Leto TII. T Celju, dne 21. novembra 1912. Št. 47. _ s _LLL s■><}:>.} 7kI§ -jodu nt)v .uanoit oq 91 oKiam s?.^ .str ; shaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vpjRŠanjs itd.) je. pošiljati aa naslov: »Neredni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — UredEiitvo; Dolgo polje SttT. 1. „Narodni List" a tace sa celo leto 4 K, »a pol leta 9 "K, sa četrt leta l K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plaCaje vnaprej, r- Foaamaina itevllka _____„ »O »!■■ Oglasi ,se raCnnajo po 16 tinarjev ena petit vrsta. — Pri veJkratnih objavah inateu popust po dogovoro. Pri»toj: bine sa oglase je platevati po poŠti na naslov: „N ar brini , oi^.A .,Li«t!! * Celju, 1» J 110 M \0 Spor med Avstrijo in Srbijo. Vojna nevarnost? — Velika srbska zmaga pri Bitoiju Cela turška artnada Ujeta. — Kolera v turški armadi. Pogajanja za mir nted Turčijo in balkansko zvezo. Vedno bolj napete razmere med Avstrijo in Srbijo. Vojna nevarnost. V zadnjih dne^i so se razmere med našo in srbsko državo nenadoma zelo poostrile. Nemško in madžarsko Časopisje neprestano silovito hujska 111 zdi se, da mu pojdejo na litpanice' tudi naši drža\-nikj. Razumljivo je, da so, nenavadne, .v zgodovini nepoznane zmage balkanskih zaveznikov zmešale nemškim časnikarjem r^grete možgane, zakaj z enim krepkim junaškim udarcem je v trenutku stopilo v ospredje jugoslovansko vprašanje, ž njim pa tudi vprašanje razpada politične nadvlade Nemcev in Madžarov v naši državi. Ne albanski roparji, ne srbsko pristanišče ob jadranskem morju, ampak krepki korak slovanske misli v svetovno življenje je ona črna točka, ki je zbodla v oči naše nemške časnikarje in jih vodi pri njih hujskanji .proti-Srbiji. Albanci in srbsko pristanišče in v zadnjem,času še zadeva avstrijskega konzula Prochaske v Prizrenu so le pretveze, za katerimi sk»ivajo nepiški listi u: pa naši dražvniki svojo od pristnogermariskega sovraštva narekovano gonjo proti Srbiji, svoje hujskanje na vojsko proti sosedui državi. Prochaska! To ime stoji danes v vseh evropskih listih. S strašno krvavimi članki govorijo nemški listi o tem človeku. Kaj se je zgodilo? Prochaska je avstro-ogrski Konzul v Prizrenu. Srbi pravijo, da je baš on hujskal tamošnje prebivalstvo k odpoi u proti Srbom, ko so ti mesto zavzeli. In srbska vojaška oblast mu od takrat baje brani biti z našo avstrijsko vlado v stki. Njegova pisma se baje ne odpošiljajo, njegova korespondenca ,:se je baje zaplenila, da, celo to so vedeli pripovedovati nemški časnikarski lažniki, da je bil Prochaska od Srbo\ umorjen. In baš vsled tega. vprašanja se je položaj v zadnjih dneh poostril, zakaj Avstrija zahteva zadoščeni^. Naj bo zadeva kakorku^, eno je gotovo, pri,ysem spoštovanju do zastopnikov 11p.se države v tuji državi se ne bo noben trezno misleči Avstrijec. zavzemal za to, da naj zaradi enega Prochaske naša država začne s Srbijo vojsko. V tako vojskti naj gredo magari kaki diplomatje in visoki generali, ki se vojskujejo vedno Ie pri zelenih mizah, nikdar pa v .ognju sovražnih pušk in topov, našega vojaštva država za tako bagatek) ne sme nikdar zlorabiti. V ospredju še seveda vedno stoji zahteva Av-stro-Ogrske: Srbija ne sme dobiti pristanišča in Albanija mora postati samostojna. Povdarimo, da niti v enem listu — in tudi v najbolj vladnem ne — nismo našli doslej nikakih dokazov za upravičenost teh naših zahtev. Kar sc je dozdaj o tem reklo, so same fraze in nikaki c'< kazi. S kako pravico se zavzema Avstrija za Albance? Kdo nam je dal to pravico v roke? Kadar bo Avstrija v vsakem oziru zadovoljila svoje narode, takrat se naj zavzema za svobodo Albancev. Največja kulturna sramota in največja ironija pa bi bila, ko bi hotela Avstrija poslati svoje skozinsko*. nesvobodne, pod nemškim jarmom tičeče narode v boj za svobodo Albancev, ki nas nič ne brigajo. Blazna ideja bi to bila, ki se more poroditi samo \ glavah naših avstrijskih državnikov. Blazna tem boli. ker je gotova stvar, da bi Avstrija šla po ko- stanj v žerjavico le za Italijo, zakaj dokazano dejstvo je danes, da bo od Albanije imela korist le Italija, nkdar pa Avstrija. Naša vlada naj da nam Slovencem, Hrvatom in Srbom vse za naš razvoj in napredek potrebne pogoje, z Albanci, pa nas naj do vraga že pusti pri miru. Največji zločin i^ad našo državo bi bil, ako bi tse zaradi albanskih roparjev prelita le ena kaplja avstrijske krvi. O zahtevi Avstrije, da Srbija ne sme dobiti pristanišča ob Jadranskem morju, bi bilo smešno še kaj govoriti. Navedemo le kot dejstvo, da so ,se ravno avstrijski trgovinski in kmetijski krogi izrekli za to, da Srbija tako pristanišče dobi. Le naši vojaški krogi še temu nasprotujejo, ker hočejo na vsak način izzvati vojsko, da bi tako po ceni prišli do bojne slave. Zadnji čas je, da naši vodilni krpgi preokrenejo v svojem mišljenju in se ne dajo voditi od kakih časti- in bojaželjnifi generalov, ampak od gospodarskih potreb in politične, razsodnpsti. Ce pa to store, je nemogoče, da bi prišlo do vojske. Danes je položaj resen. Vsak trenutek, nam lahko prinese presenečenja. Zal da stoje naši vodilni državni krogi preveč pod uplivorn liujskajočin nemških listov in nemških politikov, ki za vsako ceno hočejo ponižanje Srbije. Računajo pri tem pa pomoč Nemčije in Italije. Prva napi je sigurna, nikdar pa druga. In v slučaju vojske bodo doživeli naši državniki bridko razočaranje, da v Italiji nimamo zaveznika, ampak skritega nasprotnika. Doživeti pa znajo tudi bridko razočaranje na bojnem polju samem, kakor so .ga baš doživeli Turki. Pomislijo naj, da imajo vpditi vojsko proti Srbiji y izključno jugoslovanskih deželah, kjer je nezadovoljnost vsled tlačenja z nemške in madžarske strani velika. Ali bota v tem usodepolnem trenutku zmagala nemški napuh in nemška zavist ali pa zdrava pa-inet, — kdo ve? 1" kdo more trditi, da bo slavno in častno za našo državo, če v vojski podre že itak slabejšega in sedaj še vsled vojske tem bolj oslabljenega soseda?! Morda bo vsled gornjih naših izvajanj prišel kdo celo pa silno pametno misel, nas proglasiti za nepatrijotične. Svobodno mu! Saj se človeku danes res že zdi, da je pri mas avstrijski patrjjot samo oni, ki vpije: »živeli svobodni albanski roparji!« m »doli s Srbijo!« Takega avstrijskega dornojjubja pa mi nikdar nismo poznali in ga nikdar ne bomo. In tudi vse naše ljudstvo ne! VELIKA SRBSKA ZMAGA PRI BITOLJU. Cela turška armada se uda. :. i i Zadnje dni je prišla z bojišča nova vest o velikem uspehu srbskih junakov. Pri Bitolju (Mona-stir) v Macedoniji se je bija tri dni ljuta bitka meci Srbi in Turki. Srbski armadi je poveljeval, prestolonaslednik Aleksander, Turkom pa znani Zekki:paša in drugi. Srbi so izvoievali z nepopisno hrabrostjo velikansko zmago. Cela turška armada, eni pravijo 50.000, drugi80.000 mož, se je udala. Evo poročil: Belgrad, 18. nov. Srbi so končali svoje delo. Uničili so vso vojsko svpjih sovražnikov, Turkov in Albancev. Zmagoslavno koraka srbska vojska v Bitolj. Končali so svoje delo z zmago, ki ji ni primere v celi zgodovini. Tako uničujoča j« bila srbska zmaga, da se je morala udati vsa turška in albanska vojska. Včeraj opoldne se je posrečilo srbski vojski prodreti turške pozicije pri Bitolju, nakar se je začela turška armada umikati. Ob 6. zvečer so Srbi zasedli Bitolj. Turški poraz pri Bitolju je naravnost katastrofa za turško armado in uničen je zadnji njen odpor. Sedaj so Srbi in Grki gospodarji cele Albanije. Albanci so bili večinoma v turški vojski, ki se je ustavljala Srbom in te vojske nii več. Srbi so ujeli nad 50,000 turških vojakov in vse armadno poveljništvo. Med ujetimi st? idi vrhovni poveljnik turške vojske pri Bitolju ;ki paša in bivši turški poslanik v Belgradu Fet aša. S tern je turški odpor v Makedoniji popoln., . strt. Turki so se bojevali dva dni z obupnim junaštvom, končno pa so se morali udati srbski armadi, ki jim je odrezala beg proti jugu in proti zahodu. Belgrad, i8. novembra. Danes je srbska glavna armada pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra zasedla Bitolj (Monastir) in vjela celo tui-ško armado, 50.000 mož. Cela vrsta turških generalov, med njimi tudi vrhovni poveljijik Zekki paša, ki je zgubil bitko pri Kumanovu, je padla v srbske roke, . . , , . Belgrad, 18. novembra. Nad Bitoljem plapolajo srbske trobo/pice. prestolonaslednik je takoj po padcu piesta na čelu svoje armade odkorakal v mesto. Prefcivalci so mu priredili navdušene manifestacije. Srbska armada ie zaplenila zadnje turške topove, katere so Turki še rešili po strašnem porazu pri Kumanovu, Pritepu in Velesu. Srbi so napravili ogromep plen., Belgrad, 18. novembra. Srbska armada je danes dosegla na bojnem polju uspeh,, ki daleč prekaša sijajni uspeh pri Kumanovu. Prestolonaslednik Aleksander je danes napravil konec turški macedonski armadi. Glavni del, ki se je po bitki pri Kumanovu rešil proti Bitolju, je v srbskih rokah. Srbska ai-mada je s tem popolnoma in sijajno končala svojo nalogfl. , ; Belgrad, 18. novembra. Okolu, Bito|ja so se že tri dni vršili silno kr,yavi boji. Zekki,paša je zbral vse svoje sile in se postavil Srbom odločno v , bran. Po silno krvavih bojih so Srbi včeraj zasedli vse turške pozicije pred mestom in mesto popolnoma obkolili. T(urki