Štev. 38. V Trstu« v ponedeljek 29. marca 1915, Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi cb -cdeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UfrdfrPfvo - (Jlica Sv. Frao&£ka Asiikcga SL 20, L nadstr. — Vsi c • riri petiiiajo uredn -tvu Ji ti. Nefrankirana pisma se ne spreiei^aio in rokopisi sc ne vračajo. I 2;ateli in c<3 ovni i-rcdnik Štefan Godina. Lastnik konsorcij 'dip'*1! _ Ti^k tiskarne .Kdinosti*. vpisane zadruge z t /rim ;t\ -m \ Trst«. r.!ica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Tckfon uredništva in uprave štev. 11-57. * 2rcčnina znaša: Za celo leto ... ... K 24" — leta ..............12-- 71 tri ........................6 - Za oedelisko izdajo za celo leto....... 520 za pol leta.................2 SO Posamezne številke .Edinosti" se prodnjajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglnsi denarnih zavodov . . ".............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.— vsaka nadaljna vrsta............. 2~— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno Ic upravi .Edinosti'. — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun šL 841.652. Ha Poljskem In v zapadni Galiciji položaj nelzpremenjen. - Odbili ruski napadi o avgustovskem gozdu In med rekama PIsek In Omuleu. Cauitl francoski napadi pri Combresa in v nižini Uoeure. - Artiljerijski boji na Hartmannsueiierkopfu. Z ovstrljsko-ruskesa boleča.: Ste DUNAJ, 2S. (Kor.) Uradno se objav.* - fronto »M^m^M^ Z** marca ivis. .... n • ,a sredstva proti ušem. Tudi zelo razširjeno Ru.iu napadi v V*', mnenje da so se spolne bolezni v naši voj- boreze so bil« krvavo odb.t«. Bo, na v.S- pomnožile, ki postanejo lahko S^ im tlkZm 1 »i"dska nevarnost, ne odgovarja resnici, včeraj z utrai oslabel Cez fcan .n tekom c , k - H na spok>viiih obc>lele- ^VSttA h karpatske fronte f moštva na zapadnem bojišču je za poludi še v naprej trdovratni bo* Ujetih je »°v»co manjša kot ono v tem pogledu bol- bilo 1230 Rusov. Pri zasledovalnih bojih v severni Bukovini je bilo ujetih nadaljnih 200 Rusov. Položaj na Rusko-Poljskem io v zapadni Galiciji neizpremenjen. Namestnik šefa generalnega štaba, pL Hofer, fmL Po padcu Przemysla. LONDON, 27. (Kor.) Neki sotrudnik !ista »Morning Post« se bavi s padcem Przemysla in piše med drugim: Dokler je bila trdnjava v akcijski sferi bojne armade, se je zdelo, da ne igra nikakršne posebne uloge. Trdnjava ni bila v oslom-bo avstro-ogrski armadi, ko se je le-ta umikala od Lvova. niti ni, kakor se zdi, bistveno pomagala tekom napada na san-sko črto meseca oktobra. Kakor se zdi, so trdnjave v resnici iz-gub'le veliko svoje vrednosti. Na Francoskem ne samo da trdnjavska črta med Verdunom in Toulom ne podpira bojne armade, temveč jo nasprotno varujejo o-kopi bojne armade. Pomen Przemysla je zlasti v tem, da je zadržaval rusko oblegovalno armado. Zato pa je bila enakovredna avstro-ogrska bojna sila obkoljena v trdnjavi, tako da se more dvomiti tudi o tej vrednosti. Vojni poročevalci v Przetnyslu. — Laž-njiva poročila glede pogajanj med sv. stolico in italijansko vlado. BLROL1N, 27. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča preko Kristijanije iz Petrograda: n poročevalcem se je včeraj dovo- nih vojakov doma. Tudi pada ta bolezen vedno vsled prizadevanja in stroge pažnje vseh za to odgovornih ter vsled poučevanja moštva od strani častnikov, zdravnikov in duhovnikov. Francoska trgovska agentura v Petro-gradu. CURIH. 27. (Kor.) »Neue Zuricher Zei-tung« poroča iz Petrograda, da je ustanovila pri tamkajšnjem poslaništvu trgovinsko agenturo. Z nemško-francoskesa holifta. BERLIN. 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. marca 1915: ZapadnO bojišče. Jugovzhodno od Verduna so se francoski napadi na višinah ob Mozi pri Com- bresu in v nižini Woewre pri Marcbeville končali po trdovratnem boju ugodno za nas. V Vogezih na Hartmannsweilerkopfu so se vršili le artiljerijski boji. AMSTERDAM, 27. (Kor.) »Nieuve van den Dag« poroča iz Schiermonskoga: Danes zjutraj je plulo seveerno od Scher-minskoga neko letalo v vzhodni smeri. Vi C ■ I bi k; •e Poincare ni fronti PARIZ, 28. (Kar.) Predsednik Poincare je včeraj odpotoval iz Pariza in odšel na fronto. Francoska zbornica LYON, 17. (Kor.) »Lyon Republicain« da obiščejo