike za ogrev vseh javnih lokalov in tovarn.
“a zdaj ni podvržena omejitvi električna struja za domačo uporabo.
STALISCE ZVU Glede dobave električnega toka poroča general Airey v svojem zadnjem poročilu na Varnostni svet: Zavezniška vojaška uprava je pred kratkim obvestila jugoslovansko in italijansko vlado, da je pripravljena sodelovati pri pogajanjih za ureditev važnih tehničnih in finančnih vprašanj v zvezi z dobavljanjem električnega toka iz jugoslovanskih elektrarn, dokler bo trajala vojaška uprava. Pričakovati je, da se bo pogajanju pridružila tudi vojaška uprava jugoslovanskega področja STO-ja. Pojasnjeno je tudi bilo, da ta pogajanja ne bodo imela ni-kakšnega prejudica na pogajanja za sestavo konvencije med Jugoslavijo, Italijo in Svobodnim ozemljem, ki jih predvideva dodatek IX. k mirovni pogodbi.
Lira-dolar-ffunt !
Angleški finančni in gospodarski »diktator« Stafford Cripps prihaja v pravo ofenzivo nasproti inozemstvu in ne dopušča, ko I gre za obrambo finančnih in gospodarskih koristi Velike Britanije. Tako vodi že delj časa borbo za obrambo funta. Nedavno izvršeno izenačenje uradnega tečaja lire nasproti funtu na podlagi paritete funt-dolar, ki so ga Angleži dosegli v Rimu, nam daje nov dokaz o angleški borbenosti.
Anglija je razvila smernice svoje zunanje trgovinske politike v načrtu, ki ga je te dni predložila OECE (organizaciji za evropsko obnovo) v Parizu, popolnoma jasno. Vodilno načelo te politike je, da morajo ostati zlate in dolarske rezerve na funtskem področju (v Angliji, Avstraliji, Novi Zelandiji itd.) za časa izvajanja Marshallovega načrta v bistvu nedotaknjene in da se sme dovoliti njihov odtok samo v mejah ponovnega dotoka zlata in dolarjev kot zaslužka. Glavna naloga angleške trgovinske politike mora stremiti po tem, da se funt šterling utrdi kot mednarodna valuta. Nobena iz Marshallovih držav naj od Anglije ne zahteva, da kupuje blago, ki ga ne rabi.
Dosledno po teh načelih je bil sklenjen tudi angleško-italijanski sporazum v Rimu. Uradni tečaj angleškega funta v Italiji bo odslej ustrezal razmerju med funtom in dolarjem, in sicer 1 funt je 4,03 dolarja, medtem ko je doslej uradni tečaj znašal okoli 3,50 dolarja. To pomeni, da se bo tečaj funta izražen v lirah močno dvignil. Tik pred sporazumom je funt kvotiral na svobodnem trgu 1,840 lir, kar bi ustrezalo 2,85 dolarja, ako računamo tečaj dolarja na svobodnem trgu 646 lir. Angleško-italijanski sporazum pomeni praktično, da se uradni tečaj funta ne bo smel več ravnati po dejanski vrednosti na italijanskem trgu, temveč ga bo določalo razmerje funta nasproti dolarju. Po uveljavljenju tega sporazuma stane 1 funt 2.300 lir, t. j. 751 lir več kakor doslej. Italija bo morala vse blago, ki ga kupuje na funtskem področju plačevati po novem tečaju. Angleškemu poslaništvu v Rimu se je videlo potrebno, da v posebnem poročilu o sporazumu naglasi, da se bodo trgovinski odnosi med Italijo in funtskim področjem v letu 1949 bolj razvili.
Angleži so hoteli s tem ne samo dvigniti ceno in ugled svoje valute, temveč tudi preprečiti špekulacijo s prekupčevanjem, s katero so se bavile poleg francoskih in belgijskih tudi italijanske tvrdke. Te so namreč nakupovale na funtskem področju ( v Egiptu, Avstraliji, Indiji in Novi Zelandiji), razne surovine, kakor bombaž volno in kože in kovine, za funte, ki so si jih nabavljale po nižjem tečaju in jih nato preprodajale na new-yorški borzi za dolarje. Angleška +rgovina je seveda zaradi tega zelo trpela.
k Glede učinka angleško-italijan-skega sporazuma so v Italiji mnenja deljena. Prof. Bevione (»Com-mercio-24 Ore«) je mnenja, da si je Italija s tem sporazumom nadela težko breme; gospodarstvenik Lenti (»Corriere della Sera«) in R, Bonini (»II Globo«) pa sta mnenja, da bo sporazum koristil italijanski zunanji trgovini,, ker bo dvignil izvoz italijanskega blaga na funtsko področje. 'Sporazum je vsekakor napravil konec hudi gospodarski napetosti med Londonom in Rimom, ki je večkrat dovedla do ostrih incidentov, Tako je Italija prepovedala izvoz dokončnih in luksuznih izdelkov v Anglijo, na kar so Angleži odgovorili s prepovedjo uvoza italijanskega blaga v angleške kolonije. Angleška banka je šla še dalje in je naročila angleškim bankam, da zaprejo vse kredite italijanskim tvrdkam.
Po novem sporazumu bodo odstranjene vse podobne kreditne ovire. Prav tako bo italijansko imetje v Angliji deblokirano. Kljub temu prevladuje v Italiji negativno mnenje o učinkih doseženega sporazuma.
SEDANJA VREDNOST LIRE
Pri cenah na debelo in stroških za vzdrževanje je razmerje lire nasproti vrednosti iz leta 1913 to-le: v letu 1947 je bila 1 lira iz leta 1913 vredna 224 lir; v primeri z letom 1938 je stala lira v oktobru 1948 50-krat več. *
V oktobru letošnjega leta je obtok lire narastel za nadaljnjih 10 milijard v primerjavi s septembrom- Na koncu oktobra je bilo v prometu 872,5 milijarde lir od tega 52,6 milijona Am (zavezniških) lir.
Zlato na svobodnem trgu
Za unčo čistega zlata (unča — 31,1035 gr) so plačevali povprečno v posameznih državah na svobodnem tržišču nas'ednje vsote v dolarjih:
	Januar	Julij	Nov.
New-York	41,50	43,00	43,00
Ztirich	42,50	42,75	42,50
Rim	46,50	48,50	49
Stockholm	42,00	44,00	44,50
Mehika	42,50	47,00	53,00
Bruselj	43,50	43,50	43,00
B. Aires	43,50	55,00	70,00
Lisabon.	46,00	45,00	44,50
Santiago	47,00	49,50	54,00
Beirut	51,00	58,00	63,00
Carigrad	53,50	54,50	56,00
Pariz	54,00	58,00	61,00
Kairo	62,00	68,00	67,50
Bombaj	72,00	77,50	77,00
Karaki	73,00	78,00	85,00
Atene	73,00	73,50 5b,00	73,00
Berlin	80,00		62,50
	1948	1948	1948
Iz razpredelnice je razvidno, da se je med junuarjem in novembrom cena zlata zviša1 a v skoro vseh državah na svetu. Stalne cene se beležijo le v Svici in Belgiji ter v Grčiji, kjer je že itak kvota-cija zlata zelo visoka. Občutno se je z’ato podražilo v Buenos Airesu in Parizu. Najdražje je zlato v Indiji in na Bližnjem in Srednjem vzhodh. Različne cene zlata na svetovnih tržiščih spretno izrabljajo mednarodni špekulanti, čeprav je promet z zlatom in valutami nasp’ošno podvržen strogim predpisom.
TEČAJ RUBLJA NEIZSPREMENJEN
Redko katera va’uta ima tako stalen tečaj nasproti z’atu kakor rubelj. Sovjetski list »Izvestja« objavlja vsakih 14 dni tečaj rublja nasproti zlatu, kakor ga določa sovjetska v'ađa. Tečaj je zadnjih deset let ostal neizpremenjen-
O tečaju rublja nasproti tujim; valutam prinašajo »Izvestja« te-le podatke; 5,30 rublja za; 1 ameriški dolar (ZDA), 21,36 rub ja za an-leški funt; 21,93 rublja za egipt, ski funt, 17,69 rub'ja za avstralski funt, 5,30 rublja za kanadski dolar, 147,22 rublja za 100 švedskih kron in 122 rubljev za 100 švicarskih frankov.
RAZVREDNOTENJE JIANA
Kitajska nacionalistična vlada v Nankingu je na pred'og kitajskih gospodarskih krogov za petkrat razvrednotila nov denar j lan, tako da stane zdaj 1 ameriški dolar 20 kitajskih jianov. Sedanji tečaj naj bi ustrezal dejanskemu po’o-žaiu. Ukinjene so vse omejitve zasebne posesti zlata, srebra in deviz- Srebro lahko prosto kroži, ne Pa zlato v palicah in devize. Prepovedan je izvoz zlatnine in deviz nad 100 ameriških dolarjev vrednosti.
MIC-Standard 0IL
Pogodbo o združitvi teh velikih podjetij je ostro kritiziral italijanski poslanec Farali, pristaš socialistične stranke. Pri novi družbi Esso-ANIC sta udeležena ANIC in Standard Oil vsak s 50 odst. deležev. ANIC je po pogodbi izročil svoje naprave v Bariju in Livornu, ki jih je prejel od države, novi družbi. Pogodba predvideva ustanovitev koncesionirane družbe za prodajo proizvodnje pod popolnim nadzorstvom Standarda. Po stari pogodbi bi pod-djetja v Bariju in Livornu mo-
rala pripasti italijanski državi dne 31. decembra 1948. Podjetja so odstopili novi družbi za približno 7 milijard lir, in sicer bo država dobila samo majhen del v gotovini, medtem ko bo ostanek krit z obveznicami in delnicami nove družbe. Cena je bila očitno prenizka. Poslanec je dodal, da ne razume, zakaj je država prepustila lastnino in nadzorstvo nad to industrijo drugim. Tako bo Standard dobila v svoje roke prodajo izdelkov bencina in mazil.
*
Milan — središče industrije
krzna. Milan bi rad zavzel v tem pogledu položaj Lipskega in hoče postati središče za ves evropski trg, kakor trdi »II Commercio 24 Ore«. Ta industrija je zelo donosna, kakor kaže skušnja z Lipskem in Londonom.
Kriza v ribolovu. Ribolov v Italiji ni več donosen, kakor piše »II Globo«. S Sicilije n. pr. odhajajo ribiške ladje na Lampedu-zo in po odbitku znatnih stroškov zasluži posamezni ribič pri najboljšem uspehu za delo 12 dni 5.000 lir.
Četrto poročilo generalnega majorja T.S. Aireya, naslovljeno Varnostnemu svetu OZN, ki je zaščitnik neodvisnosti Svobodnega tržaškega ozemlja, obsega poslovno dobo ZVU od prvega julija do 30. septembra 1948.
V	tem času so nastopili novi mnogi važni dogodki gospodarske in finančne narave v angloameri-škem pasu STO-ja — kakor novi sporazum ZVU z italijansko vlado glede financiranja uprave STO-ja in gospodarskega sodelovanja, sporazum glede sestave mešane komisije za sodelovanje pri izvedbi Marshallovega načrta, sprejem STO-ja v OECE v Parizu, gradbeni načrt ZVU v okviru Marshallovega načrta, sporazum glede uvedbe neposredne železniške tarife čez jugoslovansko ozemlje itd. — Vse te dogodke in se druge omenja poročilo gen. Aireya. Toda naši javnosti so že znani iz našega tiska in gen. Airey jih navaja brez vpadljivih komentarjev.
V	svoji uvodni besedi je general optimist glede gospodarske obnove STO-ja. t oda glede razvoja tržaškega gospodarstva na daljšo dobo se nagiba vrhovni poveljnik ZVU k pesimizmu, češ, da mora STO računali z gospodarskimi težavami, ki so nujno združene s pretesnim prostorom STO-ja, «ki je dejansko brez virov».
Res je, mnoge težave bo povzročala in povzroča tudi danes tes-nost naših meja. Laže je gospodariti na prostranem področju, bogatem z naravnimi zakladi in surovinami vseh vrst. Toda ali nam ni prav Velika Britanija, domovina generala Aireya, dokaz, da lahko na razmeroma lesnem ozemlju živi razmeroma mnogo številnejše prebivalstvo? Pod pogojem seveda, da je njegovi iniciativnosti, njegovi inousiriji, trgovini in njegovim umskim proizvodom odprta pot v daljnji svet!