so imeli v bojih velikanske izgube. Ko je Zekki paša izprevidpl, da je bitoljska armada izgubljena, se je začel pogajati s^SrbiJn odposlal svojega pariamentarja k prestolonasledniku Aleksandru. Izjavil je, da je pripravljen privolit) ,y, kapitulacijo mesta, ako dobe Turki svoboden odhod iz mesta, oziroma ako se iim vsaj pusti orožje. Prestolonaslednik Aleksander je sporočil turškemu parlameritarju, da zahteva brezpogojno kapitulacijo posadke in izjavil,, da zahteva takojšen odgovoi, Sicer srbska armada takoj naskoči mesto. Ko je Zekki paša uvidel, da je vsak nadaljni odpor brezuspešen in da bi bila v slučaju nove bitke turška armada popolnoma uničena, je sporočil prestolom-u sledniku, da je turški generalni syet sklenil brezpogojno kapitulacijo. Takoj na to je dal prestolonaslednik Aleksander svoji armadi ukaz, f)aj zasede mestpf Srbi so Turke razorožili in proglasili, kot vjetnike. Vse turške vojaške zastave so padle v srbske roke. V srbski armadi vlada radi sijajnega uspeha nepopisno navdušenje. Bitolj je v zastavah. Kristjanski prebivalci so srbske vojake obsuli z rožami jn jjpi. darovali razna darila. :lBeigrad, 18. novembra. Vest o padcu Bitolja in sijajnem plenu je tu izzvala velikansko navdušenje. Vse mesto je po koncu. Več tisoč g|av broječa množica manifestira po ulicah. Pred stanovanjem oz IKLIKU .inag^i; -mtr- -ctr mamam Podružnica ljubljanske r1ditne banke, celje sprejema Vloge na tekočem računu in iih obrestuje od 6. novembra 1912 po t^F* od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. == o IV i 514 20-14 DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim Januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. ministrskega predsednika Pasiča so se vršile velike manifestacije za srbsko armado. Demonstrantje s« odšli tudi pred rusko, bolgarsko in grško poslaništvo in priredili poslanikom navdušene ovacije. Vst mesto je v zastavah, i ' Belgrad, 18. novembra. Vest o padcu Bitolja In sijajnem plenu je tv izzvala velikansko navdušenje. Vse mesto je po koncu. Več tisoč glav b roječa množica manifestira po ulicah. Pred stanovanjem ministrskega predsednika Pasiča so se vršile velike manifestacije za srbsko armado. Demonstrantje so odšli tudi pred rusko, bolgarsko in grško poslaništvo ln priredili poslanikom navdušene ovacije. Vse mesto je v zastavah. : Belgrad, 19. novembra. Bitka pri Bitolju je zahtevala kolosalne žrtve. Na bojnem polju je obležalo okoli 25.000 mrtvih in ranjenih. Turške izgube znašajo po privatnih poročilih 17.000 mrtvih in ranjenih, srbske 8000 mrtvih in ranjenih. Srbska zmaga je velikanska. » Belgrad, 19. novembra. Danes je došlo semkaj brzojavno poročilo, da število turških vjetnikov ne znaša 50.000, ampak 80.000 mož. Turške izgube znašajo pkolu 15.000 mrtvih in ranjenih. Veliko število turških vjetnikov priča, da se je bitke pri Ku-manovu vdeležilo najmanj 120.000 Turkov in Albancev. Belgrad, 19. novembra. Vrednost vsega velikanskega bojnega plena, katerega so napravili Srbi v Bitolju, znaša okoli 50 milijonov dinarjev. Kaj pravi glasilo avstrijskih socijalnih demokratov k srbski zmagi pri Bitolju? n Dunaj, 19. novembra. Današnja »Arbeiter Zei-tung« prinaša uvodni članek, naslovljen:. »Zmaga pri Bitolju in Avstrija « V tem članku pravi dobesedno: Izredni uspeh srbske armade pri Bitolju je eden najsijajnejših in najodličnejših cele balkanske vojne. Novejša vojna zgodovina pozna samo dve podobni zmagi. Ti sta: zajetje armade avstrijskega generala Mačka pri Ulmu leta 1805 in zavzetje Sedana. izkazalo se je, da imajo Srbi izredno dobro vodstvo in sijajne zmage srbske armade so izkazale izvrstnost srbskih čet. Glavnega pomena ni polagati na strategične uspehe, ki so več ali manj trenutni, marveč na konsekvence teh zmag, katere morajo psihologično vplivati na javnp mnnje v Srbiji, ki Mora biti vsled teh sijajnih in nepopisnih zmag naravno strahovito dvignjeno. Javno mnenje v, Srbiji mora bili tako, da je Srbija prenehala biti majhna država, ki bi prenašala vse udarce kake velesile. Bitolj je opomin tudi za avstrijske državnike; če nočejo vojne, tedaj ne preostaja drugega, kakor prilagoditi se položaju, ki ga je ustvarila vojna. Vojna Je igra, katere uspeha ni mogoče nikdar prO' oko-vati naprej. In ali ne bo odmev teh velikanskih dogodkov na Balkanu tudi v srcih južnih Slovanov Avstro-Ogrske nujno svaril k previdnosti? Tam doli bi se morala vršiti vojna večji del z ljudmi, ki so doma tam doli. In kako je njihovo razpoloženje? Kako čutijo Dalmatine«, kako Bosanci, kako pod Cuvajevim jarmom vzdihujoči narodi? Pač redkokdaj je prst usode voditeljem kake države pokazal svarilno znamenje tako jasno in napisal na črno steno prihodnjosti svoje svarilo. Črnogorci bi Srbi zasedli Sv. Ivan Meduo in Leš. Med tem pa so Črnogorci in Srbi nadaljevali svoje vojne operacije proti obali Jadranskega morja. Zasedli so pristanišče Sv. Ivan Medua in dne 19. t. m. tudi Leš (Alessio). Obroč Srbov in Črnogorcev okoli Skadra se vedno bolj zožujei General Vukotič maršira od severa na pomoč oblegovalni armadi, z zavzetjem Sv. Ivana in Leša pa je Trnkom v Skadru odrezana zadnja zveza z zunanjim svetom in padec trdnjave je vsled naraščujoče lakote le še vprašanje časa. Boji pri CataidlL Pri čataldških utrdbah, kamor se je umaknila od Bolgarov preganjana turška armada, zadnje dni ni prišlo do večjih bbjev. Vršili so se manjši boji med predstražami. Turški listi vedo poročati o tui-5kih uspehih. Nimamo vzroka tem turškim poročilom verjeti, zakaj doslej se je izkazalo Še vedno, da so bili Turki vsikdar strašno tepeni, kadar so začeli poročati o svojih uspehih. Zdi se pa, da le sploh prišlo do začasnega prestank^ v boju, morda že vsled tega, ker so se vsled prošnje Turčije začela direktna pogajanja med balkanskimi državami in med Turčijo za premirje in .mir. Iz Mace-donije pa se poroča, da je bolgarska macedonska armada met dem zavzela Seres in pristanišče Ka-vala ob Egejskem morju. Iz turškega taborišča pri Čataldži pa prihajajo strašna poročila o koleri, ki Razsaja v turški armadi. Poznavalci razmer pravijo, da je že vsled tega nemogoč resen odpor te turške armade, zakaj na stotine in tisoče jih umrie in zboli vsak dan za kolero. Turčija se obrnila naravnost do Bolgarije s prošnjo za mir. IzCarigrada Je prišlo H {m. uradno poro8k\ da se je turška vlada obrnila naravnost na bolgai-sko vlado s prošnjo za mir. Bolgarska vlada se je posvetovala z vladami ostalih balkanskih držav In nato sporočila turški vladi, da je balkanska zvez« pri volji stopiti v pogajanja. Samoobsebi umevno se mora Turčija pogajati z vsemi 4 državami in ne le z eno. Vse štiri bodo skupno in enotno precizirale svoje mirovne pogoje. Najprvo se morajo dovršiti seveda pogajanja za premirje, in potem šele ona za sklep miru. Glede mirovnih pogojev balkanske zveze poroča italjanski list v Turinu, »Stampa«, iz Sofije, da je Bolgarska v imenu Balkanske zveze sporočila Turčiji sledeče mirovne pogoje: Bolgarska sprejme ponudbo glede premirja pod sledečimi pogoji: i. Turška vojska se uda ali pa jo pošlje turška vojna uprava pod kontrolo bolgarske armade v Malo A-zijo. Ta pogoj ima za posledico tudi predajo Drino-polja in Skadra ter mora Turčija odposlati tudi tui-ške čete, ki so se umaknile v Carigrad. 2. Otoman-ski civilni in vojaški uradi morajo garantirati, da se vzdrži v Carigradu mir in red. 3. Car Ferdinand pride v Carigrad. To so pogoji za premirje/ kateremu bi sledila šele mirovna pogajanja na podlagi sledečih pogojev: ,1. Turčija se odpove vsej svoji evropski posesti. 2. Kalifat prenese svoj sedež v Bruso. 3, Bosporus, Marmarsko morje in Dardanele tvorijo bolgarsko mejo. 4. Morske ožine se pod kontrolo Bolgarske odprp vojnim ladjam. Bolgarska si pa pridrži pravico morski ožini utrditi. Iz Sofije pa se poroča: Ponovne konferenc* med balkanskimi kabineti so dognale glede pristaniškega vprašanja za Srbijo in glede Albanije popolno solidarnost ter vse balkanske države odobravajo naziranfe srbske vlade. Srbski poslanik v Sofiji Spalajkovič je izjavil, da se bo Avstro-Ogrska morala ozirati primerni) na srbske interese ali pa izzove dogodke, glede katerih mora potem prevzeti tudi vso odgovornost za posledice pred celo Evropo. • >, ' ■ Turčiji se za sklepmiru silno mudi; kajti turška vlada še fc že zopet «6fnila na evropske vladarje" s pozivom, naj posredujejo pri balkanski zvezi zaradi miru. Srbske zahteve In veievlasti. Srbski poslanik v Sofiji dr. Spalajkovič se je nasproti poročevalcu dunajskega lista *Netie Freie Presse« sledeče izjavil: »Mi v Srbiji smo spregledali. Vedno smo mislili, da Avstrija samo čaka na trenutek, da nas napade in uniči. Sedaj pa smo videli, da se je ta naša velika .in silna soseda, ki smo jo smatrali vedno za svojo dedno sovražnico, obnašala tekom vojne nevarnosti in vojne same dobrohotno in nam ni delala nikakršnih neprijetnosti, ko smo vojaško zasedli in operirali v Sandžaku. To je za Srbijo velik političen dogodek. Mi vemo, da bi se lahko zopet sporazumeli z Avstro-Ogrsko. Ml hočemo pristan in dohod k Jadranskemu morju ter je to tudi določeno v pogodbi z ostalimi balkanskimi državami. Mi smo se zavezali, da se odpovemo zahtevi po pristanišču v Egejskem moi-Ju. Ne preostaja nam tedaj nič drugega, kakor pristan ob Jadranskem thorju. Zakaj bi nam Avstro-Ogrska ne priznala naše življenjske potrebe? Ce Avstro-Ogrska to stori, bi bila Srbija pripravljen* Ji privoliti Vse mogoče trgovinske in politične ugodnosti. Smatram, da ni izključeno, da pride med Avstro-Ogrsko in Srbijo celo do carinske enote. Kaj je Albanija in kaj pričakuje Avstro-Ogrska od nje? Albanci šo vedno izigravali Italijo proti Avstro-Ogrski in narobe. Avstrijski interes je, da pride ob Jadransko morje narod, ki bo delal postavno, ki bo gradil železnice in sklepal trgovske in kupčijske zveize, z eno besedo narod, ki bo širil kulturo. Za kulturo pa je treba denarja in Avstrija bi mogla z nami vred delati dobro kupčijo.