Przemysl. Iz daljave je poroča iz Pariza: Vojni odsek-zbornice o videti razstreliene utrdbe kakor vul- fe prejel »kraško ne. Gost dim se je dvigal iz njih. Čuti canja letnika 1917 m glede zdravniške bilo eksplozije. Povsod je bilo videti Preiskave vseh med 2 leh razstreljen vojni materijal in stra- decembrom 19 4 kot za nesposobne spo- ... . . . ^..nnn .o» oljni uspeh je v prvi vrsti pripisovati sko ladjo »Lizzie«, ki je vzela potem na pravočasnim odredbam elede ceolienia I krov moštvo. do- ledeče: Inozem-isu prinašali po-t glede zdravile. Zdravstveno dovolil vo. Naši znane člane letnika. PARIZ, 27. (Kor.) — Kakor poroča »Temps«. sta finančni in trgovinski minister vložila v zbornici zakonsko osnovo, v kateri se zahtevajo naknadni krediti za nakup in zopetno prodajo žita in živil od strani trgovinskega ministrstva za preskrbo civilnega prebivalstva. Vlada predlaga v to svrho 150 milijonov frankov. Blokado anglešhe obali. LIVERPOOL, 17. (Kor.) Parnik »Vos-ges« ie bil ob Coriiwallisu potopljen od topovskih strelov, najbrže od kakega podmorskega čolna. Prvi strojnik je bil ubit, trije možje posadke težko ranjeni. Ostalih 30 mož se je izkrcalo v Newguay. HULL, 27. (Kor.) Ko se je parnik »Tv-chos« bližal Hullu, je zapazil, da se mu bliža neki podmorski čoln. Kapitan je ukazal polno paro, vendar ga je podmorski čoln kljub temu dotekel in izstrelil torpedo. ki mu ie šlo inimo ladje. LONDON. 27. (Kor.) Švedska parnika »Verag in »Jeanrie«, ki sta imela na krovu po 1000 ton riža, sta bila odvedena v Cilasgow, kjer je bilo blago konfiscirano. Uvedena je bila preiskava glede blaga. PARIZ, 27. (Kor.) Prekomorski parnik Niagara«, ki je imel na krovu posadko pri Newport Newsu potopljenega parnika »Floride«, je na povratku iz Newyorka srečal pri Cherbourgu dne 25. t. m. popoldne neki nemški podmorski čoln. pred katerim pa je vsled večje hitrosti zamo-gel pobegniti. LONDON, 27. (Kor.) »Daily Chronicle« poroča iz Portsinoutha, da se parnik »Del-miracc očividno ni potopil, ker se javlja, da je 7 a šel na sipine pri Vaast de la Ho-gue. \ rednost ladje se ceni na 36.000 funtov šterlingov. Kapitan parnika »Delmira« je pripovedoval, da bi se parnik, ki je imel veliko hitrost, zamogel izogniti napadu nemškega podmorskega čolna, če ne bi neki kitajski kurjač zapustil stroja in odšel na krov, ko je izvedel, da zasleduje parnik neki podmorski čoln. Poveljnik podmorskega čolna je bil zelo vljuden in je ponudil posadki vina, ki pa je bilo odklonjeno. Podmorski čoln je vlekel celo uro rešilne čolne »DeJmire« proti obrežju in jih Angleški parnik -?rostburg« ponesrečil. TANGER, 27. (Kor.) Angleški tovorni parnik »Frostburg«. je včeraj pri rtu Spar-tel nasedel. Trinajst mož posadke je rešila francoska križarka »Friant« in pa angleške torpedovke. Ostalih 67 mož vsled slabega morja ni bilo mogoče rešiti dose-daj. Parnik je izgubljen. Stavka liverpoolskih pristaniških delavcev. LONDON, 28. (Kor.) 2000 pristaniških delavcev v Liverpoolu je vkljub svarje-nju vlade nadaljevalo stavko do konca tedna. Šli so v petek ob 5 popoldne domov in hočejo šele v ponedeljek zjutraj zopet začeti delati. Delavsko gibanje na Angleškem. LONDON, 27. (Kor.) Razsodišče je priznalo vojno doklado v znesku 3 — 8 pen-cov na dan. Delavcem v kraljevem doku je bila priznana vojna doklada 1 — 3 šilinge na teden. Volno Tuiflje proti trosporoznmo. Ruski brtievje pred Bosporom. CARIGRAD, 28. (Kor.) Glavni stan javlja: Danes zfutrai le naša opazovalna straža ob Bosporu opazila nekaj ruskih bojnih ladij, ki so izstrelile iz velike daljave nekaj granat proti naši stražni ladji in so se potem hitro oddaljile. Z drugih bojišč se ne da nič poročati. Bol za Banlonele. LONDON, 27. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Ctoe 25. t m. so odšle vojne ladje v Dardanele, da varujejo iskalce min, ne pa da obstreljujejo utrdbe, BUKAREST. 