Mercator Center
G
Novo mesto
vabi v soboto, 14.7.2001, ob 17.00 uri
na predstavitev kandidatk
za Miss Dolenjske 2001.
Mercator-Dolenjska, d.d., Livada 8, Novo mesto
Dogajanje bo popestril glasbeni gost Marjan Novina.
Št. 28 (2707), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 12. julija 2001 • Cena: 240 tolarjev
Metličani nizajo bisere
S koncertom Godbe na pihala Metlika in otvoritvijo razstave Jožeta Žlausa se je v Metliki pričelo mednarodno kulturno poletje
METLIKA - Fanfare so preteklo soboto na dvorišču metliškega gradu naznanile pričetek devetih metliških mednarodnih poletnih prireditev "Pridi zvečer na grad". Pričela jih je Godba na pihala Metlika s svojimi gosti, do 24. avgusta pa se bo v gradu, kulturnem domu, župnijski cerkvi, pri Treh farah in v Križevski vasi zvrstilo kar 22 prireditev, od tega 5 z mednarodno udeležbo.
Kot je v pozdravnem nagovoru poudarila predsednica prireditvenega odbora Anica Kopinič, je to več kot dovolj, da postane Metlika pomembno kulturno prizorišče. Metliški župan Slavko Drago-van pa jo je dopolnil, da bi bila Metlika brez teh prireditev zaspano provincialno mestece na jugu Slovenije. Vendar pa prireditve po njegovem niso le same sebi namen, ampak se odlično vključujejo tudi v turistično ponudbo. “V Sloveniji je veliko bogatejših krajev, ki pa so po kulturni plati revnejši. Vesel sem, da v Metliki kolesje teh kulturnih dogajanj vrti le 7-članski odbor, v katerem so poleg Kopini-
čeve še Marta Strahinič, Toni Gaš-perič, Rudi Vlašič, Matjaž Rus, Andreja Brancelj-Bednaršek in Stane Križ, in upam, da jim ne bo zmanjkalo idej," je dejal župan ter dodal, da je prireditve potrebno nadaljevati in nadgrajevati.
Ciril Baškovič, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, ki je uradno odprl metliško kulturno poletje, pa je dejal, daje imel bog, ko je ustvarjal Belo krajino, v pesti med kamenčki tudi bisere. In te bisere nizajo sedaj na ogrlico tudi pripravljalci prireditev “Pridi zvečer na grad".
M. B.-J.
Razstava o gradu Pišece
PIŠECE - Posavski muzej Brežice, Kozjanski park Podsreda in KS Pišece pripravljajo dokumentarno in likovno razstavo Grad Pišece nema priča časa. Otvoritev bo danes ob 19. uri na gradu v Pišecah. Ob odprtju razstave bo kulturni program oblikoval ženski zbor Orlica iz Pišec.
OBETAJOČ ZAČETEK - Več kot 400 obiskovalcev, ki so v soboto do zadnjega kotička napolnili dvorišče metliškega gradnje z navdušenjem prisluhnilo Mestni godbi Metlika ter gostom Ireni Vrčkovnik, Božu A. Koleriču ter Luciji Čirovič-Fpti in Kondiju Pižornu-Podrepniku (na fotografiji) iz televizijske nanizanke TV Dober dan. Sicer pa bodo imeli levji delež pri pokrivanju stroškov prireditev pokrovitelji. Tako je bilo v navadi tudi že doslej. Letos je glavna pokroviteljica metliškega kulturnega poletja Beti. (Foto: M. B.-J.)
Komu in koliko? To je vprašanje!
Danes bo na^eji novomeškega občinskega sveta spet tekla beseda o najveeji črni gradnji v novomeški občini, ki so jo, da se lepše sliši, poimenovali rekreacijski center Ostanek v Zalogu. Toliko in tolikokrat kot so v zadnjih štirih letih, kar se ta ‘primer’’ vleče, razpravljali o lej zadevi, niso o ničemer drugem, menda niti o občinskem proračunu ne. Kaj šele o strategiji in viziji novomeške občine.
Seveda vsa stvar nima z demokracijo, kot bi radi nekateri prikazali, nič skupnega. Še več - je v popolnem nasprotju z njo. Demokracija (in pravna država, brez katere demokracije ni) ni to, da vsak dela, kar hoče, ampak da veljajo predpisi in zakoni, in to za vse enako. In tu potem drugačno mnenje ne velja nič. Oziroma ne bi smelo veljati. Dokler velja, da je gradnja brez dovoljenj prepovedana, ga ni sveta krajevne skupnosti, občinskega sveta, ministrstva, škofije in vlade, ki bi "pod določenimi pogoji" to smeli dovolili in požegnati. Ne za nazaj ne za naprej!
V primeru Ostanek pa gre še za nekaj drugega. In to bi morali razčistiti na današnji seji občinskega sveta. Sicer bo padla nelepa senca tudi nanj. Jožko Ostanek, dejanski črnograditelj, v članku novinarja Bogdana Perka v časopisu Finance z dne 28. junija letos .namiguje na korupcijo v zvezi s to črno gradnjo. Po njegovi navedbi naj se bi novomeški župan dr. Tone Starc v pismu vodji inšpekcijskih služb Anionu Žiganteju opredelil proti rušenju opornega zidu ob črni gradnji, češ da "bo občina zagovarjala moj projekt, tako da bo uvrščen v zazidalni načrt Zaloga ’’. Ce je to res, je novomeški župan ravnal samovoljno, nedemokratično in protipravno in mora za to odgovarjati!
Nadalje Ostanek v tem članku pravi: "Potihem so mi drugi rekli, da moram do 12. julija o vsem skupaj molčati, pa bodo vse uredili. ” Kateri drugi in kaj bodo uredili? Če tega vprašanja ne bodo zastavili na današnji seji občinskega sveta, je nekaj hudo narobe! Zlasti zato, ker Ostanek preti: "Ne vem, kako bo s temi obljubami, vem pa, kaj bom jaz naredil: do takrat bom zaščitil gradbišče, potem pa bom javno povedal o vseh dosedanjih dogajanjih in tudi o tem, komu in koliko sem mora! dati za njegove neizpolnjene obljube, ”
Komu in koliko? To je sedaj vprašanje! Bomo dobili odgovor nanj danes, jutri, na zlohotni petek, 13., ali nikoli? Dokler odgovora ne bo, je umazanih veliko.
A. BARTEU
PRAZNIK GLASBE IN BLATA - Tako kot noben Rock Otočec doslej, tudi letošnji ni smel in tudi ni minil brez obveznih blatnih kopeli v vsaj osrednjem rajskem blatniku, kot so ga poimenovali v dnevnem časopisu festivala Rock otroček. Obiskovalci so imeli številne možnosti za zabavo v njem - od preprostega poležavanja in rajanja, nogometa in drugih zabavnih iger v blatu do izbora za Miss Rock Otočca. Dobili smo tudi mistra festivala, prvič pa so izbirali tudi model Rock Otočca, kjer so se udeleženci potegovali za najbolj izvirno napravljenega. Zmagal je partizan Peter, ki je tako žirijo kot občinstvo navdušil z igranjem Hej brigad na orglice in metlo namesto puške. (Foto: M. Žnidaršič)
Vrh SLS SKD v Novem mestu
Predsednik stranke in kmetijski minister Franci But o vrnitvi gozdov v , Triglavskem narodnem parku Cerkvi - Tajnik sveta stranke novomeški Alojz Turk
NOVO MESTO - Predsednik SLS SKD Slovenske ljudske stranke mag. Franci But je na ponedeljkovem “klepetu ob kavi” v novomeškem hotelu Krka presenetil z izjavo, da bo že prihodnji teden na mizi predlog dogovora med Slovenijo in Hrvaško o meji na kopnem in morju in da bo do ureditve maloobmejnega sporazuma prišlo po ureditvi mejnega vprašanja. Vse to se naj bi uredilo, če bo sedanja hrvaška vlada dobila zaupnico v parlamentu.
Sicer pa je "Klepet ob kavi” je bil izjemoma v Novem mestu zato, ker je sovpadal s sejo sveta SLS SKD. nb kateri je beseda tekla o delovanju stranke v vladi in na kateri so izvolili podpredsednika in tajnika sveta, nekakšni "zakonodajni telesi stranke”, kot je dejal njegov predsednik inž. Tone Hrovat. Podpredsednik je postal Marjan Maučec, ki je dobil en sam glas več kot Peter Vrisk, tajnik sveta pa je Alojz Turk.
Dosedanje delo stranke SLS SKD v vladi je njen predsednik But ocenil kot zadovoljivo. “Nismo najbolj zadovoljni z izkupičkom na kadrovskem področju, kjer bi bile nekatere zamenjave lahko drugačne,” je dejal But. “Pomemben pa je naš prispevek pri predvidenem lastninjenju Nove Ljubljanske banke, po tem vzorcu pa naj bi potekalo tudi lastninjenje Telekoma, zavarovalnic, Slovenskih železnic in še koga.” Pri tej privatizaciji bodo lahko sodelovali državljani, ne pa, da bi takoj “smetano” pobrali tujci.
Seveda se minister But ni mogel izogniti trenutno eni najbolj vročih slovenskih političnih tem - vrnitvi pokljuških gozdov v Triglavskem narodnem parku v naravi rimsko-
Srečanje borcev
VELIKI LIPOVEC - Odbor skupnosti borcev XV. udarne divizije NOV in POS ter območna odbora zveze borcev Novo mesto in Trebnje vabijo v ponedeljek, 23. julija, ob 10. uri v Veliki Lipovec pri Ajdovcu na spominsko slovesnost ob 58-letnici ustanovnega zbora divizije, 60-letnici OF in vstaje proti fašizmu in 10-letnici osamosvojitve Slovenije. Po polaganju cvetja pri spominski plošči narodnemu heroju Jerebu bo svečanost pri spominskem znamenju divizije, nato pa se bodo na Pod-šumberku poklonili spominu treh padlih partizanskih poveljnikov. Nato bo družabno srečanje.
Konec tedna bo sončno in vroče.
katoliški Cerkvi. To občutljivo in v javnosti zelo odmevno temo je minister prikazal kot rutinsko opravilo, ki je slučajno zadelo njega kot pristojnega ministra, ki da le izvaja "visoko prioritetne naloge stranke in vlade”. But nikakor noče nič slišati o tem, da je to njegova oz. strankina politična odločitev, kaj šele, da bi s tem stranka kršila koalicijsko pogodbo. “Politično odločitev o tej stvari je sprejel državni zbor leta 1991, ko je med denacionalizacijske upravičence uvrstil tudi Cerkev, redove idr. In
Cerkev je v tem primeru upravičena do vračila, in to do vračila v naravi,” pravi minister. “Tako bo Cerkev v Triglavskem narodnem parku samo eden od številnih lastnikov, za katere enako velja zakon o ohranjanju narave in vsi ostali zakoni in Cerkev bo morala tako kot vsi ostali lastniki nepremičnin plačevati tudi davke.” But in minister za pravosodje Ivo Bizjak sta napovedala še več takih postopkov, ki zadevajo Cerkev pa tudi nekdanje veleposestnike, predvsem v Zgor-njesavinski dolini. "Zadnji čas je, da te postopke zaključimo. Upam, da izpolnjevanje zakonov, kar počnemo v tem primeru, ne bo dobilo negativnega predznaka, neizpolnjevanje pa naj bi bilo vrednota.” A. B.
Odbojka na mivki
12. - 15. julija 2001:
DRŽAVNO PRVENSTVO
Pokrovitelja:
VrrAskiisi
I & KRKK
VI
SIEMENS MORILE
Medijski pokrovitelji:
DOLENJSKI LIST, STUDIO D, VAŠ KANAL
IV
		
RUMENE Sl SLOVENIJA TEI	'RAN	
tel.(OI) 436 53 90. fax(01 436 85 20. www.intermarketing.si
MARKETING
3?
U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d-o.o. p PE NOVO MESTO
Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) BPH, Rimska cesta 11, Trebnje BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj
S 07/33-42-410 Tt 07/34-60-730 S 07/30-56-480
Berite danes
stran 2:
•	Krka najmočneje teče v tujini
stran 3:
•	Slepa pega občinske logistike
stran 4:
•	Pitna voda drugo leto v Ivanji dol
stran 5:
•	Kotlovnica “ogreva ” tudi poleti
Festival evropske dediščine
V soboto se začenja letošnji Festival Brežice
BREŽICE - V soboto, 14. julija, se bo ob pol devetih zvečer v Viteški dvorani brežiškega gradu začel osrednji koncertni program Festivala Brežice, ki si je doma utrdil ugled kot prireditev nacionalnega pomena in se uvrstil med najpomembnejše vsakoletne kulturne dogodke. Tako doma kot v svetu je zaslovel kot odlična in visoko cenjena prireditev, posvečena stari evropski glasbeni dediščini od srednjega veka do klasicizma. Na otvoritvenem večeru bo nastopil ansambel Melante Amsterdam pod vodstvom slovitega nizozemskega čembalista in organista Boba van Asperna z baritonistom Klausom Mertensom in violinistko Lucy van Dael. Predstavili bodo program, ki so ga v večmesečnem poglobljenem študiju in brskanju po arhivih pripravili posebej za ta slavnostni dogodek. Prisluhnili bomo svetovni premieri mojstrovin, ki so večinoma zadnjič zazvenele pred več kot tristo leti.
Program festivala je izredno bogat in pester (oglejte si ga na zadnji strani Dolenjskega lista). 15 osrednjih koncertov se bo zvrstilo na treh historičnih prostorih: na brežiškem gradu, v samostanski cerkvi Kostanjevica na Krki in na gradu Mokrice, 16 koncertov študentskega festivala pa na šestih, med njimi so novomeška kapiteljska cerkev ter gradovi Sevnica, Rajhenburg, Bogenšperk in Pišece. V okviru festivala so se že in se bodo še zvrstile različne druge prireditvi dan šole Brežice, simpozij o sponzorstvu kulture in kulturi sponzorstva, mednarodni mojstrski tečaji, okrogla miza o stari glasbi, predstavitev zbirke Repertorium idr. Država partnerica letošnjega festivala je Nizozemska.
UJ
t
o r--co ■'t o o>
l ■
o o
m n
O O'
n o
ISSN 0416-2242
224000
7704
Ugrabitve in major Troha
Ugrabitve štejejo za hudo kaznivo dejanje, zato jih policija preiskuje izjemno natančno. Ugrabitelj je lahko kaznovan z zaporom tudi do pet let, če ugrabljencu grozi z umorom, je zapor lahko dvakrat daljši. Preiskava je zelo temeljita tudi takrat, ko gre le za sum, daje kdo koga ugrabil. Kot je strogo kaznovan ugrabitelj, se znajde v nemilosti kazenskega zakonika tudi tisti, ki se zlaže, da so koga ugrabili. Lažne zgodbe o ugrabitvi lahko avtorju prinesejo do dve leti zapora. Kdo bo kaznovan zato, ker slovenski major Ladislav Troha pravi, da so ga ugrabili? Daljšemu izginotju Trohe nekateri pravijo dpmnevna ugrabitev. Sum, da majorja v resnici niso ugrabili, ampak daje ugrabitev zaigral, se poraja ob njegovih odzivih zdaj, ko je spet tukaj. Nekatere podrobnosti so take, da zbujajo dvom v njegovo izpoved o ugrabitvi. Ko so ga našli, je bil Troha brez obutve, vendar so bili njegovi nohti urejeni, zatrjujejo nekateri. Alije lahko tako negovan ugrabljenec, ki se, ko ga imajo zaprtega ugrabitelji, lahko umiva samo v mrzli vodi in ima namesto stranišča na voljo samo kanto? Ob takih podrobnostih se je policija očitno zelo zagnano lotila primera, posebej še zato, ker je Troha doslej že večkrat izstopal v javnosti. Kaj je resnična zgodba o slovenskem majorju? Kaj menite o tem vi? Anketa Dolenjskega lista prinaša nekaj mnenj o primeru Troha.
MELITA SUMRAK, tajnica v vrtcu Mavrica Brežice, z Malega Vrha: “Vse v zvezi s Troho se mi zdi malo skrito, zavito, čudno. Vsekakor ima po mojem politika prste vmes. Kot se pogovarjajo ljudje, je Troha zrežiral vse skupaj. Tudi jaz se nagibam k temu, da je bila ugrabitev zaigrana. Vsekakor bo prej ko slej prišla resnica na dan. Troha mi deluje kot skrit, težko berljiv človek.“
ANA TUBEŠAT, upokojenka s Senovega: “V občilih sem spremljala dogodke, povezane z izginotjem in ponovno vrnitvijo majorja Ladislava Trohe. Najprej sem verjela, da so ga res ugrabili, nato nisem bila več prepričana, zdaj pa imam zelo mešane občutke. Težko je presoditi, kaj se je zgodilo v resnici, ker je v naših političnih krogih pač vse mogoče."
MARJA CVETANOVSKI, dijakinja iz Sevnice: “Spremljala sem dogodke okoli majorja Trohe. Mislim, da včasih mediji kakšen dogodek preveč napihnejo, si kaj izmislijo ali pa dogodek po drugi strani podcenijo. Morda pa so majorja Ladislava Troho res ugrabili. Če je imel kakšne tajne podatke, so morda drugi v njem videli sovražnika in so se zarotili proti njemu. Možno.“
ANDREJ BRCAR, podjetnik iz Trebnjega: “Prav zelo podrobno nisem spremljal poročil o Trohi. Mislim, da sta možni obe opciji - da je bil ugrabljen ali pa tudi ne. Ne vem, če že obstaja uradna verzija. Zelo težko ocenjujem, kaj se je v resnici z njim dogajalo teh nekaj mesecev, lahko pa rečem, da sem že na začetku malo podvomil vanj zaradi sumljivega obnašanja.“
AMIR HALILOVIČ, natakar iz Kočevja: “Troha samo nadaljuje, kar je začel že s svojim protestom na Trgu republike v Ljubljani. Mislim, da veliko ve in da je za svoje izginotje poskrbel sam. To je storil zato, da bi ponižal vojsko. Ko je nenadoma izginil, so ljudje začeli govoriti, da so ga ubili. Prav to pa je bil tudi njegov namen."
JOŽE KAPLAR, komercialist iz Zavinka: “Izredno težko je realno oceniti dogodke okoli izginotja majorja Trohe. Po mnenju nekaterih je bilo vse skupaj politično zrežirano, sicer pa je danes vjvrašanje, kaj sploh še ni političnega. Žal se je vse skupaj dogajalo okoli obletnice samostojnosti, kar bi lahko razvrednotilo dogajanja izpred desetletja."
rr-
FRANC STARIHA, elektroinženir s Sel pri Semiču: “Velika verjetnost je, da je bila ugrabitev zaigrana. Kdo vse je vpleten, pustimo zgodovini. A če bi bil Troha komur koli na poti, ne bi za njim ostala nikakršna sled, zelo malo verjetno pa je, da bi ga po petih mesecih izpustili. Pa saj ne čudi, daje prišlo do te domnevne ugrabitve, kajti Troha se je tudi že prej čudno obnašal."
JOŽE PEZDIRC, dipl. ekonomist s Krasinca: "Nekoliko čudno je vse skupaj. Troha ima očitno neke namene, a ne vem, kaj bi rad dosegel. Že takrat, ko je pel, se mi je zdelo vse skupaj precej nenavadno. Mislim, daje bila ugrabitev le zaigrana. Če bi ga zares ugrabili, bi se ugrabitelji v petih mesecih že morali oglasiti in povedati zahteve, kot je običaj pri ugrabitvah."
JANJA SENICA, trgovka v Novem mestu: “O domnevni ugrabitvi majorja Trohe sem veliko zasledila v medijih, vendar si o vsem tem še nisem izoblikovala določenega mnenja ali predstave. Obe možnosti, ki se pojavljata -da je sam zrežiral ugrabitev oz. da je bil ugrabljen - sta v današnjem času konec koncev povsem mogoči."
Bo prof. Jarc dobil ploščo?
Lastnik rojstne hiše prof. Janka Jarca v Črnomlju ni navdušen
ČRNOMELJ, DOBLIČE-Na občnem zboru Belokranjskega muzejskega društva (BMD) v začetku letošnjega leta so imenovali iniciativni odbor za postavitev spominske plošče zgodovinarju, umetnostnemu zgodovinarju in muzealcu prof. Janku Jarcu na pročelju njegove rojstne hiše na Vojinski ulici v Črnomlju. Omenjeni odbor bo poskrbel tudi za obnovo nagrobnika Paulu Lacknerju na dobliškem pokopališču.
Vendar so člani BMD pri sedanjem lastniku Jarčeve rojstne hiše naleteli na težave, saj za zdaj ne želi dati soglasja za postavitev plošče na pročelju hiše in to pogojuje s popravilom fasade, ki je, tako kot tudi hiša nasploh, v slabem stanju. V BMD so zato že razmišljali, da bi ploščo pritrdili drugam, na primer na črnomaljski grad, kije simbol mesta in ga imajo tudi v občinskem grbu. Vendar se jim to ne zdi povsem primerno, predvsem zato, ker Jarčeva rojstna hiša še stoji. Zato bodo iz društva predlagali predstavnikom občinske oblasti, da se pogovorijo z lastnikom, da bo pristal na postavitev plošče.
Ne nazadnje so Črnomaljci lahko ponosni na svojega someščana prof. Jarca, ki je bil rojen 25. decembra 1903, umrl pa je 24. oktobra 1995. Od ustanovitve Dolenjskega muzeja v Novem mestu leta 1950 do upokojitve leta 1975 je bil namreč njegov ravnatelj. Že pred vojno se je uveljavil kot raziskovalec, muzeolog in varstvenik kulturne dediščine. Objavil je več knjig in razprav iz zgodovine Novega mesta, Dolenjske, Bele krajine in NOB, svojemu rodnemu mestu pa seje leta 1988 oddolžil z razpravo Gospodje Črnomaljski.
V BMD pa so si, kot rečeno, zadali tudi nalogo, da bodo na pokopališču v Dobličah obnovili črke in očistili spomenik na grobu Paula Lack-nerja, sicer Kočevarja, ki se je rodil 21. decembra 1826 in umrl 22. decembra 1899. Mož je, kot je razvidno z napisa na nagrobniku, prvi napravil vinograd na ameriški podlagi v okraju Črnomelj. Občina Črnomelj je BMD za obnovo spomenika že namenila 70.000 tolarjev. V BMD so predlagali tudi obnovo nagrobnika Lacknerjeve žene, za kar bodo zaprosili za pomoč še krajevno skupnost Dobliče-Kanižarica. Prošnjo za denarni prispevek pa bodo naslovili tudi na Društvo vinogradnikov Črnomelj, saj je bil Lackner, kot med drugim piše na nagrobniku, “pogumen in plemenit mož, spomin nanj pa bo ostal živ med ljudmi, dokler bo rasla vinska trta”.
M. B.-J.
Krka najmočneje teče v tujini
Krka in Lek imata le še 35 odst. slovenskega farmacevtskega trga - Odločilni so mladi, visoko izobraženi in sposobni kadri - Nove Krkine tovarne doma in v tujini
NOVO MESTO - Novomeška Krka, zadnja leta najuspešnejše slovensko podjetje, je življenjsko odvisna od prodaje na tujih trgih. Po letni konferenci direktorjev Krkinih predstavništev v tujini prejšnji petek je predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič to ponazoril s podatkom, da je delež zdravil dveh najmočnejših farmacevtskih tovarn v Srednji Evropi, Krke in Leka, v Sloveniji le še 35 odst., 65 odst. tega trga pa pri nas obvladujejo uvozniki zdravil. “V Sloveniji je kar 76 uvoznikov zdravil, za tujce pa dela okoli 300 naših farmacevtov in zdravnikov,” je med drugim povedal Kovačič.