« Ves svet danes z napetostjo pričakuje, kaj poreče Rusija k avstrijsko-srbskemu sporu. In baš zadnje dni se je v nemških časopisih mnogo pisalo, da Rusija vpliva na Srbijo, naj odneha od svojih zahtev. Nato pa je glasilo ruskega zunanjega ministra povedalo sledeče: »Ruska vlada se ne bo ravnala po tem, kakor ji vsiljujejo gotovi krogi (dunajsko zunanje ministrstvo), temveč ravnala se bo po tem, kakor to odgovarja ruskim interesom. Glede akcije in načrta ni ruska vlada v nobenem oziru na nobeno stran vezana.« Iz zanesljivega vira se celo poroča, da je ruski vojni minister izjavil: Rusija je popolnoma pripravljena na v6jsko. Iz Odese poročajo, da se vrši v Rusiji mobilizacija in sicer proti zahodu■ (t. j. proti avstrijski in nemški meji). 400.000 mož rezerve, ki bi morali že 13. nov. biti odpuščeni, je ruska vojaška uprava zadržala. Baje so naravnost iz carskega dvora ruskega šli važni ukazi na poveljstva v Kijevu, Odesi, Varšavi in Vilnl. Srbske zahteve bi balkauska zveza. Tudi pravljica, da bo balkanska zveza pustita Srbijo na cedilu, razpada. Poročevalec l-emškega lista »Lokalanzeiger« Gottberg, ki se vrača iz Bel-grada in ie dospel v Budimpešto, pravi: Z začudenjem čitam v nemških listih, da so Srbi glede svojih zahtev ostali osamljeni in da balkanske države ne bodo podpirale njihovih teženj. Vsak Bolgai je prepričan, da mora priti Srbija na Jadransko morje. V Sofiji se mi je reklo: Balkanska zveza }e v dveh mesecih spravila skupaj en miljon vojaitva in postavila to armado pod orožje. Vedela bo priboriti Srbiji tudi pristanišče ob Jadranskem morju. To je ljudsko in splošno prepričanje, kateremu s«, bo bolgarska vlada tudi, če bi hotela, zaman zope/-stavljala. Nepotrjene vesti vedo celo že povedati, da Srbija zbira svoje vojaštvo ob bosanski meji. U-radno se s srbske stranj te vesti odtočno zanikajo. In na jugu naše države? i - Tam se vrše dogodki, ki no našim državnikom ; resen opomin, naj se ne spuščajo v nikake nu n.ne špekulacije. ■ " Iz Sarajeva se poroča 15. tm.: Tu so imeli da-: nes srbski poslanci bosanskega deželnega zbora konferenco, katere se je udeležilo 28 poslancev Sklenili so sledečo izjavo: Brezprimerne žrtve in sijajne zmage srbske armade in visoko kulturno in državno življenje Srbije upravičujejo popolnoma, da Srbija zopet zasede stare srbske pokrajine, ki se raztezajo do obali Jadranskega morja. Stališče monarhije, ki se zavzema za nekultivirane Albance kljub temu, da ne priznava Jugoslovanom v lastni deželi njih pravic in skuša Srbom prepovedati uživanje njihovih sijajnih zmag, vzbuja največje ogorčenje v vseh stojita srbskega naroda v Bosni. S tem, da izrekajo srbski člani bosanskega sabora svojim bratom v Srbiji in Črni gori svoja bratska čutstva, izpolnjujejo samu svojo najsvetejšo dolžnost. ' V Dalmaciji pa! so se v raznih m$s*ih ,yr$tte., manifestacije Hrvatov m Srbov za balkanske Sto-. vSt ® Jafe ^^n^^iah nič protiays{rij-skega, izražalo se je le veselje nad zmagami balkanskega orožja. Ce je med tisoči, ki so se zbrali pri teh manifestacijah, kak poulični fantalin zavpil: živijo kralj Peter!, zato množica nič ne more. A vlada je šla in je brez povoda razpustila občinska zastopa dveh velikih dalmatinskih mest; v Sibeniku in Splitu. Da to ni bilo pametno, priznavajo celo trezni nemški politiki. Pri takem postopanju si naj vlada sama1 pripiše vse posledice nadaljnih dogodkov, zakaj tako Vzbuja proti sebi le še večjo ne-voljo, še večje nezaupanje — in tem manj more računati na ljubezen narodov, katerim takobre/. vseh vzrokov daje zaušnice. Mi mirno pričakujemo nadaljnih dogodkov v svesti si, da smo tudi mi štajerski Slovenci na javnih zborovanjih našim vodilnim krogom v državi dovolj jasno in dovolj odločno povedali, da takšne donkišotske politike ne moremo podpirati nflcdai ln nikoli. Beležit Šestmesečni proračunski provizorij je vlada predložila v državnem zboru. Božične počitnice na srednjih šolah in na učiteljiščih (ter, če bo to odredil deželni Šolski svet, tudi na ljudskih šolah!) bodo se letos pričele že 21. decembra. Oddaja vžltnega davka v najem. Dne 30. novembra 1912 se vrši ob 10. uri dopoldne pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema vžitnega davka od vina, vinskega mošta, sadnega mošta in mesa za leto 1913, in pogojno tudi za leti 1914 in 1915 v sekcijah: Poličane, Doberna — Velika Pirešica, Brežice, Sušica, Laško, Konjice, Oplotnica in Vitanje. Natančni pogoji se lahko zvejo pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Maribora, pri pristojnih kontrolnih vodstvih in pri oddelkih finančne straže. Ljubljanski občinski svet je dal 3000 K za ranjence v balkanski vojski. Od jnžne železnice. V Celje je premeSčen aspirant Kari Rebolj. — Vpokojen je nadrevident Franc Mraz v Ptnjn. Iz šolske slnžbe. Stalno vpokojena je učiteljica Jožefa Wutt pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Deželni šolski svet ji je obenem izrekel priznanje za njeno delovanje. Dalje je stalno vpokojeh nadučitelj Božidar Weinhardt na Dornovi pri Pni ju in .začasno upokojena učiteljica v Šmarju* pri Jelšah, -Leopoldina Hočevar, učitelj v Št. P<*ra pri Maribom Rudolf Mencin in učiteljica v« Št. Ilju nad Mariborom Marija Danko. Det učiteljici v Hočah Ceciliji Teržan je dovoljena začara* vpokojitev še eno leto. Za »RndečI križ" balkanskih držav kot podpora za ranjence v boja proti Turkom so v Dobjn na javno poročilo nadnčitelja B. Koafliča o tej vojni nabrali zavedni Dobjani 80 K. Znesek se je odposlal odboru „Rudečega križa" v Ljubljano. Bog povrni stoterokrat! Neverjetno! Posl. dr. Verstovšek je v svojem govoru v drž. zboru omenil med drugim sledeči gorostasni slučaj: V deželno knjigovodstvo pri dež. odboru v Gradcu je bil minoM teden sprejet kot praktikant Slovenec — prvi slovenski konceptu! uradnik v Staj. dež. odboru. Kar pride k predstojniku dež. knjigovodstva (ki je višji deželni uradnik), neki uradnik X. činovnega razreda, ki je obenem tudi graški obč. svetnik, in zahteva, da se odpusti praktikanta iz službe. In praktikant-Slovenec }e Ml tekom dveh ur odpuščen. Večjega škandala si ne morete misliti. In potem se Nemci še jeze, če pra-vimo, da je na Štajerskem nam Slovencem hujše kot ie bilo kristjanom v Turčiji!? In naša modra vlada se zavzema pač za roparske Albance, — takih dogodkov v svojem okrilju pa ne vidi, oziroma jih mirno trpi!! In tako postopanje naj vzbuja v nas še patrijotična čustva?! Kmetijska podružnica za Zadrečko dolino priredi v nedeljo dne 24. novembra dvoje zborovanj in sicer ob 8. uri dopoldne v Gornjem gradu v gostilni gospe Marije Mikuš, ob pol 12. uri dopoldne pa v Novi štitti v šoli. Na obeh zborovanih govori g. Peršuh živinozdravnik iz BrasLovč: O spolnih boleznih živine, njih zdravitev ter najvažnejše do-pa v Novi Štifti v šoli. Na obeh zborovanjih govori zdravnik tudi ogleda bolno živino. Pri zborovanjin se bode tudi pobirala letnina. — Pozneje bodo enaka predavanja še pri Ksaveriju, v Bočni, Šmartnem in Kokarjih. Kmetje, pridite v velikem številu na ta za vas zelo poučna predavanja. Wj$« oK"j. mm OHraj. Celje. Sinoči (sredo zvečer) se je vršilo v tukajšnjem „Narodnem domu" od pol. društva r Naprej" sklicano zborovanje, katero je bilo krasno obiskano in na katerem je poročal pisatelj F. L. Turna o svojih utisih s potovanja v Belgrad in Sofijo pred nekaj dnevi ter o zgodovinskem razvoju jugoslovanskih narodov. Deželni poslanec dr. Kukovec je razpravljal o sedanjem stanju ih o vzrokih razpora med Srbijo in Avstrijo. Slovensko gledališče v Celju. V nedejjo, dne 1. decembra se vrši v „Narodnem domu" r Oelju predstava velezabavne igre „yeleturist". Nikomur ne bo žal večera. Opozarjamo, da bo zafetek zopet točno ob pol 8. nri. Vstopnice v predprodaji v „Zvezni trgovini". — Rezervirane vstopnice se morajo plačati, ako niso bile preklicane vsaj eden dan pred predstavo. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v. četrtek, dne 21. novembra v gostilni pri „Mestu Gradec" v Celju. .. Ii Gega. Piše se nam: Tu je nedavno umrl neki mož, ki ima v sorodstvu skoro same Slovence, dva celo v Celju. Vendar smo videli mrtvaški list, samonemški in tiskan v nemški tiskarni. Če Se to godi na zeleni veji... - Ustanovni občni zbor »Naprednega političnega bi'gospodarskega društva za Št Jurij ob Jož. ieL, Dramije, Kalobje in St. Lovrenc« se vrši v nedeljo 24. novembra 1912 ob 3. uri pop. v prostorih g. Iv. BreSnika V Št. Jurju ob juž. Žel. Dnevni red: 1. Splošna politična in gospodarska vprašanja, oseb-■odohodnhtski in obrtni davek itd. 2. Vprašanje slovenske gimnazije v Celju. 