27. (Kor.) .Ideverul« poroča o nekem interviewu z maršalom von der Goltz pašo o položaju v Dardanelah sledeče: Dejstvo, da odhajam ravno sedaj iz Carigrada, naj bonajboljše znamenje, da ni nobene nevarnosti. Turki so bili prepričani, da se bo napad brodovja zaveznikov ponesrečil. Uspeli je vsekakor presegal pričakovanja, ker je bil izvrševan od naj-slabejših utrdb ožin zunaj min. Nov napad zavezniškega brodovja brez istočasnega iskrcanja čet je skoro nemogoč; toda Turčija je pripravljena tudi za slučaj, ker je pripravljena na upoštevanih mestih velika armada. Von der Goltz paša nastopa proti vestem o pomanjkanju municije, in konstatira, da ima Turčija ne samo dovolj zalog municij, ampak da jo izdeluje celo sama. LONDON, 17. (Kor.) Kakor poročajo »Times« iz otoka Teneda, so morale biti operacije v Dardanelah vsled trajnega viharja od 24. do 26. marca prekinjene. CARIGRAD, 17. (Kor.) »Agence tel. Milli« poroča: Iz glavnega stana se javlja: Včeraj zvečer je poskušalo več sov-vražnih torpednih čolnov in iskalcev min udreti v Dardanele, a so bili vsled ognja naših baterij zavrnjeni. Obstreljevanje Dardanel. CARIGRAD, 28. (Kor.) Angleško poročilo z dne 22. izjavlja, da se operacije proti Dardanelam radi slabega vremena niso mogle nadaUevati in da iz tega razloga ni bilo možno, da bi letalci ugotovili škodo, ki so jo baje trpele turške baterije. Temu nasproti je »Agence Tel. Milli« pooblaščena v izjavo, da sta bila od pretveznega obstreljevanja dne 18. t. m. sem morje in vreme Jako mirna, kar so turški letalci izrabili za dragocena poizvedovanja o položajih sovražnih ladij. filltZ MJ1 BEROLIN, 28. (Kor.) VVotffova pisarna Javlja preko Londona in Pariza: Iz Sofije poročalo, da Je baron Goltz-paša prišel tjakaj in da le izjavil, da Je njegova misija v Turčiji dovršena. Bliža da se katastrofa. katere žrtev da bo Turčija. Ta vest nosi že po vsebini, po osebi in priliki pečat absolutne neverjetnosti. Ta izjava, raznešena s prozornim namenom, ie gotovo izmišljena. Barona Goltza pričakujejo te dni v Berolinu, ker donaša v ^pecijelni misiji medaljo »imtjaz«, ki jo Je sultan podelil cesarju. Francoska križarka torpedinirana ATENE, 28. (Kor.) Posebni poročevalec lista »Estia« poroča iz Mudrosa, da je bila 22. t. m. neka francoska križarka v bližini turške utrdbe Dardana torpedinirana o suhega in da se je v poldrugi minuti potopila s posadko vred. Ime križar-ke da se zatajuje. (S turške strani vest doslej še ni potrjena.) Turški minstrske svet. KAIRO, 17. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Pod predsedstvom sultana se vršeči ministrski svet je dovolil proračun za leto 1915. Dohodki so bili določeni na 14,756.000 egiptovskih funtov, stroški pa na 15,900.000 funtov, tako da znaša primanjkljaj 1,144.000 funtov. Predavanje o Dardanelah. BUKAREST, 27. (Kor.) Duilin Zamsirescu je imel v romunski akademiji predavanje o Dardanelah, v katerem je razložil posledice zmage trozveze ali centialnih držav. Zmaga centi al nih držav bi pomenila ohranitev današnjega stanja, eventualno tudi še kaj novih poroštev za nevtralnost morske ožine. To bi bilo v vsakem pogledu boljše. Neresnične vesti glede kronskega sveta v Sofiji SOFIJA, 27. (Kor.) Atenske vesti glede sestanka bolgarskega kronskega sveta so brez vsake podlage. Odločitve, ki so bile sklenjene torej v tem izmišljenem kronskem svetu, so popolnoma izmišljene. List „Echo de Bulgarie" ob obletnici zavzetja Drlnopolja. SOFIJA, 26, (Kor.) Oficifozni list .Echo de Bulgarie" piše ob priliki obletnice zavzetja Drinopolja: V minulem letu smo opozorili na nofranje čustvovanje, s katerim je bolgarski narod praznoval ta veliki dogodek. Letos upravičeno veselje naroda ne bo nič m; 2uO kilometrov dolge proge je trajal samo pet četrt ure, ker mi je pomagal ugoden veter, tako da sem dosegel hitrost 180 kilometrov na uro. Ko sem zagledal Przemvsl, sem ugledal na dobro mi znanem vzletišču v dim zavite podrtine lop, in ko sem se v strmih spiralah zvijal proti tlom, so me pozdravljali predobro znani poki razletajočil? se šrapneiov. Pristal sem v najhujšem šrapnelskem ognju v neki kotanji. Takoj, ko sem pristal, sem odšel k trd-njavskemu poveljništvu, kjer so me sprejeli z velikanskim navdušenjem. Saj sem prinesel pošto, zadnje pošto za vrle ob-koljence. Kako navdušenje in kako vese--Ije je žarelo iz obrazov vseh, ko sem jim iztočil poštno vrečo in razdelil pisma. Dal sem se najaviti pri trdnjavskem poveljni-k i. generalu peliote pl. Kusmanku, ki me je sprejel z besedami: »Tako, torej ste zopet tu!