Krka ima v tujini 45 predstavništev in podjetij z okoli 600 zaposlenimi, od tega jih ima 400 fakultetno izobrazbo, torej kar 40 odst. vseh krkašev z visoko izobrazbo dela v tujini. “A še vedno nam visoko izobraženih in sposobnih ljudi primanjkuje. Vemo, kam bi radi šli in kaj bi radi, a brez novih in sposobnih kadrov, ki jih je seveda treba v vseh pogledih dobro motivirati, tega ne bi mogli doseči,” pravi Kovačič.
Krkin položaj na tujih trgih se še krepi. V Varšavi bosta predsednika Poljske in Slovenije, Kvašniev-ski in Kučan,‘konec oktobra odprla sodobno Krkino tovarno; še večja, ob kateri bodo zgradili tudi inštitut, raste v Moskvi, gradijo v Jastrebarskem na Hrvaškem pa obrat v Šentjerneju. Notol, nova tabletna tovarna v Novem mestu, ki jo bodo tudi letos odprli, pa bo sploh nasodobnejša tovrstna tovarna v Evropi, stala pa bo okoli 140 milijonov mark in je največja naložba v zgodovini Krke. Te dni so se odločili, da bodo kupili še manjšo farmacevtsko tovarno v Nemčiji.
V Rusiji je 23.000 lekarn (za primerjavo: v Sloveniji je 176 apotek) in Krkina zdravila ter druge njihove preparate imajo tako rekoč v vseh. Na tem izjemno pomembnem trguje Krka leta 1999 bila na 9. mestu med vsemi (domačimi in tujimi) farmacevtskimi proizVajal-
“Kolpoplovci“ čistili mejno reko
ZILJE - Turistično društvo Kolpa iz Zilj je prvo julijsko nedeljo pripravilo drugi ekološki spust po Kolpi od Učakovcev do Žuničev. Okrog 65 „kolpoplovcev“ seje s 25 kanuji spustilo po mejni reki in samo iz čolnov nabralo za dva smetarska kontejnerja kosovnih odpadkov. Veliko je bilo avtomobilskih gum in sodov, našli pa so celo dele avtomobilske karoserije. Pet najuspešnejših smetarskih posadk je dobilo na cilju praktične nagrade. Največ smeti sta pobrala Branko Adlešič in njegov sin, drugi je bil kanu z dr. Liljano Spec, Tomom Ritonjo in njegovo hčerko, tretji čoln Ivice Marjanoviča z ženo, četrti Ivan Pavlakovič ter peti Marjan Goršek z ženo.
Sprememba uradnih ur na upravni enotah
Črnomelj, metlika -
Upravni enoti v Črnomlju in Metliki sta uskladili in določili poslovni čas, uradne ure in delovni čas. Tako bodo uradne ure od L avgusta naprej za stranke in po telefonu in elektronskih medijih na obeh upravnih enotah ob ponedeljkih od 7.30 do 14.30, ob sredah od
7.30	do 16.30 ter ob petkih od 7.30 do 13.30.
ci, lani je zasedla 5. mesto, v letoš-jem prvem polletju pa se je povzpela že na 4. V šestih letošnjih mesecih je Krka na ruskem trgu prodala za 27 milijonov dolarjev izdelkov, celoletni načrt pa je 40 milijonov in, kot kažejo polletni rezultati, ga bodo ne samo dosegli, ampak presegli.
Na Poljskem, kjer je konkurenca izjemno močna (še posebej kar se ameriških firm tiče, tudi agresivna in celo neetična, kar velja za te multinacionalke tudi na drugih Krkinih tržiščih, zlasti vzhodnoevropskih), so v prvem polletju prodali za 20 milijonov dolarjev zdravil, letni načrt pa je 42 mili-
jonov dolarjev. Z otvoritvijo Krkine tovarne v Varšavi se bo število poljskih krkašev povečalo s sedanjih 140 na 170.
Na Češkem je Krka po prodaji na 5. mestu med vsemi farmacevtskimi firmami in je v prvem letošnjem polletju prodala za 9,5 milijona dolarjev zdravil. Vsekakor je zelo uspešen Krkin trg tudi Pribaltik, kjer imajo 7-odst. tržni delež in prodaja stalno narašča. Podobno velja za Romunijo, kjer so v prvem polletju prodali za 6 milijonov do-• larjev, kar je četrtina več kot v enakem lanskem obdobju.
S svojim generičnim enalapri-lom (zdravilom za visok krvni tlak) so osvojili kar 35 odst. ameriškega trga za to zdravilo, a so cene zaradi številnih novih proizvajalcev močno padle, tako da finančni učinek ni tak, kot so načrtovali. A kljub temu so v pol leta prodali za 5,5 milijona dolarjev tega zdravila.
A. BARTELJ
DRAGOCENI FERRARI - Okoli 100 ferrarijev, najprestižnejših športnih avtomobilov, se je prejšnji konec tedna udeležilo tridnevnega Ferrarijevega festivala na Otočcu. Med njimi je bil tudi ferrari 330 P4, eden najdragocenejših avtomobilov, kakršni so na svetu le trije. Njegov lastnik Max Teiler, švicarski tovarnar, ga je obnavljal polnili 10 let in je originalne dele zanj iskal po vsem svetu. Ta avtomobil je te leta 1967 dosegel hitrost 320 km na uro. Teilerju, ki ima doma 40 avtomobilov, od tega 10 ferrarijev, zanj ponujajo 16 milijonov nemških mark, pa ga noče prodati. Ponosni lastnik je avto predstavil pred firmo Avtogalant v Novem mestu. (Foto: A. II.)
Vržena rekaVica
Povezava z ostalo Slovenijo
Pretekli teden je bila rokavica vržena metliškemu županu Slavku Dragovanu, in sicer o cestni povezavi Metlika-Novo mesto.
V treh belokranjskih občinah je bilo večkrat slišati različne predloge o tem, po kateri trasi naj bi bila speljana cesta, ki bo čez Gorjance povezovala Slovenijo z državami južno od Kolpe. Zanimalo nas je, ali so se v Beli krajini poenotili o trasi in kakšni so sedaj izgledi za boljšo povezanost Bele krajine z Novim mestom in ostalo Slovenijo.
“Cesta G2-105 od Novega mesta do mejnega prehoda v Metliki ni zgolj povezava z ostalo Slovenijo, ampak tudi del desetega evropskega koridorja, ki po Sloveniji poteka od avstrijske meje pri Dravogradu skozi Celje in Novo mesto do Metlike. V Beli krajini je na političnem področju prišlo do poenotenja glede trase ceste na belokranjski strani Gorjancev. Tudi Črnomaljci so večkrat poudarili, da je ta cesta pomembna prometna žila za daljinski promet proti Karlovcu, severni Bosni in Dalmaciji ter hkrati najbližja povezava med Srednjo Evropo in prej omenjenimi kraji in pokrajinami.”
• Menda sedaj pripravljajo več različic trase ceste od Novega mesta proti Metliki. Iz vašega odgovora lahko sklepam, da dileme o tem, ali bo šla cesta skozi Metliko, tako rekoč ni več, čeprav študija različic še ni bila predstavljena.
“Res je, idejna študija z več različicami je v izdelavi, po zagotovilih Direkcije za ceste pa naj bi bila javno predstavljena letošnjega septembra. Kot sem že omenil, je bilo v Beli krajini sprejeto soglasje, da bo cesta potekala skozi metliški mejni prehod. Interes naše občine pa je tudi, da ima državna cesta G2-105 v novomeški občini prednostni status. To pomeni, da bo imela neposreden priključek na avtocesto v Mačkovcu, da ne bo
Stavko Dragovan
prihajalo do zastojev, kar je za uporabnike te ceste, od katerih jih je 50 do 60 odst. udeležencev v daljinskem prometu, zelo pomembno.”
• Nova cesta Novo mesto-Metli-ka gotovo ne bo zgrajena tako kmalu, promet po sedanji pa zelo hitro narašča. Predvidevate začasne rešitve za prebroditev prometne gneče?
"Kljub študiji je bila večkrat izražena zahteva metliške občine, da naj na Direkciji za ceste pripravijo najustreznejšo rešitev za večjo propustnost prometa na sedanji gorjanski cesti. Na najbolj kritičnih odsekih naj bi zgradili tretje ali odstavne pasove. Zavedam se, da bo za gradnjo ceste potrebnih veliko let, potekala pa bo postopno. Promet čez Gorjance se je namreč že sedaj, ob umiritvi razmer v Bosni, zelo povečal, zagotovo pa se bo še bolj.
Naslednje vprašanje pa naslavljam na župana občine Trebnje Cirila Metoda Pungartnika. Zanima me, kdaj bo prišlo do političnega soglasja v njegovi občini glede določitve trase avtoceste proti Novemu mestu. Ta avtocesta je namreč za Belokranjce in njihovo povezanost z ostalo Slovenijo in svetom izrednega pomena. “ M. BEZEK-JAKŠE

KRKINI "TUJCI" - Direktorji Krkinih predstavništev v tujini s predsednikom uprave in generalnim direktojem Krke Milošem Kovačičem (prvi z leve). (Foto: A. B.)
Novomeška kronika
PLIN - Če bi se radi priključili na plinovodno omrežje, morate najprej imeti prenosni telefon. Zadnjič je naivni možak prišel na upravo Komunale na Cikavi in mislil, da bo samo povedal svoj naslov in že bo imel plin. A na Komunali ravno takrat ni bilo nobenega plinovo-darja. Pa je poskušal v sosednji pisarni, kjer so mu zaupali le številko njihovega prenosnega telefona. Ko je prosil, če bi koga od teh lahko tudi poklicali, so le zmajevali z glavo. Da imajo strogo prepoved iz pisarniških telefonov klicati na mobitele. Strogo varčevanje. Bogve, če je plin zato kaj cenejši...
VODA - Brez vode ni življenja. Tako dragocenost pa je treba v časih, ko ima vsaka stvar svojo ceno, primerno zaračunati. In so na rockovški velefešti v Prečni pol litra ustekleničene vode prodajali po 300 tolarjev, ravno toliko je bilo treba odšteti tudi za pol litra piva. Uganite, katera pijača je šla bolj v promet!
PROMOCIJA - Prečenski Rock Otočec je za promocijo Slovenije (kakršna je ta že bila) naredil več kot kateri koli drug dogodek v zadnjem času. Na hrvaški nacionalni televiziji so tej fešti namenili več časa kot nedavnemu srečanju Busha in Putina v Sloveniji, posebna televizijska ekipa pa je prišla tudi iz Bolgarije. Posebna atrakcija je bil totalni “striptease” novomeške dobro rejene posebnice. Priče pravijo, da je bil tudi pogled na kaluženje v blatu prijetnejši.
KOŠARKA - V Krki, glavnem plačniku novomeške košarke, pravijo, da ne bi smel noben igralec na leto zaslužiti več kot najpomembnejši Krkini menedžerji. Da ne bo tako kot do sedaj, ko je vsak odsluženi igralec za vsako tekmo, ki jo je presedel na klopi, dobil več kot generalni direktor firme, ki gaje plačevala, letne plače.
Ena gospa je rekla, da je bilo zadnji konec tedna v Novem mestu potno rockovskih hipijev, dirkalnih koles in ferrarijevih konjev. Prebivalci so pa osli, ki vse to požrejo.
Vesele Štajerke v Beli Cerkvi
BELA CERKEV - Na veliki vrtni veselici v Beli Cerkvi, ki jo prireja tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo, vas bodo v soboto, 14. julija, zabavale Vesele Štajerke. Ob prvih zvokih se boste lahko zavrteli že ob 20. uri. Seveda bo poskrbljeno tudi za dobro hrano, pijačo in bogat srečelov.
Nesreča zaradi neprilagojene hitrosti
MAČKOVEC-6. julija je U. B. iz Dravograda nekaj po pol dvanajsti uri vozil osebni avto po hitri cesti iz Novega mesta proti Trebnjemu. Pri Mačkovcu je hotel zapeljati preko neprekinjene črte na parkirni prostor. Voznik avtomobila, ki je vozil za njim, je ustavil. Voznik A. B. iz Novega mesta, ki je peljal za obema, pa zaradi neprilagojene hitrosti vozila ni uspel ustaviti in je opazil voznika U. B., ki je na vozišču polkrožno obračal. A. B. se je v nesreči hudo poškodoval. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
NOVOMEŠKI POLETNI VEČERI
Big band RTV Slovenije
NOVO MESTO - Danes, 12. julija, bo ob devetih zvečer na ploščadi Novega trga koncert Big band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčarja in s pevko Alenko Godec. V primeru slabega vremena bo koncert v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine.
MNU	! J	1 ^ i\l	1 A š J	1 1“J	1	O 3 Č J	1 JN	i mš
Novoterm bo gradil novo skladišče
Huda kri krajanov KS Bršljin kol posledica neobveščenosti o načrtovani notranji ureditvi tovarniškega območja Pfleiderer Novoterm - Smrad še ostaja nerešena težava
NOVO MESTO - Na nedavnem sestanku Sveta krajevne skupnosti Bršljin in njenih krajanov z vodstvom podjetja Pfleiderer Novoterm se je ponovno pokazalo, kakšno moč ima (ne) obveščenost. Krajani se že od samega začetka delovanja tovarne pritožujejo, da je ta moteča v okolju in da pomembno vpliva na (ne) kakovost njihovega življenja (tega ni zanikal nihče, vendar se vsi zavedajo pomena skupnega sobivanja), pravi preplah pa se je med njimi pojavil, ko je podjetje začelo ob tovarniškem kompleksu kupovati zemljišča in ob prvih posegih okoli njega.
Celotno dogajanje so le opazovali in ugibali, kaj se bo gradilo, ob tem pa so se pojavile govorice, da bo podjetje širilo svojo proizvodnjo, kar je krajane vzdignilo na noge. Z načrti Pfleiderer Novoterma o notranji ureditvi tovarniškega območja je bilo namreč do sedaj seznanjeno le vodstvo krajevne skupnosti in neposredni sosedje tovarne, nedavni sestanek, ki ga je sklical predsednik sveta skupnosti Marko Picek, da bi pojasnili nejasnosti in očitke okoli tega, pa je vsaj nekoliko pomiril razburjene krajane. Slednji so ponovno poudarili svojo bojazen o škodljivih vplivih emisij, ki jih podjetje oddaja v okolico, najbolj pa jih motita neznosen smrad iz tovarniškega dimnika in hrup. Generalni direktor podjetja Vojmir Švigelj jim je zagotovil, da ne kršijo nobenega predpisa in zakonodaje, saj redno izvajajo vse potrebne meritve nevarnih snovi, ki so vedno v dovoljenih mejah, žal pa je smrad kategorija, ki ni posebej ovrednotena.
Pfleiderer Novoterm je zemljišča odkupoval, ker se bo lotil preureditve znotraj tovarniškega območja, kar po zagotovilih direktorja Šviglja ne pomeni fizične širitve proizvodnje izolacijskih materialov. Kot je pojasnil tehnični direktor tovarne Marjan Kopač, bo notranja ureditev tovarne izboljšala pogoje dela za podjetje in pogoje življenja za krajane. Tako nameravajo zgraditi deset tisoč kvad. metrov veliko skladišče z maloprodajno trgovino, ki bo omogočilo varno shranjevanje izdelkov (sedaj se nahajajo zunaj po vsem tovarniškem kompleksu, v najemu pa imajo tudi skladišče v BTC-ju), novo upravno stavbo, polnilnico za plin, parkirišča
in nakladalne rampe, uredili pa bodo tudi notranjo komunalno infrastrukturo. S pokritim skladiščem in protihrupno ograjo bodo tako zmanjšali tudi moteč hrup tovarne. Trenutno so v postopku pridobivanja lokacijskega dovoljenja.
Direktor Švigelj je krajanom tudi obljubil, da bodo leta 2003 ob prenovi tovarne karseda poskrbeli tudi za rešitev motečega smradu, s krajevno skupnostjo bodo sodelovali tudi z vlaganji v njihovo infrastrukturo, na željo krajanov pa jih lahko redno seznanjajo tudi z rezultati meritev. Tako bo podjetje že v okviru načrtovane notranje ureditve tovarne uredilo tudi pločnik in javno razsvetljavo na Polhovi ulici, pomagajo pa tudi že pri izdelavi dokumentacije za pešpot od Bršljina proti Grobljam.
M. Ž.
Slepa pega občinske logistike
Zadnji konec tedna je biI v Novem mestu buren, kar stresen. Sicer mirno, že kar malo zaspano dolenjsko metropolo so pretresali trije dogodki, ki ne samo, da niso imeli med sabo nobene povezave, ampak so si bili celo v napoto in spotiko. Če ne mea sabo, pa gotovo meščanom. In ne samo njim.
V	Prečni je konec tedna hrumeI Rock Otočec, na Otočcu je rohnel Ferrari festival, v nedeljo pa je enemu in drugemu in vsem ostalim nič krivim pot zaprla in račune prekrižala še kolesarska dirka. Vročih prireditev na kubik, občinska logistika pa pod ničto. Ena taka fešta je za ubogo mesto, ki ga je sicer strogi Levstik pred skoraj 140 leti velikodušno imenoval dolenjski Rim, več kot dovolj, dve hkrati sta preveč, tri naenkrat pa katastrofa.
V	Prečni so se ob hrupni glasbi kalužili rokerji, po mestu in okolici so se podili biciklisti, okoli in okoli pa so rohneli feraristi. Veliko koles, konjev in hrupa. In zmede. V nedeljo dopoldne se je hkrati odvijala kolesarska dirka in zbor ferrarijev pred Mercatorjem na Cikavi. A vse poti iz mesta do Cikave so bile zaradi dirke neprodušno zaprte. Ljudje v tem času še domov niso mogli, kaj šele do ferrarijev pri Mercatorju, in
so z avtomobili nemočni tavali in se zatikali po enosmernih cestah in slepih primestnih ulicah. Na vseh štirih vpadnicah v mesto pa so se nabirale dolge kolone avtomobilov z nič krivimi potniki, ki so jim varnostniki ob podpori strogih policistov (izvrstna organizacija!) v najhujši poletni opoldanski pripeki neusmiljeno preprečevali pot.
Podpisani, ki do potankosti pozna obvoznice, ceste, ulice, poti in steze v našem mestu in njega okolici, je za pot z Ragovske do Cikave (2 km), kjer naj bi fotografiral zbrano ferrarijevsko konjenico, porabil tričetrt ure in prevozil več kot 20 km in naredil več prometnih prekrškov. Na koncu, ko se je preko Šmihela, Regrče vasi, Črmošnjic, Šentjošta, Hrušice, Velikega in Malega Slatnika prebil do Cikave, je te še videl, kako so policisti, ki so mu ves ta čas uspešno branili, da bi po najkrajši poti prišel do cilja, zaprli cesto, da so dragoceni ferrariji lahko odhrumeli izpred Mercatorja.
Le kako so na vse te prireditve uspeli priti vsi tisti občinski pomembneži, ki se po službeni obveznosti morajo prikazovali na njih?
Občinska logistika torej le deluje. A samo za nekatere.
A. BARTEU
JEZIKOVNE POČITNICE - Dvanajstih jezikovnih počitnic, ki od I. do 14. julija potekajo na novomeški osnovni šoli Grm, se letos udeležuje kar 35 otrok z avstrijske Koroške, starih od 10 do 15 let. Ob dopoldnevih potekajo na šoli različne dejavnosti - jezikovni pouk. računalništvo, ples, igre z žogo, fitnes, lokostrelstvo (na sliki profesor športne vzgoje Darko Cujnik z mladimi Korošci in njihovimi novomeškimi vrstniki), popoldneve in vikend preživijo pri družinah gostiteljicah, odpravili pa so se tudi na celodnevna izleta na Gorjance in v Strunjan. Kot je povedala ravnateljica šole in pedagoški vodja jezikovnih počitnic Sonja Simčič, program izvaja 12 učiteljev grmske šole, sklepna prireditev počitnic, ki jih organizirata Krščanska kulturna zveza iz Celovca in OŠ Grm, pa bo v soboto. (Foto: M. Žnidaršič)
PEŠPOT DO TEŽKE VODE - Na priložnostni slovesnosti pri grmskem gradu sta prejšnjo sredo novomeški župan dr. Tone Starc (levi) in predsednik Revozove uprave Michel Bouton simbolično odprla obnovljeno nekdanjo staro pešpot od Grma do Težke vode, za kar si je že teta prizadevalo Društvo Novo mesto. (Foto: A. B.)
Tridnevni pohod na Triglav
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi planince in druge prijatelje narave na pohod na Triglav. Odhod bo v petek, 20. julija, ob 7. uri izpred Krke v Ločni. Z avtobusom se bodo odpeljali do Rudnega polja in se od tam napotili do Vodnikovega doma in naprej na Kredarico. Na najvišji vrh naše države se bodo povzpeli naslednji dan, se pravi v soboto, se nato spustili na Dolič, se razdelili v dve skupini in se združili na Prehodavcih, od tam pa skupaj nadaljevali pot do koče pri Triglavskih jezerih, kjer bodo prespali. Tretji dan bo na vrsti še nekaj vzponov in izletov, nato pa se bodo spustili do Stare Fužine, kjer jih bo čakal avtobus. V Novem mestu bodo predvidoma ob šestih zvečer. Za pot je potrebna popolna planinska oprema, priporočajo tudi pohodne palice. Turo bodo vodili vodniki PZS. Za člane Trim kluba Krka je cena tridnevnega izleta 8000 tolarjev, za člane PZS tisočaka več, za ostale pa 10 tisočakov. Prijave zbirajo na tel. 33 12 537 še danes in jutri.
ODPRTO PISMO DRUŠTVA NOVO MESTO
Zapreti promet skozi staro mestno jedro
Olajšati življenje in poslovanje meščanov na okljuku Krke - Največ pričakujemo od mestnega županstva in svetnikov občinskega sveta
Po razpravi o usodi mestnega jedra na majski javni tribuni našega društva v Hotelu Krka je predsednik Tone Škerlj pripravi! zapis predlogov in ga predloži! Upravnemu odboru v dopolnitev. Odbor je na seji 22. maja sklenil, naj predsednik pošlje ta zapis kot odprto pismo tistim, ki lahko in morajo prispevati k oživitvi mestnega jedra po službeni dolžnosti, kot tudi tistim z dobro voljo in zavestjo pripadnosti mestu.
Gre predvsem za oživitev Glavnega trga in ureditev nekaterih ulic, ki se stekajo na ta trg ali pa so v njegovi neposredni bližini. Pri tem želim poudariti, da arhitekture Glavnega trga in območja vzhodno in severno od njega seveda ni mogoče kaj bistveno spreminjati in vanjo posegati. To pa ne velja za celotno območje zahodno od Glavnega trga, od Florjanovega trga do Jakčevega doma, vključno z Narodnim domom in njegovo neposredno okolico.