3. Vojska na Balkanu. 4. Ustanovitev društva iri izvolitev odbora. 5. Slu čataosti.*; ' ";.'. Predavanje o balkanski vojski priredi na Ponikvi ob j. ž. v nedeljo 24. t. m. po rani maši v prostorih g. M. ZdoIŠek-Pinterja *Pol. in gosp. društvo za šmarsko-rogaško kozjanski okraj". T Ljubečnem pri Celju priredi v nedeljo l! dec. ob 3. uri popoldne pri g. Venguštu „Napredno pol. in gosp. društvo za Škofjo vas in sosedne občine" ljudsko veselico s petjem in sre-dotovom ter s predavanjem o balkanski vojski. Aškerčeva slavnost t Šmarja pri Jelšah se vrši dne 8. decembra. Priredi jo »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj"^Sljvnost obsega dva dela: prvi (resni) del z raznimi koncertnimi, pevskimi (šentjurski pevski zbo>) jn godbenimi točkami (celjska nar. godba), slavnostnim govorom (dr. Fr. Ilešič), Aškerčevo enodejanko in z deklamacijami Aškerčevih peSni tev. Drugi (zabavni) del bo obsegal srečolov in razne druge zabavne točke. Seveda se bodo tudi med prosto zabavo vrstile razne pesmi. Prireditev se bo pričela ob 5. nri popeldne. Obeta se velika udeležba iz Šmarskega in sosednih okrajev. Aškerčeva slavnost v Šmarju bo edina te vrste, edina proslava velikega pokojnika na Štajerskem sploh. Zato je gotovo umestno,. da se zbero ta dan v Šmarju ne le ožji domačini (katerim je spoinin na Aškerca kot nekdanjega šmarskega kaplana/ še vedno drag!), ampak vsi Aškerčevi častilci iz cele Spodnje Štajerske. Slavnost se vrši v veliki dvorani Habjanovega hotela, ki obsega več sto ljudi. Poročil se je gospod Josip Kod rž, živino zdravnik v Žalen, z gdčno Julko Brinovc z Vranskega. T konkurz je prišla trgovska tvrdka nedavno umrlega Karla Druškoviča v Ljubnem. Pri Št. Jurju ob Taborn so našli 13. t. m. v gozdu pekovskega gajšica Konrada Kališeka, na obrazu ležečega mrtvega. Poleg njega je bil poln koš peciva. Tudi denar so našli pri njem, tako da je zločin izključen. Kališek je bil ože-njen in oče več nepreskrbljenih otrok. Kalobje. Obč nske doklade so nam dvignili kar za 31%. Veseli časi prihajaj« za nas davkoplačevalce, Tudi tlako za cesto bomo baje zopet morali -de ati. Klerikalno občinsko gospodarstvo nas osrečuje z vedno večjimi dobrotami. 7 Loki pri Zidanem mosta so občinske volitve razveljavljene. Pri zadnjih volitvah so klerikalci propadli. Upanje je, da bodo todi pri ponovnih. Iz A rtič. Pri občinskih volitvah, ki so se letos rršile, > so klerikalci hoteli vse prevreči in izvoliti Same svoje zagrizeace. Posebno se je eden potegoval za županstvo in si pri agitaciji raztrgal precej podplatov. A na dan volitve so občani izvolili stari napredni odbor, propala pa je znana trojica. Ko so zapuščali volilno trdnjavo pobiti kakor Turki pri Lile burgasu, so se tolažili, da bodo reknrirali. Storili so to res, a prinesli so si še eno blamažo: zakaj volitve so potrjene. In tako bodo že še morali tri leta potrpeti. V Zdolah pri Brežicah so pri obč. volitvah 13. t m. klerikalci obdržali občino v rokah. T Koprivnici je 16. t. m. umrla na sušici gospa Marija Penič, gostilniearjeva soproga, stara šele 33 let Bizeljsko. Gospoda načelnika in podnačel-nika kmetijske podružnice ha Bizeljskem prosimo, da odstopita, ker vse se že neha, da, da kadar je kako predavanje ali občni zbor, je vse zbrano, le načelnika ih podnačelnika ni. Muta. Pošpar Franc Rumpf je premeščen v Gratwein. ■ nv?. Pri Sv. Primožu nad Huto so bile minuli pondeljek občinske volitve. Nemci so delali na vse kripije* d?, bi dobili to obmejno slovensko postojanko v svoje-roke. Ob zavednosti naših kmetov' pa so se razbile Vse njihove nakane. Obdržali so samo I. ražred, katerega so imeli Ž6 do sedaj. Tako ostahe Sv. Primož še nadalje slovenska trdnjava. ■ , Na Mntl priredey nedeljo popoldne dne 1. decembra v slovenski šoli .gospodarski shod, na katerem predava g. potovalni učitelj Goričan Pričakovati je obilne udeležbe. . , ŠoStanj,, Tukaj, je omrl dfte 19. novembra občežnani in velespoštovani gospod Mihael Tajnik (Basist), posestnik, častni član in dolgoletni župan velike občine okolice Šoštanj. Pokojni je bil vzor .slovenskega očeta in narodnjaka, prvobuditelj in prvoboritelj za narodne? pravice. Bodi mu žemljica lahka! Konjiči okraj. Iz Konjic nam pdjrpčajd; Naši občinski očetje so sklenili, da se lbode pobiralo leta 1913 60% občinskih doklad. Sedaj gospodari že novi občinski odbor. " ljtttoi«r5W ifeaK Krlževei. V soboto, dne 15. t m. je skočil s tira jutranji vlak, ki pride iz Ljutomera, pri Noršincih.i Ponesrečil se ni , ,nikdo. Promet med Križevci in Ljntomerom je bil ta dan ustavljen. Do noči so progo popravili in spravili vlak na tir. Krlževei. Dozdajno gostilno g. Kukovca, katero je vodil že pet let g. Konrad Solina, je kupil g. Ignac Hauptman. S tem je zadan precej hud udarec tukajšnjim naprednjakom, ki so imeli tam svoje zbirališče. Javna ljudska knjižnica je postavljena pod kap. Ciril- Metodova podružnica si je mislila nabaviti lastni oder, ker so ji bili zasigurani prostori' Knjižnica ie pride pod streho, a težje bo z našimi prireditvami, ki so žele povsod priznanje — a sedaj težko da bo kaj. V kratkem nas zapusti še g. Križanič, potem bo pa azčelo naprednjaštvo hirati, dočim se je sedaj precej razvijalo. Politično društvo za ljutomerski okraj spi in ni Čuda, če gre klerikalcem pšenica v klasje. Kaj bi bilo, če bi poslali iz Celja malo toče na to klasje, mogoče se bodo potem zbudili tudi naši zaspanci, če jim bo kaj po ušesih priletelo. Vučjavas. Dne 11. novembra sta se poročila Ivana Zartl in Anton Prelog. Nevoporočencema obilo sreče! FtnjsKi oKraj. Iz Žetal. Tukaj smo pridelali letos dobro vinsko kapljico, boljšo kot se je prei mislilo. Kupci se pri azno vabijo, dokler je kaj blaga v kleteb. Kmetijska podružnica za ptujski okraj naznanja, da se vršč poučna zborovanja v Ptuju dne 24. novembra in 8. decembra v dvorani gospe Zupančič. Začetek vsakokrat ob 9. uri pred poldne. 24. novembra poučuje g. Holz v kmetijskem knji govodstvu s posebnim ozirom na osebni dohodninski davek. 8. decembra pončoje g. Pirstinger v sadjarstvo« Pobirala se bo pri tej priliki ndnina za 1913 in sprejemali se bodo novi člani. ' ■ Shod pri Sv. Bolfenkn nad Središčem. V zadnjem hipu je gostilničar Borko odpovedal za shod prostore. Kljub temu, da se vsled tega za shod ni moglo potrebno ukreniti, se je zbralo v nedeljo po maši pri g. Galiču lepo število (60) zborovalcev, samih vrlih in zanesljivih pristašev narodne stranke. Shod je s pozdravom otvoril načelnik strankinega okraj uega odbora in pozdravil posebej dež. poslanca g. dr. V. Kukovca, ki je na to poročal v daljšem govoru o pol. položaju in o dogodkih na Balkanu. Zborovalci so soglasno sprejeli od g. Kolariča predlagano re-zolucijo, s katero izrekajo svoje veselje nad krasnimi zmagami orožja balkanskih Slovanov ter željo, da naša država spremeni svojo politiko napram jugoslovanskim narodom v lastni in v sosednih državah. — G. nadučitelj Canjko izreka v imenu zborovalcev zahvalo g. dež. poslancu za poučljivi in zanimivi govor, kar so zborovalci sprejeli z burnimi klici »živijo". Predsednik se zahvali zborovalcem za zanimanje in jim kliče: naprej za narodno in napredno misel! Shod narodne stranke v Središču. Dež. poslanec g. dr. V. Kukovee, ki je v nedello, dne 17. t. m. dop. zboroval pri Sv. Bolfenkn, je imet istega dne popoldne lepo obiskan shod svojih volilcev v Središču. Zbralo se je pri VenigerhOlcu krog 200 zborovalcev, ki so Si izvolili za predsednika g. Zadravca. Predsednik pozdravi dež. posl. g. dr. V. Kukovca in zastopnika vlade. (Zanimivo je, da je okr. glavarstvo na oba shoibf poslalo svoje komisarje. Op. ur.). Nato je poročal dr. Kukovee v obširnem govoru o političnem po* ložaju, posebej o dogodkih na Balkanu in o po-litičnih zapletkib med Avstrijo in Srbijo. — G. Zadravec omenja, kako bi se naj možje ravnili1 pri volitvah v deželni zbor, kamor naj volijo odločne može, ki pametno mislijo in čutijo za ljudstvo, ne pa kimovce. G. Kolarič je predlagal' dVe' rezoluciji. Prva se glasi: »Zborovale! na shodtt; narodne stranke dne 17. nor. v Središču so' vesele s svojimi slovanskimi brati ih z vsem civiliziranim svetom nad zmagoslavnim orožjem balkanske zveze, ki je rešilo sobrate iz večstoletnega suženjstva; Izrekajo srčno željo, naj bi se Ohranil mir med našo državo in sosedno Srbijo, kakor ga želi naš sivolasi s vi tli vladar, katerega nam Bog ohrani še mnoga leta." Druga pa se glasi: „DeŽeln6nra poslancu in predsedniku narodne stranke g. dr. V. Kukovcu Izrekamo popolno zaupanje in Iskreno zahvalo za njegovo vrlo delovanje.44 Nato je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Zatem se je vršila zvečer ob pol 8. uri-pri Zidariču lepo obiskana veselica za narodni: sklad, ki je — kolikor izvemo — nesla okrog' 200 K čistega dobička. c; ^ • i Hum pri Ormožu. Tukajšnji občinski odbor je izvolil v- svoji zadnji seji bivšega predstojnika ormoške c. kr. sodni je, c. kr. dcželnosodhega svetovalca v Ljubljani, gospoda dr. Ivana Preskerja enoglasno svoj'm častnim občanom. jz Ptuja poročajo, da je pogorel del ta-mošnjega Nemškega doma, ki so ga šej,e, pred kratkim povečali in prenovili. No, staybarje?e . račune bodo sedaj ptujski nemškutarji z zavaro- • valnino pokrili; previdnost božja je hotela, da jo pogorel zadnji, stari in ne veliko vredni del hiše.. Iz Ptuja. Mestna občila misli prodati : erarju takozvano malo vojašnico z nekaterimi bližnjimi poslopji za 70.000 K. Ta poslopja mislijo potem podreti in na dobljenem stavbišču zidati-poslopje za okrajno sodnijo. v.o Ia Središča. Zabavni večer, ki se je vršil; dne 17. t, m. r prid narodnemu sklada; je vrgel -čistega dohodka 171 K 45 vin« , za naše razmere i res krasen, uspeh. Vsa čast pripravljalnemu od« boru, posebna zahvala pa gospod i čnam Kocmut, Serajnik, Unger, Šalamun A. in Šalamun L.; ki «e > niso ustrašile nehvaležnega posla razprodajanja srečk in cvetlic, gg. Muzekf 'ia Ravšlu za lici-tiranje, gg. Klemenčiču in Plohu za krasno^ dekoracijo sob ter g. Kolariča, ki je bil tako prijazen, da je sprejemal goste. Upati je, da se bodo tudi drugod v obilnem številu prirejali tO' zimo enaki zabavni večeri, kajti le takrat bo: postal naš narodni .sklad močno orožje v prid našim težnjam. .