«- Tekom pogovora mi je poveljnik prečital obe cesarjevi brzojavki, ki ju je sprejela trdnjava ob priliki zadnjega izpada. Neizbrisno mi ostane v spominu trenutek, ko sem gledal pred seboj junaškega poveljnika, rekočega mi s solzami v h: »Vidite, Stanger. to je uspeh naše petmesečne borbe podnevi in ponoči. Ne premaguje nas sovražnik, umekniti smo se morali lakoti!« Meni so tudi skoraj pottkle solze in grlo mi je stiskalo, ko mi je podal roko v slovo in me odpustil, z besedami: »Stanger, vi ste vsekakor edini, ki. upam. pride iz te trdnjave. Pripovedujte, kaj ste videl tu, da bodo vedeli ljudje, kaj smo pretrpeli, in da bodo prepričani, da smo se borili do zadnjega trenutka in zvesto izpolnili svojo dolžnost« Ne morem povedati, kako mi ie bilo pri srcu, ko sem zapustil trdnjavsko povelj-ništvo in odšel v bivališče letalske stotni-|e. 2e na potu skozi mesto — bilo je o-krog 4 popoldne, je hrumel z vseh strani trdnjave neprestan bojni hrup. Granate in šrapneli so padali v velikem števila in so se razletavali med poslopji, na ulicah, ki so bile skoraj popolnoma prazne. Ob 10 zvečer sem se poslovil od tovarišev. Vsi so mi naročili pozdrave in mi izročili dopisnice za svoje drage v domovini, vsak me je prosil še enkrat, naj vendar gotovo izvršim naročilo in sporočilo. Prišedši v letalsko bivališče, sem se vlegel. Dobil sem povelje, da prihodnji dan odletim še pred 5. ali pa šele po 6. uri zjutraj. Pred poletom med 5. in 6. uro so me resno svarili, ker naj bi se tedaj razstrelile utrdbe. Svoje letalo sem si pri-pripravil že popoldne. Dasiravno so Rusi, ki so mogli s svojih privezanih zrakoplovov popolnoma pregledati vse vzletišče, obsipali vzletišče najprej z 200 do 300 šrapneli. potem pa s 138 osemnajst-centimetrskimi granatami, je vendar moj aparat ostal popolnoma nepoškodovan. Oh 3 zjutraj me je moj stari prijatelj, ritmojster Lehmann prebudil iz mojega kratkega, lahnega sna. Z ritmojstrom Lehmannom naj bi izvršil svoj zadnji polet iz trdnjave. Ob četrt na šest sva prišla na vzletišče. Dal sem takoj poriniti svoj stroj na vzletni kraj, napolnil sem vodo v hladilnik in sem se pripravil za vzlet. Ravno sva začela z ritmojstrom Lehmannom govoriti, ali naj počakava, da mine šest, ali naj poletiva takoj, ko so začeli šrapneli frčati po vzletišču. Ce nisva hotela spravljati v nevarnost aparata in sebe, nisva smela preudarjati dolgo. Odločila sva se za takojšnji vzlet, ker se, izvzemši majhne razstreljave v mestu, razstrelje-vanje še ni pričelo, kar je v nama vzbujalo mnenje, da so odgodili razstreljeva-nje. Poslovila sve se še od poveljnika postaje za brezžični brzojav in nekaterih častnikov, ki so naju spremili in sva vzletela. Tedaj sem videl prizor, strašen in vendar neprimerno lep, neskončno žalosten in vendar tako vzvišeno velik, kakor ni mogel biti veličastnejši, ko sta propadala Herkulanum in Pompeji. Kakor da bi bila posadka čakala samo najinega vzleta, da nama pokaže, s kako zavestjo dolžnosti izvršuje zadnja povelja, so se začeli, ko sva bila v višini kakih sto metrov, dvigati ognjeni stebri iz mesta; tu in tam in iDOtem povsod je začelo hrumeti, grmeti, pokati. Duh po ognju in dimu je napolnil zrak in kupi prsti, deli poslopij in utrdeb so leteli v zrak ter se tamkaj združevali v velike oblake prahu, ki se niso polegli, ko so že zopet vstajali novi snopi ognja, dima, prsti in zidovja v vis. Poletel sem preko mesta in sem prišel v višini 300 metrov nad neki most, ko je s strahovitim pokom ravno pod nama dobesedno zletel v zrak. Ne lažem, če pravim, da je nekaj kosov mosta vrglo skoraj do naju. Par sekund pozneje, in na desni pod nama se je razpočila sinodnišnica in ta eksplozija je bila še strahovitejša nego prejšnja. Vsi ti grozni in vendar lepi prizori mi ostanejo neizbrisno v spominu. Po kratkem poletu nad mestom je zapihal nasprotno veter, ki naju je prisilil, ia sva poletela višje in v smeri proti zunanjim utrdbam. Bile so le minute, kar sva letela nad poginjajočim mestom in vendar so bili to dogodki in vtiski, kakor jih nisem še doživel. Že sva bila preko zunanjih utrdeb. Še en pogled nazaj in videl sem mesto potopljeno v dozdevno brezkončnem ognjenem morju. V tem ognju, ki je krvavo pordečil jutranje nebo, ie umrlo mesto in trdnjava, ki se je toliko časa junaški upirala sovražnikovi premoči. V višini 600 metrov sva letela nato preko ruskih črt. Toda