Ker pa ni naš temeljni namen, da bi se ukvarjali z urbanizmom, pač pa z življenjem v mestu, ugotavljamo, da je najprej treba rešiti vprašanje tranzitnega prometa, ki teče skozi staro mestno jedro in ga s tem preobremenjuje. To velja tudi za stoječi promet - parkirana vozila na Glavnem trgu, ki onemogočajo morebitnim turistom ali pa ljudem, ki pridejo v mesto iz okolice, da bi za krajši čas ustavili in parkirali vozilo in se nato zopet odpeljali. Parkirišča večinoma zasedajo avtomobili ljudi, ki so zaposleni na območju starega mestnega jedra. Zaradi teh avtomobilov in seveda tudi tistih, ki zaradi prvih ne morejo za krajši čas parkirati na Glavnem trgu, so s parkiranimi vozili zatrpane tudi stranske ulice. Vse to kvari izgled mestnega jedra in onemogoča njegovo normalno dihanje in delovanje, da o primerih morebitnih nujnih posredovalnih voženj, ki jih ne bo mogoče opraviti zaradi stoječih avtomobilov, ne govorimo. Predlagamo, da se zapre mestno jedro za tranzitni promet. Po našem mnenju je to izvedljivo samo na ta način, da se ta fizično onemogoči, ostane pa možnost dostopa in dovoza v staro mestno jedro z obeh strani, pri čemer mora biti seveda pro-
met po glavni prometnici (Glavnem trgu in Rozmanovi cesti, med katerima mora biti tudi zapora) dvosmeren. Ob taki ureditvi prometa bi bilo mogoče zgornji del Glavnega trga sploh rezervirati samo za pešce, o čemer velja posebej razmisliti.
Z nakazano rešitvijo bi se bistveno zmanjšal tudi promet po Sokolski ulici (ker bi morala biti tudi na relaciji sedanje enosmerne prometne trase od Prešernovega trga do Kandijskega mostu fizična zapora) in v posledici tega bi bilo mogoče pristopiti k ureditvi mestne tržnice in Narodnega doma oziroma natančneje povedano celotnega kompleksa od Kandijskega mostu preko Sokolske ulice do Prešernovega trga.
Naslednja težava, ki tare staro mestno jedro, je v tem, da je zlasti na Glavnem trgu veliko stanovanjskega prostora praznega. Gre za stara nefunkcionalna stanovanja, ki v 3. tisočletju seveda ne bodo zadovoljila nobenega stanovalca. Poleg teh stanovanj so prazna tudi podstrešja, ki so praviloma visoka in v katerih bi bilo kaj lahko urediti celo vrsto mansardnih stanovanj. Te obstoječe stanovanjske možnosti kot tudi podstrešja je nujno potrebno posodobiti in urediti za moderna stanovanja. To pa je povezano z visokimi stroški, ker je splošno znano, daje nova gradnja na obrobju mesta bistveno cenejša od obnove starih zgodovinsko pomembnih objektov. Zato pa bi bilo treba omogočiti lastnikom, da pridejo do potrebnih sredstev za obnovo teh stanovanjskih prostorov in preureditev podstrešij v stanovanja bistveno ceneje, kot če najemajo običajne kredite pri poslovnih bankah. Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, ali ne bi bila za lastnike stavb v mestnem jed-
ru zanimiva tudi možnost, da bi v njih povečali obseg poslovnih prostorov, ki praviloma dajejo dobiček iz katerega bi lažje pokrili višje stroške preureditve stanovanjskega dela stavb. Ni namreč mogoče zahtevati od lastnikov teh objektov, da vlagajo sredstva nedonosno, tako da se jim ne bodo nikoli povrnila, saj previsoke najemnine tako za poslovne kot tudi stanovanjske prostore že sedaj botrujejo nezasedenosti teh stavb.
Mestnemu jedru pa je treba vrniti življenje tudi v poznih popoldanskih in zlasti večernih urah, ko pride do popolnega mrtvila. Trgovine in ostali lokali se zapro, z izjemo nekdanje kavarne in “puba“, stanovalcev ni, vsi zaposleni pa se vrnejo na svoje domove izven mestnega jedra. Edina ustanova, ki “krši" to mrtvilo, je knjigarna Goga na Glavnem trgu št. 6, ki redno prireja kulturna srečanja, običajno v drugi polovici tedna, za kar ji je treba dati priznanje pa tudi materialno podporo ter vzpodbudo.
Po našem mnenju bi se stanje spremenilo, če bi mesto imelo svojega “gospodarja", za katerega se je naše društvo zavzemalo že pred časom. Ni važno, ali se imenuje mestni arhitekt ali direktor mesta ali kako drugače, moral bi biti sposoben razgledan človek, ki ima določen ugled v mestu pa tudi pri oblasteh, ki ne bo odvisen od vsakokratnih razmerij med političnimi strankami, ampak bo mestu dober gospodar. V uvodniku v našo prej omenjeno javno tribuno je ga. Joža Miklič predstavila zanimivo idejo, da bi Mestna občina razpisala koncesijo "Glavni trg". Koncesionar bi z njo pridobil pravico in odgovornost za vodenje, upravljanje in razvoj tega dela starega mestnega jedra. Menimo, da ideja ni slaba, še posebej če jo povežemo s prej omenjeno idejo o gospodarjenju z mestom. Normalno pa je, da bo moralo mestno jedro z Glavnim trgom na čelu postati vabljivo ne samo za tiste meščane, ki prebivajo na širšem območju
Novega mesta, ampak tudi za ostale prebivalce Dolenjske in turiste, ki pridejo od vsepovsod. To pa se bo lahko zgodilo samo v primeru, če se bodo v tem mestnem jedru na posameznih trgih, kijih ne manjka, prirejale kakršne koli primerne kulturne ali zabavne dejavnosti.
Skoraj vsak kotiček v starem mestnem jedru lahko pokaže nekaj kul-turno-zgodovinskih zanimivosti in pomembnosti. To je treba tržiti. Za začetek bi zadostovali nastopi posameznih kulturnih društev, ki jih v naši okolici ni malo in ki bi za majhen denar ali celo zastonj zaradi lastne predstave z veseljem pristopili k takemu projektu. Mesto zvečer tako ne bi bilo več mesto strahov in mraka, ampak bi bilo mesto življenja.
Razumljivo je, daje vse to mogoče izvesti le pod enim pogojem - da so vsi od vodstva občine in vseh prosvetnih in kulturnih organizacij pa do vodstev posameznih gospodarskih subjektov v svojem duhu No-vomeščani, torej pripadniki tega mesta, ki bodo s svojim ravnanjem in zavzetostjo skrbeli, da bo mesto privlačno za domačine in tujce. Dokler pa je večina tudi visoko izobraženih ljudi, ki delajo v tem mestu in si ustvarjajo (nekateri) tudi zelo visok standard, samo "prebivalstvo tega mesta", niso pa “Novomeščani", bodo verjetno vsa prizadevanja kogar koli obsojena na manjši uspeh ali celo neuspeh.
Glede na vse navedeno ocenjuja-mo, da je nujno potrebno, da
•	Mestna občina Novo mesto izboljša materialne pogoje in možnosti, da lastniki obnovijo in spravijo v delovanje oz. uporabo zastarele mestne hiše v mestnem jedru; .
•	Mestna občina Novo mesto prilagodi svoje prostorske akte modernim smernicam v razvoju zgodovinskih mest. tako da bodo vlagatelji lahko prišli do ustreznih lokacijskih in gradbenih dovoljenj, na podlagi katerih bodo mesto posodobili, pri
tem pa vendarle vzdrževali in ohranjali kulturno-zgodovinsko dediščino;
•	Mestna občina Novo mesto uredi prometni režim v starem mestnem jedru, kot je že navedeno;
•	Mestna občina Novo mesto izvede razpis za mestnega gospodarja ali arhitekta in razpis za oddajo koncesije za gospodarjenje in upravljanje s prireditvami v starem mestnem jedru;
•	vse javne službe in njihovi organi v Novem mestu, vključno s komunalnimi in drugimi javnimi dejavnostmi, pri svojem delovanju in odločanju prvenstveno upoštevajo interese mesta;
•	vse vzgojne in izobraževalne ustanove v Novem mestu, od vrtcev do visokih šol, v svojih vzgojnih in učnih programih zagotovijo opozarjanje na pomen kulturnih in zgodovinskih znamenitostih mesta in privzgojijo svojim gojencem čut do tega mesta;
•	vodstva vseh gospodarskih firm namenijo določena sredstva v poseben sklad, ki bo zagotavljal primerno vzdrževanje tistih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, od katerih lastniki nimajo nobene koristi, pa so za ugled in trženje našega mesta pomembne, razen tega pa bi s tem skladom tudi pomagali mestni občini pri zagotavljanju ugodnejših pogojev za obnovo in revitalizacijo mestnega jedra.
To naj bi bile osnovne usmeritve, ki lahko privedejo do izboljšanja stanja. Vse podrobnosti v kateri koli smeri, ki so nakazane v tej listini, pa smo pripravljeni podrobneje obrazložiti in utemeljiti na željo katerega koli od naslovnikov, ki smo jim to listino namenili.
V upanju, da se na tej listini ne bo nabrala preveč debela plast prahu, prej ko se bo v našem mestnem jedru kaj spremenilo.
Vas pozdravljam!
Predsednik društva Novo mesto ANTON ŠKERLJ
*
MM J 2 j\J A Ši J J-J o Ei C J J J MHfat
Pitna voda drugo leto v Ivanji dol
Začetek izgradnje vodovodnega sistema Ivanji dol v jeseni - Naložba je vredna okoli 55 milijonov tolarjev, od tega bodo okoli osem milijonov prispevali uporabniki sami
ŠENTJERNEJ - V Ivanjem dolu, pretežno vinogradniškem območju šentjernejske občine, bodo z izgradnjo celotnega vodovodnega sistema začeli jeseni, po spravilu pridelkov in trgatvi. Za njegovo gradnjo imajo na občini pridobljeno vso pripravno in pravno dokumentacijo, določena je trasa na terenu in odkazi priključkov.
OSREDNJA PRIREDITEV - Slavnostne seje s podelitvijo občinskih priznanj (na sliki rokometašice in trener Jože Mitag) so se poleg občanov med drugim udeležili tudi župani nekaterih dolenjskih in posavskih občin, načelnika upravnih enot Novo mesto in Sevnica ter predstavniki slovenske vojske in ministrstev, z nastopom pa so jo obogatili ljudski pevci Fantje z vasi in izvrstni mladi harmonikar Janez Lekše: (Foto: M. Žnidaršič)
Škocjančani so praznovali
Občinsko priznanje prejeli Ignac Marjetič ter škocjanske rokometašice in njihov trener Jože Mitag
Naložba v izgradnjo preko 5 kilometrov sekundarnega vodovoda do priključkov, katero v celoti vodi občina, je vredna okoli 55 milijonov tolarjev, od tega pa bodo 8 milijonov prispevali potencialni uporabniki vode, s katerimi so se o sofinanciranju dogovorili na sestanku marca letos. Kot je povedal županov svetovalec Milan Jakše, so za njegovo izgradnjo v letošnjem proračunu predvideli 20 milijonov, preostali denar pa bodo zagotovili iz proračuna prihodnje leto. Javni razpis za pridobitev izvajalca bo julija, po spravilu vseh pridelkov pa naj bi se sočasno začela gradbena in montažerska dela.
Vodovod Ivanji dol bodo priključili na glavni cevovod med Cerovim Logom in Vrhpoljem, katerega del bo potrebno zaradi te priključitve rekonstruirati. Z izgradnjo vodovoda bodo v Ivanjem dolu postavljeni tudi požarni hidranti za večjo požarno varnost.
Šentjernejska občina seje po besedah Jakšeta prijavila tudi na razpis gospodarskega ministrstva, saj želijo pridobiti določena sredstva
Tretji praznik topliške občine
Številne prireditve
DOLENJSKE TOPLICE - Občina Dolenjske Toplice bo z nizom prireditev od 14. do 22. julija obeležila svoj tretji občinski praznik. Tokrat objavljamo del prireditev, ki se bodo odvijale do prihodnjega četrta.
V	soboto, 14. julija, se bo v Soteski pri obratu Novolesa ob 15. uri začelo tradicionalno 3. občinsko gasilsko tekmovanje, gasilska veselica pa bo ob 19. uri pri tamkajšnjem gasilskem domu. V nedeljo pripravljajo pohod na Lubanc (zbirno mesto je ob 17. uri na parkirišču pri avtobusni postaji v Dolenjskih Toplicah), ob 17. uri pa pripravljajo tudi kmečke igre pri vaškem domu Dolenje Sušice. V ponedeljek, 16. julija, bo ob 12.30 otvoritev kiparske delavnice, na katero kiparji Milena Braniselj, Alenka Vidrgar, Dragica Čadež Lapajne, Stane Jarm ter Jože Kumer vabijo vse, ki jim je to umetnostno področje blizu.
V	sredo, 18. julija, bo v meščanski sobi Gostilne Rog ob 20. uri predstavitev knjige “Nekoč Toplica - danes Dolenjske Toplice” in otvoritev fotografske razstave Rajka Henigmana, v četrtek pa bo na parkirišču pri samopostrežni prodajalni Vrelec ob 20. uri ulični teater s srednjeveškima burkama “Čeber” in “Burka o piskrovezu”.
za vodovode, ki ležijo na demografsko ogroženem in obmejnem območju. Občina Šentjernej ima namreč kar 10 kilometrov dolg obmejni pas, v katerega spadajo jugovzhodne vasi in zaselki - Ban, Javorovica, Ledeča vas, Ostrog itd. Pripravljajo tudi dokumentacijo za rekonstrukcijo sekundarnega vodovoda in priključkov v Gorenji
Trojna slovesnost
ŽUŽEMBERK-V župniji Žužemberk je bila v nedeljo, 8. julija, posebna slovesnost: blagoslov obzidja okoli cerkve sv. Mohorja in Fortunata in kipa kraljice miru ter srebrni maši rojaka župnika Jožeta Mrvarja in žužemberškega župnika Franca Povirka. Slovesnost se je začela s povorko godbe na pihala, narodnih noš, pevcev in pevk, članov pastoralnega sveta in gradbenega odbora ter številnih duhovnikov s škofom Alojzom Uranom. Slednji je tudi blagoslovil veliko kamnito obzidje, ki je zaključilo dolgoletno prizadevanje vseh župljanov pri obnovi cerkve sv. Mohorja in Fortunata in kapelico "Kraljica miru,” ki je simbol sprave naših prednikov med vojno vihro in simbol upanja za srečno prihodnost. Po ma-ševanju srebrnomašnikov je sledilo srečanje vseh vernikov iz domače župnije, dobrotnikov, škofa Urana in duhovnikov.
HARMONIKA Sl V HINJAH - Prizadevni gasilci iz Hinj so v soboto, 1 julija, pripravili tekmovanje harmonikarjev, ki je bilo že trinajsto po vrsti. 27 tekmovalcev iz cele Slovenije se je pomerilo v treh kategorijah (na sliki David Shawn Parker iz Velikega Lipja). Po tekmovanju je bila gasilska veselica, ob polnoči pa ognjemet. (Foto: S. Mirtič)
Brezovici, katerega vrednost po prvih ocenah znaša okoli 25 milijonov tolarjev, dokončujejo pa tudi ureditev črpališča v Kamniščku, kar je ključno za dobavo kakovostne in večje količine pitne vode predvsem za jugozahodni del občine Šentjernej.
M. Ž.
Šolska športnika leta
ŽUŽEMBERK - Osnovna šola Žužemberk je v slovenskem prostoru poznana po odličnih dosežkih športnikov, ki segajo tudi po najžlahtnejših medaljah. Najuspešnejši so v odbojki, odlične rezultate pa dosegajo tudi na drugih področjih športa. Tako so po najvišjih lovorikah na državnem prvenstvu segli v raftingu, akrobatiki, športni gimnastiki in skokih z male prožne ponjave. Vsako leto se pod vodstvom učiteljev športne vzgoje Bojana Brulca in Darje Sedaj kalijo novi športniki in mladi upi, med katerimi je konkurenca izenačena, zato je izbira najboljših velikokrat zelo težka. Letos sta naziv najboljša športnica in športnik OŠ Žužemberk dobila Tjaša Škoda in Miha Plot. Oba sta dosegla kar nekaj odličnih rezultatov in pripomogla, daje suhokranjski šport dobil močne temelje, ki jih bosta v naslednjem šolskem letu, ko bosta prestopila prag osmega razreda, gotovo še utrdila.
Prvi Trški dnevi
Prepletali se bosta preteklost in sedanjost
ŽUŽEM BERK - Turistično društvo Suha krajina iz Žužemberka že peto leto zapored pripravlja Poletne grajske prireditve na žu-žemberškem gradu. V okviru letošnjih bodo prvič izvedli tudi Trške dneve.
To največjo turistično-kulturno prireditev v Suhi krajini bodo v Žužemberku proslavili z dvodnevnim praznovanjem, 14. in 15. julija, na grajskem dvorišču žužemberškega gradu, v nekdanji vinski kleti ter na osrednjem trgu. V bogatem programu, v katerem se bosta prepletali preteklost in sedanjost, bodo prvi dan namenili predstavitvi domačih pevskih zborov, turističnih in drugih društev. Ta dan bo namenjen tudi izbirnemu tekmovanju za najmočnejšega Slovenca Martina Krpana, ki ga bodo zaključili s suhokranjsko veselico.
Nedelja, 15. julija, bo namenjena srednjemu veku s srednjeveško tržnico, mašo in predstavitvijo viteških veščin. Predstavila se bo tudi srednjeveška konjenica, turški jezdeci pa pripravljajo zavzetje žužemberškega gradu. V nekdanji vinski kleti bo na ogled razstava slik likovne kolonije prijateljev, v lovski dvorani nad pošto pa ročna dela upokojenk. Praznovanje bodo zaključili s koncertom Tinkare Kovač z gosti, za zaključek pa pripravljajo še ognjemet nad žužember-škim gradom.
V. K.
Likovna kolonija prijateljev
STAVCA VAS - V idilični suhokranjski vasici Stavča vas so se v soboto, 7. julija, zbrali likovni ustvarjalci, ki bodo v naslednjih dneh na slikarska platna upodabljali lepote te krajine. Na začetku so zbrane pozdravili pobudnica in organizatorica kolonije Malči Klemen, vodja kolonije Martin Šušteršič in predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc, ki je bil zelo zadovoljen, da so se slikarji v tako velikem številu udeležili te mednarodne likovne kolonije. V slikarski družbi več kot dvajsetih slikarjev sta tudi Igor Cvijanovič iz Novega Sada in Marko Vodopivec iz zamejstva. Vsa dela bodo razstavljena konec tedna v grajski kleti ob trških dnevih v Žužemberku, ki jih pripravlja Turistično društvo Suha krajina.
ŠKOCJAN - Škocjančani so letošnji občinski praznik - Knoble-harjev dan obeležili s številnimi prireditvami. Osrednjo so pripravili prav na sam rojstni dan velikega škocjanskega rojaka dr. Ignacija Knobleharja v petek, 6. julija, v dvorani Gostilne Luzar. Na t.i. slavnostni seji Občinskega sveta Občine Škocjan so podelili tudi letošnja občinska priznanja, ki so jih prejeli Ignac Marjetič za dolgoletno in požrtvovalno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Bučka ter članice Ženske ekipe rokometnega kluba Škocjan in trener Jože Mitag, ki so si v pravkar končani sezoni priigrale uvrstitev v prvo A državno ligo, v družbo najboljših slovenskih vrst.
Na predvečer rojstnega dne pa je v škocjanski farni cerkvi potekala Knobleharjeva akademija, na kateri je delo dr. Knobleharja in njegovo sporočilo danes predstavil šent-jernejski župnik dekan Anton Trpin. V kulturnem delu sta nastopili dekliški pevski skupini Srake z Rake in Beli cvet iz Šentjerneja, na trobento in orgle pa sta zaigrala Jernej Krme in Lucijan Cetin. V sklopu akademije so tradicionalno položili tudi cvetje in svečo k žari
KOČEVSKI ROG - Pred kratkim se je globoko v Kočevskem Rogu "zgodila huda nesreča" - v breznu Cink križ se je na globini stotreh metrov ponesrečil jamar. Na mestu namišljene nesreče so se zbrali reševalci Jamarske reševalne službe Novo mesto pod vodstvom vodje RC Darka Hribarja, člana JRC iz Domžal in vodja Republiške reševalne službe Jaka Jakof-čič, prisotni pa so bili tudi gasilci PGD Vavta vas.
Več kot 21 ljudi je vse od osme zjutraj skrbelo za nemoten potek vaje in reševanja ponesrečenca, ki gaje zaigral Mitja Zadravec. V več kot 180 metrov globoko jamo Cink križ se je najprej spustila oprem-Ijevalna skupina, ki jo je vodil Miha Rukše, nato oskrbovalna ekipa - Frenki Jenkole in Tanja Rukše, nato pa še reševalec Peter Rogelj z jamarskim telefonom in reševalna ekipa z Darkom Hribarjem in reševalko Matejo Luzar. Vse skupaj je potekalo pod budnim očesom Marka Pavlina, ki je celotno akcijo reševanja, ki je potekala do poznih popoldanskih ur, tudi vodil.
Vodja republiške jamarskore-ševalne službe Jaka Jakofčič iz Sežane, ki je bil z izvedbo vaje zadovoljen, je povedal: “V Sloveniji je sedem reševalnih centrov in 138 jamarskih reševalcev, med njimi jih ima 53 podpisane pogodbe. Letos načrtujemo 64 različnih dejavnosti, v katerih se usposabljamo za tovrstna reševanja, žal pa smo imeli tudi štiri resnična reševanja." Po njegovih besedah reševalci po-
z zemljo s Knobleharjevega groba.
Praznovanje občinskega praznika so popestrili tudi s športnimi in zabavnimi prireditvami. Rokometnemu turnirju je v soboto sledil še nogometni, v nedeljo pa je Turistično društvo Škocjan v sodelovanju z domačimi vinogradniškim in konjerejskim društvom ter društvom podeželskih žena pripravilo kmečke igre. V pestrih in zanimivih petih igrah se je pomerilo sedem skupin - 6 domačih in ena iz občine Šentjernej. Največ znanja in spretnosti je pokazala skupina Prijatelji iz Zagrada in okolice pred Pevsko in folklorno skupino Plamen iz Škocjana ter ekipno z Bučke. V sklopu prireditev pa je pod okriljem Ribiške družine Novo mesto pododbor Kronovo izvedel tudi ribiško tekmovanje na Radulji. Kot je sporočil predsednik ribiškega pododbora Kronovo Vilko Vidmar, je udeležba presegla vsa pričakovanja, saj je tekmovalo kar 30 ribičev, ribiško srečo pa so preizkusili tudi trije župani - domači, mirnopeški in topliški - in novomeški podžupan. Prehodni pokal občine Škocjan je dobil mladinec Mitja Praznik iz Stare vasi.
M. Ž.
večini rešujejo nejamarje. V zadnjih dvanajstih letih so v tej službi zabeležili od pet do dvanajst reševanj letno, največja in najtežja akcija pa je bila leta 1990 v Črnelskem breznu, kjer je iz globine 1000 metrov italijanskega jamarja kar 10 dni reševalo 250 reševalcev. V Sloveniji je 7800 registriranih jam, od katerih ima Dolenjska le manjši delež, pa tudi po konfiguraciji in težavnosti so te dosti lažje od ostalih. Vendar ni zato Jamarska služba Novo mesto nič manj pomembna. Nasprotno, s številnimi vajami in akcijami so kljub slabi opremljenosti dokazali vrhunsko usposobljenost, zato upajo tudi na večjo pomoč države.