-■•:.>.vi som' .•:,.-,i?r>;i irufllm in druge prireditve. Iz Celja. Narodna Čitalnica ima svoj redni letni občni > zbor v svoboto, dne 23. uov.r in sicer ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se skliče glasom pravil eno uro kasneje drugi, ki sklepa ob vsakem številu navzočih droštvenikov. Celjska »Dijaška kuhinja" ima svoj letni občni zbor v petek, dne 22. novembra ob 6. uri popoldne r posojilnični posvetovalnici. t s - ■■■ Plesno raje »Celjskega 8okota" se vrše vsako nedeljo 4.-6. ure popoldne v dvorani „3o-kolskega doma" v Gaberjih. Vadile se bodo Iranci četvorke in .češka beseda". Poučuje iz prijaznosti br. Kricnar. Prva vaja v nedeljo, dne Ž4. novembra t. 1. — Vse prijatelje in prijateljico plesa se vljudno vabi. ' ^ r Javna predavanja Zvoie narodnih ufttev se vrSO: v soboto, «1ne 23. novembra v Sevnici (Simončtčeva gostilna), zvečer ob 8. nri; V soboto, dne 23. novembra v Brežicah (Narodni dom). zvečer ob 8. uri; v nedeljo, dne 24. novembra na Bizeljskem (HOnigsfeldova gostilna), popoldne ob 3. uri; v nedeljo, dne 24. novembra v St. Petru pod Sv. gorami (Krauerjeva gostilna), popoldne ob 3. uri. Predavalo se bode o narodnostnih ln gospodarskih razmerah na Balkanu, kar je gotovo z ozirom na vršeče se balkansko zvezo zelo zanimivo. Pridite torej v obilnem številu k predavanju. Redni občni zbor „Celj skega godbenega društva" se vrši v soboto, dne 30. novembra 1912 ob 8. uri zvečer v knjižnici Narodne Čitalnice v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju otvori s 1. decembrom 1912 3 zimske tečaje: poduk v slovenski stenografiji, strojepisju in knjigovodstvu. Poduk bo brezplačen. V pokritje gotovih stroškov potrebni znesek se ho primerno razdelil; kakor vse kaže. bodo pa ti stroški zelo neznatni. Sprejmejo se tudi nečlani. Prijave še do 25. novembra na naslov društvenega predsednika gospoda Ignacija Založnika. Žalec. Kmet. bralno društvo na Ložnici pr: Žalcu vabi na gledališko predstavo, ki se vrši v nedelje 24. novembra t. 1. v dvorani gosp. Kari Janiča v Žalcu. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Svira ciganska godba Roj. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novega gledališkega odra v Žalcu, se pričakuje obilne udeležbe. - Sv. Pavel pri Preboldu. Sv. paveljsko pevsko društvo priredi v nedeljo 24. t, m. ob 5. uri popoldne v zgornjih prostorih Vodenikove gostilne zabavni večer z jako zanimivim sporedom: 1. ,.Kmet in avtomat". 2. Raznovrstni jako razveseljivi kupleti. 3. Nastop moškega zbora pod spretnim vodstvom g. Šmida. Po petju ples, pri katerem bode igrala sv. paveljska domača godba na lok. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novega prepotrebnega harmonija, se na tO prireditev naj ozira, in se je naj vsi v kar mogoče največjem številu udeležijo. Laški trg. Kakor smo že zadnjič poročali, priredita „Bralno drhštvo" in Ciril-Metodova podružnica (v prid fondu za podpiranje revnih šolskih otrok laške slov. okol. šole) v nedeljo, dne 24. novembra v prostorih „Pivnice § 11 veliko ljudsko veselico, katera obeta imeti sila zabaven in velemičen potek. Na sporedu bodo n. pr. med drugim: koncertne pevske in godbene točke, hu-moristični kupleti in komični prizori, kurijozitetni muzej, orient. krasetica, srečolov, šaljiva pošta, jux-sejmarnica, bitka s konfeti, ples itd. Svirala bode dobroznana trboveljska narodna godba. Iz posebne velikodušnosti je nam naklonil svoje požrtvovalno sodelovanje tudi odlični pevski kvartet (gg. prof. dr. Kozina, Potočnik, Vučnik in Kra-gelj) iz Ljubljane, ki bode po svoje na najlepši način povzdignil sijaj veselice. Začetek iste je ob ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo znaša 60 vin. Prosimo si. občinstvo kolikor možno številne udeležbe! Društvo »Kmetovalec" v Gotovljah naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 24. novembra 1912 občni zbor v gostilni Neže Steiner ob 3. uri popoldne po sledečem dnevnem redu: 1. Društveno poročilo. 2. Poučni govori gg. potovalnega učitelja Goričana, Petričeka in Vinko Steinerja. 3. Naročila za trte, sadno drevje in umetni gnoj. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Ljutomer. Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru vabi najvljudneje na šolsko tombolo, ki se vrši v nedeljo 1. decembra v gostilni g. Severja ob 6. uri zvečer. V ta namen prosi odbor blagohotnih prispevkov, ozir. dobitkov vse p. n. prijatelje naše šole. Dobitki se naj pošljejo do četrtka 28. t. m. blagajničarki gospej Mini Ivančič ali predsedniku g. Zacherlu. Sprejme se hvaležno vsak dar. Podporno društvo za slovenske visoko-šolce v Gradcu vabi p. n. drnštvenike na redni občni zbor v soboto, dne 30. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v Hamerlinggase 4, I. nadstr. (Re-staurant Nen Graz). Prijatelji in gostje dobrodošli! Zadnji dopisi. .Vil) Za Rdeči križ balkanskih držav je na sinočnjem zborovanju pol. društva »Naprej« v Celju nabrala gdčna Melanija Sernečeva 60 K. Št. Vid pri Ptuju. V nedeljo, dne 24. nov. se ustanovi za ta kraj gotovo prepotrebna ljudska knjižnica. Ob tej priliki priredijo neumorno delavni diletantje iz Ptuja pod vodstvom g. dr. Brunčka v gostilni pri Pernatu burki-enodejanki: »Bucek v strahu« in »Raztresenca«. Pri prireditv: sodelujejo tudi ptujski tamburaši. Občeznana privlačna moc ptujskih diletantov in jamburašev ter zvišeni namen prireditve nam daje upati, da se udeleži prireditve vsak narodno čuteči Slovenec iz okolice. Začetek ob 3. uri popoldan. Jimetijsko-knjigovodski tečaj. Na deželni kmetijski šoli v St. Jurju oj> juž. žel., se vršj v času od 27. do vštevši 30. decembra 1.1. knjigovodski tečaj za kmečke posestnike. Udeleženci tečaja dobe na zavodu prosto stanovanje. Manj premožni udeleženci dobijo lahko štipendije po 10 K; za te podpore je treba prositi v prijavi. Prijave k temu tečaju se naj vpošljejo najkasneje do 15. decembra 1.1. na ravnateljstvo deželne kmetijske šole, v Št. Jurju ob juž. žel. Za pogorelce v Št. Kungoti pri Ptuju je cesar iz svojih sredstev podaril 4000 K. S in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Piokop Skorkov8ky in sin v Humpolcu (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne eene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. 107 48-40 Z balkanskega bojišča. Pogajanja za mir med Turčijo in Balkansko zvezo. Sofija, 20. novembra. Bolgarska je v imenu Balkanske zveze obvestila vrhovnega poveljnika turških čet pri Cataldži o predpogojih za mir. Bolgarska zahteva v imenu Balkanske zveze od Turčije, da preda Janino, Skader, Odrin in svojo o-brambno črto pri Cataldži tekom 24 ur. Danes opoldne je potekel ta rok. Ce Turčija ne da povolj-nega odgovora, bo Bolgarska brezobzirno nadaljevala svoje vojne operacije. Sofija, 20. novembra. Uradno se poroča, da se vrše vsled prošnje Turčije pogajanja za sklep miru. Bolgarska armada pri Cataldži je dobila ukaz, da ustavi vse svoje vojne opsracije proti turški armadi ter se vzdrži v zavzetih pozicijah. Dunaj, 20. novembra. Uradno poročilo iz Sofije, ki poroča, da so se danes dopoldne ustavile vs« vojne operacije pri Cataldži je napravilo v zunanjem ministrstvu najugodnejši vtisk. Smatra se to kot znamenje, da je premirje med Balkansko zvezo ln Turčijo že toliko kakor sklenjeno, ter se izraža u-panje, da pomeni to konec vojne. Srbski odgovor glede pristanišča. Belgrad, 20. novembra. Srbski ministrski predsednik je odgovoril na diplomatične korake zastopnikov trozveze, da je treba dispozicijo o turškem obrežju ob Jadranskem morju preložiti tako dolgo, da bodo razvidni definitivni rezultati sedanjega konflikta med Srbijo in Turčijo popolnoma nedvomno. Zadeva konzula Prochaske. Budimpešta, 20. novembra. V današnji seji avstrijske deliega,cfje je -izjavil sekcijskj šef baron Macschio sledeče: V nenavzočnosti zunanjega ministra in po njegovem sporočilu javljam, da sniu prejeli od svojega poslaništva v Belgradu brzojavko, ki pravi, da je srbska vlada privolila v avstrijski predlog, da odpošljemo posebne funkcionarje zunanjega ministrstva, ki naj preiščejo afero našega konzula Prochaske in pritožbe srbske vlade proti njemu. Na ta način je zajamčeno objektivno presojanje zadeve. LISTNICA UREDNIŠTVA. Žetale: Le pošljite večkrat poročila, tudi o navadnih dnevnih dogodkih. Saj ni treba, da bi morali vedno klerikalce „peglati". Ljudje rajši čitajo list, če je v njem kaj iz domačega kraja. Zdravniško priporočeno. Če se vsled nezadostne ali pogrešne prehrane ali iz drugih razlogov otroci ne razvijajo dobro, ne zasluži nobeno drugo krepiliio sredstvo večjega zaupanja nego Scottova emulzija ribjega olja, ki se je izborno obnesla v tvorbi in utrjenju kosti in okrepitvi telesa. Njene redilne sn6vi pospešujejo rast krepkih, ravnih kosti in podpirajo ves razvoj tako, da se otroci lahko v kratkem veselo okrog pode. Malčkom diši Scottova emulzija ; z veseljem jemljejo sladko mešanico. emulzija je vpeljana že 40 let"v vseh deželah, zapisujejo ji številni zdravniki, ker jo cenijo kot v vsakem Ožirn vzoren, zanesljiv in učinkujoč izdelek. (Jena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Če pošljete 50 v v znamkah na Scott & Bowne. d. z o. z., Dnnaj VII. in se sklicujete na ta list. dobite enkratno poskusno pošiljatev od kake lekarne. 