Tako so tudi tvorci Sto-ja zamišljali svojo tvorbo. Jasno, tako ozko ozemlje brez svobodnih kril ne more živeti. Vtesnjeno v gospodarski oklep države, ki še sama nima surovin za lastno industrijo, ki še sama nima dovolj zemlje, da bi prehranila svoje prebivalstvo in ki pod pritiskom lastne gospodarske nujnosti mora dušiti pomorstvo in trgovino Trsta kot tekmeca italijanskih luk — in ločeno od svojega naravnega zaledja Podonavja se gospodarstvo Trsta ne bo moglo razvijati.
Gospodarska politika na osnovi marčnih sporazumov z Rimom je na daljšo dobo nevzdržna; saj so tudi dolarski viri usahljivi.
(Tudi vojaška uprava jugoslovanskega pasu STO-ja je naslovila Varnostnemu svetu poročilo o svojem delovanju. Jedro tega poročila priobčimo v prihodnji številki «Gospodarstva»).
JUGOSLAVIJA IN ZUNANJA TRGOVINA
m
BILTEN JUGOSLOVANSKE ZBORNICE
Jugoslovanska trgovinska zbornica v Beogradu je pričela izdajati mesečni bilten namenjen inozemstvu. Tiskan je v angleščini, ruščini, francoščini, italijanščini in nemščini. Bilten vsebuje zanimiva poročila o trgovinskih stikih med Jugoslavijo in inozemstvom kakor tudi o razvoju gospodarstva v Jugoslaviji.
PODALJŠANJE POGODBE Z ITALIJO
Milanski list »II Sole« poroča iz Rima, da je bila trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo, ki je iztekla 28. novembra, podaljšana do 28. februarja, upoštevajoč, da pride do novega sporazuma.
* Iz drugega vira poročajo, da je Italija pri sklepanju pogodb z državami tako imenovane vzhodne interesne sfere vezana s pogodbo z ZDA o izvajanju ERP. Trdijo tudi, da se postavlja vprašanje izvoza italijanskih izdelkov iz surovin, nabavljenih v okviru Marshallovega načrta, ki bi se lahko smatrali za »strateške«.
POGAJANJA Z ZAPADNO NEMČIJO
Nemški gospodarski listi poročajo, da so se v Frankfurtu 15. novembra pričela gospodarska pogajanja z Jugoslavijo. V imenu Bicone se pogaja JEIA. Jugoslovanska delegacija teži po razširitvi okvira dosedanje pogodbe, ki je v veljavi od aprila 1948. V novi sporazum bo menda vklju čen tudi francoski pas. Tudi Romunija, Bolgarija in Poljska kažejo zanimanje za obnovitev trgovinskih stikov z Dicono.
SPORAZUMA Z ANGLIJO 2E NE BO
Po londonskih vesteh so trgovinska pogajanja med V. Britanijo in Jugoslavijo zopet zašla na mrtvo točko. Delegati se ne morejo sporazumeti glede višine odškodnine za angleško imetje v Jugoslaviji. »Economist« je v vo-jih izvajanjih poskušal izvajati pritisk na Jugoslavijo, češ, da bi v lastnem interesu morala sprejeti angleški predlog za odškodnino.
OBISK V INDIJI
V Novem Delhiju pričakujejo prihod jugoslovanske misije, ki sestoji iz 8 članov, kakor poroča United Press.
Novi industrijski moMi
V Jugoslaviji
Jugoslovanska industrija je letos prvič proizvedla vrsto novih predmetov. Tako se proizvodnja avtomobi'ov zadovoljivo razvija. Elektroindustrija je pričela s serijsko izdelavo transformatorjev (med temi tudi transformatorji za 35.000 V). Optična industrija ie izde ala pr vi kinematografski aparat- Postavil so tudi) že prvo peč »Siemens-Martine«, v gradnji pa so še druge- Značilna je tudi proizvodnja plinskih generatorjev za uporabo domačega premoga. V teksti ni industriji so prvič uporabljali stroje domače izdelave. Posebne stroj e so zgradili za predelavo konoplje. Znanstveni zavodi lin laboratoriji so v veliki meri
zaposleni v preučevanju vprašan}, ki so v zvezi z zgraditvijo mlade jugoslovanske industrije.
GOJITEV; RIŽA
Jugos'ovanski poljedelski strokovnjaki si zelo prizadevajo, da bi na lastnem ozemlju pospešili gojitev riža, ki je sploh na ti alkanu zelo priljubljena prehrana. Velike načrte snujejo v Vem pogledu zlasti v Makedoniji, ki er je proizvodnja riža že precej razširjena. Na področju Monospita so na pr- že usposobili za gojitev riža 1.700 ha močvirnatega zemljišča. Kmetijski znanstveni zavod v Novem Sadu pa proučuje možnost, da bi vpeljali riževe kulture v Vojvodini na več tisoč ha. Prekop Donava—Sava—Tisa bo v bodoče omogočil smotrno namakanje riževih polj.
PRIDELOVANJE BOMBAŽA
Jugoslavija se trudi, da bi v čim širšem obsegu uvedla bombažne kulture. Po podnebju je Makedonija za to najbolj prik adna-Bombaž pa uvajajo tudi v Dalmaciji, kjer bodo razširili to važno industrijsko rastlino na 8-000 ha površine. Letos so pridobivali bombaž v dveh dalmatinskih o-krajih, prihodnje leto bodo raztegnili bombažne nasade na nadaljnjih 8 okrajev. Skupno bodo zasadili 75 milijonov sadik. Dosedanji hektarski donos bombaža je znašal okrog 25 stotov.
POGOZDOVANJE
V Hrvatskem Primorju so pričeli z delom za pogozditev 17.000 ha zemljišča. Se tekom jeseni bodo pogozdili 1700 ha go ičav in pri tem porabilil 2,7 milijona sadik ter 8.000 kg gozdnega semena. Delo bo zahtevalo 98-000 delovnih dni.
„Borba“ o preskrbi s petrolejem
Beograjska «Borba» navaja, da je med ameriško tvrdko Standard Gii Company in nemškim koncernom I.G. Farben obstojal sporazum, po katerem naj bi se oviral razvoj pridobivanja nafte v Jugoslaviji kot nemški interesni sferi. Kakor zatrjuje «Borba», je bil sklenjen takšen sporazum 1. 1929. Nemški koncern se je obvezal, da ne bo izvažal nafte v države ameriškega interesnega vpliva. Sporazum so izvajali tudi med vojno in šele na pritisk nemškega glavnega stana so nemška podjetja pričela vrtati v Jugoslaviji 1. 1943. Ta sporazum je prinesel tvrdkam Standard Oil Company in Shell velike dobičke, ker sta tvrdki uvažali surovo na-fro v Jugoslavijo, kjer so jo čistili. To je imelo za posledico, da je Jugoslavija 1. 1939 pridobila doma samo 1,100 ton nafte, medtem ko bi se dala z izvedbo vrtanja pridobiti mnogo večje količine: «Borba» računa, da bo Jugoslavija leta 1951 lahko pridobivala do 500.000 ton nafte, kakor dokazujejo uspehi dosedanjega vrtanja.
/
POLITIKU NE MOTI TRGOVINE VZHOD ZAPAD
Ameriški novinar Paol Wholl se bavi v ameriškem listu »New York Herald Tribune« z razvojem trgovine med zapadnimi in vzhodnimi državami V zvezi s politično napetostjo, ki vlada med obema blokoma. Po njegovem mnenju dokazujejo trgovinska pogajanja v Moskvi in Londonu. da politična napetost ne ovira razvoja trgovinskih poslov med Vzhodom in Zapadom. To bi pomenilo, da se politični spori med obema blokoma ne smejo presojati pretragično. Moskva, ki je poleti sklenila trgovinske sporazume z Holandijo in Svico, se zdaj pogaja za trgovinsko pogodbo z Italijo. V istem času so v Londonu v teku pogajanja za sklenitev obsežne angleško sovjetske trgovinske pogodbe. Značilno je, da je Velika Britanija ki se je pogosto bolj odlikovala s svojo kritiko sovjetske politike kakor Združene ameriške države, razvila svojo trgovino z državami sovjetskega vplivnega področja za več kakor 20 odst. v teku prvih šestih mesecev tega leta, medtem ko je ameriška trgovina s temi državami nazadovala za Vs-
Narastla je tudi trgovina med Sovjetsko zvezo in državami tuniškega področja. Po najnovejših angleških poročilih so Sovjeti izkoristili svojo ugodno trgovinsko bilanco z ZDA — 52,100.000 dolarjev v prvem polletju 1948 — za nakup velikih množin tuntov v New Yorku, ki jih lahko prenesejo na londonske račune.
SOVJETI IMAJO FUNTE
Cena tunta pri takšnih transakcijah je približno za 20 odst. nižja kakor uradni tečaj. Glede na to, da Sovjeti v smislu trgovinske pogodbe z Britanijo pripadajo k skupini držav s tako imenovanimi prenosljivimi računi — kar pomeni da n. pr. Norvežan lahko svoj denar prenese na sovjetski račun v Londonu, — so te transakcije popolnoma zakonite.
Čeprav bi Angleži želeli, da bi Rusi z dolarji kupovali funte v Londonu po uradnem tečaju, ostane dejstvo, da je Moskva v teku tega leta nakupila velike množine tuntov na omenjeni način. Poleg tega nakupa tuntov v New Yorku, so Sovjeti pridobili nad 100 milijonov funtov zaradi ugodne trgovinske bilance z Britanijo. To vsoto so Rusi porabili za nakup blaga na funtskem porečju, in sicer bakra, kavčuka, cina in drugih surovin, kakor bombaža z dolgimi vlakni. Tudi švicarske franke, ki jih prejema Moskva za svoje blago prodano Svici, uporablja v te namene.
Na obzorju so znaki, da tudi Washington preučuje možnost povečanja treovine s nodročiem pod Sovjetskim vplivom. Predsednik Mednardne banke za obnovo in razvoj John J. Mac Ciov je v svojem poročilu pred Zbornico za zunanjo tmovino ueoto-vil, da bi finansiran i"e tak«ne trgovine odprlo »konstruktivne« poglede in da te možnosti banka preučuie. Govornik 'e omenil posolilo Mednarodne banke Finski Potiski, Cehos'ovoški in Jugoslaviji za moderniziranie opreme /a se-nio lesa ter le dodal, da ie ta primer nreredent za podobne onemriie, ki nai bi posne*iie trgovinsko izmen iavo med Vzhodom in Zana^om.
Dva takšna predloga vse*»’m pomnilo odseka za indpstriiski in trgovinski razvnl Evr'>i'ctpM gosnodarskeva odbora nri Ovn
Prvi vre zn to. da «» nninZnv'
izvozne noti za potiski nrpmn« drugi teži no nnlo*»nlii rnnnožlli-vosti z električnim tokom. To poročilo le treba soraviti v zvezo S konferenco zn nosnpčpvnnie trgovine m°d Vzhodom in 7nno-dom, ki le bila v Trnovi nroti
koncil sentpmhrn. Poročilo le predvsem VnoVrotno in se znvrp-ma na eiektrifiknciio »lovnih prog čez evronsko r“Uno. Kakor rečeno, le nred’oe izdelan v vsph podmhnnetih. in sicer na povsem poslovni podlagi.
ELEKTRIFIKACIJA PROG NA SEVER IN PROTI TRSTU
Med železniškimi progami, ki bi jih bilo treba elektrificirati po gornjem predlogu, so proge, ki vežejo premogovni bazen v Gornji Sleziji z Gdinjo in Gdanskom in proge med zaledjem in Trstom. Omenjena predloga se osla-njata na možnost izdatnejšega izkoriščanja ležišč lignita v vzhodnih evropskih državah in težita po gradnji standardiziranega železniškega parka. V ta namen naj bi se uporabljali novi tipi električnih lokomotiv, ki jih proizvajata Francija in Švica, ker se te lahko prilagodijo različnim napetostim električnega toka.
Predstavniki zapadnih in vzhodnih držav so že priporočili, naj bi «e dosegel sporazum o standardizaciji opreme za električno progo. Najnovejša odločitev ma-
džarske vlade, da se pridruži sporazumu za olajšanje tranzitnega prometa na mednarodnih progah, kakor tudi aktivna udeležba Ceho-slovaške pri sestavljanju drugega mednarodnega sporazuma, ki teži po poenostavljenju formalnosti za prehod avtobusov, kamionov in potnikov čez mednarodne meje, dokazujejo, da je bil dosežen že napredek v omenjeni smeri.
*
ZA TRI MILIJONE ANGLEŠKEGA BAKRA V AMERIKO
Minister za trgovino Harold Wilson je v spodnji zbornici izjavil, da je Velika Britanija pri sporazumu z Združenimi državami glede prodaje bakra izgubila 750.000 funtov (3 mlijione dolarjev). Anglija je prodala Združenim državam 25.000 ton bakra v začetku septembra. To je bila prva količina bakra, ki ga mora Velika Britanija dobaviti Ameriki v okviru Marshallovega načrta, ki določa, da morajo Marshallove države pomagati Združenim državam pri nabavi strateškega materiala.