S. MIRTIČ
VAJA REŠEVANJA - Frenki Jenkole je pogumno stopil pred več kot stometrsko brezno. (Foto: S. Mirtič)
KO GRE TELEFONISTKA NA WC - V okviru poletnih grajskih prireditev v Žužemberku, ki jih vsako leto organizira TD Suha krajina Žužemberk, sta članici gledališča Zakajtako iz KD Svoboda v vinski kleti gradu zaigrali komedijo za odrasle 'Ko gre telefonistka na wc." Zvonka Brinar in Marija Gregorc sta v komediji pokazati življenje med moškim in žensko s humorne plati, ki sta jo začinili s pikantnimi besedami. Zgodba govori o Miši in Živi, ki sta se po dijaških letih prvič srečali med počitnicami v Savoni, Komedijo je režiral Brane Kraljevič, kostume pa je izdelala Karmen Novak. Na sliki: v torek zjutraj. (Foto: S. M.)
Reševanje ponesrečenca iz globine
Pomembno, a skrito delo jamarskih reševalcev -Navidezna nesreča jamarja na globini stotreh metrov
v
Šentjernejske črepinje
_____________________________/
ULICA - Da Šentjernej dobiva čudovit atletski stadion, ki bo vsem v ponos, ni nobenega dvoma, malce manj pa so nekateri Šentjernejčani ponosni na ulico nasproti njega. Resslova ulica je namreč že nekaj časa razkopana in deloma neasfaltirana, zato je ob večjih deževnih nalivih tam veliko lukenj. Tako se po eni strani nekateri pritožujejo, da občinska oblast že dve leti obljublja, da bodo ulico uredili in celo postavili raz- j svetljavo, saj je ponoči temno kot v rogu, pa se še vedno ni nič zgodilo. Drugi pa so mnenja, daje prav ta neurejenost prebivalcem lahko tudi v tolažbo, saj bo po obnovi omenjena ulica postala gotovo ena prometnejših bližnjic.
TOPLA VODA - Novomeška Komunala zbira soglasja lastnikov za doregistracijo podjetja z novimi dejavnostmi, med drugim tudi za področje oskrbe s paro in toplo vodo. S takšno dejavnostjo se ne strinja nadzorni svet Komunale, menda pa nad njo ni navdušena tudi večina t.i. novomeških občin, strpnost do komunalne toplovodnosti pa so pokazali le šentjernejski svetniki, ki so edini 1 doslej požegnali morebitno razširitev obsega storitev.
' V	'
Škocjanski ovinki
NOV SVETNIK? - Dolenjski občinski sveti bodo morali temeljito razmisliti, ali bo v prihodnje svoj sedež v svetu dobil tudi predstavnik romske skupnosti. Novomeški svetniki so nedavno zaradi tega že morali popraviti svoj statut, v Škocjanu pa bi morda morali razmišljati, da bi dodatno svetniško mesto namenili predstavniku novomeške Komunale. Na zadnjih nekaj sejah je bil namreč pri- ; šoten tudi vsaj eden predstavnik Komunale, zato bi jim že zaradi vztrajnosti lahko pripadel tudi kakšen svetniški sedež.
ČESTITKE IN POHVALE -Na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku so občanom ob praznovanju Knobleharjevega dne preko pisnih čestitk, pa tudi v živo, čestitali posamezniki, društva in podjetja. Med tistimi, ki so jih izrekli na sami prireditvi, je bil tudi novomeški župan Anton Starc, ki se je ob čestitkah Škoc-jančanom pohvalil, daje tudi novomeška občina po desetih letih le prišla do svojega občinskega praznika. Od nastanka novih občin dalje so namreč Novomeščani lahko na praznovanja občinskih praznikov hodili le k sosedom.
REKLAMA - Omenjeno prireditev je odlično povezovala No-vomeščanka Ljudmila Bajc, katero je domači župan Povšič zbranim ob koncu tudi predstavil in zanjo na nek način naredil tudi malce reklame. Povedal je, da je vodila tudi pogovor z županom ob občinskem prazniku na novomeški televiziji, slišijo pa jo tudi po radijskih valovih Studia D.
Suhokranjski drobiž
VSESTRANSKI - Predsednik hinjskih gasilcev Ciril Papež je vsestranski organizator številnih prireditev na njihovem koncu, med katerimi je gotovo najbolj znano tekmovanje harmonikarjev na frajtonarici. Pri organizaciji tega sodeluje in se trudi že trinajsto leto in kot vse kaže, bo pomagal prireditvi vsaj do njene polnoletnosti.
CISTERNA - Staro gasilsko vozilo Tam 190 s cisterno, ki so ga prostovoljni gasilci iz Žužemberka uporabljali več kot deset let, še vedno vozi vodo, a kaže, da ga bodo kmalu prodali. Gasilci so namreč že šli v nakup novega vozila Man 19-414 z 8000-litrsko cisterno, ki ga bodo slavnostno prevzeli to soboto, 14. julija zvečer.
VODA - Ta življenjska tekočina povzroča težave številnim su-hokranjskim kmetom na ajdovski in kriški planoti, in kot kaže, se bodo občani še nekaj časa soočali s to težavo. Nič boljše ni stanje v reki Krki! Vodostaj vode je še nekako dober, a kaj ko v Krki ni rib, veliko slabša pa je zadnja novica, da voda v reki Krki tudi v zgornjem toku ni več to, kar je včasih bila - čista in primerna za kopanje.
ABRAHAM - V začetku julija je praznoval Abrahama vzoren gasilec in dolgoletni gasilski mentor Viktor Koncilja. Gasilci z Dvora ne bi bili gasilci, če mu ne bi čestitali z vodo in ga "poškrofili" z ročno črpalko. Seveda so potem jubilej tudi dostojno proslavili, samo to pot ne z vodo!
Sprehod po Metliki
v_______________________y
POTRPEŽLJIVOST - Čeprav je bil za otvoritev metliških mednarodnih poletnih kulturnih prireditev "Pridi zvečer na grad" kot osrednji napovedan nastop Mestne godbe Metlika, je kazalo, da so godbeniki le za kuliso. Morali so namreč čakati kar tričetrt ure, da so vsi, ki so imeli oz. so želeli kaj povedati, končali z govorancami. Potrpežljivi pa so godbeniki res bili!
ROCK - Z metliškimi godbeniki je eno pesem na prej omenjeni prireditvi zapela tudi pevka Irena Vrčkovnik. Napovedovalcu Matjažu Rusu je bila ta kombinacija očitno tako všeč, da mu je bilo kar žal, da niso godbeniki bolj vadili. Tako bi lahko skupaj z Vrčkovnikovo nastopili tudi na prireditvi Rock Otočec, kije bila prav takrat v Prečni: Irena bi pela, godbeniki pa bi se valjali po blatu...
BLAGOSLOV - Starotrški župnik Jože Pavlakovič, ki je, kot kaže, postal dežurni za blagoslavljanje belokranjskih gasilskih pridobitev, je bil na slovesnosti ob 70. obletnici Prostovoljnega gasilskega društva Lokvica precej zmeden. Tako je namreč sam priznal. Najprej so mu rekli, da bo blagoslovil prapor. Pozneje so dodali, da bo blagoslovil še gasilski avto. Ko je prišel na Lokvico, pa je tam videl dva avtomobila, čakajoča na blagoslov. Zato je župnik Pavlakovič vprašal, preden je začel z blagoslovom, ali sploh prav vidi. Odgovora ni dobil, za vsak primer pa je požegnal vse troje: nov prapor in dva avtomobila.
—	N
Črnomaljski drobir
N ______________________/
NASTLANO - Ljudje, ki jim ni vseeno, kakšna je narava, so bili razočarani in ogorčeni hkrati, ko so videli, kakšno so zadnjo junijsko soboto po spustu po Kolpi od Prelesja do Vinice za seboj pustili policisti. Če si hočejo pridobiti nazaj ugled, do katerega jim je menda zelo veliko, bi bilo prav, da se policisti še enkrat s čolni spustijo po Kolpi in za seboj poberejo svojo nesnago.
PROTEST - Za zgled si policisti lahko vzamejo Turistično društvo Kolpa iz Zilj, ki je dan po njihovem spustu pripravilo ekološki spust s čolni po Kolpi, a žal po drugem delu reke. In udeleženci ekološkega spusta so za to, da so smeli pobirati smeti, celo plačali pristopnino. Turistično društvo iz Zilj bo 200 tolarjev od pristopnine od vsakega čolna nakazalo na črnomaljsko občinsko upravo. Gre za simbolično nakazilo, a hkrati za protest, da bi na Kolpi, ki obliva črnomaljsko občino, končno uredili vstopna in izstopna mesta za čolne in uvedli takso za čolnarjenje. Namen Ziljanov je dober, čas pa bi moral kaj kmalu pokazati, kako so ga razumeli tisti, ki jim je bil protest namenjen.
ATRAKCIJE - Črnomaljci ne morejo skriti navdušenja nad mestnimi znamenitostmi, ki jih v teh počitniških dneh lahko pokažejo obiskovalcem. Med njimi vodita Flekov mlin z značilno, navznoter obrnjeno streho ter hiša v Ulici Staneta Rozmana, pred katero že nekaj let stoji nekakšen leseno-železni hodnik, pod katerim hodijo ljudje v upanju, da se nekega dne hiša ne bo zvrnila na njih. Nič manj atraktiven ni kiosk na avtobusni postaji, ki je prav tako kot prej omenjeni hiši prazen že vrsto let. V Črnomlju ugibajo, če ni kiosk hčerinsko podjetje semiške-ga hotela, kot se temu reče v sodobnem jeziku. Največji optimisti pa upajo, da bo lastniku uspelo pospraviti kiosk prej kot občini. Ostali dve stavbi pa se bosta morali očitno sami zravnati s tlemi.
Scmiškc tropine
SVINJARIJA - Tudi v Semiču imajo zanimivo turistično atrakcijo: telefonsko govorilnico Telekoma prav ob vhodu na pošto. Oni dan v preteklem tednu je bila tako nastlana s smetmi, da se je človek komaj prebil do telefona. Smeti najbrž niso bile le od enega dne, a tudi umazanija se je nabirala kar precej časa. So pa Semičani, čeprav malomarni, tudi prijazni in gostoljubni ljudje, kar so dokazali s plastenko na polici ob telefonu, v kateri je bilo nekakšno vino. A če je bil namen v vročih poletnih dneh dober, bi najbrž tisti, ki bi se želel odžejati, poleg javne govorilnice kaj hitro potreboval tudi javno stranišče...
URA - V sejni sobi na semiški občini so pred časom odstranili uro, ki res ni kazala kaj prida točnega časa. Revica tega sama gotovo ni bila kriva. A bi se najbrž našel kakšen urar, ki bi ji lahko pomagal. Morda pa bi bile dovolj že nove baterije.
MAŠ j ^ i \ J-\ J H O 3 Č J N ttMUt
Kakšna prihodnost srednje šole?
Tekstilna šola kot edina srednja šola v metliški občini v prihodnje ne bo več izobraževala za tekstilne poklice ■ Največ zanimanja za program predšolske vzgoje in gimnazijo
METLIKA - Leta 1966 je bila kot dislocirani oddelek Tekstilnega centra iz Kranja v Metliki ustanovljena Poklicna tekstilna šola, ki je za potrebe tekstilne industrije v občini in regiji šolala tekstilce v dvoletnem, triletnem in štiriletnem izobraževalnem programu. Leta 1990 seje osamosvojila in danes je kot Tekstilna šola Metlika edina srednja šola v občini. A potem ko je bilo v šolskem letu 93/94 vpisanih največ dijakov, in sicer več kot 230, se je začelo njihovo število zadnja leta zmanjševati.
Zanimanje za tekstilne poklice je začelo med mladimi upadati, česar so se zavedali tudi na šoli in začeli iskati druge možnosti. Tako so zadnji dve leti ponudili program oskrbnika, ki pa osmošolcev ni pritegnil. Medtem ko je bilo v lanskem šolskem letu v šoli 90 dijakov, pa se je marca letos za štiri razpisane programe odločilo le 17 bodočih prvošolcev. Tako jeseni ne bo nobenega prvega letnika. Ker so med mladimi bolj kot poklicni priljubljeni splošnoizobraževalni programi, se, kot je na nedavni seji metliškega občinskega sveta povedala ravnateljica Tekstilne šole Branka Klarič, temu prilagajajo tudi v njihovi šoli.
Koncert, predavanje, filma, monokomediji
METLIKA - V okviru metliških mednarodnih poletnih prireditev “Pridi zvečer na grad” bo danes, 12. julija, ob 21. uri na dvorišču tukajšnjega gradu pod taktirko Zvonka Šiljaka gostoval akademski harmonikarski orkester “Ivan Goran Kovačič” iz Zagreba. Klub belokranjskih študentov bo v petek, 13. julija, pripravil na grajskem dvorišču filmsko predstavo Čudoviti ljudje ter naslednji dan prav tam potopisno predavanje Nataše Ravbar o Taivvanu. Obe prireditvi se bosta pričeli ob 22. uri. V torek, 17.'julija, bo prvi večer monoko-medije. na katerem bo v komediji “Mimi je pozitivka” nastopila Alenka Vidrih. Na drugem večeru v četrtek, 19. julija, pa se bo s “Čistilko Marijo” predstavila Mojca Partljič. Obe predstavi se bosta pričeli ob 21. uri. V sredo, 18. julija, ob 10. uri si bodo otroci v kulturnem domu lahko brezplačno ogledali mladinsko komedijo Hiša debele mame.
Kotlovnica
Tako so s šole anketirali 844 učencev sedmih razredov s 17 od 21 dolenjskih in belokranjskih šol. Na vprašanje, za katerega od petih izobraževalnih programov, ki jih v regiji ni (predšolska vzgoja, turistični, aranžerski, prometni, tekstilni tehnik), bi se odločili, jih je 206 odgovorilo, da za predšolsko vzgojo. Ali bi nadaljevali šolanje na gimnaziji, pa je pritrdilno odgovorilo 45 sedmošolcev iz podzemeljske in metliške osnovne šole. Tako so predlagali, naj bi bil v prihodnje na srednji šoli v Metliki po en oddelek gimnazije irj programa predšolske vzgoje. Prostor in kader sta zagotovljena, res pa je, da gimnazijo lahko ustanovi le država ali mestna občina v soglasju z državo. Zavod pa lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem ustanovitelja.
Ravnatelj metliške osnovne šole Jože Mozetič je povedal, da bo rešitev za metliško srednjo šolo težka, saj je v Sloveniji vse težje dobi-
NA DOBLIŠKEM POKOPALIŠČU - V BMD si prizadevajo za obnovo nagrobnika Paulu Lacknerju (na desni) na dobliškem pokopališču. Menijo pa, da bi bilo prav, če bi obnovili tudi nagrobnik njegove žene, ki stoji ob njem.
ti nov program. “Sprijazniti se moramo, da tekstilni program nima prihodnosti, zato moramo pridobiti nekaj drugega. To drugo pa imajo v glavnem že v Novem mestu, kjer niso preveč pripravljeni pomagati Beli krajini. Politika gre v to smer, da bi ustanovili srednješolske centre z več kot 600 dijaki, kar pa v Beli krajini ni mogoče. Ministrico smo opozorili, da je Bela krajina obmejna, izseljevanje mladih pa bi lahko vsaj delno zajezili s ponudbo izobraževalnih programov,” je dejal Mozetič.
Svetnik Jože Matekovič je spomnil, da so prav Metličani med najslabše izobraženimi, a tudi povprečne plače so nizke. Zato je toliko pomembneje, da bi se otroci lahko izobraževali doma. Jože Nemanič je dodal, da morajo staviti na tisti izobraževalni program, ki je najbolj verjeten, Minka Kočevar pa, da se ne smejo kar tako predati, saj srednja šola za Metliko veliko pomeni.
M. BEZEK-JAKŠE
Srečanje šoferjev in avtomehanikov
ČRNOMELJ - Združenje šoferjev in avtomehanikov Črnomelj-Metlika-Semič pripravlja v soboto, 14. julija, v Jurjevanjski dragi v Črnomlju srečanje simpatizerjev šoferske in avtomehanične stroke, kije namenjeno tudi počastitvi 13. julija, dneva šoferjev in avtomehanikov Slovenije, in 45-Ietnici delovanja združenja v okviru dolenjske regije. Zbor uniformirancev bo od 9.30 pred hotelom Lahinja v Črnomlju.
Jazz koncert
ČRNOMELJ -V okviru črnomaljskih kulturnih prireditev “Poletje v Črnomlju” bo v petek, 13. julija, ob 20.30 v atriju tukajšnjega gradu jazz koncert z eno najboljših hrvaških jazz, rock in pop pevk Zdenko Kovačiček. Nastopila bo s skupino Black Coffe iz Splita. Če bo deževalo, bo prireditev v črnomaljskem Pastoralnem centru.
“ogreva” tudi poleti
Odkar je na Čardaku skupna kotlovnica, se porajajo dvomi o pravilnem oblikovanju cene ogrevanja - Stanovalci vračajo položnice - Bodo kotlovnico kar nekomu podarili?
ČRNOMELJ - Črnomaljcem, ki se ogrevajo iz skupne kotlovnice na Čardaku, je bilo že marsikdaj vroče tudi ko ni bilo kurilne sezone. In čeprav je Apegas letos prenehal s kurjenjem 30. aprila, marsikoga tudi sedaj sredi poletja pogreje, ko se spomni na ogrevanje. A ne zgolj okrog 2.000 stanovalcev v 526 blokovskih stanovanjih na Čardaku ali zaposlene v Apegasu, ampak tudi Občinarje - kotlovnica je namreč v občinski lasti - in svetnike.
Tako je bilo mogoče razbrati iz enourne razprave na zadnji seji črnomaljskega občinskega sveta, ki je bila pretekli teden. Kotlovnico, zgrajeno leta 1983, so si podajali Komunala, Terca in današnji up-ravljalec Apegas, vedno pa je bila v slabšem stanju. Čeprav je problematiko ogrevanja iz kotlovnice občinski svet obravnaval že večkrat, so se odnosi med stanovalci in Apegasom zaostrili pred začetkom lanske kurilne sezone, ko je slednji sporočil, da zvišuje ceno ogrevanja s 146,70 tolarja za kv. meter na 206 tolarjev. Kot je na seji OS pojasnil direktor Apegasa Matko Pohar, gre za ceno neto površin, če pa bi prišteli še ogrevanje hodnikov in ostalih skupnih prostorov, bi bila cena 188,10 tolarja za kv. meter. Težava je tudi v tem, da uporabniki dolgujejo Apegasu že 10 milijonov tolarjev, zadnje čase pa so začeli vračati položnice. Vrnilo jih je že okrog 380 strank, če pa jih bodo še ostali, bo dolg vsak mesec narasel za 5 milijonov tolarjev.
O problematiki je razpravljal tudi svet krajevne skupnosti Črnomelj, ki je sprejel sklepe, naj cene ogrevanja z Apegasom sooblikuje Terca, sprejme pa naj jih občinski svet. Terca in Apegas naj se dogovorita s sodiščem o pospešeni izter-
javi dolgov od vseh dolžnikov, Apegas pa mora vrniti denar, ki so ga nekateri vplačali za sanacijo pod-postaj, kije niso opravili. Hkrati so v svetu KS poudarili, da so sklepi stanovalcev o bojkotu plačevanja ogrevanja nezakoniti in neresni, saj ne gre za socialno kategorijo. A Peter Prijanovič iz kurilnega odbora je bil prepričan, da plačujejo storitve, ki jih niso deležni ter da je mnenje KS laično in netočno. Apegas s stanovalci nima sklenjenih pogodb, ki bi bile po njegovem osnova za urejanje odnosov. Apegas ni registriran za opravljanje te dejavnosti, a je občina z njim sklenila pogodbo, zato je vprašal, ali ni škodljiva za stanovalce.
Župan Andrej Fabjan je pojasnil, da je bil Apegas pred petimi leti edini pripravljen reševati kotlovnico. A kljub temu, daje zadnji dve leti imel s predstavniki stanovalcev, Apegasom in Terco veliko razgovorov, so stanovalci zaključili, da se z Apegasom nočejo pogovarjati. "Občinska uprava je še kako zainteresirana, da ta program rešimo in morda bo v prihodnje OS razpravljal tudi o tem, da bi kotlovnico nekomu podarili,” je dejal župan.
Svetniki so v svojih razpravah poudarili, naj se stanovalci v blokih v prihodnje sami odločajo.
kako se bodo ogrevali. Predlagali pa so tudi individualno ogrevanje, ki se dolgoročno gotovo splača. Nekateri so predvideli, da bo jeseni morda prišlo do nemirov stanovalcev, če ne bo ogrevanja, vendar se jim je zdelo logično, da Apegas ne bo kuril, če stanovalci ne bodo poravnali dolgov in v prihodnje redno plačevali obrokov. Večina svetnikov pa seje strinjala s predlogom, da bi naročili neodvisno strokovno presojo cene ogrevanja, ki jo bo na priporočilo sektorja za nadzor cen na ministrstvu za gospodarstvo pripravil ljubljanski Inšti-
• Očitno je, da prihaja pri daljinskem ogrevanju na Čardaku do zelo velikih toplotnih izgub. Apegas, ki z enakim plinom kot prebivalce na Čardaku ogreva tudi stanovanja v bloku na Grajski na drugem koncu Črnomlja, je namreč ugotovil, daje poraba plina na Grajski 9,23 kg za kv. meter na leto, na Čardaku pa 14,75 kg. Apegas je zato predlagal uporabnikom na Čardaku individualno ogrevanje s pomočjo plinovoda, kjer bi vsak lahko vplival na svojo porabo, stroški v naložbo pa bi se v kratkem času povrnili.
tut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji. S tem bo pripravljena tudi metodologija oblikovanja cen ogrevanja. Svetniki so se obrnili na stanovalce, naj sproti plačujejo položnice, glede vzdrževanja kotlovnice pa naj se dogovorijo z upravljalcem.
M. BEZEK-JAKŠE

m
m
m
m
PESEM JIH DRUŽI - Čeprav so bile najjužnejše slovenske vasi, povezane v krajevno skupnost Sinji Vrli, v preteklosti velikokrat pozabljene ob oblasti in boga - mnogi pa so prepričani, da je tako še danes - so ljudje našli poti, kako si olajšati in polepšati življenje. Pri tem je bila zelo dobrodošla prav pesem. In ljudske pevke Katarina Majetič, Marija Fortun, Ankica Štefančič, Marija Vrbanac ter Slavica Špehar (na fotografiji z leve) s Sinjega Vrha, iz Špeharjev in Dolnjih Njiv, ki jih je pesem spremljala vse življenje, se še danes rade zberejo in zapojejo vsakemu, ki jih je pripravljen poslušati. Teh pa navadno ni malo. (Foto: M. B.-J.)
GLASBA SVETA - Etno koncert tria Caminoigra je bil že tretja prireditev kulturnih večerov ‘Poletje v Črnomlju Žiga Golob, Blaž Celarec in Jan Tomšič (z leve) so z etno glasbo z navdihom radoživih latinskoameriških ritmov in melodij, melanholično indijsko klasiko, dinamičnim flamenkom, zahod-noafriško glasbo in jazzom napolnili atrij črnomaljskega gradu. Žal je bilo malo tistih, ki so jim prišli prisluhnit. (Foto: M. B.-J.)