56 12 Mučne zimske bolezni, protin, revmatični in ozebline ugodno zdravi kontrevman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat! Vsakemu je znano, da se ranjena mesta pred onesnažbo ne morejo nikdar dovoli skrbno obvarovati, in da se vsled mrčesa zelo lahko izcimijo v hude rane. Zategadelj se svetuje, vsako tudi najmanjšo ranitev pokriti s pravim sredstvom in jo tako obvarovati pred kompliciranimi vnetji. K temu se mora uporabljati le kako zanesljivo antiseptično sredstvo. Kot tako je dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, katero pomaga pri zaceljenju ran prav izvrstno. za Celje se išče. Obširne ponudbe z navedbo re-fenc je poslati na: Vereini|te Teebutter und ^urstfabriken ..Karla - Werke', Ravvaruska (Galicija) Več spretnih sprejme takoj Martin Stojan, mizarska mojster na Teharjih pri Celju. 6"5 2-2 Božjastnim pomoč in zdravje z novim zdravilnim načinom. — Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški ordinacijski zavod Budapest V. Grosse Kronengasse 18. 594 8-2 Vsi, Ki so izpostavljen! Vremen-sKitn in toplotnim spremembam in vsled tega trpijo na protinskih in revmatičnih bolečinah in ozeblinah, je priporočati, da poznajo KONTRETMAN ki lajša in utišuje bolečine, odstranjuje otekline, tako da je dosežena zopet gibčnost. I tuba za I krono se dobi skoro v vsaki lekarni. — Prospekte pošilja izdelovatelj lekarnar B. FRAGNER Praga, Mala strana št. 203, vogel Merudove ulice in če se pošlje naprej 1 K 50 v. tndi 1 tubo. za 5 K 5 tub, za 9 K 10 tub franko. Pozor na ime izdelovalca in izdelka. V Celju se dobiva v lekarnah Oton Schwarzl in M. Rauscher. i iO P Priporočamo našim gospodinjam pravi kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. tirn TvnuraUtet uubH. Priloga »Narodnemu Listu" št* Al LISTEK. Dobri vojak Svajk. Zanimivi doživljaji vestnega vojaka. Češki spisal J. Hašek. — Poslovenil M. M. II. Dobri vojak Švajk oskrbuje mašno vino. Apostolski vojni vikar dr. Koloman Belo-potocky, škof tricalski, je imenoval vojaškim duhovnikom tridentske posadke Auguština Klein-schrodta. Med navadnim civilnim mašnikom in vojaškim duhovnikom je velika razlika. V zadnjem je združena dovršena pobožnost z vojakom, — dva v vsem si nasprotujoča pojma in razlika med obema duhovnima tovarišema je tolika, ko med dragonskim nadporočnikom, ki poučuje v kadetnici jezdece, in med posestnikom hipodroma. Vojaškega duhovnika piačuje država, on je vojaški uradnik v ugodnem plačilnem razredu, ima pravico nositi sabljo m se sme dvoboje-vati. Civilni rnašnik, ki dobi sicer tudi neko plačo od države, pa se mora truditi, iskati in izžemati denarje iz svojih vernikov, če hoče n;alo udobneje živeti. Vojaku ni treba pozdraviti navadnega maš-nika, mora pa izkazati dolžno čast vojaškemu duhovniku, sicer je zaprt, Bog ima torej pri nas dvojne namestnike, civilne in vojaške. Civilni duhovnik se mora brigati za politično agitacijo, vojaški pa spovedovati vojake ic jih zaoirati, kar je vse imel v mislih gospod Bog že takrat, ko je ustvaril to grešno zemljo in pozneje, ko je ustvaril Auguština Kleinschrodta. Če je šel ta veličastni gospod po ulicah tridentskih, je izgledal od daleč ko komet, s katerim hoče kaznovati razjarjeni Nebeški Oče to nesrečno mesto. Bil je strašen v svoji veličastnosti in govorilo se ja o njem, da je imel na Ogrskem tri dvoboje, pri katerih je odsekal nosove svojim nasprotnikom iz častniške kazino, ki so bili versko malo preveč mlačni. Iztrebivši tam na tako čudovit način nevero, je bil prestavljen v Trident ravno v času, ko je zapustil dobri vojak Švajk garnizijske zapore in se vrnil k svoji kompaniji, da bi nadaljeval v obrambi domovine. Ta duhovni oče vojaške posadke v Tri-dentu pa je iskal baš takrat novega slugo in se je napotil osebno, izbirat ga med moštvo posadke. Pa zlomek vedi, ko jo korakal skozi sobe, so mu obstale oči baš na dobrodušnem obrazu Švajkovem. Potrkal ga je po rsmi m rekel: „Ti greš z menoj!" Dobri vojak Švajk se je začel izgovarjati, da nič ne razume, pa korporal ga je sunil iu odgnal v pisarno. V pisarni se je izrazil podčastnik po dolgem izgovarjanju k vojaškemu duhovniku, da je dobri vojak Švajk „ein Mistvieh", pa častiti Kleinschrodt ga je zavrnil: „Ein Mistvieh kann,docb gutes Herz haben", k čemur je dobri vojak Švajk z glavo pokorno prikimaval. Njegov okrogli .smehljajoči obraz z odkritimi očmi je kar žarel sreče in duhovni vojaški pastir ni hotel ob pogledu na to dobrodušno glavo videti niti seznamka Švajkovih kazni. Ou tega trenutka se je začelo za Švajka blaženo življenje. Pil je skrivaj mašno vino, svojemu predstojniku pa snažil konje tako lepo, da ga je častiti duhovnik Kleinschrodt večkrat pohvalil. „Javljam pokorno", je odgovarjal dobri vojak Švajk, „da storim vse, kar le morem, da bi bili tako lepi ko oai." Približal se je veliki dan vojnega, poljskega tabora v Castelnuovo, kjer se je imela služiti tudi vojaška maša. Avguštin Kleinschrodt je zavžival k cerkvenim obredom le masno vino vOsslavsko iz Nižje Avstrijske. O italjanskih vinih ni maral niti uič slišan in tako se ie zgodilo, ko je nanesla na to potreba, da je poklical k sebi dobrega vojaka Švajka iu mu rekel: „Jutri zjutraj pojdeš v mesto po vino iz Nižje Avstrijske iz VOsslave. V pisarui dobiš denar in mi ga prineseš osemliterski sodček. Da se mi ja takoj vrneš! Torej pomni! Iz VOsslave na Nižjem Avstrijskem! Abtreten!" Odšteli so mu drug dan 20 K, da pa mu ne bi branile pri povratku straže vstopa v tabor, še mu je bila izročena izkaznica: „ Poslan uradno po vino." Dobri vojak Švajk je odšel v mesto in si ponavljal skrbno skozi celo mesto: „V5sslau, Niederosterreich11 ter povedal to tudi na kolodvoru in se čez tri četrt ure peljal ves zadovoljen na Nižje Avstrijsko. Ta dan je oviralo dostojni potek vojaške maše ediao le trpko itaijansko vino v masnih vrčkih. Proti večeru je bil prepričan Auguštin Kleinschrodt že na trdno, da je dobri vojak Švajk ničvrednež, ki pozabi vse svoje vojaške dolžnosti. Robantanje Auguština Kleinschrodta se je slišalo po vsem taboru in odmevalo od alpskih velikanov in se razlegalo dol po dolini Adiže proti Meranu, kjer se je vozil par ur poprej mimo, zadovoljen sam s seboj in v srečnem prepričanju, da izpolnjuje dane ukaze točno in vestno — dobri vojak Švajk. Vozil se je po dolinah in skozi predore, a na vsaki postaji je suho povprašal: „V6sslau, Niederosterreich?" Konečno pa je vendar zagledal dobrodušni Švajkov obraz kolodvor v VOsslavi in dobri vojak Švajk je pokazal nekemu možu v uradni čepici svojo vojaško izkaznico: „Poslan uradno po vino." Ljubeznjivo se je nasmehnil in vprašal, kje je tukaj kasarna. Mož s čepico je zahteval maršrnto. Dobri vojak Švajk pa mu je izjavil, da ne ve, kaj je to maršruta. Pristopila sta še dva moža s čepicami in vsi trre so začeli razlagati Švajku, da je najbližja vojašnica v Korneubnrgu. Dobri vojak Švajk si je kupil tedaj vozni listek v Kornenburg in se odpeljal tje. V Korneubnrgu leži železničarski polk in v vojašnici so se vsi silno začudili, ko se je objavil ponoči pred vrati kasarne dobri vojak Švajk in pokazal straži izkaznico: „Poslan uradno po vino". ,.Počakajmo do jutri zjutraj," je rekla straža, gospod inšpekcijski častnik je ravnokar zaspal. Dobri vojak Švajk se je vlegel na kavalec, v blaženi zavesti, da stori za državo vse kar le more in je mirno zaspal. Rano v jutru so ga odvedli v skladiščno pisarno. Pokazal ie tam računskemu podčastniku svojo izkaznico: „Poslan uradno po vino", overovljeno s pečatom: „Felolager-Castel-nuovo-Rgt. 102, Bat. 3" in podpisano od častnika od dne. — Podčastnik ga je odvedel v polkovno pisarno, da ga še zasliši natančneje sam polkovnik. „Pokorno javim",-je rekel dobri vojak Švajk, „da sem prišel sem na povelje častitega kurata Auguština Kleinschrodta. Moram mu prinesti osemliterski sodček vOfslavskega masnega vina". Nastalo je veliko posvetovanje. Švajkov dobrodušen, priknpljiv obraz, vojaško odkrito vedenje in konečno izkaznica: „Poslan uradno po vino", nverovljena pravilno s pečatom in podpisom, vse to je naredilo kar najboljši vtis, a vso zadevo pa tudi še le vse bolj zamotano. Po daljši debati je bilo izrečeno mnenje, da