nobena kroglja ni prišla do naju, kakor sem pričakoval. Čutil sem, da so bili Rusi tako presenečeni, da prihaja letalec iz gorečega in razpokajo-čega se Przemysla, da so naju pozabili obstreljevati. Tako sva brez ovire prešla tudi preko tega nevarnega pasu. Prepričan, da je Przemysl storil v vsakem oziru svojo dolžnost, sem po triinpolur-nem letu pristal v svoji postaji ob velikem veselju svojih tovarišev. Ko sva se zopet nahajala na trdnih tleh, me je ritmojster Lehmann poljubil za rešitev iz poginjajo-čega mesta. Sporočila sva vsem tovarišem pozdrave, ki so iih naročili junaki v trdnjavi. Veselju na pozdravih je kmalu sledil svečan mir. Veljal je Častnemu spominu onih, ki so do zadnjih moči storili kar najzvestejše svojo dolžnost napram domovini. Žal pa sem dobil žalostno vest o d svojih tovarišev, da o ognjičarju Meltschu še ni nobene vesti. Tudi do danes še ne vem, kako usoda ga je zadela. PODLISTEK GRESNICE. Roman. — Francoski spisa) Xavier de Montćpin — Ne govori preveč, prijatelj; popolnoma me boš elektriziral! — In lasje! Ali si opazoval njene lase? — Ce niso tuji, nisem nikdar videl tako lepih las. — Jamčil bi za njih pristnost z dušo in telesom. — In čez pas! — Tako fina in tako okrogla, tako vitka in tako tanka! — In kako se jej vidi, da jej je krinolina tako popolnoma tuja, kakor Veneri Kalipigi! — Resnično, priznati se mora, da je ta Arzen zelo srečen človek. — Da ima najlepšo deklico v Parizu za ljubimko . . . — In on sam nikakor ni lep. — Smatra se za izredno duhovitega .. . — Dasiravno v resnici nikakor ni. — Posreči se mu more odvzeti njegova Pivoine. — Nič lažjega nego to. — In to se zgodi kmalu. Ob teh besedah, ki so precej jasno izražale enake misli obeh prijateljev in so kazale, da pride prej ali slej do tekme med njima, sta se spogledala nekoliko neza-upno. Tisti trenutek pa je gospa Florence odložila za trenutek zamot z glaziranim kostanjem in rekla mladima možema: — Kake spletke pa kujeta tamkaj v kotu? — Ne kujeva nikakršnih spletek, — je odgovoril Pavel, — govoriva o popolnoma preprostih stvareh. — Rada bi pa le vedela, kake stvari so to. Gotovo kaka hudobija, ki jo hočeta naigrati nama, vidva hudobneža! — Kaj še! Govorila sva o profesorju Durantonu, o rimskem pravu, in institucijah in kolegijih tretjega leta. — To je laž! Prav toliko sta govorila o pravosodju, kakor sem jaz plesala zdajle. Stavim, kolikor hočeta, da sta govorila o lepoti in dražestih one nacitrane Domače vesti. Nakaznice za kruh in moko se v Trstu kakor nam sporoča c. kr. namestništvo, ne uvedejo. Namestnik pozivlje prebivalstvo, naj samo varčuje z žitom, moko in kruhom in se drži po ministrstvu določenih meja. — Vest smo prejeli tik pred zaključkom lista v — nemškem jeziku. Zato natančneje v jutrišnji številki. Naznanitev zalog sirove gume in obro-čev za motorne voze. C. kr. namestništve-ni svetnik razglaša: Opozarjase na predpise ministrskega ukaza z dne 26. III. 1915 o dolžnosti naznanjati zaloge sirove gume in o-bročev za motorne voze. Zaloge gume (sirove in čiščene) ter obroče v za motorne vozove vseh mćr (novih, rabljenih, popravljenih in neuporabljivih) se morajo naznaniti c. kr. namestništvenemu svetniku (ul. Caserma štev. 7) po stanju z dne 1. IV. 1915, do dne 3. IV. 1915. Vsakdo, ki se peča s trgovino ali popravljanjem obročev za motorne voze, je dolžan, da zanaprej poda enako naznanilo po stanju 1. in 15. dne vsakega meseca tekom treh dnu Za naznanilo, katero je podati v dveh izvodih, se morajo porabljati vzorbi, ki so izdani pri c. kr. name-stništvenem svetniku. V njih se nahajajo obširni predpisi navedenega ministerskega ukaza. — Dr. Fabrizi I. r. Mleko se je zopet podražilo. Dočim se je mleko že minoli teden prodajalo po 36 do 40 vinarjev liter, se je včeraj zopet podražilo in se prodaja povsod po 44 v liter. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« so bili sprejeti: Hubert Brosolo od 5. domobranskega pešpolka (doma iz Oprtlja), Anton Antonini od 5. domobr. pešpolka (doma iz Buj), Alojzij Šušteršič od 5. domobranskega pešpolka (doma iz Velikega dola), Viktor Trtnik od 97. pešpolka (doma iz Opčin), Anton Čepic 87. pešp. (doma iz Kopra), Evgen Petelin od 5. domobranskega pešpolka (doma iz Trsta), Karel Gril od 8 poljskega topničarskega polka (doma iz Trsta) in Rudolf Kraus od 5. domobranskega pešpolka. Vsi ti so lahko ranjeni. V pomožno in kontumačno bolnišnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti: Srečko Latin od 27. pešpolka, Ljudevit Fleischmann od 27. sanitetnega polka, Josip Scono od 5. dragonskega polka, Ivan Pascolat od 20. lovskega bataljona, Štefan Berčič od 97. pešpolka, Karel Zabnič od 4. polka cesarskih lovcev, Josip Žiberna od 7. pešpolka, Ivan Mahorčič od 87. pešpolka, Josip Maršič od 8. poljskega topničarskega polka, Fortunat Za-nutti od 32. pešpolka, Benedikt Corazza od 32. pešpolka, Anton Vovk od 27. pešpolka, Peter Dandri od 97. pešpolka, Ivan Škarjovec od 97. pešpolka, Ivan Bradič od 9. poljskega topničarskega polka, Bernard Cortose od 17. pešpolka, Anton Sporer od 7. poljskega topničarskega polka, poročnik 97. pešpolka Friderik An-drč, Ivan Ferfoglia od 7. pešpolka, Er-nest Bertok od 97. pešpolka in črnovoj-nik Artur Innocenti. V mestno bolnišnico sta bila sprejeta črnovojnika Ignacij Eisler in Josip Prut-ti; a odpuščeni so bili iz mestne bolnišnice Matej Visiković od vojne mornarice, Fran Hoffmann od 18. pešpolka in črno-vojnik Ivan Mlinaric. Javno predavanje. Deželna komisija socijaldemokratskih strokovnih organizacij naznanja, da se bo vršilo danes v ponedeljek, 29. t. m., ob 8 in pol zvečer v zeleni dvo rani Delavskega doma javno predavanje g. Ivana Regenta o predmetu :,Ljudskl in družabni predsodki." — Vstop brezplačen. — _ O tragedi!) med zakonskima, 181 etno Ivanko rojeno Ferluga in 24 letnim Josipom Persoglia, o kateri smo poročali v-čeraj, smo izvedeli še sledeče. Josip Persoglia in Ivanka Ferluga sta stopila v zakon šele pred dobrima dvemamesecema. Medenih tednov sploh ni bilo med njima, temveč so takoj začeli peklenski dnevi. Kakor smo že včeraj povedali, trdi Josip Persoglia, da je nesreče obeh kriva le Ivanka, ker je sebi privoščala vse najboljše, dočim je njemu dajala za obed in za večerjo vedno le krompir ali pa fižol, ga vsestransko zanemarjala itd. — Ivanka pa pravi nasprotno, da je ona jedla vedno le ono, kar je jedel njen mož. Večni prepir da je pa vladal med njima le zato, ker je bil on grozno, naravnost neverjetno ljubosumen: Ivanka ni smela nikamor iz hiše, in če se ie le količkaj več zamudila, ko je šla n. pr. nakupovat razne potrebščine, je bil takoj ogenj v strehi. Niti k svoji lastni materi ni smela, a Bog večni varuj, da bi bila na cesti pozdravila kakega znanca moškega spola, pa tudi če je bil 70 let star. Mož Josip jo je prve dni sicer Ie zmirjal, a pozneje je to opustil in mesto jezika je rabil pesti. Tako se je pripetilo tudi minole srede zvečer. Ker je slučajno ni našel doma, ko je prišel zvečer domov, ker se je bila nekoliko zamudila pri svoji materi, je začel takoj razgrajati ter je razgrajal skoro vso noč. Naveličana tega poklenskega življenja, je Ivanka v četrtek dopoldne pobrala skupaj vse svoje stvari in šla jokaje k svoji materi. In dasiravno trdi Josip Persoglia, da je šel v soboto popoldne po Ivanko na dom njene matere le z name Tribuša; Podorek Ivan, pešec 7. stot., Grahovo ; Pollcardo Albert, četovodja 3. stot., padel 18. do 31. okt. 1914.; Poljščak Alojz, pešec 2. stot., Tomaj, ujet; Polonjo Anton, pešec 6. stot., Vrbnik, Krk, padel 18. do 31. okt. 1914.; Polsin Ivan, pešec 3. stot., Podgrad; Ponis (Poniž ?) Fran, pešec 2. stot.; Pontelj Dominik, pešec 8. stot., Ajelo, padel 8. do 31. dec. 1914.; Poropat Anton, desetnik 1. stot., Buzet; Poropat Ivan, pešec 4. stot.,; Poropat Peter, pešec 7. stot., Buzet; Poropat Ivan I. pešec 9. stot., Buzet, padel 18. do 31. okt. 1914; Posedel Blaž, narednik 11. stot., Buzet; Possega Anton, četovodja 9. stot., Trst; Potonćić Fran, pešec 12. stot.,; Povan Josip, pešec 11. stot., Vrbnik, Krk, padel 18. do 31. okt. 1914.; Požar Blaž, peš. 6. stot., Pazin; Požar Josip, pešec 3. stot., Tomaj; nom, da bi jo spravil nazaj domov, je pfebehč Milan, četovodja 7. stot., Jelšane, ujet; Pregelj Ignac, pešec 6. stot., padel 18. do 31. okt. 1914.; Pregelj Josip, pešec 6. stot., Gabrije; Prekali Peter, pešec 6. stot.; Prettner Leon, pešec 9. stot., Tolmin ; Pregelj Anton, poddesetnik 2. stot., Cerkno; Pribetič Štefan, pešec 1. stot., Poreč; Prin-čič Josip, pešec 