NOV PRAPOR - Lokviški gasilci so ob jubileju dobiti tudi nov prapor. Razvil ga je boter Vladimir Klemenčič, ki je nanj tudi prvi pripel trak svoje družine. (Foto: M. B.-J.)
Jubilej lokviških gasilcev
Ob 70-letnici PGD Lokvica razvili nov prapor ter predali v uporabo orodno vozilo in avtocisterno -Gasilska plamenica 2. stopnje
LOKVICA - Prostovoljno gasilsko društvo Lokvica, v katerega je povezanih 126 gasilcev iz Gornje in Dolnje Lokvice ter Trnovca, je preteklo soboto praznovalo 70. obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so izdali tudi brošuro o delu društva, ki je za svojo prizadevnost prejelo srebrni znak Civilne zaščite Republike Slovenije.
Kot je v pozdravnem nagovoru na slovesnosti ob jubileju dejal predsednik PDG Anton Pezdirc, od prostovoljnih gasilcev vse pogosteje zahtevajo nove zakonske obveznosti ter jim grozijo s kaznimi, češ da niso več humanitarna organizacija z enakimi cilji, kot so jih imeli njihovi predniki v prejšnjem stoletju, ko so postavljali temelje gasilske organizacije. “A gasilci smo in bomo tudi v prihodnje delali le za dobrobit ljudi. Nikoli se nismo ozirali, od kod kdo prihaja, kakšne narodnosti ali veroizpovedi je. Vedno priskočimo na pomoč, ko jo kdo potrebuje, zato moramo biti tudi dobro organizirani ter strokovno in teh-
nično usposobljeni," je med drugim dejal Pezdirc.
Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi gasilci iz Hrvaške, kar dokazuje, da gasilstvo ne pozna meja, je boter Vladimir Klemenčič, predsednik uprave Slovenske investicijske banke, razvil nov prapor ter ga predal predsedniku društva, t^fpa praporščaku Janezu Ambrožiču. PGD Metlika je društvu podarilo orodno vozilo, opremljeno z visokotlačno črpalko za gašenje v prometnih nesrečah in stanovanjih. Predsednik Pezdirc pa je dal društvu v uporabo gasilsko avtocisterno, ki so jo temeljito obnovili v njegovi delavnici. Ključe avtomobilov sta poveljniku PGD Lokvica Antonu Plutu izročila direktor Kolpe Mirjan Kulovec in direktor Statusa Branko Čulig. Podpredsednik Gasilske zveze Metlika Stanislav Bajuk pa je izročil gasilsko plamenico 2. stopnje, s katero je PGD Lokvica za posebne zasluge in uspehe pri gašenju odlikovalo predsedstvo Gasilske zveze Slovenije.	M. B.-J.
MM	J	2	j\l	\ j-\ Š \	J-J	OBČI	j\I	
Začeli so se Poletni večeri
Otvoril jih je župan, prvi pa je nastopil Andraž Hribar - Prireditve sedaj vsak četrtek vse do 30. avgusta, ko jih bodo sklenili Prifarski muzikanti
KOČEVJE - Z nastopom domačina Andraža Hribarja, Tinkare Kovač in Nuše Derenda so v četrtek zvečer v Kočevju pričeli z letošnjimi Poletnimi večeri. Preden so besedo prepustili glasbenikom, ki so med tistega malo, kar so govorili, povedali, da sta tako Tinkara kot Nuša bili tokrat prvič v Kočevju, vendar da, vsaj kot je to zatrdila Nuša, “prav gotovo še pride, če jo bodo povabili”, je številnim zbranim ob 21. uri zvečer na mestni ploščadi spregovoril kočevski župan Janko Veber.
POLETNI VEČERI - Že tradicionalne, J. Poletne večere v Kočevju je na področju glasbe, ki je rdeča nit vseh prireditev, odpri domači kantavlor in pevec Andraž Hribar (na posnetku), ki je bil med letošnjimi nominiranci za Zlatega petelina za debitanta leta. (M. L.-S.)
Župan, ki je v imenu organizatorja Poletne večere uradno odprl, je povedal, da jih organizira kočevska občina letos že tretjič zapored. Za razliko od lani, ko je bila prireditev v znamenju nastopov samo domačih izvajalcev oziroma raz-
Gradnja bo v skladu s plačili
Podpisali pogodbo o nadaljevanju in dokončanju izgradnje šole v Mestnem Logu Med tremi ponudniki izbrali Gramiz, ki bo pričel z deli še ta mesec
KOČEVJE - Občina Kočevje in gradbeno podjetje Gramiz sta v ponedeljek podpisala pogodbo o nadaljevanju izgradnje nove šole v Mestnem Logu. Pogodbo sta podpisala župan Janko Veber in direktor Gramiza Brane Oberč, pri podpisovanju pa je bil poleg novinarjev navzoč tudi Peter Šobar, ravnatelj OŠ Ob Rinži, ki bo pričela s poukom v novih prostorih, kot je to ponovno zatrdil župan, v skladu s programom devetletke leta 2003.
Pogodbena vrednost del znaša po sistemu funkcionalni ključ v skupaj z DDV nekaj čez 720 mili- roke. Županje ob podpisu pogodbe jonov tolarjev, šolo pa bodo gradili poudaril, da so zadovoljni, da na-
POGODBA O GRADNJI ŠOL£ - Za Kočevje pomembno pogodbo, ki omogoča nadaljevanje, v začetku lanskega leta zaradi enostranskega odstopa GP Grosuplje od pogodbe, prekinjene gradnje šole, sta podpisala kočevski župan Janko Veber (desno) in direktor Gramiza Brane Oberč. (Foto: M. L.-S.)
“Tito” na sobotnem rallyju
Na rallyju registriranih 118 vozil in 230 voznikov in sopotnikov - Udeležence in domačine pozdravil tudi “Tito"
KOČEVJE, KOSTEL - Ko sta območni obrtni zbornici Kočevje in Ribnica odpovedali organizacijo turističnih avto rallyjev starih vozil, so letos organizacijo prevzeli Center za promocijo turizma Kočevje, Turistično-športno društvo Kostel, Turistično društvo Medo Kočevje in Avto moto društvo Kočevje. Nalogo so opravili uspešno, saj je sobotni rally imel izmed vseh šestih dosedanjih največ udeležencev, in sicer 118 vozil z 230 vozniki in sopotniki. Proga je potekala od Kočevja preko Pred-grada, Fare, Borovca in Kočevske Reke nazaj do Kočevja.
Posebnost letošnjega rallyja je bila, da je udeležence in gledalce v več krajih pozdravil "Tito” (znani igralec Malalan), kije s svojimi
značilno kritičnimi govori (tudi na mejnem prehodu) izzval val navdušenja med poslušalci oziroma gledalci, ki so prišli sem celo iz najmanjše slovenske občine Osilnica in tudi iz bratske Hrvatske jih ni manjkalo. Kot je bilo že nekdaj običajno, so mu poslušalci navdušeno ploskali, mnogi pa so njegove govore spremljali s solzami v očeh. “Tita” so povsod tudi obdarovali. Tako je v Kostelu dobil majico in kapo turističnega društva, v Kočevju pa so mu podarili kipec medveda, kar ga je še posebno raznežilo, saj ga je spominjalo na tiste lepe dneve, ko je s prijatelji prihajal sem na lov medvedov. Seveda je “Tito” povsod delil tudi avtograme.
J. PRIMC
DVAJSET LET GASILSKEGA DRUŠTVA LIPOVEC - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Lipovec v krajevni skupnosti Dolenja vas pri Ribnici so pred kratkim pripravili Osrednjo prireditev ob 20-letnici delovanja. Tako kot velevajo gasilska pravila, so se v povorki pred številnimi domačini zvrstiti predstavniki gasilskih društev iz Ribnice, Sodražice, Loškega Potoka in Dobre polj. V nagovoru je predsednik društva Jože Palčič povedal, da so se dejavni Upovški gasilci izločili iz Gasilskega društva Dolenja vas leta 1981, nakar so posodobili opremo, zgradili nov dom in namenili posebno pozornost vzgoji kadrov. Ob koncu proslave so razvili nov gasilki prapor, zaslužnim članom pa podelili društvena, občinska in državna priznanja. (Foto: M. G.)
daljujejo dela z domačim izvajalcem. Povedal je, da je bil Gramiz najugodnejši izmed treh ponudnikov. ki so se javili na njihov razpis. Na naše vprašanje, ali lahko tako vlagatelj kot izvajalec zagotovita, da bo šola vključno z opremo, za katero bodo morali zagotoviti še dodatno med 120 do 150 milijonov tolarjev, nared pred začetkom novega šolskega leta 2003/04, je župan dejal, da je objekt fizično možno zgraditi v enem letu, vendar pa Oberč ni podprl njegovih, po mnenju mnogih še vedno zelo optimističnih, napovedi. Dejal je, da bodo šolo gradili v skladu s finančnimi zmožnostmi investitorja.
Od leta 1995, ko so pričeli z meritvami za lokacijo šole, pa do danes so za šolo porabili 438,7 milijona tolarjev. V to je vštetih tudi 193 milijonov tolarjev, kolikor je z že obračunanim DDV znašala vrednost del po pogodbi o dokončanju 111. gradbene faze pri izgradnji šole, ki sta jo podpisala kočevska občina in Gramiz septembra lani. Kot je povedal Oberč, so se pri teh delih tudi dodobra seznanili z objektom. Z deli po novi pogodbi bodo začeli, kot je povedal, še ta mesec. Po terminskem načrtu letošnje leto bodo za šolo letos namenili 252 milijonov tolarjev. Del denarja bo šel za poplačilo obveznosti, za nadaljevanje del po novi pogodbi pa bodo namenili okoli 200 milijonov, za katere predvidevajo, da jih bodo 80 zagotovili iz občinskega proračuna, 120 milijonov pa naj bi jih pridobili iz državnega.
M. L.-S.
Natečaj podjetja Riko hiše
Podelili 6 enakovrednih nagrad
RIBNICA - Z namenom, da bi pridobili nove razvojne ideje za leseno masivno bio hišo Riko, je podjetje Riko hiše, d.o.o., ki ima sedež in proizvodnjo v Ribnici, marca letos razpisalo javni natečaj “Ste iz drugačnega lesa kot drugi?”. K sodelovanju so povabili vse poklicne arhitekte in študente arhitekture, razpisan fond nagrad pa je znašal 2,5 milijona tolarjev.
Natečaj je trajal od 2. aprila do 15. junija. Tema je bila "Hiša-indust-rijski izdelek". Do razpisanega roka so prejeli 52 elaboratov: 25 so jih naredili poklicni arhitekti, 19 študenti, 6 pa mešane ekipe. Strokovna komisija, v sestavi Tomaž Brate, dr. Vladimir Brezar, Jure Sadar, Nataša Pevc in Janez Pucelj, se je po pregledu vseh prispelih elaboratov 3. julija odločila, da bodo podelili šest enakovrednih nagrad elaboratom oziroma njihovim avtorjem. Prejeli jih bodo: 1. Janez Koželj in Alenka Korenjak, 2. Darko Plevnik. 3. Aleš Žnidaršič, Katja Žlajpah in Primož Grabnar, 4. Veronika Ščetinin in Jože Jaki, 5. Veronika Sulič ter 6. Tomaž Maectig in Urša Vrhunc. Vsa natečajna dela, ki so zadostila pogojem natečaja, bodo predstavili v zborniku, ki ga bodo izdali ob zaključku natečaja, ter oktobra na razstavi natečajnih del.
M. L.-S.
ličnih skupin in posameznikov iz Kočevja, so se letos na občini odločili, da jo bodo ponovno, tako kot prvo leto, pripravili v sodelovanju z radiom Univox. Celotna prireditev bo stala 1,9 milijona tolarjev, denar zanjo pa bo zagotovila v višini 1,3 milijona kočevska občina iz proračuna, 600 tisoč pa naj bi jim uspelo pridobiti s pomočjo pokroviteljev.
450 tisoč tolarjev, kolikor sojih predvideli za Poletne večere v pro-
Revija pihalnih godb
RIBNICA - Sklad za ljubiteljske in kulturne dejavnosti v Ribnici je v Dolenji vasi pripravil odmevno že 26. srečanje pevskih zborov zahodne Dolenjske, v Ribnici pa medobmoč-no revijo pihalnih godb in orkestrov. Pri Novi Štifti so se na letnem koncertu predstavili člani Komornega zbora KUD Gallus Ribnica. Člani pihalnih godb iz Ribnice, Kočevja in Vrhnike so sprva zaigrali po ribniških ulicah, nato pa so se na skupnem koncertu zbrali v ribniškem gradu. Njihove ubrane melodije sije ogledalo manj ljudi, kot so prireditelji pričakovali.
Nagrade kar dežujejo
KOČEVJE - Člani kočevskega fotografskega društva Grča so ponovno dosegli lep uspeh. Aleksander Čufar je na fotografskem natečaju Projekt & natur fotografi 2001 v Nemčiji s portretom krastače zmagal v kategoriji dvoživk in plazilcev. Anja Papež je na 23. F1AP bienalu mladih 2001 v Italiji za kolekcijo fotografij sončnih zahodov osvojila modri Fiapov trak. V Zdravstven domu v Kranju pa je na ogled razstava barvnih fotografij Kranjčana Marka Breskvarja, sicer tudi člana Grče. Kočevski fotografi so v prvih šestih mesecih tega leta osvojili 25 mednarodnih nagrad in priznanj, največ - kar 16 - Aleksander Čufar.
računu občine za letošnje leto v začetku leta, preden so sprejeli program nastopajočih, ki gaje pripravil Univox, bodo tako morali povečati za 850 tisoč tolarjev. To naj bi se zgodilo že prihodnji teden, ko bodo občinski svetniki obravnavali rebalans občinskega proračuna. Če ga bodo sprejeli, se bodo ob četrtkih vse do 30. avgusta, ko bodo kot zadnji nastopili dobitniki letošnjega Zlatega petelina za najboljši album folka in etna Prifarski muzikanti, zvrstili: Gre-entown jazz band, ki bo nastopil danes, skupina Šukar, ki bo gostovala v Kočevju prihodnji teden, 26. julija bo nastopila skupina Hazard, 2. avgusta Erik Šuler in skupina Cantate Domino, 9. Sašo Dukič, 16. Slavko Ivančič ter 23. avgusta Alenka Pinterič.
M. L.-S.
Turistično društvo uspešno deluje
Razstava, predavanja, ustanovitev Aktiva kmečkih Žena, čistilna akcija
LOŠKI POTOK - 1. julija bo minilo leto, kar je bilo ustanovljeno Turistično društvo, ki je uspešno zaoralo ledino. Zelo odmevna je bila razstava “Živalski svet naših krajev” in številna spremljajoča strokovna predavanja. Že letos v začetku pomladi je bilo več poučnih in dobro obiskanih predavanj, veliko energije pa je bilo vložene v ustanovitev aktiva podeželskih žena, ki bo deloval v okviru društva.
Na zadnjem sestanku je bilo sicer ugotovljeno, da ni prave navdušenosti za včlanjevanje, vendar upajo, da se bo to popravilo z ustanovitvijo Aktiva kmečkih žena. Markiranja kolesarskih poti niso izvedli predvsem zaradi pomanjkanja denarja, so pa člani povsem sami izvedli čistilno akcijo. Zdaj se pripravljajo na redni letni občni zbor, ki bo 6. julija. Pričakujejo, da bo dejavnost letos še pestrejša, nekaj negodovanja pa je bilo na račun gradnje smučišča, saj se je zataknilo pri nemogočih zahtevah enega lastnika, gostinca, ki bi imel od smučišča gotovo koristi. (A. K.)
“Vselej je izhod!”
Razstava plastik Braneta Žuniča
KOČEVJE - Zaradi razstave lesenih plastik, ki so jo odprli prejšnji petek, gredo lahko obiskovalci v teh dneh skozi Likovni salon v Kočevju le tako, da stopajo po smrekovih vejicah in cvetju. Likovni salon je namreč drugačen kot običajno: gole, neprijazne stene, strop in tla prekriva belo platno, znotraj katerega se odpira iz zunanjega sveta izvzet svojstven svet amaterskega kiparja Braneta Žuniča.
Neizbežno teptaje smrekove vejice pod nogami in natrgane rože, ki bi v skladu s sporočilnostjo razstave in avtorjevega prepričanja “lahko bile tudi ljudje”, obiskovalec stopa in spoznava avtorjev svet skozi njegov življenjski krog. Dela, ki sestavljajo opus, so: Seme, Strast, Brezskrbnost, Oholost, Zaskrbljenost, Ukazovalnost. Modrost, Prijateljstvo, Obup, Fizičen konec. Mentalni konec in Zarodek. Avtorje z njimi, kot je bilo slišati med številnimi udeleženci otvoritve razstave, ki bo na ogled še do jutri, prijetno presenetil tako prijatelje in znance kot tudi številne ljubitelje in med njimi tudi nekatere dobre poznavalce likovne umetnosti in kiparstva.
S kiparjenjem seje Žunič, ki se je rodil leta 1953 v Grčaricah, začel resneje ukvarjati pred štirimi leti. Po nesreči, ki jo je imel, ni mogel več tako kot prej planinariti, hoditi na lov, se ukvarjati s športom in početi še celo vrsto drugih reči, ki bi bile povezane z naravo in njegovo, kot sam pravi, hiperaktivnostjo. V obdelovanju različnih vrst lesa z nizom najrazličnejših
dlet, je, kot pravi, našel rešitev. Sprva, ko je še ogromno risal ljudi, mu to ni prineslo duševnega zadovoljstva. “Vedel sem, da nisem tako dober, ko so akademski slikarji in kiparji, ki imajo za seboj leta učenja,” priznava. Ko in ker je ugotovil, kot pravi, da na človeškem obrazu ni težko prikazati bolečine, veselja in drugih čustev, je iskal nov izziv. Našel ga je v uresničitvi zamisli, da bi si zadevo otežil do te mere, da bi človeška občutenja, izraze in druge človeške lastnosti upodobil na živalskih motivih. Tako je, kot pravi, po letu dni dela nastal opus, katerega sporočilo je, “daje vse, kar se nam dogaja, nekaj normalnega, pa tako tudi težave, ki da ne pomenijo konca, saj se vselej najde izhod".
M. L.-S.
MENTALNI KONEC - Brane Žunič pred skulpturo Mentalni konec, ki mu je najbolj pri srcu. (Foto: M. L.-S.)
Drobne iz Kočevja
V NAMI PO STAREM - Čeprav je letos prišel v Kočevje Tuš, ki je samo še dodatno obogatil predvsem na področju trgovin z živili že tako pestro in bogato ponudbo, pa si v Nami v Kočevju tega niso vzeli k srcu. Nihče si zaradi tega ne beli glave oziroma vsaj tisti ne, za katere bi pričakovali, da si bodo vsaj od jeze populili lase, če že ne bodo osiveli od skrbi - to pa je seveda vodstvo! Velikega očeta v Ljubljani njegova mala hči v Kočevju očitno ne zanima, oziroma, da bomo v skladu z demokratičnostjo in veljavnimi lastninskimi odnosi točnejši: zanima ga verjetno samo enkrat na leto in to takrat, ko želi dobičku svojih delničarjev pripisati tudi v Kočevju ustvarjen profit. Kako si sicer lahko drugače pojasnimo in razumemo, da ob tako močni konkurenci, kot jo predstavlja blagovni center Tuš in njegov supermarket, kije zmagal na letošnjem tekmovanju GZ Slovenije za najbolj urejeno trgovino, Nama še vedno deluje po starem - brez klimatskih naprav! Da se nad nevzdržnimi pogoji za delo v poletnih mesecih, ko morajo zaradi manjšega števila delavk zaradi dopustov delati še več in dlje, pritožujejo delavke, vodja kočevske Name ve! Morda pa jim ne verjame, saj njihovo mnenje tako ali tako ne šteje, da se nad slabim zrakom in vročino pritožujejo tudi njihovi kupci?!
Ustvarjalne delavnice
KOČEVJE - Pokrajinski muzej Kočevje organizira ustvarjalne delavnice letos prvič tudi v času letnih šolskih počitnic. Delavnice bodo potekale ob gostujoči razstavi Zgodovinskega arhiva Ptuj “Dekleta in šola". Prva delavnica bo danes ob 10. uri v prostorih muzeja. Udeleženci bodo barvali z barvami Waco Art-Glass. Cena za posamezno delavnico znaša 500 tolarjev, lastniki muzejskih abonentskih izkaznic pa imajo 50-odst. popust. Število udeležencev na delavnicah je omejeno, zato se morajo predhodno prijaviti.
Ribniški zobotrebci
ZASPANA RIBNICA - Medtem ko so v Kočevju tudi letos poskrbeli za pester poletni program zabavnih prireditev z naslovom Večer na ploščadi, je v sosednji Ribnici povsem mirno, tako kot vsa let prej. Res je, da so se v deželi suhe robe pred leti na vso moč trudili, da bi z oživitvijo gledaliških iger. ki so njega dni polnile letni oder v ribniškem gradu, vsaj nekoliko prevetrili klavrno ozračje, a jim preprosto ni uspelo. Morda bi morali nekoliko opustiti zasnovo “visoke kulture" in ljudem ponuditi preproste zadeve, denimo več žive glasbe. Za takšno snidenje ribniški grad ni najbolj primeren, prav tako dvorana v središču Ideal ne. To, da Ribnica ne premore primernega (prijaznega) odprtega prireditvenega prostora za preprosta srečanja, pa je že druga zgodba.
ČIGAV BO? - Objekt ob nogometnem igrišču v nekdanji vojašnici ob cesti na Ugar so pred petimi leti prenovili takrat nadvse zagnani člani novo ustanovljenega ragby kluba Ribnica. Poleg garderob so zgradili gostinsko-nočit-veni objekt. Potem je delovanje kluba usahnilo. Zdaj bi tamkajšnje prostore radi uporabljali člani komaj povitega nogometnega kluba, a jim ragbijaši niso pripravljeni prepustiti prostorov dograjenega objekta. Garderobe že, saj so te del zapuščine nekdanje vojske. Pri vsej zadevi je nekaj zmešnjave. Ragby je ob pomoči nekaterih ribniških zanesenjakov v Ribnico prinesel nek Ljubljančan, ki je vodil akcijo obnove. Zdaj bi radi nogometašem kar prodali “svoje žulje”. Ker so zemljišče v najem vzeli od ministrstva za obrambo, pri obnovi pa menda niso imeli vseh potrebnih papirjev, bo epilog te zgodbe zelo zanimiv.
ZNANA RIBNIČANA - Če je verjeti vztrajnem pisanju nekega slovenskega tednika, sta med najbolj uspešnimi Ribničani sin nekdanjega direktorja mnoga leta najbolj uspešnega kovinskega podjetja, kije z osamosvojitvijo odšlo na smetišče zgodovine, in mladec s pomembno obveščevalno vlogo v osamosvojitveni vojni. Taje pred dnevi predstavil knjigo o “tistih časih". Menda sta najbolj uspešna. ker možgane “prodajata” izven Ribnice.