je častiti kurat Auguštin Kleinschrodt prav gotovo zblaznel in da ne preostaje druzega, ko poslati dobrega vojaka Švajka z maršrnto domov. Podčastnik je dobil ukaz, izdelati Švajku to maršruto. Bil je to prijazen človek, in za kak kilometer več sli meni si ravno tndi ni belil glave. — Predpisal je Švajku vožnjo nad Dunaj, Gradec, Zagreb, Reko, Trst v Trident. Pieraeuaal ma je to potovanje na dva dni. Izročili s-o mu ne roko 1 K 60 vin., podčastnik mu je še sam oskrbel vozni listek, usmiljeni kuhar pa mu je dal na pot tri hlebe komisa. Medtem pa je koračil ves besen po taboru v Castelnnovo vojaški kurat Auguštin Kleinschrodt, škripal z zobmi in govoril edino le: Zgrabiti, vkleniti, vstreliti!" Dobrega vojaka Švajka so zasledovali tačas kot dezerterja in vsi so se silno začudili, ko se je pojavil četrti dan ponoči pri vhodu v vojni tabor dobri vojak Švajk in pokazal smehljajočega obraza svojo maršruto iz Korneuburga in izkaznico iz tabora: „Poslan uradno po vino". Takoj so ga prijeli, v njegovo veliko presenečenje vklemli in odgnali v eno barako in tam zaprli. Rano v jutro so ga odgnali v mesto v kasarno. Istočasno je prispel tudi dopis železničar-skega polka v Korneuburgn, s katerim je povpraševal polkovnik, zakaj ie poslal častiti knmt Auguštin Kleinschrodt vojaka Švajka v Kornenburg po vOsslavsko mašno vino. Po zaslišanju vojska Švajka, ki je obrazložil vse dogodke z naravnost blaženim nasmehom, je bilo veliko posvetovanje, nakar je šel pre častiti kurat Auguštin Kleinschrodt osebno obiskat v zapore dobrega vojaka Švajka. „Švajk, ti živina, najbolje storiš, če se daš superarbi trirati, da bomo imeli vsaj konečno mir pred teboj". Takrat pa je dobri vojak Švajk pogledal vojaškega knratorja in mu naravnost iri r>evstra-šeno rekel: „Javljam pokorno, da hočem služiti gospoda cesarja do poslednjega diha!" (Dalje sledi.) gospodarji p&kviif. Živ i jonsko zavarovanje in kmet. (Konec.) Življenjsko zavarovanje nudi zanesljivo in priporočljivo sredstvo, da se dolgovi brez amortizacije v dogSeduern času poravnajo, če ni kmet preveč zadolžen in letne prispevke za zavarovalnino lahko prenaša; v tem slučaju je zararovanje zelo primerno za razbremenitev dolgov. Življenjsko zavarovanje poveča tudi osebni kredit." V drugem zvezku svojega dela o agrarnem gibanju in agrarni politiki povdarja Buchenberger sledeče načelo: ..Sklepanja življenjskih zavaroval nih pogodb kmečkemu ljudstvu ne moremo dovolj priporočati." Življenjskih zavarovanj je več vrst, od katerih najobičajnejšo s sledečimi vzgledi pojasnjujemo. 1. 30-letni kmet si zavaruje življenje za 10 000 K pod pogojem, da se mu izplača kapital po njegovi smrti, ali najkasneje po O letih, torej v 60. letu. Za to plačuje v prvih letih približno letno 420 K, pozneje pa mauj, ker se potem zavarovalnina za dividendo zniža. Če umrje pred 60. letom, potem se naj izplača kapital v znesku 10.000 K vdo^i, katera lahko s tem bolniške in pogrebne stroške poravna, tekoče dolgove uredi in gospodarstvo naprej vodi. Kapital se tudi lahko uporabi za izplač.nje dedščine pozneje rojenim otrokom, tako, da lahko starejši sin posestvo brez dolgov ali s hipotečaimi terjatvami ne preveč obremenjeno prevzame. Če doživi kmet 60. leto, lahko gospodarstvo svojemu sinu ali zetu prepusti iu v pokoj gre, ker vživa v svojem prevžitku kot nameček še obresti zavarovalnega kapitala, in tudi sedaj preveliko obremenitev posestva omeji. Tudi lahko porabi zavarovalni znesek za izplačevanje dolgov, za popolno ali delno izplačilo na posestvu vknji-ženih tirjatev ali za doto hčerke, za samostojnost najmlajšega sina itd. Takšno skrajšano zavarovanje kmetovalcem najbolj priporočamo, ker se ozira na vse mogoče slučaje, in pusti onemu zavarovancu, ki dolgo časa živi, samemu sad njegovega truda vživati. 2. Manj rabljiv, a vendar vpoštevanja vreden način zavarovanja je na doživetje s plačevanjem skrajšane zavarovalnine. 40-letni kmet hoče na primer svoje posestvo povečati, nove stavbe izvršiti in gospodarske stroje nakupiti, za kar rabi hipotečno posojilo. Ker ve, da zna mogoče prezgodaj ali nepričakovauo umreti, se hoče v naprej preskrbeti, da ne bode njegov trud nenadoma uničen in bi ne imelo razširjenje a.i popravilo posestva slabih nasledkov za njegovo rodbino. Sklene torej navadno življenjsko zavarovanje v višini najetega hipotečnega posojila pod pogojem, da seže plačevanje zavarovalnine kvečjemu do 20. ali 25. leta in potem lahko mirno svoj namen izvrši. Ni se mu treba bati smrti, kajti dolgovi so z zavarovalno vsoto pokriti in in rodbina ne bo s tem nič obremenjena, če doživi kmet pretek plačevanja zavarovalnine 20 ali 26 let, je zavarovanje brez nadaljnega vplačevanja veljavno v neizpremenjeni obliki. Zavarovalnina za tako v 40. letn sklenjeno dosmrtno zavarovanje na 25 let bi znašala za kapital 10.000 K. letno približno 456 K, pozneje bi se znižala za dividendo. 3. Zelo priporočamo kmetovalcu tudi zjva-rovanje na doživetje. Če sklenemo na primer zavarovanje enoletnega otroka za 1000 K, izplačljivo po 19 letih, znaša leina zavarovalnica približno 48 K ali četrtletno 12 K. Če umrje otrok tekem 19 let, se da prenesti zavarovanje otioka, ali pa diužba kupi polico za ugodno ceno nazaj. Ako doseže otrok starost 20 let, potem se kapital 1000 K izplača. Na ta način preskrbimo dekletom denar za doto ali balo in dečkom dei ar za čas vojaške službe, obisk kmetijskih šol ltu. Zavarovanje na doživetje imenuj*mo toiej otroško zavarovanji ua doto, stroške vojaške službe, šo^ko zavarovanje v učne namene. Prospekti družb vsebujejo navadno natančna pojasnila o raznih načinih zavarovanja in o visokosti zavarovalnin. Prečitajao torej te prospekte naiančno, ravnotako zavarovalne pogoje, predložene vzori e (formularj'), ka tere od potnikov dobimo. Zavarovalni peg W ls| aV.l ZVEZNA TISKARNA V CELJU. W Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na poljn moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. "2 o o ® s 2T 5. % a tx — B S5 :r a P a Lastna knjigoveznica. MMMMMMMMMMM Ugoden vir za nakupovanje daril 2a Miklavža je brez dvoma naša tvrdka. Velika zaloga raznovrstnega barvanega, svilnatega, zlatega, srebrnega in krep papirja, cvetja, žice, jaslic, perja in umetnih cvetlic. Tovarniške cene. 2e 52-45 Velika zaloga primernih daril za Miklavža, Božič in Novo leto. —* Božične, novoletne in priložnostne dopisnice v velikanski izberi. ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 CELJE ^ Ring štev. 2 Priporoča svojo špesijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila iu modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. Za mnogobrojni obisk prosi Ant. Kocuvan, trgovec, Celje. JOO " C"--', O? , ^'tfooeooooo g se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken« wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže. Vse po dnevnih cenah. 105 48-36 Celje. | 0000060 6666666k*-'6666666666666 O O OOOOCO000006000000000000O w666665« Nič več beganja kadilcev cigaret OTTOMAN Ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. Slavno p. n. občinstvo se vljudno opozarja na veliko zalogo na novo došlega modnega volnenega blaga za obleke, bluze itd. — Krasne novosti za jesen In zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojimi Najstarejša narodna manufahturna trgovina Karol lfanič Celje, Narodni dom. Na debelo in drobnol Točna in sol. postrežba! /Velika zaloga barhenta in flanela v najnovejših krasnih vzorcih; ravnotako bogata Izbira belega barhenta za spodnje obleke po izjemno nizkih cenah. Za gospode so došle krasne angleške novosti 1 Vedno na novo: modni svileni in volneni robci, kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih cenah. Krojači in šivilje dobivajo poseben popust I 1 J registrovana kreditna in stavbena zadpuga z omejeno zavezo v GABERJU pri CE1JU sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to j« po pet od sto 5 se obrestovanje prenehalo. 62 51-47 Avstr. poStne hranilnice račan štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48. Pisarna je v Celju, Rotovška nlica št. 12 XX>QQOOOOO•> i**: ro? i * * Novo! Novo! Novoletne šaljive karte kakoršnih dozdaj še ni bilo. Vsaka karta je nepresegljivo šaljiva in senzacijoaalna. Vsaka, tudi najmanjša poSiljatev je dobro sortirana in vsaka karta je v kuvertu. Saik o mi imamo edino razprodajo. Zastopniki za vse kraje se iš$ejo; 10 originalnih vzorcev se pošlje za 75 vin. 25 izvodov 1 K. 50 izvodov 1 K 75 v. 100 izvodov 3 K. Povzetje 40 vin več. Tudi znamke vseh dežel se vzamejo. Habigborst & Co., Bochum i. W. (Postschliessfach 149.) 657 8-3 Pozor! 605 20-8 i! Rastlinski eliksir je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine t želodcu, odstranjuje krče, daje slast in po-i spešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje 1 živce ter jači in krepi ves život Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in za-hvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem vaše steklenice, ker mi dobro delnjejo, prosim, pošljite mi še tri velike steklenice »Rastlinskega eliksirja". Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Štajersko). 