Ce se upoštevajo ležarina, obresti in zavarovanje na trgovinski osnovi, je angleška vlada po izjavi ministra za trgovino izgubila okoli 750.000 funtov pri tej transakciji. Anglija je prodala baker po 22 stotink (dolarja) za funt.
NAČELA ANGLEŠKE ZUNANiE TRGOVINE
Tajnik oddelka za čezmorsko trgovino v angleškem ministrstvu za trgovino G. Bottomley je odgovoril med razpravo v spodnji Zbornici nal vpraganje lìbera1 ca F. C. Byersa, ki ie zahtevali, naj Anglija ustavi izvoz strateškega' b’aga v Sovjetsko zvezo, ker! blokada Berlina še ni preneha’a- Bot-tomley je dejal, da je težko ugotoviti, katero blago je strateškega namenai, ker se da prenekater-i predmet uporabiti za mirovno pro-izvodn'o in tudi za vojno. Anglija potrebuje danes nekatera živi'a in surovine iz Sovjetske zveze in bo. z njo trgovala, dokler bo to v njeno korist.
Premoga ne bo dovolj
Iz podatkov ki jih je objavi-
Ameriški izvoz
El?
v Evropo nazaduje
Po poročilih iz Washingtona je izvoz ameriškega blaga v zapad-no Evropo in na področje pod sovjetskim vplivom padel v septembru. Uradni ameriški podatki govorijo o splošnem nazadovanju količine vkrcanega blaga v mesecu septembru. Izvoz je padel na 926,500.000 dolarjev po vrednosti, t. j. na najnižjo točko v zadnjih dveh letih.
Izvoz v zapadno Evropo je nazadoval za 700.000 dolarjev in dosegel samo 306,600.000, čeprav so pošiljke na račun Marshallovega načrta narasle. Uvoz v ZDA iz zapadnih evropskih držav se je dvignil za 7 milijonov dolarjev in je znašal 78,600.000 dolarjev.
Količina blaga vkrcanega v ameriških pristaniščih za Kitajsko je padla za 50 odst., in sicer od 19 milijonov v avgustu na 7,700.000 dol. v septembru. Kitajska je s svoje strani izvozila v ZDA za 8,700.000 dolarjev blaga.
Izvoz v vzhodno Evropo je v septembru nazadoval za 2,100.000 dol. in je znašal 11,900.000 dolarjev. Krkor Kitajska izvaža tudi sovjetski sektor več blaga kakor ga prejema, in sicer je izvozil za 13,700.000 dolarjev blaga. Izvoz ZDA v samo Sovjetsko zvezo je padel na 100.000 dolarjev in je bil med najnižjimi v teku zadnjih 13 let. (Najnižji je bil v juniju, ko je znašal 23.000 dolarjev). Sovjetski izvoz v ZDA je stalno večji kakor ameriški zivoz v ZSSR. V septembru je narastel za 1,300.000 dol. in je znašal 9,800.000 dolarjev. Ameriški izvoz v vzhodne države nazaduje zaradi znane prepovedi o izvozu strateškega materiala v te države.
O izvozu blaga iz Amerike v posamezne Marshallove države v septembru na račun Marshallovega načrta še ni podatkov. Pada vsekakor izvoz ameriškega blaga, ki ga morajo zapadne države plačati iz lastnega žepa, verjetno zaradi pomanjkanja dolarjev ali pa, ker države ne potrebujejo ameriškega blaga. V vse Marshallove države, t. j. tudi v Turčijo in Kitajsko, so Združene ameri-
ške države izvozile na ra-un Marshallovega načrta 324,700.000 dolarjev blaga, kar pomeni nazadovanje za 8,400.000 dolarjev. Združene države so uvozile blaga za 90 milijonov dolarjev, t. j. za 7,100.000 dolarjev manj kakor v avgustu.
Obsežna pogajanja
Za nov žitni sporazum
FAO (Food and Agriculture Or-ganization — Organizacija za prehrano in kmetijstvo) j e te dni zaključila svoje zasedanje v Washington«. Prihodnje zasedanje bo v jeseni prihodnjega leta v Havani. V krogih organizacije ie bila izražena že1 ja, da bi prihodnjemu zasedanju prisostvova i tudi predstavniki Jugoslavije in Madžarske, ki jih ni bilo nai to zaiseddnje. Sovjetska iaveza lin Argentina pai sploh nista pristopili k organizaciji.
Vprašanje sklenitve novega mednarodnega sporazuma o žitu je bilo predmet živahnih neuradnih razgovorov na konferenci. Čeprav je ameriški senat odbil ratifikacijo prvega sporazuma in ga je na to odpoveda’a tudi Anglija, delajo zdaj ameriški strokovnjaki s Trumanovo podporo, da bi se sk'enil nov| žitni sporazum. Ameriška delegacija je takoj prista’a na sk i-canje žitne konference v drugi polovici januarja. Države uvoznice želijo, na' bi se najvišja cena žita sukala okoli 1,5 dolarja za bušel (okoli 27 kg), Američani pa bi radi ostali pri ceni 1,75 do'arja. K prvemu žitnemu 'sporazumu nista pristobili ne ZSSR ne Argentina.
IZVOZ SOVJETSKEGA ZITA V ANGLIJO
Angleški minister za trgovino H. Wilson je izjavil, da je Sovjetska zveza od decembra lanskega 'eta izvozila v Angtijo 766-000 toni žita, t. j. nekaj več, kakor je predvidevala trgovinska pogodba iz lanskega leta. Gospodarski tisk nag'aša okolnost, da je ZSSR v kratkem času po vojni postala izvoznica žita, Po prvi vojni je potreboval 7 let, da je đo eg'a žitni prìde’ek carske Rusije in 10 let, da je obnovila svojo živinorejo-Zdaj računajo, da bodo v Sovjetski zvezi potrebovati za kmetij skol obnovo 5—6 et.. Carska Rusija je leta 1913. prid'e’ala 85 milijonov
la Evropska gospodarska komisija OZN v Ženevi, se vidi, da je v oktobru proizvodnja v nekaterih državah, kakor v Angliji (16,927.000 ton), na Poljskem (6,259.000). v Belgiji (2,626.000) in Porurju (7,865.000) dosegla povojne rekorde, toda kljub temu računajo, da bo v prvem trimesečju prihodnjega leta v Evropi precejšnja stiska giede premoga, ker je zaradi stavke v Franciji nazadovala proizvodnja premoga v tej državi (od 3,422.000 ton v septembru na približno 450.000 ton). Primanjkljaj bodo krile Združene države.
Računajo, da potrebujejo evropske države tedensko uvoz 1.3 milijona ton. Države ECA prejemajo i ZDA okoli 33,3 odst., iz Porurja 25—27 odst, ij Poljske 22 odst, in iz Velike Britanije 10— 12 odst. Belgija uvaža poljski premog povprečno po 4.50 dolarja za tono brez stroškov za prevoznino po morju, medtem ko plača Italija za poljski premog po železnici 7,0 dolarja za tono in 5,80 dolarja po morju. Za leto 1948—49 računa OECE z zvišanjem evropske proizvodnje za 13,7 odst. nasproti letu 1947. Potrošnja premoga na koncu lanskega leta še ni dosegla ravni iz leta 1947. V Italiji je potrošnja znašala 72,9 odst., v Belgiji in Luksemburgu 90,3 odst., medtem ko je na Poljskem in Češkoslovaškem dosegla Višino iz leta 1937. Italija je pridobila lansko leto
2.197.000	ton premoga in potrošila 11,695.000, medtem ko za leto 1950 računajo s proizvodnjo
3.160.000	in potrošnjo 13,374.000 ton.
Pred dokončnim prenosom
tržaških zavarovalnic v Italijo
KOKS ZA JUGOSLAVIJO Komite za razdelitev premoga pri Gospodarskem odboru OZN je razdelil premog za orvo tiime-s< čje 1. 1949. Jugoslavija je zahtevala dodelitev 50 000 ton koksa iz zapadne Evrope za prvo trimesečje. Komite jn določil, da bo Jugoslavija prejela 20.000 ton koksa iz zapadne Nemčije, 15.000 ton iz Italije in 15.000 ton iz Anglije. Potreba po koksu se je v Jugoslaviji povečala zaradi naglega razvoja kemične in jeklarske industrije.
Okoli glavnih ravnateljstev znanih tržaških zavarovalnic »Splošne zavarovalnice« (Assicurazioni generali) in »Združene jadranske zavarovalnice« (Riunione Adriatica di Sicurtà) je danes še hujši hrup, kakor je bil pred letom dni. Tedaj sta se zavarovalnici pripravljali, da s 1. januarjem 1948 preneseta svoje "»pravne« sedeže v Rim, oziroma v Milan. Lansko leto se je razburjenje med nameščenci poleglo, ko so poklicani na pritisk tržaškega nacionalističnega tiska izjavili, da gre samo za premestitev »pravnega« sedeža, medtem ko bo glede poslovanja zavarovalnic ostalo prav za prav vse pri starem:	v Trstu ostaneta
glavni ravnateljstvi in agenciji z vsem osebjem. V resnici so že tedaj odšli v Rim in Milan razni važnejši oddelki, vendar sta ravnateljstvi ostali še v Trstu.
RAZVOJ ČEŠKOSLOVAŠKE POSTNE HRANILNICE
Koncem meseca novembra je preteklo točno 30 let- od kar je za-če'a delovati v Pragi Poštna hranilnica. Njena služba se je v teku razvoja tako razrasla, da ima danes že nad 100.000 čekovnih računov in nad 1,700.000 izdanih važnih knližic. Do'go časa je Poštna hranilnica izvrševala samo čekovno sIužbo, edino država ji je za-upa’a svojo g'avno blagajniško službo;- od leta 1930 pa vrši tudi hranilniiško službo, ki pa je bila z različnimi ukrepi in uredbami omejevana samo zaradi tega, da ne bi konkurirala ostalim denarnim, zavodom. Po zgodovinskih februarskih dogodkih je posta’a hra-ni’niška služba Poštne hranilnice enakopravna z ostalimi denarnimi zavodi-
ten žita, od katerega je izvozila v osta’e evropske države 11 milijonov ton. Sovjetska zveza je pred drugo svetovno vojno (leta 1940) pride’ala 112 milijonov ton- Po prvi svetovni vojni je Rusija zgu-bi’a znano žitnico Besarabijo.
Dejansko je Trst s prenosom sedežev zgubil dve svetovno znani zavarovalnici katerih premoženje gre v milijarde in milijarde. Za časa italijanske vladavine se je italijanski kapital polastil večine delnic obeh družb in je po ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja brez vsakih težav odnesel iz Trsta v Italijo oba zavoda. Tedaj ni nihče ščitil koristi tržaškega gospodarstva. Leto 1948 je pokazalo, da ne gre samo za prenos »pravnih« sedežev, temveč za dejansko likvidacijo zavodov v Trstu. Te dni se namreč kažejo sadovi dela »inšpektorjev«, ki so v Trstu preučevali poslovanje glavnih ravnateljstev in podrejenega uradništva. Pri Splošni zavarovalnici je bilo odpuščenih 9 uradnikov (2 po sedmih letih službe »zaradi nedovolj uspešnega dela«!), nekaj jih je bilo upokojenih. Med odpuščenimi uradniki Združene jadranske zavarovalnice je nameščenec s 27 leti službe. Napovedujejo šb množične odpustitve. Ce pomislimo, da je v Splošni zavarovalnici zaposlenih okoli 600 in v Združeni jadranski zavarovalnici okoli 400 nameščencev, si lahko mislimo, kaj pomeni za Trst odhod obeh zavarovalnic s socialnega vidika, da ne omenjamo gospodarskega.
Vse kaže, da bosta s 1. januarjem 1949 premeščeni v Rim, oziroma v Milan obe glavni ravnateljstvi in da ostaneta v Trstu samo agenciji. Ako ne pride do premestitve samih ravnateljstev, je gotovo, da bo premeščenih nz Trsta več važnih oddelkov in da bosta ravnateljstvi zelo okrnjeni. Agencije Združene jadranske zavarovalnice v Tržiču, Cervinja-nu in Gradiški se izpremenijo v podagencije, ki bodo podrejene agenciji v Gorici. (Podagenti nimajo stalnih plač kakor agenti in se morajo zadovoljiti s provizijo, ki jo je treba včasih deliti celo z agentom).