6. stot., Št. Florijan, padel 18. do 31. okt. 1914.; Pučič Anton, pešec 2. stot., Trst, padel 18. do 31. okt. 1914.; vendar razvidno, da ni gojil dobrih namenov, ker je vzel seboj nož le zato, da bi ga imel pri sebi, v slučaju, da bi ga po-botreboval! Danes dopoldne smo se v bolnišnici informirali o stanju Ivanke, a zdravniki so nam zatrdili, da je Ivanka izven vsake nevarnosti! Kdo je ? — Kdo ga je ? Snoči, ob po- lidveh po polnoči se je prigugal na zdrav- Z „TZ ' 5 ,V * l Ž • ,\ . niško postajo, zelo pijan, približno 351eten Fran> P^ec }2: *tot:> ŽEmi; P"gl,T težak, ki je imel ves^brazVvav. Zdravnik opice Pivoine, komedijantke, ki si je izposodila svojo lepoto in ki je tako predrzna, da bi se Človek moral sramovati. Pojdita, pojdita, hinavca, saj vaju poznam ! — Zagotavljam te . . . — Molči rajši, je bolje, kot bi lagal. Glej, ta Pivoine, aha, tu prihaja njen ljubimec v proscenijsko ložo. — Ali ga poznaš, Florence? — Seveda ga poznam. Pred kratkim so mi ga pokazali. — Kje pa? — Na nekem plesu. — Potemtakem zahajaš brez mene na ples? — To je tudi kaj posebnega! Bilo je pri nekem znancu. Pa pustimo ta razgovor, ki se je kmalu razvil v nekak zakonski prepir, in po-bavimo se nekoliko z novo osebo, ki bo igrala važno ulogo v naši povesti. Arzen Bochu, kajti bil je v resnici on, je prišel v gledališko proscenijsko ložo, ki je bila doslej prazna in je bila ravno nasproti onima dvema, v katerih so se nahajali naš umetnik in onadva dijaška parčka. je konstatiral, da ima precejšnjo rano tik desnega očesa, drugo tudi precej široko prasko nad desnim ušesom in lepo, obilno bunko na čelu. Zlečil mu je te rane in mu obvezal vso glavo ter ga nato vprašal, kako mu je ime in kako se piše, nakar pa potol-čeni pijanec ni hotel dati nobenega odgovora. Ko ga je pa zdravnik še vpraša!, kje in kako je bil ranjen, je povedal zdravniku, da jih je dobil v pretepu, a da pravzaprav niti sam ne ve, kdo ga je tako naklestil. Seznamek Izgub 143. Izdan 17. marca 1915. Pešpolk št. 97. Imena mrtvih so tiskana z močnejšimi črkami. Kjer ni druge pripombe, je dotič-nik ranjen. Moštvo: Nacinovich Josip, pešec 9. stot., Plomin; Nagode Karel, desetnik 7. stot., Gor. Logatec, padel 18. do 31. okt. 1914; Negri Italico, peš. 10. stot., Trst; Nemec Kristan, peš. 7. stot., Lokavec; Nesič Ivan, peš. 7. stot., Oprtelj; Niklovčič Ivan, peš. 2. stot., Krmin; Novacco Marij, pešec 12. stot., Grižnja n ; Novak Ivan, pešec 6. stot., Štorje, padel 18. do 31. okt. 1914; Nussdorfer Anton, desetnik 2. slot., Gabrje, Obed (Obad?) (?), pešec 7. stot.; Okro-glič Ivan, pešec 12. stot., Kal; Olivo Izidor, desetnik 1. stot., Mariano v Furlaniji; Olivo Peter, pešec 6. stot., Ruda v Furlaniji; Orel Anton, pešec 6. stot., Skopo, padel 8. do 31. okt. 1914.; Ortar Gašper, pešec, pol-kovni štab, Grahovo; Otoničar Ivan, nad. rez. 6. stot., Cerknica; Ovčarič Anton, pešec 3. stot., Podgrad. Pach Josip, pešec 12. stot., Červinjan, padel 18. do 31. okt. 1914; Paduan Karel, poddesetnik 1. stot., Št. Florijan; Pahor Anton, pešec 3. stot., Sela; Pahor Fran, pešec 9. stot., padel 18. do 31. okt. 1914.; Pahor Josip, desetnik 7. stot., Trst, padel 8. do 31. okt. 1914.; Palčič Ivan, pešec 3. stot., Stari trg; Paliaga Anton, pešec 9. stot., Rovinj; Paravan Ivan, pešec 6. stot., Kanal; Pastorichio Ivan, pešec 11. stot., Gradež; Pauletič Ivan, pešec 3. stot.. Tinja n; Paule-tič Ivan, pešec 7. stot., Pazin; Paulič Ivan, pešec 1. stot.. Marezige; Paulovič Josip, pešec 2. stot., Buzet; Pavletič Marko, peš. 2. stot, Roč; Pičile Pavel, pešec 7, stot., Gradiška, ujet; Pehaček Tomo, narednik 7. stot.,; Peletich Angel, pešec 2. stot., ujet; Pelicon Filip, četovodja 7. stot., Dornberg; Pelz Albert, pešec 1. stot.,; Peric Ivan, desetnik 3. stot., Šempas; Pertot Ernest, četovodja 3. stot., Trst, vjet; Peručič Ivan, pešec 8. stot., Pazin; Petaros Peter, poddeset. 8. stot., Dolina; Petean Anton, pešec 7. stot., padel 8. do 31. dec. 1914.; Petelin Alojz, pešec 2. stot, Tomaj; Petrič Ciril, pešec 1. stot, Planina; Petrkol Josip, pešec 7. stot., Pazin; Petronio Ernet, pešec 11.stot., Trst; Pečovnik Pavel, pešec 5. stot., padel 8. do 31. dec. 1914; Plcech Avgust, pešec 8. stot., Krmin; Pičenik Anton, pešec 3. stot., Mali Lošinj; Pišken Ivan, nad. rez. 2. stot, Barbana, padel 18. do 31. okt. 1914 ; Piš-ler Jakob, poddeset. 