Trebanjske iveri
GASILCI SE NE DAJO - Trebanjski gasilci so se odločili, da ne bodo podpisali aneksa pogodbe med krajevno skupnostjo Trebnje in PGD zaradi spornega 4. člena tega aneksa in tako na svoj način dokazali, da niso le vztrajni in uspešni borci z.rdečim petelinom, temveč tudi v boju s paragrafi. V 5. členu pogodbe, ki stajo podpisala KS in PGD Trebnje leta 1996, namreč natančno piše, da KS ne sme oddati prostora v najem ali trajno last komu drugemu kot PGD Trebnje. Sporni 4. člen aneksa pogodbe pa dopušča le, da imajo trebanjski gasilci prednostno pravico nakupa. Zaradi takšnega stališča PGD je trebanjski “mini župan” Marjan Krmelj sklical celo izredno sejo sveta KS, ki je obetala, da se bo začelo dolgo vroče trebanjsko poletje, ko se v času “kislih kumaric” predstavniki sedme sile z veseljem lotevamo tudi manjših zdrah. Naposled so se na KS Trebnje le odločili, da gasilcem plačajo stroške, ki sojih imeli z ureditvijo sobe, ker so bili gasilci pod tem pogojem takoj pripravljeni predati ključ krajevni skupnosti.
ELEKTRO OBRAČA DENAR - V krajevni skupnosti Čatež gradijo mrliško vežico. KS Čatež je S. junija podpisala pogodbo s podjetjem Elektro Novo mesto in nakazala denar za električni priključek, elektrikarji pa so potrebovali cel mesec, preden so končno le napeljali električni tok! Seveda so si morali Čatežani med tem časom, ko je Elektro pametno obračal njihov denar, sposojati elektriko pri sosedih, da so dela lahko nemoteno potekala.
O zelenih delih v vinogradu
ČATEŽ - Vinogradniško-turis-tično društvo Čatež pod Zapla-zom vabi v četrtek, 12. julija, ob 16. uri k Ladu Stoparju na predavanje o zelenih delih v vinogradu. Predaval bo inž. Jože Maljevič.
Sevniški paberki
GOST PROMET - Tudi letošnje kmečke igre v Tržišču so bile dobro obiskane. Da bi to ugotovili, ni bilo treba stopiti na prireditveni prostor, kjer je ljudi zares mrgolelo, ampak se je ta občutek prikradel med vožnjo skozi kraj. Avtomobili so bili namreč parkirani na obeh straneh glavne ceste, na stranski cesti in tudi bližnja dvorišča so prišla še kako prav. Do prireditvenega prostora pa so smeli le izbranci, ki so parkirali tik ob odru.
CVIČEK - Cviček je dobro vino, kar so na obisku v Šentjanžu ugotovili tudi sadjarji iz Avstrije, Nemčije in Italije, ki so se zanimali za nakup nekaj steklenic te opojne pijače. Skupaj z Jožetom Re-povžem so ugotovili, da je cviček pravzaprav vstopna karta Slovenije v Evropsko unijo. Ampak cviček pri nas gojimo že kar nekaj časa, z EU pa še kar nič!
ZGODBA O USPEHU? - Na otvoritev družinske Lekos Galerije Ana je prišlo zelo veliko ljudi, ki so na povabilo na razstavni prostor čakali na pločniku pred stavbo in na cesti, kjer so se jih morali ogibati avtomobili. Družina So-tošek je bila zelo vesela izkazane pozornosti, kako priljubljeni so med Sevničani, pa pričajo tudi šepetanja o solastnici Bredi. V Polni galeriji pa je njihov velik korak pohvalil tudi umetnik Gašperut: "Bravo, tako se dela! Že zdaj vidim, da bo ta galerija zaživela!”
Veselica na Blanci
BLANCA - PGD Blanca prireja v soboto, 14. julija, od 18. ure dalje pred gasilskim in kulturnim domom velfko vrtno veselico z blagoslovom slike sv. Florijana in tradicionalnim gasilskim tekmovanjem v hitrostnem vezanju vozlov. Za dobro voljo bo skrbel ansambel Slovenski zvoki.
50 let PGD Breg
BREG - Prvo julijsko soboto je PGD Breg praznovalo 50-letnico društva. Ob tej priložnosti so odkrili obeležje svojega zaščitnika sv. Florijana, ki ga je blagoslovil •oški župnik. Domačim gasilcem so čestitali in jim izročili priložnostna darila številni tovariši iz drugih društev in gostje, najprej pa sevniški podžupan Andrej Štricelj. Več o tem prihodnjič!

J 2^ J J >\ e: J H O 3 C i J\)
m*
V Trimu so presegli načrte
Doseženi dobiček leta 2000 v višini 452.390.584,63 tolarjev nerazporejen - Bruto dividenda v višini 59 tolarjev za delnico
TREBNJE - Na 9. redni skupščini delniške družbe Trimo so delničarji sprejeli vse sklepe, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet. Sprejeli so letno poročilo za leto 2000, sklep o delitvi dobička, oblikovali sklad lastnih delnic ter imenovali revizorja.
Delničarji so na skupščini obravnavali letno poročilo o poslovanju družbe za leto 2000 ter ga sprejeli. Vse najpomembnejše cilje, ki so sijih zastavili za leto 2000, so
Da bi starejši ostali doma
Mnogi ne zmorejo plačati 1509 tolarjev za uro oskrbe na domu
TREBNJE - Center za socialno delo Trebnje je v začetku julija zaprosil trebanjsko občino za subvencije za oskrbo starejših na domu. “Ura oskrbe stane 1509 tolarjev, česar si mnogi, čeprav pomoč potrebujejo, ne morejo privoščiti,” je razložila direktorica CSD Anica Miklič.
Oskrbo starejših na domu so od leta 1993 do 1999 izvajali zaposleni na javnih delih, potem pa je to preraslo v redno dejavnost CSD, ki jo je treba tudi plačati. To je nekatere odvrnilo od tega, da bi za pomoč ponovno zaprosili. “Zato smo občino zaprosili za subvencioniranje. Kmalu bo verjetno sprejeta tudi uredba, ki bo določala, kdo je upravičen do subvencije in tudi do kakšne mere,” je razložila Mikličeva, ki ve, kako veliko pomeni ljudem, da smejo ostati v domačem okolju.
Na trebanjskem CSD se trenutno pripravljajo tudi na počitnikovanje v Strunjanu. Teden dni ob morju bodo otroci preživeli z delavko CSD in prostovoljci, ki bodo skrbeli, da njihovim varovancem na taboru ne bo prav nič dolgčas. Medtem pa bo v Trebnjem pet strokovnih delavk z direktorico, prostovoljci in delavko, zaposleno za oskrjpo na domu, skrbelo za nemoteno izvajanje programov, javnih pooblastil in storitev. Med počitnicami so prekinili delo zaposlenih pri javnih delih, ki so otrokom nudile psihosocialno pomoč. “Bile so zelo uspešne, saj so nekateri otroci celo za dve oceni izboljšali svoj uspeh, nekateri pa so premagali odpor do šole,” je na javnih delih štiri zaposlene, ki so se tudi same dodatno izobraževale, pohvalila direktorica Mikličeva. “Upam, da bodo tudi ta javna dela kmalu prerasla v redno zaposlitev, saj se otroci v enem letu komaj dobro navadijo na osebo, pa jo že izgubijo,” je še povedala.
M. R.
Pridržan do streznitve
SEVNICA - 3. julija so policisti posredovali v Sevnici, kjer je v vinjenem stanju 49-letni A. B. razgrajal. Kljub opozorilom se ni hotel pomiriti, zato so ga policisti pridržali do streznitve. Zoper kršitelja bodo podali tudi predlog sodniku za prekrške.
dosegli ali celo presegli. V letu 2000 so pridobili še en pomemben certifikat - ISO 14001. Skupni prihodek je bil 12.216.701 tisoč tolarjev in pomeni 19-odstotno rast. Ustvarjen je bil v več kot 30 državah sveta. Samo na tujih trgih so zabeležili kar 57-odstotno rast. Uspelo jim je prodreti v Španijo, Islandijo, Luksemburg, Ukrajino in Grčijo. Prodaja v prvih šestih mesecih letošnjega leta je bila 7,4 milijarde tolarjev, kar predstavlja več kot 20-odstotno rast glede na enako obdobje lani. Rast je predvsem rezultat povečanja prodaje na tujih trgih. Najpomembnejša tržišča v letu 2001 so Slovenija in zahodnoevropske države.
Sprejeli so sklep, da bo doseženi dobiček leta 2000 v višini 452.390.584,63 tolarjev nerazporejen. Bruto dividenda v višini 59 tolarjev za delnico se delničarjem izplača, in sicer so sredstva v
višini 64.211.470 tolarjev. Dividenda pripada tistim delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo na dan skupščine. Izplača se nagrada upravi v višini 5 odstokov, kar znaša bruto 3.379.000 tolarjev, in nadzornemu svetu v bruto višini
1.000.000 tolarjev. Dividende in nagrade se izplačajo iz nerazdeljenega dobička iz leta 1998 v roku 60 dni od dneva skupščine. Preostali dobiček iz leta 1998 ostane nerazporejen.
Na predlog sklepa uprave in z mnenjem nadzornega sveta so oblikovali sklad lastnih delnic Trimo, d.d., v višini 10 odstotkov izdanih delnic Trimo. Sklad se oblikuje iz vplačanega presežka kapitala in revalorizacije vplačanega presežka kapitala, in sicer v razmerju 50:50. Vrednost oblikovanega sklada lastnih delnic znaša skupaj 244.874.250 tolarjev.
Delničarji so tudi letos kot revizorja za poslovno leto 2001 izbrali družbo IN Revizija, d.o.o., iz Ljubljane.
P. P.
NA OTVORITVI - Galerijo in razstavo je slavnostno otvoril podžupan Andrej Štricelj. Ob njem sta stala Breda in Franc Sotošek, v invalidskem vozičku pa je sedel slikar Vojko Gašperut - Gašper. (Foto: M. R.)
O javnih delih
TREBNJE - Da bi bolje spoznali, predvsem pa povečali možnosti za programe javnih del na področju dejavnosti Centra za socialno delo Trebnje, so pretekli teden pripravili okroglo mizo O javnih delih na področju pomoči otrokom in družinam. Na centru ocenjujejo, daje potreb in možnosti za razvijanje teh programov še veliko, potrebnih bi bilo nekaj več sredstev, “predvsem pa zavesti, da programi niso sami sebi namen, pač pa za naše okolje pomenijo dolgoročno zelo veliko,” meni direktorica Anica Miklič.
Obdavčena prostovoljna dejavnost
Dolenjski in belokranjski gasilci ostro proti 19-odst. DDV-ju - Nezadovoljni tudi z razdeljevanjem sredstev požarnega sklada in predlagali ponovno uvedbo javnega alarmiranja
ČATEŽ POD ZAPLAZOM - Po nedavnem neuspelem poskusu spremembe zakona o davku na dodano vrednost o znižanju davčne stopnje z 19 na 8 odst. za nakup gasilske zaščitne in reševalne opreme, ki ga je z ostalimi spremembami zakona na pobudo posavskega poslanca Andreja Vizjaka (SDS) predlagala skupina poslancev, so se na Čatežu pod Zapla-zom na razširjeni seji sestali predsedniki oz. poveljniki gasilskih zvez do-lenjsko-belokranjske regije, župani s tega območja in poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Matjaž Klarič. Poleg omenjene problematike so se pogovarjali še o neprimernem razdeljevanju sredstev požarnega sklada in tihem alarmiranju prostovoljnih gasilcev.
Sogovorniki so ponovno poudarili, da je gasilstvo v Sloveniji človekoljubna dejavnost, ki ima poleg humanitarne tudi pomembno družbeno vlogo, zato je nedopustno, da morajo pri nabavi gasilske opreme in tehnike, za katero večino denarja pridobijo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, skoraj petino njihove vrednosti odvesti državi. Strinjali so se, da DDV močno denarno bremeni prostovoljno gasilsko organizacijo, zato se mora omenjeni davek za nabavo materialno-tehničnih sredstev, ki so PGD potrebna za opravljanje javne službe, ukiniti ali nadomestiti s 100-odst. subvencijo iz državnega proračuna. Prav tako so menili, da gasilska društva ne bi smeli enačiti z društvi, ki delujejo po enem zakonu, zato so zahtevali, da jih obravnavajo kot humanitarne organizacije posebnega družbenega pomena.
Prisotni so kot neprimerno ocenili tudi nepregledno razdeljevanje sredstev požarnega sklada, ki so pred leti postala del državnega proračuna. Tako se namreč ne ve, ali denar iz sklada resnično dobi občina v višini, kot je predpisano z zakonom. Predlagali so, naj bi GZS zahtevala, da se sredstva požarne-
ga sklada ne obravnavajo kot prihodek državnega proračuna, temveč kot strogo namenska sredstva, ki pripadajo izključno gasilstvu, z njimi pa naj bi razpolagala le GZS. Udeleženci posveta so še ocenili,
da sedanji način tihega alarmiranja za podeželje ni primeren in bi morali ponovno uvesti javnega. Kot je povedal koordinator sklica seje predsednik Gasilske zveze Trebnje Anton Strah, so ob koncu razprave podali še pobudo, da predsedstvo GZS v čim krajšem času pripravi posvet s predsedniki parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin, na katerem bi jih seznanili z omenjeno problematiko in pridobili za predloge gasilske organizacije.
M. Ž.
bodo vseeno na trgu, saj bodo Slovencem pomagali njihovi mednarodni partnerji.
M. RAPUŠ
ŽIGA ŽAGA - Na že 16. Kmečkih igrah v Tržišču so se člani posavskih društev podeželske mladine pomerili v žaganju hloda (na sliki Miha in Boštjan), košnji, grabljenju, vleki vrvi, hoji s hoduljami, otroci pa so skakali v Žakljih. Na prijetnem srečanju mladih iz Krškega, Zabukovja, Brežic in Tržišča so nastopili tudi harmonikaši Tadej Pungerčar, Robi Sitar in Alojz Mrgole, po domače Rženčkov Lojze, in konjeniki iz Mokronoga. Okusne dobrote so pripravile članice Društva kmečkih žena iz Tržišča. (Foto: M. R.)
Ustanovljen klub Topaz
Združitev sadjarjev, ki biološko pridelujejo jabolka sorte topaz - Skupna merila, enaka kakovost
ŠENTJANŽ - Avstrijski, italb janski, nemški in slovenski pride-1 lovalci jabolk sorte topaz so se pred kratkim zbrali na dvodnevnem srečanju. Najprej jih je po avstrijskem Štajerskem vodil gostitelj podjetje Steirerfrucht, nato pa so pod vodstvom Sadjarske zadruge Posavja obiskali ekološka sadovnjaka sorte topaz v Velenju in Šentjanžu na Dolenjskem.
To srečanje je bilo že drugo po vrsti, na njem pa so se združili v Poslovni klub Topaza in zapisali svoja pravila, med katerimi sta najpomembnejši enaka kakovost jabolk in enak način pridelave - biološki. Zaradi skupnih meril bodo z logotipom Bio Topaz International lahko skupaj nastopili na trgu in si pomagali z zalogami, da ne bi zaradi slabe letine izgubili tudi kupcev.
“Zdaj je količina teh jabolk še majhna, vendar se topaz med vsemi sortami širi najhitreje, zato moramo pravilno nastopiti na trgu, da ne bi zmanjšali vrednosti te zares dobre sorte,” je direktor Sadjarske zadruge Posavja Anton Koršič opisal razloge za združevanje pridelovalcev jabolk topaz. Med poslovnimi partnerji so poleg Avstrijcev,
Nemcev, Italijanov in Slovencev tudi Švicarji, ki se tokratnega obiska niso udeležili.
Sadike jabolk topaz so od lani zaščitene, v Sadjarski zadrugi Posavja pa so jih v lastni drevesnici iz avstrijskih cepičev vzgojili že predlani. Takrat so zasadili prvih 8 ha sadovnjakov in lani na biološki način pridelali prvih 10 ton.
Letos bi morali na 20 ha na različnih lokacijah po Sloveniji obrati že drugi pridelek, a jim je zagodla pozeba. Ampak jabolka topaz
Napihal 3,33 promila
SEVNICA - Sevniški policisti so 6. julija nekaj po polnoči v Sevnici ustavili traktorista Č. J. iz okolice Sevnice. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so mu odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal kar 3,33 promila. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, sledi pa tudi predlog sodniku za prekrške.
Odprli Lekos Galerijo Ana
Družina Sotošek je v starem mestnem jedru odprla galerijo
SEVNICA - Breda in Franci Sotošek sta v četrtek, 5. julija, združila otvoritev družinske Lekos Galerije Ana in razstavo Vojka Gašperuta Gašperja. V prijetno urejen prostor sredi starega mestnega jedra sta privabila okoli 100 ljudi.
Natančno ob pol deveti uri je Cita Galič zaigrala na citre in tako z nežno melodijo povabila Sevničane z ulice na razstavni prostor. Z možem Jožetom, ki je igral na orglice, sta nato med programom zaigrala še nekaj skladb. Po svojem nagovoru je solastnica galerije Breda Sotošek podelila tri plakete - svoji mami. po kateri galerija tudi nosi ime, slikarju Vojku Gašperutu Gašperju in Rudiju Stoparju. Otvoritvene govore so imeli tudi umetnik, Rudi Stopar in sevniški podžupan Andrej Štricelj, ki je tudi uradno otvoril galerijo in razstavo.
O slikarju Gašperutu je Jurij Popov dejal: “Poudarja lepoto narave, ki je uravnotežena, estetsko dovršenost arhitekture vasi, tradičionalni vrednostni sistem, opozarja pa tudi na poteptano ravnotežje med človekom in naravo.“ Slikar sam pa želi s svojimi deli, ki zaradi nesreče v mladosti nastajajo s čopičem v ustih, “pomiriti človeka, ko se vrne z napornega delovnega dne.“ Gašperutove slike bodo v Lekos Galeriji Ana na ogled do 4. avgusta.
M. R.
V šoli v naravi ob morju
Meni je bilo na morju zelo všeč. Osvojila sem bronastega delfinčka. Vsak dan smo imeli trikrat plavanje. Dopoldne smo imeli tudi pouk. Pisali smo razglednice, risali na majice, naredili vizitko, okrasili kamne, veliko pa smo izvedeli tudi o morju in živalih, ki živijo v njem. V sredo smo se peljali z ladjico. Ustavili smo se na otoku Krku, potem pa smo se odpeljali še v Crikvenico. Tam smo si v akvariju ogledali veliko nenavadnih morskih živali. Ohladili smo se s sladoledom in se sprostili ob avtomobilčkih in trampolinu. Ob večerih smo uživali v športnih aktivnostih na igrišču. Igrali smo nogomet in badminton, pa tudi na sprehode smo hodili. Bilo je super. Še posebej pa mi bo ostal v spominu zadnji večer, ko smo se odpravili na ples na teraso restavracije in uživali do poznih večernih ur. (Anja Mrgole, 4. r., OŠ Tržišče)
ZUNAJ VROČE, V BAZENU PRIJETNO - Okoli 50 mladih je pred kratkim čofotalo v bazenu na sevniškem kopališču. “Po tretji uri jih pride še veliko več, celo okoli 300, “je pojasnil vodja kopališča Borut Bizjak, ki je lansko sezono označit za izjemno uspešno. Kopališče, s katerim upravlja Komunala Sevnica, je sicer odprto od 26. maja. (Foto: M. Rapuš)
MM j ^ tj a š j fj	o s e j j j MM
Posavje je obetajoča regija
Regionalni razvojni program priložnost, (la prebivalci nehajo „čakati na rešitve od zgoraj “ in začnejo razvijati svojo regijo
KRŠKO - Regijski pospeševalni center Posavje, s statusom regionalne razvojne agencije, pripravlja v sodelovanju z Razvojnim centrom Brežice, Podjetniškim centrom Krško in podjetjem KIN Sevnica - te tri organizacije so se zato združile v konzorcij Posavje 2010 - Regionalni razvojni program.
SRAKE Z RAKE - Štirinajst mladenk že tri leta in pol preživlja petkove in sobotne večere v družbi s pesmijo. Dekliška vokalna skupina Srake z Rake - to so te mladenke - se je občinstvu že tudi predstavila na samostojnih koncertih. Vsaj za enega njenih zadnjih večjih nastopov pravi Ksenija Tratnik. da so ga obiskovalci zapustili''s prijetnimi vtisi in z željo po čim prejšnji ponovitvi". Srake z Rake so se takrat predstavile z različnimi zvrstmi, od domačih in tujih narodnih ter črnskih duhovnih pesmi do popevk.
Z njim želi Posavje postati prepoznavna in inovativna regija z notranjim razvojem. Za to pa se bodo morali združiti naravni, človeški in tehnološko-inovativni viri, so povedali v.d. direktorja RPC Posavje Mateja Jazbec, direktorica PC Krško Marija Krušič in direktor KIN, d.o.o., Sevnica Ka-mil Krošelj.
Projekt se je začel lansko jesen z analizami, ki so pokazale visoko stopnjo umrljivosti, veliko odselje-
Živ spomin ob živih pričah
Večplastnost osamosvojitvenega simpozija v Brežicah - Od članov predsedstva le Ivan Oman - Nekdanji prijatelji na sosednjih stolih
BREŽICE - Simpozij Slovenska osamosvojitev - pričevanja in analize, ki je bil v Posavskem muzeju Brežice, je mimo. Referenti - znanstveniki so predstavili izsledke svojih analiz. Udeleženci takratnih pred-, med- in poosamosvojitvenih dogodkov pa so poročali o stvareh, ki so jih takrat počeli, snovali, želeli. Velika večina nosilcev slovenskega osamosvojitvenega dogajanja je namreč v teh desetih letih že izdala knjige spominov (in svojih pogledov) na ta čas.
Na takem simpoziju pa se vendarle spodobi predstaviti vsaj eno podrobnost, ki doslej še ni bila znana. Ob še živih udeležencih in arhivih, ki bodo zaprti še nadaljnjih štirideset let, to ni bilo ravno lahko.
Vseeno so udeleženci postregli z veliko novostmi, hkrati pa je simpozij še ponovil zgodovino na različne načine, da se je že s tem zapisal v zgodovino tudi sam. Med drugim je ponovno zbral večino takratnih udeležencev dogajanj, ki
POGOVOR DVEH IN TRETJI - Oba gospoda, Dimitrij Rupel (levi) in Janez Janša sta profesionalca. Vsiljivega fotografa, ki se jima je približa! za obzidjem brežiškega gradu kar nekoliko potuhnjeno (priznam!), nista prestrelila z ubijalskim pogledom. Vsak iz svojega rokava sta v hipu potegnila širok nasmeh. Čestitke! (Foto: I. K.) Kastelic)
so se po uspešni osamosvojitvi odpravili vsak na svojo stran. Pa naj so šli vsak k svojemu delu ali pa vsak na svojo stran političnega gledališča. Žal se je od članov takratnega predsedstva odzval vabilu samo Ivan Oman. Sta pa ponovno sedela skupaj Janša in Bavčar, doživeli smo še en nastop Franceta Bučarja in Jožeta Pučnika...
Mimogrede je simpozij dal priložnost tudi za kako nenadno srečanje nekdanjih soborcev in zaveznikov. Med njimi sta tudi gospoda na naši fotografiji. Če sta se resnično srečala po golem naključju, je treba to besedo zapisati z velikim N. Zunanji minister Dimitrij Rupel je namreč bil v Posavskem muzeju Brežice dobrih trideset minut: prišel je, prebral referat in takoj nato "odletel" v Milano, novim delovnim obveznostim naproti. Ob odhodu je srečal prvaka opozicije Janeza Janšo. Našim politikom lahko pripišemo marsikaj, nikakor pa ne tega, da ne bi izkoristili takšne priložnosti...