Namestitveni pogoji pri zavarovalnicah so bili doslej razmeroma zelo ugodni, čeprav ne več tako kakor pod Avstroogrsko. Poleg rednih mesečnih plač so nameščenci prejemali 13. in še več drugih, kakor n. pr. ob bilanci itd. Zdaj napovedujejo poslabšanje namestitvenih pogojev.
Razvof Kamnarshc industrije v Nabrežini
Beograjska «Politika» poroča, da se Anglija, Italija, Francija, Holandija in Danska pogajajo za sklenitev skupne trgovinske pogodbe s Cehoslovaško, Poljsko, Jugoslavijo, Finsko in Avstrijo, ki bi veljala leto dni in bi bila osnova za trgovinsko izmenjavo v znesku 300 milijonov dolarjev. Zapadne države bi dobavljale industrijske opreme in stroje, vzhodne pa les in železne surovine. List pripominja, da v uradnih beograjskih krogih ne potrjujejo pa tudi ne zanikajo te vesti, pač pa dodajajo, da bi takšen sporazum pozdravili. Takšen sporazum bi po mnenju beograjske «Politike» tudi povečal tranzitni promet žez Trst. To bi bil povsem naraven pojav in ne izumetničen, kakršni je danes vir zasiuška tržaškega prebivalstva.
* * *
Prodaja sladkorja svobodna.
Računajo, da bo v Italiji v najkrajšem času sladkor oproščen vseh omejitev.
Pred prvo svetovno vojno je bi’a kamnoseška industrija v Nabrežini ze!o razvita. Fo svojih kamnolomih je Nabrežina zas’ovela, ko so pričeti z nabrežinskim kamnom graditi velike pa ače na Dunaju,, v Budimpešti, Trstu in drugih mestih avstro-ogrske monarhije. Da je bilo v onih 'etih tako razvito kamnoseštvo, vid’mo že iz številk zaposlenih lomilcev in kamnosekov. V kam-no-eški industriji tržaškega področja je bilo zaipos’enih 3-000 do 4 500 dte^avcev v dogbi naj veče konjukture.
Danes de a v vseh nabrežinskih kamnolomih in delavnicah samo 160 komnosekov- Ce primerjamo to število kamnosekov, zaposlenih na tem področju pred prvo svetovno vojno, vidimo, kako je zamrla ta, nekdaj tako cvetoča industrija. Te ogromne spremembe so nastale takoj po končani prvi svetovni vojni, ko j/. Italija zased'a s'ovenske kraje. Stevi’na italijanska podjetja so močno konkurirala nabrežinskim komnose-škim podjetnikom na domačem in svetovnem trgu. Predvsem so lastniki nabrežinskih kamnolomov bili vezani na naročilo iz inozemstva, de ali so v g’avnem za izvoz. Italiji so dobavljati v glavnem obde'ani kamen, inozemstvu pa predvsem surovi kamen.
V poslednjih letih med dvema
vojnama, ko so v Nabrežini de’ali skoraj ramo za izvoz, je bilo na tržaškem področju zaposlenih okoli 300 kamnosekov. Takoj po drugi svetovni vojni so se ža-če’a obnovitvena de’a Danes pos’uie v Nabrežini pet podjetij. Največje je italijanska de’niška družba G- Son-zogno (Cava Romana), pri kateri je zaposlenih 70 delavcev. Pri drugem (A Gor ato) dela 40 delavcev. Tretje podjetje po svoji kapaciteti je I.M.A. (Nabrež'nska mramorna industrija) z 20 delavci. I.M.A. je v s'ovemkih rokah. Nato pride državno podjetje Montecatini g 15 kamnoseki in končno iS.M.AiT. (Družba za pridobivanje marmorja Nabrežina-Trst) s 15 de’avci. Kot smo že omenili, je danes zaposlenih v nabrežin-r-kih kamnolomih in delavnicah; 160 de’avcev.
Ni lahko dognati ko’ič ne izvoženega kamna in ugotoviti, kam se izvaža. To pa predvsem zato, ker pogosto kamno'omi ne pošiljajo kamna neposredno v inozemstvo, temveč ga odpravljajo drugim sorodnim pod etjem v Italiji, ki kamen nato odpremiio v inozemstvo. Se danes se pošilja na-brežimski kamen mnogokrat na predelavo v Kararo in nato v druge države. Predvsem se izvoža surov kamen, v kamno omu lomljenj kamen in pa po naročilu ob-
dtelan kamen (p'ošče, stopnice, stebri itd.)
Pred zadnjo vojna so izvozili največ nabrežinskesa kamna v Egipt, Angtijo, Nemčijo in v Ameriko. Danes so naj bo j ši odjema’ci tega kamna ZDA, Švica medtem ko gre v Egipt in Angtijo manj kamna. Nekaj zanimanja za na-brežin ki kamen kažeta Maroko in Južna Amerika. V zadnje ča-e je »Cava Romana« dobila naroči'o za 1.000 kub. m nabrežinske-ga surovega kamna lz ZDA. Ta družba je preje a' kredit 35.000.000 lir v okviru Marishal'ovega načrta. Ostala ita'ijanska podjetja so še za ča a ita ijan ke vladavine prejema a razne podpore; na ta način soi prisi ile domača podjetja nai likvidacijo. Tudi pri kontigentira-niu za izvoz imajo prednost italijanska podjetja; stara1 igra se ponavlja.
G'avno vprašanje kamnarske industrije na Tržaškem ozemlju je zagotoviti trajne odjema ce tega proizvoda, ke.r notranji trg ne potrebuje znatnih kotičin marmorja. Z druge strani mora biti tudi pri delitvii finančne pomoči in kontingentov tudi domača industrija enakomerno zastopana.
Samo na ta način bo mogoče pospešiti in modernizirati to tako važno industrijo na Tržaškem, ozemlju.
PREMESTITEV DELAVNOSTI NA ZAPAD
Med raznimi oddelki, kateri premestitev je na pragu, je tud oddelek za reasikuracijo. V Tj stu nameravata družbi pojača oddelek za življensko zavarova nje, ki je bil vedno zelo donose® Premestitev dr. Grattona, ki j bil obenem občinski svetnik, 1 glavnega ravnateljstva Spl°s®, zavarovalnice v Buenos Aires 0 slučajna. Dr. Gratton je odpoto val s posebno nalogo. Obe zaV8 rovalnici skušata namreč prine sti središče svojega delovanja ®, Zapad, v Anglijo in obe Amer* ki; v zapadnih državah sta že P0-kupili več manjših zavarovalni® Od tod tudi odpuščanje njihov6 ga uradništva v Rimu in Mu8
Iz vrst prizadetega uradništv® prihajajo hudi protesti. V igri J
njihov obstanek. Tudi najzvesti ši uradniki in vroči italijans ^ | patrioti so razočarani. Prišli 5 do spoznanja, da poslovni raću®j ne poznajo sentimentalnosti. Rimu in Milanu samo računal in računajo in lastni ljudje so j>®j seveda bližji. Tragika Tržačan0 je v tem, da morajo mirno stvovati likvidaciji dveh zavod0 s svetovnim slovesom, ki sta h» ustanovljena že pred dobrim 8 leti.
Tudi Hamburg se potegni6 za izvoz izseljencev
Na tiskovni konferenci ZVV ie
načelnik Zavezniške obveščena”
službe (AIS Allied Informatif
ot'1
Services) g. Mcuffley spor®1.
-	- ■■	ne»'.
zbranim tržaškim in tujim ... narjem, da so te dni predstavni odbora IRO (International
gees Organization — Mednat01
na organizacija ža begunce) _ predstavniki ZVV preučili vpl® šanjet ali bi se ne dal prevoz b guncev iz baltiških držav v Avstf'. lij o in Novo Zelandijo usme t čez Trst.
Kakor znano, so po prvi s; tovni vojni tržaške plovne dru? , precej zaslužile s prevažanjem J . dov, ki so se selili zlasti iz P°’ ske v Palestino■ Glede prevoza ®. našnjih beguncev se oglaša tržaški tekmec — Hamburg■ H®". burg je na tem področju, t■ j■ r, prevažanju izseljencev v Am^i | konkuriral Trstu celo pod Avstr£ ogrsko. Dunajska vlada je po tr^. borbi uspela, da vsaj določen 0 stotek avstrijskih izseljencev «sfl} ri čez Trst in s tem zagotovi zuličevi plovni družbi (»Avstro Američana«), ki je bila v ro^ avstrijskega, kapitala, precej“ zas’užek.	, ^
Po poročilu nemških gospoa
. . vSž
razsel.enih oseb (DP — dispai
sikh H tov iz Hamburga živi da’ v zapadni Nemčiji okoli
persons), katerih vzdrževanje
st»'
ne letno okoli 500 milijonov 7,6
ških mairk. To število se bo Z , tokem beguncev iz Hali. e in gih evropskih dežel še poved® ,
rtiZtf11
IRO zdaj sistematično or gam preseljevanje beguncev v óezt1^
ske dežele. V Hamburgu se m»z
no pripravljajo za sprejem be9
or<
cev, ki so namenjeni v čezmor . dežele. Za prenočišče s° P iPrfll’ t posebno vojašnico■ Zasesedbe oblasti bodo pri izdajanju d0l'„
Ijenj za izselitev postopa’e

kogrudno. Begunce bo iz Hami ga prevažala plovnim družba ted States Linei.
Wr

NEPOSREDNA ZVEZA &
HAMBURGA V JUŽNO AF^°-
ed'
Družba Rotterdam Zuid ka Lijn je svoje proge Z ^ •
Ameriko pođaljša’a do Hamb-^^a
Njeni parniki odhajajo vsakih
dni v Brazilijo in vsake tri te'

v Urugvaj in Argentino. PreS^M ništvo v Hamburou je preVZ
tvrdka Axel Dahlstroem.

ZA OLAJŠANJE PROMETA - Q
TRSTOM IN ZAPADNO NEMClJ
Po določbah, ki so bile - -v veljavi, je moral inozemec "p ravnati prevoznino za blag0’ < je bilo iz inozemstva poslan0 Nemčijo, in sicer za celo Pr° to se pravi tudi za nemški sell0z' Odslej bo mogoče plačati Pre'le? nino za blago, odpremljen0 v Trst v Nemčijo ali iz NemčiJ^ sami Nemčiji. Nemški gosp0 ^1 ski tisk pozdravlja ta ukrep ^
prvi korak k normaliziranju
u8iv:
čilnega prometa za prevozne " }g ge. Nemški listi želijo, da ta način plačilne poravnave p širil tudi na vse pasivne ne J
devizne posle in da ne bi samo namena, da pospeši P.^e, čez «tuje» (tržaško) pristani
SOVJETSKO NAROČIL0
V ITALIJI	, je
Po poročilu nekaterih
Sovjetska zveza kupi'a v jgt^ 25 strojev za trebljenje P, j el’ nišč, ki jih je že odpeljal s ski parnik.
ti
k
d
11
>a
tc
tc
%
9:
ii
tc
n
Ci
li
S)
gl
ti
u
ti
■h'
vi
ie
Zi
tc
hi
os
tc
di
di
de
»I
ta
id
V
to,
OPOZORILO ČLANOM Opozarjamo vse članstvo, da bo-^}° tudi letos, k'akor prejšnja leta, .ti pri pristojnih oblasteh obno-tj za svoje člane vstevši gostil-Uičatrje obrtrrice (licence) za leto j Ravnotako se opozarja član-stu°, da v teku tega meseca plača 0 rok poslovnega davka (I.G.E.).
Članom nudimo vso pravno in Itvhrnr. pomoč V' davčnih, obrtnih !fl drugih poslovnih Zadevah, ki !adevajo bo’niško in dlrugo zava-^'anje pri uradu za socialno skrb-(Previdenza sociale).
Za podrobnejša pojasnila, naj se obrnejo člani ria pilsarno združenja.
Moka, kruh in testenine
Po ukazu ZVU št. 54 z dne 13. Novembra 1948, ki je bil objav-*jen v istem uradnem listu, mo-Ia)o moka, kruh in testenine, ki Se izdelujejo v trgovinske name-ae> ustrezati predpisom, ki so V ukazu določeni. Ti predpisi določajo najvišji odstotek raznih ?n°vi, ki jih smejo moka, kruh 1,1 testenine imeti.
Kar zadeva kruh, sme znašati odstotek vode v krušnih hlebcih »o 250 gramov: pri kruhu iz či-
ste pšenične moke največ 31 odst. pri kruhu iz ameriške moke pa največ 30 odst. Druge sestavine, ki jih ugotovi analiza, morajo ustrezati predpisani kakovosti moke, iz katere je kruh pečen.