3. stot., Godovič; Pink Fran, pešec 7. stot, ujet; Plet Hugon, peš. 1. stot., Tržič; Pnek Peter, pešec 2. stot., ujet; PodbersiČ Henrik, pešec, polkovnl štab, Vrtojba; Podbrsig Karmel, pešec 2. stot., Gorica; Podgornik Alojz, četovodja 5. stot., pešec 2. stot., Fiumicello; Puschner Josip, pešec 12. stot., padel 18. do 31. okt. 1914. Radosich Absalon, peš. 9. stot., Mali Lošinj, padel 18. do 31. okt. 1914.; Rakar Ivan, četovodja 3. stot., Buzet, padel 18. do 31. okt. 1914.; Raudnic Josip, peš. 9. stot., Roč; Ravbar Ivan, nešec 10. stot, Vel. Repen, padel 18. do 31. okt. 1914.; Razder Josip, pešec 2. stot., ujet; Rejc Ivan, pešec 1. stot., Grahovo; Remec (?), pešec 7. stot; Renar Andrej, pešec 7. stot., padel 8. do 31. okt. 1914.; Repar Ivan, pešec 7. s?ot., Toplice na Dolenjskem ; Reven Ferdinand, narednik 6. stot., Idrija, ujet; Rezek Franc, četovodja 8. stot.; Ribarič Anton, pešec 2. stot, Materija; Rihtar Josip, pešec 1. stot., Dekani; Ritossa Matija, peš. 1. stot., Višnjan ; RivoII Dominik, pešec 2J stot., Krmin; Rogelja Fran, pešec 3. stot, Temnica, padel 18. do 31. okt. 1914.; Roje Anton, pešec 2. stot, Jablanica v postoj, okr.; Rožanec Fran, nad. rez. 2. stot., Naklo; Rožič Josip, pešec 1. stot., Št. Florijan; Rozin Hektor, pešec 2. stot., Ruda v Furlaniji; Runin Ivan, pešec 8. stot; Runko Ivan, pešec 9, stot., Pazin; Rupniki Jakob, pešec 5. stot, Gor. Logatec; Rupnik1 Josip, desetnik 11. stot., Idrija; Rutar Josip, četovodja 1. stot, Volče; Rutter Peter, p?š.N 3. stot, Jelšane ; Ružič Anton, pešec 3. stot.,i Pazin, padel 8. do 31. okt. 1914. (Dalje prihodnjič.) mm mm NALI OGLASI 1:: □ □ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ □□ Odda se sobe z eno ali dvema posteljama z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale 9, pritličje. 300 mif/lni Horolr radl ™jne prizadeto JJlbllU Ubltn družine, išče katerosibodi službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 202 Milinn U*ak ali Pa 700.0C0. 300.000, 200.000, nilJUH firuil 100.100 itd. more zadeti oni, ki si nabavi srečko f». razreda avstrijske razredne lo- terije pred 0. aprilom. Žrebanje traja 22 dni, žreba! 64.1 ------------------ nejo : '/. K 25, K 50, V, K 100, »/ K 200. — j se 64.000 dobitkov za 18,356.200 kron. Srečke sta- UCJ" • f« " 't / j, IV -, Razprodaja in razpošilja Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Tr^t ulica Caserma žt. 11. Zunanjim naročnikom se priporoča naročiti in poslati denar po poštni nakaznici. 158 Kdor ima številko „Edinosti- od 11. mala, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. ZBlosa dalmatinskega vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu Filip Ivaniševič ulico Torre Manca 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna-Buffet v ul. Nuova St 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. Dr. PEĆNIK Dr. PETSC HNIG G TRST. VIA S. CATERIHA ŠTEV. 1. Zdravnik u notranje (splošne) bolezni Arzen je bil star kakih štiriindvajset \8 — 9 Vn ? _jnf Specijalist za kožne ta Pno tržaSko tovorna brusnih kamnov, smuka in „corandum" G. Pilotti-Trst Pisarn: liva MM 14. Id. 15-25 do petindvajset let, dolg, bled, pustega, neznatnega obraza, z dolgimi, gladkimi lasmi. Obleko je imel že naravnost smešno izbrano. Nosil je rumene rokavice, dolge, čez rokave zavihane manšete in je uporabljal skoraj neprestano veliko lornjeto iz želvovine, ki je visela na Črnem traku m mu pri vsaki kretnji skakala po prsih. Ta ljubezniva oseba je preletela dvorano s pogledom skozi lorrjeto in ie na desno in levo nalahno pozdravljala vsako znano lice, nečimerno in naduto. Ta tepec misli, da je dober sprejem njegove igre zagotovljen, ko prihaja že po prvem dejanju, da bi se bahai tu in paradirah Hotel bi dati nekaj za to, da bi kdo zažvižgal. — Verjetno je vsekakor, d ase zgodi to. Parter že nI razpoložen najbolje in brez Pivoine ne vem, kaj bi se bilo zgodilo. Orkester je zaigral in tako preprečil Alfredov odgovor. Začelo se je drugo de-ianie Madelinette. i Emfilla Ceregato Trst Campo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojeg trgovino plsnrnltklh m šolskih potrebščin Prodaja razglednic In Igrač vseh Prodajalo u tud moiotilkl v slov. Um*