Tako rekoč na samem, tik za mogočnim obzidjem brežiškega gradu, sta se gospoda pogovorila. Proč od javnosti nista drug drugemu pokazala jezika (v prenesenem pomenu), ampak sta se pomenkovala - o maloobmejnih prepustnicah, delovnem zajtrku, daj - dam sistemu? Končno je vseeno. Važno je, daje slovenska politika taka, kot je politika po vsem svetu.
I. KASTELIC
100 let podbočjanskih gasilcev
PGD Podbočje praznuje 100 let delovanja - Svečani prevzemi posodobljenega doma, nov prapor in vozilo, društ\’ena priznanja ■ Nekaj iz zgodovine
PODBOČJE - Podjetnost je največja odlika podbočjanskih gasilcev, ki so v soboto, 7. julija, praznovali 100-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so podelili in prejeli priznanja, razvili nov prapor, prevzeli novo vozilo in odprli obnovljena gasilski dom in garažo, prekrito streho, na steni izdelano fresko sv. Florijana in razstavo.
Praznovanje stoletnice se je v Podbočju začelo s slavnostno sejo, na kateri so poleg podelitve priznanj zaslužnim članom tudi odprli gasilsko razstavo v telovadnici OŠ Podbočje, ki zaradi vestnega arhiviranja prikazuje večino naložb
NOV PRAPOR - Predsednik KS Podbočje Ivan Urbanč ga je izročil predsedniku tamkajšnjih gasilcev Francu Glinšku, ta pa Martinu Stipiču. Nato so nanj pripenjali priponke. Na sliki: Stipič in Urbanč. (Foto: M. R.)
gasilcev v stotih letih. Sledila je parada, ki seje ustavila pred gasilskim domom. Tam so svečano otvorili, župnik Franc Novak pa je tudi blagoslovil, posodobljeno stavbo in fresko sv. Florijana. Nato so se odpravili do novega igrišča pred osnovno šolo, kjer so po nagovorih predsednikov PGD Podbočje Franca Glinška. Gasilske zveze Krško Slavka Šribarja in Gasilske zveze Slovenije Ernesta Oeryja razvili nov prapor, svečano prevzeli novo avtocisterno, KS in slovenska zveza gasilcev pa sta jim tudi podelila priznanja. Slovesnost v počastitev stoletnice PGD Podbočje in Dneva gasilcev krške občine so popestrili člani domačega kulturnega društva.
Zgodovina podbočjanskih gasilcev je podrobno popisana v knjigi Ob 750-letnici župnije Sv. Križ (Podbočje). Franc Černelič piše, da so trmasti in podjetni gasilci v stotih letih kar šestkrat prenovili gasilski dom, ob vsaki večji obletnici pa so poskrbeli za izboljšave. Ob ustanovitvi so kupili štirikolno črpalko Smekal, gasilsko vozilo
Opel, ki je bilo hkrati tudi reševalno, pa leta 1934. Prvo orodjarno z lepim lesenim stolpom, ki jo je porušil močan vihar, so si leta 1908 postavili na podarjeni parceli. Med drugo svetovno vojno so del opreme skrili, del so je odpeljali Italijani, po njej pa je gasilsko črpalko sestavil takratni gospodar Franc Černelič. Ob 50-letnici so želeli in uspeli do leta 1953 - oblasti navkljub - zgraditi nov gasilski dom. Svoj prapor so razvili leta 1961, osem let kasneje pa so kupili gasilsko črpalko TS 8/8 in nato še gasilski kombi IMV. Ob 75-letnici so se začeli pogosteje udeleževati tečajev. Pred 20 leti so pridobili prostor za garažo in društvene dejavnosti, malo kasneje so od gasilske zveze Krško prejeli vozilo TAM 110. V času vojne leta 1991 so bili pripravljeni na morebitne požige, praznovanje 90-letnice pa so prestavili na konec septembra. Tudi za 95-letnico so opremili in urejevali društvene prostore.
Predsednik PGD Podbočje Franc Glinšek je povedal, daje v njihovih vrstah 72 gasilcev, imajo pa tudi gasilske pionirke ter tekmovalno desetino članov in mladincev. S 5000 litri vode na vozilu lahko pogasijo skoraj vsak požar.
MOJCA RAPUS
vanja, slabo sodelovanje gospodarstvenikov... Takrat so v konzorciju in RPCP-ju še trdneje sklenili, da mora Posavje postati privlačno za naložbe, inovacije, nakupe, delo in bivanje, počitek in rekreacijo. Ti cilji so dosegljivi z združenim delovanjem naravnih, človeških in tehnološko-inova-tivnih virov na vseh področjih, kar
Počitnice za osnovnošolce
KRŠKO - Center za socialno delo Krško pripravlja od 9. do 13. julija že četrto leto po vrsti počitniške dejavnosti za osnovnošolske otroke. Tako se bodo osnovnošolci danes med 10. in 14. uro zabavali v krškem bazenu in ob njem, jutri ob enakem času pa se bodo srečali na zaključnem dogodku v Kluno-vih toplicah v Bušeči vasi. Počitniške dejavnosti krškega centra potekajo sicer že od ponedeljka. Otrokom, ki jih na omenjenih počitnicah varujejo in usmerjajo delavke Centra za socialno delo Krško, udeleženci javnih del v centru, prostovoljci dijaki in študenti ter vojaški obvezniki na civilnem služenju, pripravljajo različne delavnice in družabne igre.
pa ne bo šlo brez spodbujanja sodelovanja med podjetji in podjetniki, razvoja naravne, kulturnozgodovinske dediščine, ob visoko razvitem termalnem turizmu in specializaciji trgovine, ki bi Posavje lahko spremenila v nakupovalno meko. Pomembno pa je tudi štipendiranje, skrb za zdravje in stanovanjske težave prebivalcev.
Ampak brez sodelovanja vseh udeležencev so cilji neuresničljivi. “Večno čakanje nas bo pokopalo, za svoje cilje moramo danes storiti vse potrebno. Konec je nesodelovanja! Ljudje se morajo zavedati potrebe po učenju in tega, da je ključ uspeha v visoki tehnologiji, inovacijah in trženju." O tem so si enotni Jazbečeva, Krušičeva in Krošelj.
Pravijo, da od države ne pričakujejo denarja. “Regija mora postati zanimiva za kapital in življenje," je razložil Krošelj. Nujno pa je, da jim država pomaga dograditi oziroma posodobiti prometno infrastrukturo. Tako bi Posavci dobili pogoje za uresničitev programa, kajti človeške in naravne vire imajo.
Kako močno Posavci cenijo svojo regijo in koliko so se zanjo pripravljeni spremeniti, bo jasno leto dni po začetku priprave regionalnega razvojnega programa. Jeseni bodo namreč zaživeli prvi projekti.
M. R.
Teden zabave v Podbočju
Ob krajevnem prazniku otvorili nekaj posodobitev, podelili priznanja, znaka in naziva častnega občana
PODBOČJE - Krajevni praznik so pred kratkim slavili tudi v Podbočju. V dobremu tednu dni so otvorili dve igrišči, cesto in javno razsvetljavo. Za zabavo so priredili turnir in tradicionalni nočni turnir v malem nogometu in druge športne dejavnosti, zapel jim je Vlado Kreslin, zakurili pa so tudi kres. Mariji Glinšek Baškovič-Miji in dr. med. Jožetu Zupančiču pa so podelili naziv častnega krajana oz. krajanke.
Predsednik KS Podbočje Ivan Urbanč je povedal, da so vse pridobitve pomembne za ljudi: otroci in drugi športni navdušenci se bodo lahko rekreirali na igrišču v Velikem Mraševem ali pa na igrišču pred OŠ Podbočje, ki je pravo mini športno središče. Vsem prebivalcem Gradca veliko pomeni jaVna razsvetljava, voznikom na cesti Žabjek-Stari Grad pa na novo položen asfalt. Ob prazniku so se v KS spomnili tudi na svoje prizadevne krajane in podelili po dva znaka KS Podbočje, naziva častnega krajana, priznanja KS in priznanja “mladi up”.
Urbanč poudarja, da vseh naštetih naložb ne bi bilo, če ne bi bilo prostovoljnih krajanov in pokroviteljev. “Sloga je temelj za velika dejanja," pravi Urbanč, ponosen na
svoje krajane, ki so “zmogli preseči razlike, ki so nas delile ob imenovanju našega kraja.” Zelo ponosen pa je tudi na mladino, združeno v Mladinsko društvo Podbočje.
Po tem, ko je večina hribovskih vasi dobila asfalt in celo javno razsvetljavo, so se posodobitve lotili še v Podbočju, ki je bilp dolgo zapostavljeno zaradi čakanja na ureditveni načrt vasi. Velik denarni zalogaj si bodo po besedah predsednika Urbanča delili z občino Krško in dvema ministrstvoma -za promet in zveze ter za okolje in prostor.
M. R.
Valvasor in drugi
KRŠKO - Janez Vajkard Valvasor - gre za kip v Krškem - ima glavo obrnjeno vstran in proti cesti. V njegovih očeh so opazili okamenelo začudenje. Menda je tak vsem na očeh v Krškem zato, ker se zelo čudi krškemu županu, češ, tolikokrat greš mimo, pa še nisi dal sneti plastične folije, kije na moji slavni hiši v oknih namesto stekel. Nekateri menijo, da bi Valvasorja v Krškem vsaj dandanašnji bolj častili, če bi bil v boljši družbi, kot je bil. In sicer: namesto da je bil član angleškega Kraljevskega društva, bi bil raje ud Slovenske ljudske stranke.
ŠOLA V NARAVI NA POHORJU - Sprememba okolja, sproščenost, druženje in gibanje v naravi veliko prispevajo k posameznikovemu razvoju, zato so v oddelku za vzgojo in izobraževanje na OŠ dr. Mihajla Rostoharja v Krškem izvedli junija šolo v naravi na Pohorju. Pet dni v koči Jelka je preživelo dvanajst otrok in tri spremljevalke. Sončno vreme, primerno okolje in narava so omogočili, da so dneve izkoristili na prostem. Veliko so hodili po gozdu do planinskih koč. Bili so tudi na Arehu in Belleuveju. Večere pa so si popestrili s plesom in športnimi igrami. Skušali so se tudi čim bolj znajti v novem okolju in biti samostojni pri osebni higieni, oblačenju ter kulturnem hranjenju. Vsem je pet dni hitro minilo. Vrnili so se zdravi in zadovoljni. Ker so njihove šole v naravi povezane z denarnimi težavami, so letos še posebej hvaležni Novi KBM in Alojzu Dimiču za finančno pomoč. (Foto: M. Herakovič)
Krške novice
PODPISI - Po mnenju nekaterih so bile v sredo dame pred vhodom v stavbo krške občine kar malo vsiljive, ko so ljudi prosile za podpis za podporo brezcarinskih prodajaln. Ampak one so samo opravljale svoje delo, čeprav so zaradi nezanimanja Krčanov bolj posedale po stopnicah, se pomenkovale in prodajale dolgčas.
SINERGIJA - Ta izraz z lepim slovenskim prevodom "sodelovanje, vzajemna pomoč, družno dedovanje” je zadnje čase zelo pogosto slišati v Krškem. Vsi si želijo samo “sinergijo". Zlobni nepoznavalci menijo, da zato, ker je tam ob Savi za zdaj še veliko preveč “dezintegracije" (beri: drobljenja celote).
RED - Kako strogo je bilo pri prostovoljnih gasilcih v Podbočju med vojnama, priča naslednji zapis: "Pismeno se mora obvestiti člane o vaji dva dni pred vajo. Na dan vaje mora eno uro pred pričetkom vaje dati trobentač signal za vajo. Kdor se ne udeleži treh vaj, je izključen iz društva.” Danes ni tako kruto niti pri dobro plačanih politikih.
DOMAČINI - Vodstvo PGD Podbočje sestavljajo skoraj sami prebivalci tega središča krajevne skupnosti. Med osemnajstimi člani upravnega in nadzornega odbora, poveljstva in častnega razsodišča so vsi razen podpredsednika upravnega odbora Avgusta Hoste Podbočjani. Če je bilo tako tudi prej, potem ni čudno, da jih je na vaje vabil trobentač. Saj so bili sami sosedje...
Novo v Brežicah
ČIGAV LEPOTEC? - Atletski stadion v Brežicah je pravi lepotec. Zato tudi doživlja usodo lepotca. Mnoge, v tem primeru ustanove v Brežicah, bi ga rade imele pod svojo komando in bi za denar upravljale z njim. Za lepotca so se seveda tudi sprle. Kakšna podobnost s človeško družbo!
VODA - V Brežicah nekateri domačini živijo z mislijo, da prebivajo na poplavnem območju in da jih nekega dne, predvsem deževnega dne, lahko zalije voda. Je že mogoče, da bo voda zalila Brežice, vendar zagotovo ne skozi cev mestnega vodnjaka ali vodometa pri pošti. Ta vodna priprava je namreč še zmeraj brez kapljice vode. Taka, kot je zdaj, mimoidoče spominja na manjši mestni sramotilni steber, privez za konjiče ali osliče ali privez za ladje. Mogoče tudi je privez za ladje. Če bo nekega deževnega dne Brežice res zalila velika voda, bo tam pri pošti k privezu župan parkiral svojo barko, na kateri se bo verjetno našlo prostora tudi za mestne turistične dejavnike ter druge, ki po službeni dolžnosti in sploh krasijo staro mesto nad sotočjem Save in Krke.
NEMO-Grad Pišece nema priča časa. Tak je naslov razstave, ki jo bodo danes zvečer odprli na gradu v Pišecah. Razstava je eden od ukrepov, da ta grad naposled spregovori - potem ko so vse predolgo molčali tisti, ki naj bi ga rešili pred propadanjem.
Prej samo voda, zdaj tudi druge pijače
BREŽICE - V tukajšnjem več kot 80 let starem vodovodnem stolpu je v drugi polovici maja odprla vrata kavarna Aquarius, ki jo je uredilo Gostinstvo Peteline. V stolpu, ki so ga pred približno 30 leti izključili iz vodovoda in je takrat prenehal služiti prvotnemu namenu, kavarna v treh nadstropjih zagotavlja prostor 70 gostom, 100 ljudi pa sprejme na letni terasi. V kavarni bodo pripravljali različne prireditve, na zunanji terasi bo deloval veliki zaslon. Gostinstvo Peteline - Aquarius je za Olimpom in Santa lucijo njegov tretji brežiški gostinski lokal. V prihodnje namerava urediti še razgledno teraso na vrhu stolpa ter visokemu mestnemu objektu dodati zunanje panoramsko dvigalo. Aquarius je dal delo šestim brezposelnim.
Stolp je pred dvema letoma začela urejati občina Brežice v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Občina kot lastnik je potem z razpisom dala stolp v najem.
Vesel kmečki praznik po metliško
Na letališču v Prilozju so se predstavila metliška in nekatera belokranjska društva, ki se kakor koli ukvarjajo s kmetijstvom - Govornika o zapostavljenem kmetijstvu
PRILOZJE - Kmetijska svetovalna služba Metlika in Društvo podeželske mladine Metlika sta preteklo nedeljo pripravila na športnem letališču v Prilozju 6. tradicionalni kmečki praznik. Številne obiskovalce, ki so si prišli ogledat, kaj vse premorejo v občini in tudi v Beli krajini na kmetijskem področju, je pozdravil župan Slavko Dragovan.
Terenski ogledi
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira v petek, 13. julija, oglede vinogradov in svetovanje na naslednjih lokacijah: ob 9. uri na Plešivici pri Miku-laševi zidanici, ob 11.30 na Perudi-ni pri Drakuličevi zidanici, ob 14.30 na Tanči gori pri Finkovi zidanici, ob 17. uri v Gorenjcih pri Abščevi zidanici. Ogled bo vodil strokovnjak za vinogradništvo Jože Maljevič.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: solato po 200 do 400 tolarjev kilogram, mlad krompir po 120 in kifeljčarja po 150, stročji fižol po 700 do 800, grah po 800, koren, rdečo peso in kumare po 200 do 300, kolerabo po 250, paradižnik po 300 do 350, čebulo po 300, zelje po 180 in bučke po 200 do 250 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50, pehtrana 200 in arnike 300, zavitek rezancev in mlincev 300, merica lisičk 500, liter borovnic 500 do 600, kilogram višenj, marelic in smokev 600, breskev 250 do 350, hrušk 150 do 200, jabolk 80 do 200, orehov 1200, ringloja 300, liter borovničevca 1000, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200 tolarjev. Za zavitek sadik solate je bilo potrebno odšteti 200 do 250 tolarjev.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 66 do 3 mesece starih prašičev, 54, starih 3 do 5 mesecev in težkih 40 do 70 kg, ter 3 prašiče, težke po 100 kg. Prve so prodajali po 410 do 480 tolarjev kilogram, kar pomeni 10.000 do
14.000	tolarjev za žival, druge po 360 do 400, kar znaša 18.000 do
24.000,	in tretje po 300 do 320 tolarjev kilogram, kar je 30.000 do
32.000	tolarjev za žival.
Dejal je, da se bo Slovenija ob vstopu v Evropsko skupnost soočala s težavami zaradi majhnih, razdrobljenih posestev. Izrazil je upanje, da bo prehod v EU blag in da bomo ohranili svoje podeželje takšno, kakršno je danes. Boris Grabrijan s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije pa je pristavil, da zapostavljeno kmetijstvo še vedno ni našlo pravega mesta in kme-tijci ne pomembnejše veljave v družbi. “Tukaj pa je s kmetijstvom še toliko težje, ker je zapostavljena tudi Bela krajina. A prav dve marginalni stvari skupaj lahko, če vztrajata v svojem boju, najdeta pomembnejšo vlogo v družbi," je bil optimist Grabrijan.
Sicer pa so se na kmečkem prazniku predstavila vsa društva v metliški občini, ki so kakor koli povezana s kmetijstvom. Tako je Društvo kmečkih žena pripravilo prikaz navijanja las na ličkanje, “cofanja" kurjega perja in mlatenja pšenice. Člani Strojnega krožka Bele krajine so predstavili košnjo, spravilo*1 sena z balirko in mulčenje. Društvo rejcev drobnice Bela krajina je postreglo z ovčjim golažem in pripravilo modno revijo z izdelki iz ovčje volne. Kmetijska svetovalna služba Metlika je predstavila svoje delo, stare travniške nasade, kuhanje žganja iz divjih češenj in pokušino jabolčnega soka, Čebelarsko društvo Metlika čebelarska krožka na metliški in podzemeljski osnovni šoli in čebelje izdelke, Sadjarsko društvo Bele krajine pa sadje, ki že zori v deželi ob Kolpi.
Govedorejsko društvo Metlika je prikazalo obrezovanje parkljev pri kravah, Konjerejsko društvo pa je poleg prikaza kovanja konj postreglo tudi z vožnjo z zapravljivčki. Društvo podeželske mladine Metlika in Srednja kmetijska šola Grm iz Novega mesta sta predstavila svoje delo, Turistično-infor-macijski center iz Metlike pa turistično ponudbo v občini. Predstavili sta se še Pavlovičeva kmetija iz Križevske vasi in Mikulaševa kmetija s Krasinca, medtem ko so
spretne roke izdelovalcev domače obrti delale svitke in izdelke iz ličkanja, pletle, drsale drsanke. Otroci pa so izdelovali štampiljke iz krompirja in pekli krompir v žerjavici.
Še posebej so v dobro voljo spravljali obiskovalce člani petih ekip Društev podeželske mladine,
Krpanova konjenica na pohodu
Vse več rejcev konj
LOŠKI POTOK - Če je pred desetletji traktor skoraj v celoti izpodrinil konja s polj in gozdov, se zadnja leta zelo povečuje število rejcev in živali. Ti konji sicer ne nadomeščajo traktorja, je pa vzreja vsekakor donosnejša od govedi. Vzporedno s povečanim številom konj pa nastajajo tudi razna društva in klubi rejcev konj, ki se večkrat podajo nanekaj dnevne pohode. Drugega julija je v Loški Potok prijezdila bloška konjenica, ki je dan pred tem taborila v Žigmaricah. Tam so seji pridružili domačini, v Loškem Potoku pa rejci konj, predvsem iz Travnika.
Karavana se je utaborila pri Malnih, kjer ji je prostor odstopil gostilničar Kapec iz Travnika, saj sta oba domačina - Romana in Matjaž, lastnika in velika ljubitelja konj. Vodja bloške konjenice in predsednik Konjeniškega društva Martin Krpan Ivan Rot je ob tem povedal: “Naše društvo ni tekmovalno, njegov glavni namen je druženje ter izmenjava mnenj in izkušenj pri vzreji konj. Vsako leto organiziramo tradicionalno dopustovanje - to so štiri do pet dni dolgi pohodi. V teh dneh se zberemo vsi člani in naši ožji prijatelji. Ti pohodi so za nas dopust po končani košnji, ko si najlažje vzamemo čas. Imamo 40 članov in danes nas je na pohodu okoli 30, s Potočani pa se bo druščina seveda povečala. Leta niso ovira - naš najstarejši član ima 50 let, najmlajši pa štiri. Loški Potok je vmesna postaja, pohod pa bomo zaključili na Blokah."
A. KOŠMERL
Izvoz mesno-kostne moke v Nemčijo
BLANCA, KOČEVJE -Podjetje Eko-les je pred kratkim v Nemčijo izvozilo prvo pošiljko 18 ton mesno-kostne moke, ki jo bodo tam sežgali v sežigalnicah. Zdaj bodo z izvozom uskladiščene moke nadaljevali. Najprej bodo začeli praznjti skladišči Zavoda RS za blagovne rezerve na Blanci pri Sevnici in na Bregu pri Kočevju, nato pa še skladiščne prostore Aerodroma Maribor in Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku.
ki so se pomerili v kmečkih igrah. S palicami, podobnimi ostem za lovljenje rib, so pobirali s tal zelenjavo, zalivali so vrt ter pospravljali slamo. Najtežje pa jim je bilo, ko so se lotili kmečke malice: kruha, čajne salame, čebule, paradižnika, lubenice in radenske. Najbolje se je odrezala ekipa DPM Semič, sledile pa so ji ekipe iz Črnomlja, Metlike ter Dobrave in Poljanske doline, ki sta si delili zadnje mesto.
Novo Sodobno kmetijstvo
LJUBLJANA - Julijsko-avgu-stovska številka Sodobnega kmetijstva je posvečena mleku. Pišejo o strukturnih spremembah v prireji in prodaji mleka v zadnjih 20 letih, primerjavi mlečnosti in sestave mleka v kontroli z odkupljenim mlekom v Sloveniji, skrbi za higieno, sezonskih vplivih na mlečnost in sestavo kravjega mleka, razvoju prireje mleka, okužbi mastitis pri molznicah, kakovosti mleka, o mleku drobnice, novi tehnologiji krmljenja molznic in prireji mleka v sodelovanju z naravo, oceni slovenskega trga mleka in mlečnih izdelkov, izvozu in uvozu, porabi, odkupnih cenah v Sloveniji in EU in določanju osnovne odkupne cene, percepciji in promociji mleka. Zanimiva pa sta tudi zadnja dva članka: prispevek o kvotah in anketa med slovenskimi mlekarji.