Glede izvirne pšenične moke ameriškega izvora, ki se deli na živilske izkaznice ali za peko kruha in izdelavo testenin, določa ukaz, da ni dovoljena z njo in s proizvodi iz nje nobena manipulacija razen razdeljevanja na podlagi živilskih izkaznic.
ERP in Trst
Ukaz ZVU št. 380 z dne 16. novembra 1948, ki je bil objavljen v istem uradnem listu, prinaša določbe v okviru načrta za tržaško obnovp (Trieste Recovery Program). Vsebuje predpise o ustanovitvi Agencije za posojila (Agenzia di Mutui), o dajanju posojil, v prošnjah za posojila in njih pretresu, o sestavi pogodb in izplačilu, o nadzorstvu nad uporabo posojila, o odplačevanim o nostopku, kadar je posojilojemalec v zamudi, o jamstvih v prid agencije in o postopku v primeru, če posojilojemalec prekrši pogodbo.
Najemanje in dodeljevanje delavcev
ZVU je z ukazom št. 67 (72 C) z dne 16. novembra 1948, ki je objavljen v Uradnem listu st- 43 z dne 21.11.1948 izdala pod «ornjirn naslovom nove predpise 0 najemanju delovne moči. Iz **aza posnemamo naslednje naj-važnejše določbe, ki se tičejo de-°dajalcev:
Delodajalci, ki želijo sprejeti v Sfužbo delavce, se morajo obrni-*l na delovni urad, ki jim jih bo dodelil izmed tistih oseb, ki so Pisane pri tamošnjem namestit-V,enem uradu. Med de’odaja'cepo eitl ukazu se štejejo tudi držav-p uprava, poldržavne ustanove, tad conskega predsednika, obči-6 in druge samoupravne korpo-pcije in uradi; ie stalno osebje ,®n ustanov je izvozeto in zanje določbe tega ukaaz ne veljajo. Predpisi ukaza tudi ne veljajo osebe pod 14., za moške nad , in ženske nad 45 let, za delo-Iddlalca, katerih odmena je edi-. ^ v deležu dobičku podjetja, de-ojernalce v zasebnem gospodinj-j*Vu. Pripadnike prostih poklicev n usposobljene obrtnike, ki ne Pravi iato plačanega trajnega de-d v službi tretjih oseb ter še za patere druge osebe. r brezposelni se morajo registrici Pri delovnem uradu, kjer se k i za inozemske delavce pose-
ben register.
jC^akih šest mesecev, in sicer let 3uni’a in 31 • decembra vsako j..?> morajo delodajalci predio-5 1 delovnemu uradu v dvojniku 2 2nam vseh svojih nameščencev navedbo imena, priimka, oče-
kvalifikacije.
»diale
stva in kvalifikacije. En izvod ^ pinika vrne delovni urad delo-žit:dlcu. Seznam je treba predlo-
gu
uajkasne;e v 15 dneh po izte-
navedenih datumov: prvi se-iC 'e treba predložiti do 31.
Sembra t. 1.
Prošnje za množično najetje in prošnje za najetje poedinih, imenoma navedenih delavcev se vlagajo po posebnih obrazcih. Prošnje za imenoma označene delavce se smejo vložiti:
a)	kjer zahteva služba posebno zmožnost, ki jo je moči pridobiti le z dolgotrajnim izkustvom, ali ki je posebno odgovorna;
b)	kjer stranka lahko dokaže, da je bilo že prej med njo in zahtevano osebo službeno razmerje, ki je trajalo najmanj eno leto;
c)	če gre za invalide;
č) v primeru inozemskih delavcev, ki imajo izredne kvalifikacije.
Delovno dovoljenje se izda v dveh izvodih, od katerih prejme enega delodajalec, ki ga mora na zahtevo pokazati nadzornim organom.
Priložnostne delavce in delavce za poedine dneve smejo delodajalci naiemati brez posredovanja delovnega urada pod pogojem, da so delavci vpisani kot brezposelni in če je delo nujno potrebno. V takih primerih mora delodajalec poslati delovnemu uradu vsakih 14 dni seznam delavcev, ki jih je zaposlil v zadnjih 14 dneh.
Prenehanje delovnega razmerja mora naznaniti delodajalec delovnemu uradu v treh dneh in vrniti svoj izvod delovnega dovoljenja.
Italijanskim državljanom, ki nimajo tu stalnega bivališča, se sme izdati zaposlitveno dovoljenje samo, če so specializirani delavci, ki jih ni na razpolago na področju cone. Delodajalec pa, ki želi zaposliti državljana kake druge države ali pa osebo brez
«.Uva” v koncernu „Finsider"
^Banska industrijska skupila tNSIDER je objavila podat-rjjet°. Proizvodnji podrejenih po-194»^ za obdobje januar-oktober
la ’ Proizvodnja jekla je znašata rem razdobju okrog 700.000 'Dani v istem času 506.000 Za ' Proizvodnja surovega žele-92.8oh 000 'lani 61-000), cementa ton '95.700); proizvodnja Cta Pa 350.700 (lani 434.000 lij V Prodali so za 64.3 milijarde cih >a?a 'v prvih desetih mesetti1) lanskega leta 32,5 milijarde
Slj^gPoročilu izraža vodstvo FIN-gl6(j K-ia svoje zadovoljstvo zlasti Za, Proizvodnje surovega žele-'ežki * znatno narastla kljub žadn-11 Poškodbam obratov med Uje vojno. Tudi finančno sta-
V°lji-
družbe
e je po poročilu zado-jeia*m z,asD> ker je družba pre-Žda: ,n°go podpor iz inozemstva. točiloIe V teku — tako pravi poltra, ~~ »olajšanje« (»allegeri-6sebi0<< Podietij od . preobilnega r°čiy ’ Dar bo tudi na tem podata Približalo podietia normal-Dit=^?leram obratovanja, bi v fo porodilo se
kaj je
Tržača-FINSIDER
»tlArp sf°ri1 za oživitev tukaišni» b«rn^: ki je

I-, nrav leto
skupno z italijanskem
28 žele-ozemlju
nrav v FINSIDVR-iu.
. -kedr-	mklarna ILVE
% je]r) ,u nrnkvedla okrog 20 000
a’ Podatkov o dosedanji le-
tošnji proizvodnji nimamo; ni verjetno, da bi letošnja proizvodnja jekla prekašala lansko. Koksarna obratuje še vedno s ameriškim bituminoznim premogom. (Tržaška občina je »ILVI« pravkar odpovedala pogodbo za dobavo plina mestnemu prebivalstvu). Visoke peči pa mirujejo že od marca leta 1945, čeprav so glavni sestavni del obrata.
V začetku leta 1948. je vodstvo »ILVE« slovesno izjavilo, da bo tržaško podjeVe postalo »eno največjih v Italiji in najmodernejših v Evropi«. Vse kaže, da se to prerokovanje doslej ni niti deloma ure=nisilo, in je podjetje celo nazadovalo v primerjavi s podobno industrijo v Italiji, s katero je še vedno tesno povezano. Sicer so že junija 1948 napovedovali prihod angleškega premoga nedavno pa je prispel v tržaško pristanišče prvi tovor severnoafriške rude. Ze večkrat napovedana otvoritev vsaj ene izmed treh visokih peči pa se do danes še ni uresničila. Ob ugotovitvi, da posveča FINSIDER največjo skrb svoiim podjetjem na italijanskih tleh in da zanemarja tržaško železarno, moramo ponovno zaključiti, da je povezava te železarne z italijanskim koncernom škodljiva pravim tržaškim interesom. Pri tem je treba še enkrat pribiti, da ie edina pravilna rešitev vprašanja obnove
državljanstva, mora vložiti najprej prošnjo na oddelek za delo po inšpektoratu dela, da naj se delojemalcu izstavi delovna knjižica. Ce se prošnji ugodi, se delovna knjižica izroči delodajalcu, ki jo mora hraniti do konca zaposlitve dotičnega delavca, nato pa vrniti inšpektoratu dela.
Za kršitev predpisov tega ukaza so predvidene razne globe in kazni.
ITALIJA-FOLJSKA
Italijansko ministrstvo zal zunanjo trgovino sporoča, da so nastopile nekatere spremembe v trgovinskem sporazumu s Poljsko. Od sedaj naprej bodo nekateri artikli podvrženi ministrskim izvoznim dovoljenjem, in sicer: fluor, snovi iz vinskega kamna in sreža (z izjemo surovega vinskega kamna), različni kemični proizvodi, posodta in oprema za industrijo, instalacije in razni stroji za rudarsko industrijo, stroji na goreči pogon, drugi stroji za dviganje in žerjavi, precizni električni instrumenti in laboratorijski preparati in električni generatorji, žarnice, zaklopke, specialni aparati in precizni instrumenti, tehtnice, opticeli in precizni instrumenti, preja, vrpce in drugi izdelki iz konoplje.
*
SCECIN IZVOZNA LUKA ZA POLJSKE RUDE
Skozi ščečinsko luko je Poljska izvozila v prvem polletju 1948 1 milijon t blaga. Izvoz premoga je dosegel 95% izvoženega blaga. Uvoz je bil neprimerno manjši in je znašal 127.026 ton; med drugim je bilo uvožene 94.000 ton železne rude. V samih poljskih krogih so mnenja, da ni propagandna akcija za pospešitev tranzitnega prometa čez Sčečin popolnoma uspela. Ceboslovaška uvaža čez Sčečin železno rudo. Sam tranzitni promet je znašal 36.243 ton.
todene2hp?ogvnmih Ekonomsko neravnovesjeEvrope
družb
Iz Hamburga prihaja poročilo, da je nemška družba Rob. M. Slo-man jr navezala stike z angleškimi plovnimi družbami General Steam Navigation Company Ltd. v Londonu, Currie Line Ltd. v Edimburghu in dlružbo EUerman’s Wilson line Ltd. HuH. Omenjena družba se že 80 let bavi s pomorskimi zvezami s Sredozemljem-Ang'eške družbe vzdržujejo prav tako proge med angleškimi pristan nišči in Sredrzeml em (južno Francijo, zapadno Italijo, Sicilijo im Severno Afriko)- Ta služba se bo v najkrajšem času razširila tudi na nemška pristanišča-
V smislu sporazuma med angleškimi družbami in družbo Sloman iz Hamburga, bo nemška družba stavila na razpolago angleškim\ družbam svoje agencije na Sredozemskem morju in sprejela odpravo angleških ladij iz nemških pristanišč. Proge bodlo redne. Čeprav ne bodo na teh progah plule še nemške ladje, so v hamburških, pomorskih krogih zadovoljni, da je s tem angleško-nemškim sporazumom storjen prvi korak k sodelovanju z Angleži.
NOVA VELIKA ELEKTRIČNA CENTRALA
V Srbiji je pri Kostolcu pravkar pričela obratovati nova kalorična e'ektrocentra'a. Ta je že 7 električna centrala,®ki so jo letos dogradili v Jugos'aviji in je po hi-drocentrali na Mariborskem otoku naj večja. Minister za elektroindustrij o je ob otvoritvi nove centrale med drugim izjavi', da bo že prihodnje leto proizvodnja električne energije v Jugos'aviji presegla za 237% proizvodnjo leta 1939. V letu 1948 so po’ožili v državi nad 1-000 km vodov visoke napetosti, kar bo skupno z zgraditvijo številnih transformacij sikih postaj, omogočilo bo j še izkoriščanje razpoložljivih električnih virov.
Volna na avstralskem trgu. Na
trgu v Sidneju plačujejo precej visoke cene za zelo fino volno vrste »merinos«.
Dividenda TiMega arzenala
v blagajno italijanske vlade
»La Prora«, tednik Krščanske demokracije, ki ima danes oblast v Trstu, je napadel upravni odbor Tržaškega arzena a, čez dai odpušča delavce, čeprav v istem, času družba izp'ačuje bogate dividende. »L’Idea Liberale« (13. novembra), glasilo Italijan ke liberalne stranke, se je postavilo v obrambo ladjedelnice ter je objavilo podatke o bilanci družbe. Po teh podatkih je družba ime’a: leta 1945. 4,990-852 lir zgube, ki jo je krila, deloma z denarjem iz rezervnega sk'ada; 1- 1946. je znašala zguba 397.430 Ib, 1. 1947. pa je podjetje imelo že 2,072 042 lir dobička. Od tega, dobička so »delničarji« prej e'i dividendo 6%, torej skupno 900.000 Ib. List poudarja, da ta denar ni šel v žepe zasebnikov, temveč IRI-ja, ki poseduje de'nice Tržaškega arzena a.