3 vel. ali 12 mal. steklenic franko vsaka pošta 5 K 20 vin. 6 9 n 24 „ „ „ „ „ 8 „ 80 n n o« ii n n » H m „ 80 ,| Dobiva se samo pri meni. Prosim točno adre-sirati. Lekarna k Spaaitelju, Koprivnica, (Hrvatska). Št. 45.222 II. 5467 663 3-3 Hazglas. ^^^^ v o. v Štajerski deželni odbor je sklenil, v svrho" temeljite izobrazbe viničarjev v obdelovanju ame-rikanskih trt, gojenju drevesnic, kakor tudi v novonasajenju drevesnic, prirediti tudi v letu 1912 na vsaki sledečih šol samostojni viničarski tečaj in sicer na: 1. Deželni sadjarski in viničarski šoli v Mariboru, 2. „ viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici, 3. ,. „ „ „ Gornji Radgoni, 4. „ ,, „ „ Skalicah pri Konjicah. Ti tečaji se otvorijo s 15. februarjem 1913 in se končajo s 1. decembrom 1913. Sprejelo se bo: v Mariboru.......14 v Gornji Radgoni.....16 v Lipnici........26 v Skalicah pri Konjicah... 12 • •i sinov posestnikov in viničarjev. Ti imajo na imenovanih tečajih prosto stanovanje, vso hrano in dobijo mesečne odškodnine 8 K. Poduk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko teoretičen, v kolikor je to neobhodno potrebno . .. i t '<" za samostojne vimcarje. Ob sklepu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svojih zmožnostih. V svrho sprejema v te tečaje morajo vposlati prosilci nekolkovane prošnje na štajerski deželni odbor najkasneje do 6. januarja 1913. " V'prošnjah se naj navede, v kateri izmed gori imenovanih tečajev želi biti sprejet prosilec. Prošnji se naj priloži: 1. Izkaz o dovršenem 16. letu. 2. Spričevalo o obnašanju, katero potrdi župni urad. 3. Zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni. 4. Odpustnica iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo pri tečaju nepretrgoma od 15. februarja do 1 decembra 1913 ter da se v vsem podvržejo kmetijskim strokovnim organom. Gradec, dne 18. oktobra 1912. Osi Štajerskega deželnega odbora Edmunsl grof Attems I. p. Inteligentna gospodična prijetne zunanjosti ter z nekaj tisofi kron premoženja se želi poročiti s kakim definitivnim uradnikom, najraje kje t Celja. — Cenjene ponudbe pod šifro „Veseli Božič" ite*. S do 1, decembra 1912 poste restante, Celje. 682 1 Dve hiši na prodaj f 26 minut od mesta Celja; ena je nova hiša s petimi sobami, kahinjo, kletjo, gostilniško koncesijo in trafiko; pripravna je za trgovino; druga hiša je s tremi sobami, kuhinjo, dvemi kletmi, v dobrem stanju, z gospodarskim poslopjem, štirimi orali zemljišča v lepi ravnini ju lepim sadovnim vrtom. Pojasnila daje: FrailC 'Putnik, čevljarski mojster v Gaberjih pri Celju. 674 4-2 Slihar. pleskar prevzame vsa v svojo ■ stroko spadajoča d»la H kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo H na steklo, les itd.'— H Zmerne cene. — Priporoča se za obilna H naročila. Svoji k svojim! Viktor leve, Celje Graška cesta it 8. 49-31 90 n ženske in gokno za moške obleke utaje mode raipoAllj« Majeenejo Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci in cenik čex tlMiitrui s tilkaml poštnine prosto. Rastlinska ydcstilacija„RA j ECKI Ivan Čater v Celju vas postreže priznano povsem_ najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 341 in žganja. 42-37 Špeeljalltete: „Radeekl" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropin o vec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. Celje, Graška cesta pi iporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 60 del! 61-4? Na debelo! Na drobno! Sveže pivo vsak dan ob šesti uri zvečer. Gostilna ,pri zvezdi4 669 Celje, SW Dnevna proizvodnja tvornlee 60.000 parov. Edina glavna prodaja: Messtorft, Belin & Co., Dunaj I. ^ Dobivajo se; v vseh boljših, modernih trgovinah s čevlji. 685 10-1 Razširjena na nouo opremi jena trgouina Lovro Petovar priporoča svojo veliko zalogo vsega špecerijskega in železnega blaga, moke, vsakovrstnega usnja in podplatov, najraznovrstnejšega blaga za ženske in moške obleke, platno, tople srajce, rute itd. Kupi vse deželne pridelke po mogoče najvišjih cenah, sai io-4 Dobro blago| nitki cene, točna postrežba! smi m 99 Narodni dom" 93 Narodni dom" m -2-■ ■ zviša s i. prosincem 1913 obrestno mero ii srni p m pri: hranilnih vlogah brez odpovedi od 4%% na 4%% hranilnih vlogah proti odjpovedi od 4,ja°0 na 4%%, posojila na vknjižbo od na ter od 53|4°|o na 6°|o, posojilih na menice od 6°|o na 6V«. Vloge v tekočem računu se obrestujejo od I. novembra 1.1. naprej po oziroma po dogovoru. WA Kupujte 61» 19-14 ^^ vedno le najboljšo ln najcenejšo pratlko z Imenom za katoL ljudstvo ir 37. letnik ^ Varstv. znamka Sv. Jožef Zatožna tvrdka: KLEINMAVR & BAMBERG V LJUBLJANI. » V' • V/«"V malisno Stupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, kornzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tndi petrolejske in oljnate scoe ter močnate. solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolone, | Celje, Graška cesta 22. 564 52-11 Emil Brandeis Es komisijska trgovina s hmeljem s Norlmberk Mestna hmelj arna št. 6. se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni ceni. Reetoa postrežba. »13 20-16 Kulantni pogoji. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Oeni zmerne. Postrežba točna Jos. Čretnlk stavbenik valienlk mlinov ln lag za vodno tn parno silo St Jur ob J. žel. Izdelujem tudi prenašalne mline (Transportable Mahlmuhlen) za vodno in parno silo. kakor tndi za obrat na gepelj in roko; mlini so opremljeni s presejalniki in si lahko vsaki napravi povoljno moke. Cene: mlin z 24 eol velikimi kamni 316 E n 11 nI®« n n ^80 „ n » » m n M 250 „ Za večje mline cene po dogovoro. «24 »-6 m Edino pristno • te ff< 189 44-99 ▼arstvano iBank« H ^sierjeva voda za zobe nalbollia sa sobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev. — s: ® b jO ■= O > — o CO O B s s m t. V S > ** CU B 2 > <1 s i © , TJ g ® ® « JJ M ® TS = > B N .m ■g — ts C__ 111 Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga ti. pr. štrang, nzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga sveie žgane kave. Ivan Ravnikar Celje Graika cesta ttev. 21. Nadrobno in na debelo. Točna In solidna postrežba. Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopiče?, :: firneža in lakov :: Kupujem vse deielne pridelke po najviAJi BW dnevni eeni. m Zaloga rudnin : s ki ti vodd ■ --.!} -Is ' ir 'V ■ ■ Edino delni ško pivovarniško narodno podjetje V Delniška drnžto Svoji k svojim! združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani Hroji k »rojim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkih in steklenicah. «-42 B ■ ■ ■ za NaJuBCja trgovina in velikanska zaloga up, zlatnine, srebrnine Za ženine in nevestice verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. «8 51-45 poročne zlate prstane ter ženito-vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom * M B ■ ■ m n m b * n ■ B K b b b ■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■ ■ v Narodnem domu. i~ O prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do ♦J popoldne in jih obrestuje po J^* 4'/« °/o "^P 12. ure od dneva po vlogi do dneva dviga ter ' pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitala. Rentni davrk plačuje hranilnica sum; ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnico, Šmarje, Gornjigrad in Vransko In rezervna zaklada, katera znašata vže dh« i K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v Nekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-38 • Tiosedaj je dovolila za dijaške ustanove S0.000 K, " za napravo potov S.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne Sole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivSim okrajem ikplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, škuimt tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Podružnica Ljubljanske kreditne banhe v Celju obrestuje z dne 19. decembra 1912 denarne vloge brez odpovedi po ...... 5 /© in denarne vloge z 30 dnevno odpovedjo po 5 % °/© brez vsacega odbitka ter plačuje rentni davek iz lastnega. - CELJE, drie 20. novembri 1912. 696 1 se radi |ji*6selitye z dbbro idočo trgovino z me-Šatiim blagom, poleg železniške postaje, v jako prometnem kraju (letni promet do 40.000 kron). Blago se^ proda po fakturni ceni. — Vprašanja pod •vpobra Ir^dtrltid" na upravništvo ,, Narodnega Lista . 670 3-2 ♦v A *» 'k «Vi «» k «» 4 »» ▲ *» ki* k. * * k ** k. *» 1 A «» A <» A «V i »> A »> A*V • • sarji. • • Rožje Riparia portalis I. vrste za cepiti imam veC tisoč naprodaj; knpim pa ali za rožje zamenjam več sto cepljenega trsja beline ali javorča in cepljene izabele. — Sim. Potočnik, j>osestnik, p. Žetale pri Rogatcu. 684 3-1 m^&iiia m pozor! 3-1 Velik postranski zaslužek Vam donaša pa-tentovano sobno kegljišče s kroglo in.pištolo; kegljišče je 150 cm dolgo in se lahko postavi na vsako mizo; igra se lahko 33 raznih iger, razvidnih iz priloženega navodila. Za zimo najbolj primerna zabava. Cena samo 40 K, plačljivo tndi v 3 — 4 obrokih. ..Edino zastopstvo .za Spodnje Štajersko pri Zinauer 4t Co., Sv. Jakob v Slov. gor. Zahtevajte cenik. Zastopniki se iščejo. rtirm ■ffisHSN* ■ • T VPPf TTT NARODNI VJ&L0JIJ _______7 DOM t naznanja, da obrestuje VlOge počenši s 1. januarjem 1913 po g E mm od dneva vloge do dneva vzdiga. brez po tttštva bo Od 1. j tiri mir ju 1913 naprej 6%% in od posojil na vknjižbo in poroštvo 6VV Za načelstvo Posojilnice v Celju: Dr. Josip Sernec, načelnik.