Kakor znano je 1RI (Istituto per la Ricostruzione Industriale) italijansko dkžavno podjetje.
* * *
Zračna prog-a Trst — Benetke — Padova — Milan, ki jo je vzdrževala družba SISA, je bila nedavno »zaradi meg'e« ustav'jena. Ostala je proga Milan — Trst — Praga ob četrtkih in sobotah.
ČEŠKOSLOVAŠKI TRANZIT
CEZ SEVERNA PRISTANIŠČA IN TRST
Češkoslovaška vlada je odbila angleško zahtevo, da bi se stroški za tranzit češkoslovaškega blaga čez Luebeck poravnali z blagom. Češkoslovaška vlada namerava usmeriti čehoslovaško blago, namenjeno v severno Evropo ali v čezmorske dežele predvsem čez Trst in holandska in belgijska pristanišča ob Renu. Tako poročajo iz nemških gospodarskih krogov..
Ameriške in madžarske ure v Trstu
V zadnjem času so se pojavile v tržaških urarnah tudi ure iz ZDA in Madžarske. Tržačani so bili doslej vajeni samo švicarskih ur, edino budilke so bile tudi italijanskega izvora. Med ameriškimi urami so budilke znamke «Juliet», ki jih prodajajo 4.200 lir. Madžari so prišli na tržaški trg z namizni-
tržaške železarne v delu za zaledje; saj je s tem namenom pričela tudi obratovati točno pred 51 leti na pobudo »Kranjske industrijske družbe«.
mi urami znamke «Danuvia», ki stanejo na drobno 9.000 lir. Na trgu z zapestnimi in žepnimi urami so Švicarji še popolni gospodarji.
SKLADIŠČE ZA ARGENTINSKO BLAGO V TRSTU?
Argentinska vlada išče pripravno luko v Sredozemlju za skladišče blaga, ki je namenjeno Evropi. Argentinski predstavnik si je razgledal pristaniške naprave v Trstu.
Tehnične novosti
MODERNA PROPAGANDA
Danci so prišli na misel, da bii na primerni ladji organizirali po-tojočo razstavo Za inozemstvo- Za ta predlog se posebno ^zanimat trgovinski minister Krag- V ta| namen naj bi zgradili ladjo, ki bi' spominjala na Wikinge, da bi na ta način vzbujala večjo pozornost v incz.-m tvu. Na ladji bi organizirali vzorčni sejem. Tu bi seveda pripravili tudi stanovanjske prostore za osebje, ki bi vodilo razstavo.
PRVI POLJSKI MIKROSKOPI Poljska optična industrija je 11. oktobra izpo’nila proizvodni plan določen za 1. 1948.. Letos je ta industrija prvič proizvedla tudi mikroskope.
NOVE PRIDOBITVE V SOVJETSKIH BOMBAŽNIH NASADIH
Velik znanstveni napredek prt gojitvi bomkažaj v SZ vzbuja z a-sti v deže’ah, ki proizvajajo bombaž veliko zanimanje. Poročajo nai pr., da so v Taškentu pridobili s križanjem ameri kega, indijskega in azijatskega bombaža ra tlino, ki je ze o odporna proti raznim, boleznim, ki go doslej ogrožale bombažne nasade. V Ukrajini, Kavkazu in drugod nada jujejo z uspehom poskuse z vrsto bombaža, ki. se je izkaza’a kot zelo odporna proti mrazu. Kar pa je vzbudilo,' največjo pozornost, je vest, da v Tagjkstanu že gojijo bombaž z dolgim vlaknom, ki ni nič slabši in morda še boljši od egiptskega-Po.egr tega znaša hektarski donos tega p emenitega bombaža okrog) 500 kg v primerjavi s 180—200 kg, kolikor znaša povprečni hektarski donos v Egiptu.
in koristi Trsta
Ob otvoritvi novega letaj eko-nomsko-socialne akademije »Cenacolo triestino« v dvorani tržaške univerze je pod gornjim naslovom predaval dr. G Ro etto, profesor gospodarske geografije.
Zbranim znanstvenikom, ekonomistom, novinarjem ter domačimi in tujim predstavnikom je predsednik akademije po splošnem zgodovinskem uvodu govoril o posledicah druge svetovne vojne. Primerjal ie prejšnje in sedanje mednarodne trgovinske odnose, orisal krizo angleškega funta in pojav pasivnih plačilnih bilanc evropskih držav. Podčrtali je dejstvo, da izvira 30% evropskega primanjkljaja nasproti ZDA iz zmanjšanega obsega blagovne izmenjave med vzhodno in zapadnol Evropo. Leta 1938 je namreč vrednost vzhodno-evropskega izvoza v. države izapadine Elvrope znaša’a, 840 milijonov do’arjev, v. letu 1947 pa komaj 280 miijonov do'ar j e v. V zvezi s tem ugotavlja predavatelj, da. se na Zapadu kažejo želje po zbo’jšanju tega položaja. Zla-stj porodila Reuterja jav jajo o mnogih pobudah za sode’ovanje z Vzhodom, in tudi odgovorni funkcionarji ECA-e so dajali takšne izjave. Po drugi strani pa za-paža, da je na pr. zlasti Češkoslovaška znala 'Spretno razviti svojo zunanjo trgovino in postala v svojem obsegu nekakšna trgovinska velesila. Vse to postavlja pred ria\s vprašanje Trsta in možnost Zai konkretno delo.
Razlog za evropsko neravnovesje tiči tudi v odnosih s čezmorskimi dfeželami v plovbi. Delež zapadne Evrope je tu vedno manjši- Vel- Britanija je imela v 1.1938 od pomorskih prevoznin 105 milijonov funtov dohodkov, v preteklem 1947 letu pa le še 30 milijonov funtov. Važen činitelj je poleg tega odsotnost nemškega gospodarskega potencia'a, tako glede izvoza, kakor g.' ede trga. Z gospo-darsko-pollitičnega sta išča so predvsem važne izpremembe, ki jih je vojna povzročila v odnosih z Afriko. Kazalo je že, da bo postal črni kontinent središče tretjega britan-skega imperija- Toda po padču iSmutsove vlade utegne biti razvoj drugačen. Glede izk'jučitve Italije iz Afrike se predavate'] pridružuje mnenju Sforze. (Brez Italije bo Evropa zgubi'a Afriko). Govornik se dotakne odnosov Trsta do afriškega kontinenta, s katerimi je bilo naše mesto vedno tesno, povezano jn bo še v bodoče, ker ga obliva isto morje. Nato preide na veliki azijski prostor, ki je področje Rusije. To so ogromna ozemlja, so morja zem,;e' in ljudi. Odtod tudi po itika ZSSR, ki je predvsem kontinentalnega značaja.
Evropa je sicer obmorska, toda kljub temu se mora po govornikovem mnenju posvetiti predvsem izkoriščanju notranjeevropskih trgov in sodelovanju v evropskem okviru. V tej zvezi podčrtujejo — in govor znanstvenika daje temi besedam .pravo težo —; Živimo v položaju v katerem so prenehali veljati zakoni k'asične ekonomije.« To pomeni z drugimi besedami; odslej imamo dva trga; po'eg, starega kapitalističnega se vse
močneje pojavlja socialistično gospodarstvo. V mednarodnem ekonomsko-političnem sodelovanju bodo uspevali le še odnosi, ki slone na načelih svobodnega sporazumevanja. Ne odklanja plana ERP1, toda pravi, da bo zares koristil le, če bo slonel na načelibi mednarodnega sodelovanja. Sicer bo ostal nekakšna »'esna. noga«. »Za nas pa je in ostane važen) faktor evropska 'skupnost, ki si je žele tudi na drugih kontinentih. Zato bo treba pogledati tudi malo ven iz »zibelke«.
Vprašanje Trsta je povezano % vprašanjem evropske ureditve. Treba pa je upoštevati, da leži naše mesto točno na črti Odra— Trst, ki deli Evropo. Trst je vezan na Zapad iz raznih vzrokov (kil jih navaja in o katerih bi se dalo razpravljati), toda je obenem stična točka Vzhoda in Zapada. Prav tu se oba prostora dotikata in mimo tega ni mogoče; bilo bi nesmiselno to prikrivati. Trst ima promet z Italijo, toda tudi z zalednimi državami, bližnjimi in da jni-mi. Ako se to prezira, ostane mesto neplodno na dnu vreče.
Nato 1 se govornik dotakne dokaj polemičnega vprašanja — industri-jalizacije Trsta, in pravi: Industri-jalizacije ni mogoče zamisliti drugače kdkor v funkciji tranzitnega» prometa, ki je bil neposredni vzrok za razvoj emporija-.« V tržaškem vprašanju je nek determinizem, ki ima za trenotek neugodne posledice, toda prav lahko bi jih premagala volja ljudi samih. »Naj bo poveidlano> in zapisano, da je vprašanje Trsta predvsem vprašanje ljudi«. Namreč Tržačanov, treba dodati.
Prof. Roletto je nato dejal, da je kot znanstvenik poskušal raz-č’eniti jedro vprašanja brez »tra-diciona’ne ekonomije«, brez lahkotne in formalne diferencijacije, brez laissez-passer, ki dopušča monopol določenih krogov in je plodi tržaškega psiho’oškega oko1 ja. Tudi akademija sama je priče a svoje delo pod tem vidikom. »Cenacolo« se bo še naprej bavil z vprašanji geopsiho’ogije, zas’edoval ini preuičeva1 dogajanja povsem objektivno: Zato ima tudi pravico do kritike. Orisal je Še delo akademije v novem letu in zaželel, dal bi Tržačani ne biti kakor beneški senator iz XV. stoletja, ki je vzkliknil, ko so mu pokazali Benetke kot majhno točko v primeri s svetom«: »Napravite mi Benetke večje in svet manjši!«. Pač pat naj mislijo na to, je zaključil g-dr. Roletto, kako bi napravi’i Trst velik s svojimi lastnimi močmi.
Ako odštejemo nekatere pri-pomebe na pr- glede agrarne reforme v vzhodni Evropi jn nekatere bežne besede o prostoru Vzhoda splošno ter končni obu’us tra-diciona’nim čustvom, kar je bolj ali manj ceniti kot koncesijo danemu psihološkemu okolju, treba reči, da so bila predavateljeva izvajanja pozitivna. Za znanstvenika pomeni to v Trstu 'ep uspeh, za »psiho’oško okolje« pa precejšnjo protikoncesijo. Rekli bi k temu kakor Galileo: »Eppur si nuove!«.	B.Z.
Iz jugoslovanske obnove
KOBILARNA V LIPICI OBNOVLJENA
Kobilarna v Lipici, ki je tik ob naši meji je ostala na jugoslovanski strani. Lipica je bila po svoji kobilarni znana daleč naokrog. Kobilarno je ustanovil avstrijski dvor že leta 1570. Po raznih križanjih je nastala v kobilarni znana lipicanska pasma. Lipicanec se odlikuie po svoji čvrstosti, odpornosti, žilavosti, vzdržnosti in skromnosti in je plod trde kraške zemlje.
Med vojno je bila kobilarna uničena. Nemška vojska je med umikanjem pred zmagovito jugoslovansko vojsko odpeljala kobilarno v Sudete, od tam pa na Bavarsko. Po priključitvi Slovenskega primorja je jugoslovanska vlada zahtevala, da vrnejo Jugoslaviji 219 konj, v resnici pa so jih vrnili samo 18. Druge konje so vrnili Italiji, nekaj je bilo odpeljanih tudi drugam. Tudi samo poslopje in hlevi so bil težko poškodovani:	angloameriška
zasedbena voiska jih je uporabljala za garažo.
Po enem letu trdega dela so obnovili 8 hlevov, veterinarsko ambulanco 2 napajališči, 4 korita za napajanje konj. 4 čistilnike za napajališča, 1 vodnjak in vse ograje za konje. Obnovljeno ie bi'o tudi 7 stanovan’ in našniki so bili urejeni. V ogromnih hlevih negujejo danes že 108 konj in žrebet.
AVTOMOBILSKA CESTA ZAGREB-BEOGRAD 29. novembra so se konča’a letošnja g’avna de1 a na 105 km av-
tomobi’ske ceste Beograd—Zagreb (km 380). Pri gradnji je sode’o-valo, po'eg plačane delovne si’e, okrog 77.000 m’adincev in mladink. M'adina je opravi a sama skoro vsa zeme’jska de’a in izgotovila med drugim nad pol milijona kv. m- betonskega, asfaltnega: in granitnega cestišča.
NABIRANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ
V Beogradu so ustanovi1 i nov zavod za proučevanje zdravil.— rastlin. V zavodu se bodo usposobi' i specia isti za znanstveni študij zdravilne f ore. Med nalogami zavoda je pospeševanje goji it ve in nabiranje zdravil nih rast in za d olmačo rabo in za izvoz. Ze v prihodnjem letu bc* zavod organiziral de o za gojitev onih rastlin, za katere vlada največje povpraševanje. Nova pobuda bo pomembna za izkoriščanje tega velikega naravnega bogastva; saj uživajo jugoslovanske zdravilne rastline v- svetu velik sloves.	1
DELEŽ KOVINSKE INDUSTRIJE V ČEŠKOSLOVAŠKEM IZVOZU
De’ež češkos'avaške kovinske industrije v izvozu je v stalnem porastu. Leta 1929 so znašali izdelki kovinske industrije 10,85% če-škoslova kega izvoza, leta 1937 je ta odstotek narase na 16,9, v letu
1947	je znašal že 23,2 in konec
1948	bo dosegel izvoz izdelkov kovinske industrije 35% vsega češkoslovaškega izvoza.
VAJENEC V INDUSTRIJI IN OBRTI
Vprašanje dotoka - Beg v industrijo
Lesni promet v Trslo
Vzgoja mladih delovnih sil in njihovo postopno uvrščanje v produktivno dejavnost predstavljajo že od nekdaj važno vprašanje ne samo socialnega, temveč tudi gospodarskega znača a. V naprednih deželah so zadevo rešili s širokopoteznimi ukrepi, ki spremljajo mladega vajenca na vseh stopnjah njegove sp ošne in strokovne izobrazb e, vse dokler se ne popolnoma usposobi.
V Trstu ni to vprašanje še zbudilo one pozornosti, ki jo po svoji važnosti zasluži. Statističnih podatkov o številu vajencev z asti pai o njihovem dotoku v razne panoga dejavnosti nam niso žal na razpolago, čeprav bi bili nujno potrebni za točno presojanje položaja-
Redno registriranih zaposlenih' •mladih delovnih sil (moški podi 16 letom in ženske pod 21) je na tukajšnjem področju povprečno 3.700, t. j. — vedno povprečno — okrog 4,5% vse delovne sile. Medi brezposelne je vpisanih okrog 2.200 mladincev in m’ adink. Vi podeželju, n. pr. v Nabrežini je zaposlenih v sorazmerju z odraslimi mnogo več mladih sil kakor v Trstu, (11—12% celokupnega števila de’avcev). Ce k temu dodamo še veliko števi1 o m'adincev, zlasti brézpose’nih, ki iz raznih razlogov niso registrirani v uradni -statistiki, pridemo do zaključka, da je na področju vsaj 10-000 mladincev in mladink, ki se pripravljajo na vstop v produktivno dejavnost.
Tudi o izbiri poklicev ni točnih podatkov. Naisp' osno pa se opaža, da se velika večina m'adine po možnosti vključuje v industrijo; na drugo mesto pride trgovina, daleč za tem pa obrt. Večji industrijski in trgovinski obrati nudijo namreč danes kljub splošnim, kritičnim gospodarskim razmeram, še najboljše pogoje za sorazmerno hitro kvalif.kacijo delovne sile in takojšnji zaslužek.
Značilen je nasprotno v tem pogledu položaj obrti., V sk°ro vseh obrtnih panogah primanjkuje naraščaja. Pravijo celo, da bodo nekatere domače obrti popolnoma izumrle zaradi pomanjkanja novega dotoka svežih sli. Tako je. n. pr. s kamnoseki (ne govorimo o kamnoseški industriji), de'oma pa tudi s krojači čevljarji itd- Naj-Mečkrat se izgube delovne sile krijejo z dotokom strokovno že usposobljenih delavcev iz odda’jenih področij, kakor n- pr., iz južne Ita ije- Opaža pa se predvsem, poman kanje dotoka slovenskih vajencev iz naj bližjega zaledja, saj je znano, da se je jedro tukajšnje obrti in male trgovine razvilo ob podjetnosti slovenskega življa.
Vpra-anie vajencev, vključenih vi razne panoge obrti, ni še zdaleč pravi'no in dokončno rešeno. Tudi v tem pog edu ima industrija veliko prednost, kajti pri velikih obratih ni znatnih ovir za premostitev raznovrstnih težkoč v zvezi z uvrščanjem sveže delovne sile. Ena spornih točk zlasti pri obrtniških-vajencih je vprašanje, ali ima vajenec takoj pravico do zaslužka, ali je treba njegove dajatve smatrati Je za plačilo obrtnikom-učite-Ijem za poučevanje. Obrtniki v.strajajo na stališču, da imajo vajenci v prvem obdobju več koristi od pouka kakor pa sami obrtniki od delovne storilnosti vajencev. Izgube časa, škode za potrošeni material itd. — tako zatrjujejo obrtniki, — jim ne pop’ačajo usluge mladega učenca. Obvelja’o je vsekakor nače'o, da mora de'oda; a-lec — obrtnik, v skladu s predpisi, ki veljajo v industriji in trgovini plačevati tudi začetnikom mezdo do'očeno po tarifah Delodajalci-obrtniki se tudi tožijo, da predstavlja p'aćevanje socialne zava-rova nine, ki je kakor znano sta'-no v porastu, večkrat preveliko breme za njihovo gospodarsko zmogljivost. Pos'ed'ca vsega tega je, da zlasti v malih obratih, ne
sprejemajo vajencev in rajši, v kolikor potrebno, uporabljajo že strokovno zre e moči.
Druga važna točka je vprašanje splošne in popolne izobrazbe mladih vajencev izven ožjega kroga delavnice. Obstojajo že sicer razni tečaji in šole, ki bi morale skrbeti za strokovno izpopolnitev in za izobrazbo mladincev in m1adink, ki so se posvetili raznim poklicem. Obstoja tudi poseben konzorcij za tehnično izobrazbo, ki bi moral usmerjati vso dejavnost na tem področju. Vsekakor pa ni še to vprašanje dokončno urejeno. Se vedno pogrešamo poleg tega strokovne tečaje v slovenskem jeziku, čeprav je dober del vajencev slovenske narodnosti in je dokončal slovenske osnovne in nadaljevalne šole ali se uči v njih.
Nastala je skratka potreba, da bi se vsa vprašanja vajencev uredila v organični sistem, ki bi upošteval na eni strani gospodarski položaj delodaja'ca, na drugi pa omogočal vajencu možnost uživanja vseh socialnih pridobitev.
Jasno je, da ne bo mogoče najti za vprašanje, ki ga obravnavamo lahke, preproste in hitre rešitve-Iz predlogov in iz diskusij, ki $o jih ime’i prizadeti krogi je razvidno, da se bodo morali vsi ukrepi osredotočiti okrog naslednjih glavnih točk:
1)	Vajene use mora zagotoviti primerna mezda. Le v kolikor bi to predstavljalo težko breme -upoštevajoč pri tem sedanje težke gospodarske prilike zlasti v obrti — bi morali podjetniku pomagati z olajšanjem davčnega pritiska ali v kakršni koli drugi ob iki. Zavod za socialno skrbstvo bi moral v primeru malega podjetnika uvesti poseben režim za zavarovalnino vajencev-
2)	Učenje v delavnici bi ®e mora'o tesno povezati s strokovno izobrazbo v javnih tečajih, urejenih po strokovnih skupinah. Ta pouk bi moral biti obvezen, vsemi učencem pa b.j morali na razne načine olajšati obiska tečajev.
3)	, Sestaviti, in uveljaviti bi morali določbe o dolžnostih in pravicah tako vajenca kakor delo-dajalca-učitelja. Strokovno zrelost vajenca bi morali uradno priznati s posebnimi spričevali. Uvesti bi morali nadzorstvo nad izvajanjem, vseh teh določb, in to pod državnim okriljem ter s sodelovanjem, delavskih organizacij ter deloda-j a' cev-učit elj ev.
Knjige m èaàopiài
Prejeli smo:
»Tržaška bibliografija«, bibliografska informativna revija; Izdaja Narodna študijska knjižnica v Trstu (ul. Montecehi 6/III nadstropje), Prva številka vsebuje bibliografijo tiskov v vseh jezikih, izdanih ali založenih na Tržaškem ozemlju — deloma tudi na ozemlju bivše cone A — od 1. maja 1945 do 30. septembra 1947. Poleg tega vsebuje tudi seznam del v zvezi s Trstom in Julijsko krajino.
Turizem in gostinstvo«, november 1948, Ljubljana. Izdaja Uprava za turizem in gostinstvo pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS.
* * *
Propagandni odddelek angleškega ministrstva za trgovino (Export Promotion Department — British Board of Trade, London) je izdal priročnik o gospodarskem, in trgovinskem položaju v, Egiptu. Cena 2 šilinga.
SVETOVNA PROIZVODNJA ZITA. Po zadnjih podatkih, ki jih je zbralo poljedelsko ministrstvo ZDA, znaša letošnji pridelek žita 6.285 milijonov bušlov, t. j. 35 milijonov več kakor so bila predvidevanja v septembru. Boljši pridelek, kakor so ga napovedovali so dosegli zlasti v Avstraliji ter v Franciji.
’ V septembru in oktobru letošnjega leta j e prispelo v Trst 312.787 ton lesa (okrog 62.000 kub. metrov), odposlali pa s° ga 277.630 ton (okrog 55 000 kub. m). V omenjenem obdobju je prispe’o po železnici skupno 292.262 stotov raznovrstnega lesa, od tega iz Avstrije 153.250 stotov, iz Jugoslavije 95.947, iz Cehoslovaške 37.215 ter iz Italije 5.740 stotov. Po morju je prišlo 20.524 stotov lesa, od tega iz zahodne Afrike 14.977 stotov, iz ZDA 4244 iz Jugoslavije 1.696 ter 300 iz južne Ita ije.
Odpošil.ke 'esa po morju so dosegle 266-575 stotov, večinoma, na Vzhod, in sicer v Grčijo 139.598 stotov, Egipt 35-260, Turčijo 33-345, na Ciper 12.069, v Palestino 11.107, Libijo 5.700, na Malto 5 900, v Sirijo 8.700 ter v Ita ijo 8-200 stotov. Po železnici so odpeljali v Itaijo 11-058 stotov lesa, na Cehos'ovaško pa 14-549 stotov eksotičnega lesa.
Avstrija je pred kratkim pričela pošiljati čez tržaško pristanišče prve kontingente njenega žaganega lesa v Turčijo. V Turčiji vlada zdaj v zvezi z obnovitvenimi načti precejš&je povpraševanje po lesu. Zaradi izčrpanosti turških gozdov je domača proizvodnja lesa v nazadovanju. Za olajšanje uvoza je turška vlada odpravila carine in poslovni davek na nekatere lesne proizvode, ki prihajajo iz inozemstva,
* *
LES NE SME IZ AVSTRIJE V ZAPADNO NEMČIJO
Po neki vesti avstrijskih listov ni bila doslej ratificirana trgovinska pogodba med Avstrijo in Bicono, ker se JEIA (Joint Export Import Agency) protivi uvozu avstrijskega rezanega lesa v v vrednosti 1 milijon dol. Avstrijci trdijo, da je izvoz avstrijskega lesa v Nemčijo za avstrijske žage življenjskega pomena. JEIA se je tudi pri pogajanjih s Švedsko postavila na stališče, da je Nemčija izvozna država lesa in da kot takšna nè potrebuje tujega lesa. Na drugi strani trdijo nemški listi, da je FAO v Ženevi priznal Nemčiji svojstvo uvozne države lesa. Tako je Nemčija uvozila v razdobju 1925—30 povprečno po vrednosti 16,5 milijona lesa. Pozneje se je uvoz zmanjšal, vendar je Nemčija še vedno ostala druga uvozna država lesa na svetu.
Ponubde povpraševanja in iz Jugoslavije
Ponudbe:
Merkur, izvozno in uvozno podjetje, Zagreb, Martičeva 14, ponuja vina in alkoholne pijače vseh vrst, mavec, barit, leseno orodje. Zavod za kucnu radinosi i umjet-ne zanate, Sarajevo, Jugos. Ar-mije 25, nudi izdelke domače narodne obrti, kakor preproge, vezenine, pletenine itd.
Generalna direkcija savezne industrije stakla, Beograd, Gavrila Principa 58, lahko takoj dobavi mrežasto steklo 6/7 mm in lite šipe 4-4,5 mm. Gosad, Ljubljana, Prečna ul. 4, nudi paštete iz gob.
Povpraševanje:
Jugonafta, Beograd, Karadjor-djeva 48, uvaža znatne količine nafte in derivatov.
Chromos, Beograd, Topličin ve-nac 27, išče fotografske trakove «tangir».
Jugokamomila, Novisad, Ivana Milutinoviča 3, išče predstavnike za zdravilna zelišča in dišave v Italiji, Holandiji, Franciji, Angliji, Belgiji, Švedski, Norveški in ZDA.
Vardar, Skoplje, poštni predal 211, išče predstavnike za prodajo zdravilnih zelišč v vseh državah.
*
ITALIJA
UKINITEV TAKS ZA REEKS-PORT. Finančno ministrstvo je oprostilo ves rekksport davka.
		33		O ]R.	Z A.				
VALUTE V		MILANU			VREDNOSTNI PAPIRJI V			TRSTU	
	2S-XI	9-XII	Min.	Maks.		26-XI	9-XII	Min.	Maks.
Funt šterling zl. Napo eoh Do’àr Franco-ki .frank Švicarski frank Funt št. papir A' strijski šiling Zlato	9.300 7.150 640 130 159 1 825 15 940	9.300 7.160 640 130 161 1.840 16 940	9.200 7.100 635 130 159 1.800 15 940	9.300 7.160 640 136 162 1.840 16 950	Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jero’imič »Istra-Trst« »Lošinj	2.255 8.900 1.030 2.150 1.400 710 5.150	2.280 8.700 980 2-040 1.400 710 5.150	2.255 8.700 980 2.040 1.400 710 5.150	2.300 8.900 1.030 2.160 1.400 710 •5.150
					Martinolig	1.200	1.200	1.200	1.200
		ZURICHU			Premuda	3.765	3.765	3.765	3.765
BANKOVCI V					Tripkovič	5.900	5.900	5.900	5.900
dne	6. decembra 1948				Openski tram	1.020	1.020	1.020	1.020
Z.D.A.	3,99	Belgija		7,65	Temi	493	466	466	493
Ang i:a	11,52	Holandska		74,50	ILVA	280	258	258	280
Francija	0,80	Šved ka		70—	Zdr jad. ladjed.	283	284	283	288
Ita’ija	0,63	Pa'estina		8,50	Ampelea	300	300	300	300
Avstrija	8,90	Španija		11,40	Arrigani	320	320	320	320
Cehoslovaška	0,80	Argentina		48—	Soške cementar.	135	135	135	135
TRZNI PREGLED
Tržišča živil in nekaterih industrijskih izdelkov široke potrošnje so v začetku decembra nekoliko oživela. V Trstu se običajno praznični nakupi pričnejo s sv. Miklavžem, Trgovci in posredniki so v glavnem že izpopolnili svoje zaloge v pričakovanjem boljših posJov na koncu leta. Povečanemu povpraševanju so proizvajalci takoj odgovorili z večjimi zahtevami. Podražitev je dosegla v nekaterih področjih nepredvideno višino. Poudariti je, da proizvajalci in posredniki že zdaj računajo na začasno večjo kupno zmogljivost potrošnikov.
13	plača, razne nagrade ob koncu leta, predvidevan povišek plač javnih uslužbencev bodo vrgii v obtok mnogo denarja, kar bo brez dvoma vsaj začasno vplivalo na tržni razvoj. Pripomniti moramo tudi, da obtok lire še vedno narašča; v zadnjih dneh se je ta obtok povečal od 300— 350 milijonov lir na dan. Povečanemu obtoku denarja bi morala ustrezati povečana proizvodnja, kar pa je res le pri nekaterih proizvodih; sicer se kaže znatno nazadovanje na mnogih področjih proizvodnje.
Potek tržišč ob koncu leta in začetku 1. 1949 bo iz prenekatere-ga razloga zelo poučljiv za presojanje tržnega pa tudi splošnega gospodarskega položaja.
*
ZITO
Potrošnja žita in bele moke zaznamuje znaten porast. Zmanjšalo se je povpraševanje za ostale žitarice. Ta tendenca potrošnje je usmerila tudi težnjo cen. Opazovalci menijo, da je žito že prekoračilo ceno, ki bi jo moralo imeti v sorazmerju z ostalimi kmetijskimi proizvodi.
Na bližnjih tržiščih v Furlaniji in Benečiji so zadnje kvotacije naslednje: žito I 9.900—10.200, II 9.600—9.900; koruza 5.900—6.100; oves 3.900— 4.000.
ŽIVINA
Živinski trg poteka s tendenco stalnih cen, čeprav je v tej sezoni ponudba precejšnja. Živinorejci pa vsekakor ne kažejo one nestrpnosti pri prodaji goveje živine, ki so jo pokazali lansko leto; povpraševanje je pa še vedno znatno. Neopravičljiva je nasprotno znatna pocenitev prašičev. Res je, da je pri nas in drugod prašičjereja znatno nazadovala, ni pa še dosegla stopnje, ki bi jo povzročilo prenasičenje tržišč, zlasti v sedanjem obdobju povečane potrošnje. Ni zaradi tega izključeno, da so v ozadju špekulativni nameni, zlasti ker so mesni prašičji izdelki ohranili stare kvotacije. Na najbiižjih živinskih trgih so beležili naslednje najvišje in najnižje kvotacije za kg žive teže. Voli I 280 320, II 2340—290; krave I 230— 290, II 170—230, III 120—190; teleta I 280—320, II 240-270; prašički 400—450, prašiči pitani 390 —410, napol pitani 370—-390; konji 140—190; kokoši 450—550; gosi 250—400; zajci 170—200.
OLIVNO OLJE
Na trgu olivnega olja se kaže nadaljnje splošno napredovanje cen: pojavili so se že primeri špekulacije, ki spominjajo na vojno dobo. V porastu so tudi cene semenskega olja.
V	Bariju kvotira na debelo olje I kakovosti iir 600—610 za kg, dobre kakovosti Jir 590—600, običajne kakovosti 520—530 lir. Okrog omenjenih kvotacij se sukajo tudi cene v ostalih proizvodnih središčih.
VINO
Proizvajalci nudijo še vedno slabša vina zaradi bojazni, da bi jih ne mogli letos nadoigo obraniti; kupci pa iščejo pretežno visoka alkoholna vina. Vsekakor je opaziti živahnejše kupčije. Cene stalne ali po nekod v zmernem napredovanju.
V	Benečiji so veljale cene: vi-
no klinton 8—9 stop. za hi lir 4.000—4.300,	9—10 stop. 4.500—
5.000, 10—11 stop. 5.200--5.800. V južni Italiji prodajajo vina po naslednjih cenah: črno vino 13—
14	stop. lir 490—510 za hl-stpo.,
15—16 stop. lir 520—530. V Toskani: običajna vina 9—10 stop. lir 4.000—4.500 za slot., 10-'-11 stop. 4.500—5.200, 11—12 stop. lir 5.200—6.400, nad 12 stop. do lir 7.500 za stot.; fina vina 11	12
Stop. lir 7.500—8.000, 12—13 stop. lir 8.000—9.300, 13—14 stop. lir 9.500—10.500 za stot.
SADJE
Vse kaže, da bodo cene sadja med prihodnjo zimo znatno višjo od lanskih. Zanimiv je predvsem potek tržišč južnega italijanskega sadja. V Siciliji prodajajo proizvajalci limone od lir 21—26 za kg, pomaranče 30—40 lir, po kakovosti, mandarine 45--55 lir. Cene južnega sadja so začasno v nazadovanju, so pa vsekakor
višje od lanskega leta. Poročajo, da bodo morali letos italijanski proizvajalci konkurirati zlasti španskemu sadju: španska vlada bo namreč podpirala izvoz južnega sadja z nagradami do 70 lir za vsak izvoženi kg.
ITALIJANSKI TRG Z VOLNO
Položaj je v bistvu neizpreme-njen. Živahno je povpraševanje po fini volni srednje pokrižanih finih kakovostih in nikakšnega ni za navadne vrste blaga. Cene kažejo lahko tendenco navzgor, glede na kvotiranje funta, ker se volna nabavlja na funtskem po-ročju. Zaloge finih vrst so majhne, navadnih vrst je dovolj v zalogi.
CENE INOZEMSKE VOLNE V MILANU. V Milanu beležijo naslednje cene za inozemske čiste volne:	jožnoameriške (Montevi-
deo) I vrsta 2.100—2.150 lir za kg, II 1.500—1.600; avstralska me-rinos I lir 2.600—2.700, 1/1 2.150 2.250, III/2 1.650—1.750, najslabšo vrsta 950—1.050; južnoafriške volne, dobre 2300—2400 lir za kg.
LIMONE BODO SEGNILE
Po podatkih italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino bo.letošnji izvoz pomaranč in limon verjetno dosegel predvojno višino (1. 1938:2,6 milijona q). Pridelek limon še ne bo dosegel predvojnega, ki je znašal 3,27 milijona. Po poročilu rimskega gospodarskega lista «II Globo» niso uspela pogajanja na kompenzacijski podlagi s Štajersko ki bi bila pripravljena prevzeti 1.000 vagonov limon. Zato obstoji nevarnost, da bodo pobrane limone segnile ker jih pridelovalci nimajo kam dati. Večja možnosti izvoza je dana v Cehoslovaško, Avstrijo in na Madžarsko ki bodo prevzelo večje količine v zameno za dokončne izdelke, kakor čevlje in steklo in kalcium karbid, dalje žeblje in fin papir. Z druge strani se domača italijanska industrija protivi uvozu dokončnih izdelkov iz tujine.
CENA AMERIŠKIH RADIJS^ APARATOV ZA GRČIJO
Urad za zunanjo trgovino Atenah je dovolil uvoz 3.000 * dijskih aparatov 1.000 rdaijs*^ aparatov bo uvozila Amerk General Electric Comp., in sic po ceni 19,25 dolarja cif v P' .
(nekaj manj kakor 12.000
lai*1
(V Trstu stane radijski apa; italijanskega izdelka 35-80.000 W Cena radijskega aparata na . belo v Grčiji bo znašala 49S.|Jjj drahem. Drugih 1.000 aparatov dobavila francoska tvrdka Thol" son - Houston in ostalih J;. Philipsovo podjetje v Franci)1'
EGIPTSKA TEKSTILNA STRIJA SE DOBRO RAZVI^
V zadnjem deset’etju se t egiptska tekstilna industrija no no razvila, in dosegla z nje1"^ kakovostnima proizvodi (Egip*: r izvristno vrS1
polaga namreč — v*,.,—	,0#.
bombaža) lepe uspehe na sve nem tržišču. Leta 1931 je ta 11 strija porabila 53.000 kantati-bombaža (1 kan tar — 65 kg', .j, let pozneje 750.000, v zadnjih le , pa že nad 1 milijon kaniai)^ vsako leto. Predvidevajo, da °° industrija še napredovala, k° do obnovili precej zastarele " prave egiptskih tekstilnih t°var
Izdaja: Založništvo »Gospodars^* Odgovarja: Dr. Mirko Koršič Tiska »Zadružna tiskarna« v TP .
6.38:
AVTOPODJETJE CA
VOZNI RED
ODHODI:	NOVI GRAD
KOPER 6.00, 12.30 in 16.30; «L JE 16.30; PORTOROŽ 6.30, IK 16.30,	17.45; REKA 7;
LJANA 7; KOPER 8.10, 13.
PRIHODI: NOVI GRAD
SEZA^ I*
.«(S'
KOPER 9, 9.30, 11, 11.30, 1°A. 19, 19.30; BUJE 9.30, 11; POBL. ROZ 9, 9.30, 11, 18.45, 19;
KA 18; LJUBLJANA 18.30; p ŽANA — KOPER 8, 14.
IMPORT-EXPORT
U.T.I
TEHNIČNO INDUSTRIJSKI URAD
.e NAČRTI - ZASTOPSTVA - INDUSTRIJSKE ĐOB0
TRST
UL. S. NICOLÒ 7 -TEL. 47 - 17
MILAN
VIA S. S1STO 9 - TEL. 152 -83*
Brzojavni naslov : UTIMP0RT
trgovina s papirjem na debelo
Trst, ul. F. Severo 10 - Tel. 64=53
nudi vse vrste pisarniškega, tiskovnega in ovojnega papirja Velika zaloga papirnatih vrečk in ovoj. papirja za jestvinčarje-
SOC. AN. FABIČA ACCUMULATORI -0. D. TOVARNA AKUMULATORJEV - ^
Baterija vseli prednog!
R. K. D. L T. A. m.
KOVINSKI USMERJEVALCI WESTHS600%
S s
ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREM* AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREB!
TELEFON 34-20 TRST, UL. FABIO SEVERO
Évtopodjetje S.T.A.B-
družba, z o. z.
TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09
Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sreds^ ♦ ♦ ♦ Cene zmerne ♦ ♦ ♦
TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN IUGOSLAVO0