Avstrija zavrnila mesno-kostno moko
LJUBLJANA - Podjetje Eko-les je želelo v nemško sežigalnico izvoziti prvo pošiljko mesno-kostne moke, vendar je 5. julija tovornjak zavrnila avstrijska okoljska inšpekcija. Dan prej je na mejnem prehodu Karavanke avstrijska veterinarska inšpekcija dovolila izvoz, potem pa je avstrijska okoljska inšpekcija terjala še nostrifikacijsko listino za prevoz odpadkov preko Avstrije, ki jo izdaja zvezno okoljsko ministrstvo. Te podjetje Eko-les ni pridobilo, saj naj ne bi bila potrebna. Listina bo izdana prihodnji teden, ko bo lahko stekel tudi izvoz drugih količin uskladiščene moke. Najprej bodo začeli prazniti skladišči Zavoda RS za blagovne rezerve na Blanci pri Sevnici in na Bregu pri Kočevju, nato pa še skladiščne prostore Aerodroma Maribor in Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku.
Julijski Kmetovalec
SLOVENJ GRADEC - V julijski številki Kmetovalca lahko preberete prispevke o špargljih, radiču, polžih in toči. Zanimiva je reportaža iz ZDA, prispevek o kmetovanju kot postranskemu zaslužku in traktorjih ferrari. Svetujejo, naj živali ne krmimo z neočiščenim žitom in pomagajo odkrivati napake pri krmljenju. V rubriki Tehnika pišejo o kotlu na lesne sekance, na gozdarski strani pa o divjadi. Poročajo tudi o ekskurziji kmečkih žena in vabijo na dve prireditvi. Ljubitelji rabarbare bodo lahko preizkusili dva recepta, ki ju objavljajo na 37. strani. Predstavljajo tudi posavsko vinorodno deželo in obveščajo o sklepih odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
(J) kmetijsko svetovanje
Setev po strnišču je nujna
Izbira posevka je odvisna od potreb - Najslabše je pustiti strnišče neobdelano
Žetev žit se zaključuje in že lahko načrtujemo setev strniščnih ali naknadnih dosevkov, s katerimi v normalnih poletjih, razen če ni izrazitih suš, dobimo dodatni pridelek na isti površini. Spravljamo jih v jeseni ali pa zgodaj spomladi. Z vključitvijo strniščnih posevkov vsaj malo popestrimo kolobar. Zemljo strniščni posevek kaj hitro prekrije in pod rastlinami je zemlja rahla, strukturna, medtem ko poletne plohe gola tla zbijejo, vročina pa jih razpoka, ker je večje izhlapevanje iz golih tal. S strniščnimi dosevki izkoristimo hranila, ki so ostala neizkoriščena v tleh, zlasti dušik, ki se sicer na praznih tleh s padavinami izpira.
Neobdelano strnišče se zapleveli še za naslednja leta, kajti pleveli, kot so slak, osat, gabez in razne trave izkoristijo poletno vlago v tleh in se razbohotijo ter semenijo. Strniščni posevki se ob vlagi in visokih temperaturah hitro razvijejo in pokrijejo tla ter tako zamorijo plevel, kar pomeni, da njivo tudi razplevelijo in za sabo puščajo čisto njivo. Tla pa obogatijo z veliko količino organske mase, kar nadomešča hlevski gnoj oziroma humus v tleh.
Izbira posevka je odvisna od naših potreb. Živinorejska kmetija bo verjetno posejala posevek, ki ga bo izkoristila za krmo živine. To so razne travno-deteljne mešanice, tako enoletne, dvoletne, lahko sejemo ljuljko ali mešanice ljuljke, žita in grašic ali graha. Kot čisti posevek se seje krmna ogrščica - listnati ohrovt 10 - 12 kg na hektar ali krmno repico. Zgodne hibride koruze sejemo po žetvi ječmena, pitnik za zeleno krmljenje pa tudi kasneje. Del strnišča lahko namenimo pridelovanju korenovk, kot sta strniščna repa in koleraba. Okopavanje le-teh nadomestimo z uporabo herbicida pred plevelom. Še vedno pa je nepogrešljivo pridelovanje vrtnin po strnišču, kot so rdeča pesa, strniščna repa namenjena kisanju, so-latnice, endivja, radič in kitajsko zelje. Zelo iskana v zadnjem času je spet ajda, ki pušča čisto in razpleveljeno njivo.
In še nekaj je, na kar vas moramo opozoriti. Setev rastlin za zeleno gnojenje. Na poljedelskih površinah, ki so intenzivno izkoriščene, kjer je malo organske mase in povečini zelo primanjkuje humusa, je zelo dobrodošlo gojenje rastlin za podor. Posejemo posevek, pustimo, da zraste in ga v jeseni podorjemo. Sejemo lahko oljno redkev ali facelijo. Če pa se nam zgodi, da nam strniščni posevek slabo uspe in se ga ne splača pospravljati, pa ga podorjemo.
Navedli smo razloge v prid pridelovanju strniščih posevkov. Izberemo lahko več možnosti. Najslabša pa je pustiti strnišče neobdelano, saj ga zarastejo pleveli, ki sem%nijo in povečujejo zalogo plevelnega semena v tleh. V tem primeru je bolje jeseni uničiti plevele s totalnim herbicidom. Vendar tudi ta izbira stane vsaj toliko kot seme strniščnega posevka.
BERNARDA STARIHA
M. B.-J.
KAKO SO DELALI NEKOČ - Na kmečkem prazniku v Prilozju so si obiskovalci lahko ogledali marsikatero kmečko delo, ki je danes skoraj že pozabljeno. Takšno je tudi ročno mlatenje pšeničnih snopov s cepci, ki so ga uprizorile članice Društva kmečkih žena Metlika. Marsikateremu starejšemu je ob spominu na stare čase stopila solza v oči, medtem ko so mladi spoznali še en delček naše dediščine. (Foto: M. B.-J.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Dejavniki oblikovanja vinskih arom
Bistrenje in stabilizacija vin
(Nadaljevanje in konec)
Tej temi so posvetili na vinarskem simpoziju v Stuttgartu šest predavanj. Oporečnost živalskega mesa zaradi razvpite goveje bolezni je vzpodbudila tudi razmišljanje o primernosti čistil živalskega izvora pri negi vina. Uporaba želatine v kletarstvu naj bi bila prepovedana. Na ta ukrep so reagirali v Evropi in pričeli s preizkušanjem rastlinskih proteinov za bistrenje vina, in sicer v Franciji, Italiji in Španiji.
Odbira rastlinskih proteinov teče že tri leta in prvi rezultati čiščenj moštov, belih in rdečih vin, niso slabši od primerjalnih čiščenj z želatino. Nekateri preparati, glede na rastlinski izvor, so celo učinkovitejši od želatine. Potrebna količina čistila na količino vina ne odstopa bistveno od potrebnih odmerkov pri želatini. Pogoji za bistrenje (potek in čas) ostajajo enaki. Odprla se je nova možnost bistrenja vin. Priznavanje čistil rastlinskega izvora je v postopku pri Mednarodnem uradu za trto in vino (OIV). Pri preskušanju so opazili, da so nekateri ljudje alergični na rastlinske proteine in poskus so nadgradili še s klinično raziskavo. Domnevajo, da bodo dobili v pol leta ust-
Ureja: dr. Julij Nemanič
rezen odgovor. Vino naj bi bilo stabilno fizikalno in biološko.
Izločanje vinskega kamna v steklenici je zelo neprijetno. Veliko dragih hladilnih naprav je po vinskih kleteh, namenjene so za izločanje nestabilnega vinskega kamna s hlajenjem vina. Ta postopek je zelo ..stresen" za vino in ga tudi osiromaši. Že dolgo je poznano, da daljša (večmesečna) nega vin v sodih na kvasovkah (drožeh) poveča stabilnost vina in hladna stabilizacija na tartarate ni več potrebna. Ta ugotovitev je sprožila domnevo, da kvasovke sproščajo snovi, ki ovirajo kristalizacijo vinskega kamna. Mrtve kvasovke oddajajo v vino beljakovine (mano-proteine), ki so sposobne stabilizirati soli vinske kisline v vinu.
Iz droži so začeli pridobivati te aktivne beljakovine in razvili so preparat ter ga poimenovali “Man-nostab". Rezultati poskusov obetajo, da bo ta preparat zagotavljal stabilnost vina na vinski kamen in da bo kmalu dostopen na trgu. Kot prednost tega preparata navajajo tudi, da je toliko bolj primeren za vino, ker je tudi že običajna sestavina vina, toda v premajhni količini, da bi zagotavljal stabilnost.
Predstavili so tudi študijo, s katero preskušajo smole, ki omogočajo odstraniti iz vina povečane vsebnosti metalov (železo, baker, cink, živo srebro...). Modro čiščenje vina je še vedno v praksi in teži se k temu, da bi uvedli manj nevarni postopek za odstranjevanje kovin iz vina.
(Konec) Dr. JULIJ NEMANIČ
KONJEREJO DOBILI PROSTOR - Člani Konjerejskega društva Suha krajina so konec junija proslavili najnovejšo pridobitev - nakup zemljišča in tudi postavitev koče in zavetišča za njihove ljubljence. V nedeljo popoldne so se s konji in vozovi zbrali pri gasilskem domu v Ajdovcu, odkoder so se v povorki odpraviti preko Boršta, Velikega Lipovca in Prelogov na Plešivico, kjer je bila krajša slovesnost, kasneje pa še zabavno srečanje z ansamblom Kosobrini. (Foto: S. Mirtič)
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Solata z izbranim prelivom
Solate pripravljamo iz surove ali , kuhane zelenjave, ki jim dodajamo različna živila, kot so meso, sir, jajca, škrobna živila in podobno. Napravimo pa lahko posebnost, če izberemo solati pravi preliv, marinado ali t.i. dresing. Izbira in priprava solat je neomejena, vendar odvisna od domišljije tistega, ki jo pripravlja. Solata je nepogrešljiv del zdrave uravnotežene prehrane. Med surove solate sodijo vse vrste listnate in glavnate zelenjave. Pomembno opravilo pri pripravi je čiščenje solatnih listov, ki jih operemo pod tekočo vodo, nato primerno narežemo ali natrgamo in prelijemo z ustreznim prelivom. Nekatere solate so najbolj okusne, če jih postrežemo takoj, za druge je bolje, če jih nekaj časa pustimo v prelivu. Med surove solate prištevamo tudi solate iz paradižnika, paprike, kumar, korenčka, rdeče pese in druge zelenjave.
Mlade plodove kumar in bučk naribamo, dodamo preliv in dobro premešamo ter takoj ponudimo. Naribanih kumar nikoli ne obtežimo in nato ožmemo, saj s tem odstranimo večji del soka, bogatega s hranilnimi snovmi. Osnovni preliv pripravimo iz olja, kisa in soli. Namesto kisa lahko dodamo limonin sok in namesto navadnega olja prilijemo oljčno olje, kislo smetano ali jogurt. Okus osnovne-J ga preliva dopolnimo s sesekljanim
peteršiljem, majaronom, timijanom, drobnjakom, pehtranom, kaprami, česnom, čebulo, gorčico in podobnim.
Za solatni preliv iz jogurta uporabimo 200 ml navadnega tekočega jogurta, 5 g soli, malo popra, žlico limoninega soka, žlico sesekljanih kaper, 1 sesekljano čebulo in
2	sesekljani v trdo kuhani jajci. Vse sestavine dobro premešamo in z mešanico prelivamo papriko, kumare, korenček in tudi kuhane solate iz zelenjave in žit. Osnovni preliv vinaigrette sestavimo iz 45 g oljčnega olja, 15 ml kisa, pol žličke gorčice, pol žličke sladkorja, 1 žličke sesekljane čebule, 1 žličke sesekljanega peteršilja in malo soli. Z mešanico takoj prelijemo solato in ponudimo.
Za ribje jedi in solate je aromatičen česnov preliv. V 30 m! oljčnega olja vmešamo kis iz belega vina,
3	zdrobljene stroke česna, sol in poper. Vse sestavine dodamo v stekleničko in dobro pretresemo ter nekaj časa pustimo, da se vonjave premešajo med seboj.
Specialiteta med solatami so kumare s črnimi oljčnimi polodovi. Za 2 osebi potrebujemo 2 manjši kumari, sol, poper, 1 žličko sesekljanega drobnjaka, 250 ml kisle smetane, 5 g sladkorja in nekaj črnih oljčnih plodov. Kumare na tanko narežemo, dodamo preliv in poljubno okrasimo.
Poletna Rast
Pestra vsebina nove številke dolenjske revije
NOVO MESTO - Osrednji gost julijske številke Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, je mag. Mirko Kambič, belokranjski rojak, ki je svoje ustvarjalne moči posvetil fotografiji in raziskovanju zgodovine slovenske fotografije. Svoje življenje in delo je razgrnil v obsežnejšem intervjuju, skozi vso številko pa so razvrščene barvne in črno-bele reprodukcije njegovih najznačilnejših fotografij.
Iz literarne bere besednih ustvarjalcev so tokrat ponujene v branje pesmi Zvezdane Majhen, Rudija Stoparja in Ivana J. Rižnarja, proza Jožeta Sevljaka in spominski zapis kot skica za morebitni filmski scenarij Bogdana Osolnika. V razdelku, namenjenem kulturi se vrsti več daljših zapisov, ki obravnavajo našo preteklost. Janez Kramarič piše o vzponu in padcu gospodov Črnomaljskih, Helena Ložar Podlogar je raziskala usodo po vojni porušene cerkvice sv. Ane na Grabnu pri Novem mestu, Ivan Kordiš pa piše o usodi Šeškovega doma v Kočevju. Iz zdajšnjosti sta prispevka Andreje Pleničar o Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu in Ivana Kastelca, ki je v pogovoru z dr. Tomislavom Šolo odprl vprašanje, kakšna je prihodnost muzejev oziroma kakšni naj bi bili muzeji prihodnosti.
V Družbenih vprašanjih se Jernej Zupančič loteva ta čas zelo aktualnega vprašanja čezmejnega sodelovanja na naši južni meji v Beli krajini, Joža Miklič pa predstavlja vseslovenski projekt Rastoče knjige.
Pestra je tudi vsebina razdelka Odmevi in odzivi, v katerem Branko Jordan razmišlja o problematiki dolgo želenega, a še vedno neustanov-ljenega novomeškega gledališča, Primož Kuret podaja jedrnat pregled dogajanja na nedavnem simpoziju, posvečenem novomeškemu rojaku, skladatelju Marjanu Kozini, Zoltan Peter pa kritično razmišlja o državnih glasbenih tekmovanjih. Katja Ceglar je pripravila zapisa o dveh likovnih razstavah, in sicer o razstavi grafik Drnovškove, Mir-tičeve in Šimenka v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici ter slik Žarka Vrezca v Galeriji Krško, njenim zapisom pa slede recenzije knjižnih novosti: Polona Tratar piše o knjigi kratke proze z naslovom Igra za deset prstov trebanjske pisateljice Bariče Smole, Tomaž Koncilija pa o pesniški zbirki Ej! Katje Plut, pesnice iz Novega mesta. Rubriko zaključuje pregled dela Dolenjskega muzeja v lanskem letu, ki ga je pripravil Zdenko Picelj.
Številko zaključujeta nadaljevanje zapisa Borisa Golca o dolenjskih mestih in trgih v srednjem veku in pregled kulturnih dogodkov v obdobju od marca do konca maja, ki ga je pripravila Lidija Murn.
Ponovno Igra na vrhu
BREŽICE - Po zelo uspešni krstni uprizoritvi komedije Igra na vrhu Milana Dekleve v izvedbi domače gledališke skupine Teaterfraj in v režiji Bojana Levaka Gusa so brežiški ljubiteljski gledališčniki v petek, 6. julija, zvečer igro ponovno uprizorili v dvorani Mladinskega centra Brežice.
Uspešna poletna šola saksofona
Prva mednarodna poletna šola saksofona in mednarodno tekmovanje saksofonistov sta dobro uspela - Koncerti slušateljev, predavateljev in tekmovalcev
KRŠKO - Glasbena šola Krško je z zagnanim ravnateljem Dragom Gradiškom na čelu letos prvič organizirala Mednarodno poletno šolo saksofona Alpe-Jadran-Donava in hkrati z njo še mednarodno tekmovanje saksofonistov. Poglavitna značilnost novinke med poletnimi glasbenimi šolami naj bi bila predvsem kakovost, za kar so poskrbeli vrhunski domači in tuji strokovnjaki, ki so od 28. junija do 4. julija omogočili teoretično in praktično izpopolnjevanje znanja 53 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Italije in Avstrije.
Vaja mednarodnega mladinskega godalnega orkestra z dirigentom Georgom Kugijem.
Poletni dnevi z glasbo
5. mednarodni poletni tabor Zveze glasbene mladine Slovenije - V orkestru 28 mladih glasbenikov iz 10 držav
Predavanja so potekala v francoskem, angleškem, hrvaškem in slovenskem jeziku, pouk pa so izvajali individualno ter v različnih komornih skupinah od dueta do ansambla saksofonov. V okviru poletne šole so v torek, 3. julija, zvečer na gradu Rajhenburg izvedli koncert slušateljev, v sredo, 4. julija, pa koncert predavateljev. Zadnji dan šole so izvedli še mednarodno tekmovanje saksofonistov v treh starostnih kategorijah. Udeležilo se ga je 20 mladih saksofonistov. Znanje, Obvladanje inštrumenta ter umetni-škost izvedb obvezne skladbe in
Meje literature
Literarni večer s pisateljem Darkom Žlebnikom
NOVO MESTO - Knjigarna Goga je v petek, 6. julija, zvečer gostila mariborskega pisatelja Darka Žlebnika. Avtor se je z voditeljico večera Brigito Judež in z občinstvom zapletel v zanimiv pogovor o svojem zadnjem romanu Prešuštvo, kije leta 1999 izšel pri Študentski založbi v literarni zbirki Beletrina. Romanje najprej izhajal kot podlistek v Delu, v odmevih nanj pa je bilo Žlebnikovo delo označeno kot trivialno, zato se je tudi pogovor v Gogi sukal okoli vprašanj meja in namena literature. Pisatelj je bil mnenja, da je potrebno slovenskega pasivnega bralca pritegniti z zanimivo, aktualno temo, ki je dinamično strukturirana in opisana v preprostem jeziku, da ne pride do vse preveč pogostega pojava, ko bralec po nekaj prebranih straneh knjigo odloži. Branje je po pisateljevem mnenju sprostitev in zabava.
STAVČA VAS - V pokrajini na levi strani zgornjega toka reke Krke je še mogoče videti kozolec, staro kmečko domačijo, skedenj, kaščo in kar je še takih ostankov stavbne dediščine iz nekdanjega kmečkega življenja. A jih je vse manj, saj nezadržno izginjajo in prepuščajo prostor drugemu in drugačnemu. Da bi se ohranili vsaj na podobah in pričali o nekdanji ljudski ustvarjalnosti, so bili konec minulega tedna predmet posebne pozornosti šolanih in ljubiteljskih slikarjev, udeležencev četrte likovne kolonije Prijatelji.
Kolonijo sta v okviru žužem-berških trških dnevov organizirala Turistično društvo Suha krajina in Kulturno-umetniško društvo Žužemberk na domačiji Malči Klemen, prvotne pobudnice teh slikarskih srečanj in prijazne gostiteljice. Sodelovalo je 20 likovnikov z vseh koncev Slovenije in dva iz tujine, zamejski rojak Marko Vodopivec iz Občin pri Trstu in akademski slikar Igor Cvijanovič iz Novega Sada. Med udeleženci
skladbe po izbiri tekmovalca je ocenjevala komisija, ki sojo sestavljali predavatelji in pedagogi poletne šole: Claude Delangle, profesor saksofona in mednarodni solist iz Pariza, člani mednarodno priznanega Zagrebškega kvarteta saksofonov (prof. Matjaž Drevenšek, Saša Nestorovič, prof. Dragan Sremec in prof. Goran Merčep) ter prof. De-
Čarovniški žur s knjigo
NOVO MESTO - Dolgo pričakovani 4. del po vsem svetu priljubljenega Harryja Potterja z naslovom Ognjeni kelih je že preveden in natisnjen v slovenščini. Prodajati ga bodo začeli po vsej Sloveniji v torek, 17. julija, v knjigarnah Mladinske knjige v Ljubljani, Kopru, Mariboru in Novem mestu pa bo mogoče knjigo kupiti že v ponedeljek, 16. julija, ko bodo nalašč v ta namen knjigarne ponovno odprli ob osmih zvečer in pripravili zabavo v čarovniških kostumih z reševanjem rebusa, kvizom, podeljevanjem priznanj čarobnega reda idr.
so bili tudi štirje domačini: Vanja Legan, Aleš Zaletel, Zmago Blatnik in Martin Šuštaršič, ki je kot likovni pedagog na žužemberški osnovni šoli tudi umetniški vodja kolonije. Večina udeležencev je ljubiteljskih slikarjev, kar nekaj med njimi pa se je udeležilo vseh dosedanjih slikarskih srečanj v Stavči vasi. Če so bile prejšnje kolonije namenjene obeleževanju zgodovinskih jubilejev, pa so letošnjo namenili kulturni dediščini, predvsem kmečki arhitekturi, da bi tako opozorili na njen pomen in pripomogli k skrbnejšemu odnosu do nje. Umetniki so bili pri izbiri motivov sicer svobodni, a je mnoge pritegnilo prav to, kar so organizatorji pričakovali. Vsak udeleženec likovne kolonije je eno sliko prepustil Turističnemu društvu Suha krajina.
Dela, ki so nastala na koloniji, bodo na ogled na razstavi v nekdanji vinski kleti žužemberškega gradu v soboto in nedeljo, 14. in 15. julija.
MiM
jan Prešiček, skladatelj Milko Lazar in ravnatelj Glasbene šole Krško Drago Gradišek.
Zmagovalci v posameznih kategorijah, Blaž Kemperle v prvi, Gordan Tudor v drugi in Miha Rogina v tretji, dobitnik nagrade občinstva Tomislav Žužak, nagrajenka za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja Špela Kolenc in Nikola Fabijančič so se predstavili javnosti v petek, 6. julija, zvečer na zaključnem koncertu v Kulturnem domu. Najboljšim tekmovalcem so na koncertu podelili praktične in denarne nagrade podpornikov poletne šole in tekmovanja.
Kravcov v galeriji Kralj
NOVO MESTO - V galeriji Kralj bodo jutri, 13. julija, ob 20.30 odprli razstavo del ruskega slikarja Jurija Kravcova. Za glasbeno popestritev večera bosta poskrbela violinistka Petra Božič in harmonikar Branko Rožman.
Skulpture M. Počivavška
PODSREDA - Na gradu Podsreda bodo jutri, 13. julija, ob osmih zvečer odprli razstavo skulptur akademskega kiparja Matjaža Počivavška. Otvoritev bo popestril nastop pihalnega kvinteta Slovenske filharmonije Slovvind. Razstava bo na ogled do 24. septembra.
DOLENJSKE TOPLICE - V spokoju dopoldanskih ur teh vročih julijskih dni, ko vse išče ali senco ali svežino voda, je v Taboru mladih zelo delovno. Že od začetka tega meseca 28 mladih glasbenikov iz desetih evropskih držav marljivo vadi in se pod vodstvom avstrijskega dirigenta Georga Kugi-ja poglablja v skrivnosti dobrega orkestralnega igranja na mednarodnem poletnem taboru Zveze glasbene mladine Slovenije (ZMGS), ki so ga letos pripravili že petič zapored v sodelovanju z glasbenimi mladinami Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Irske, Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Slovaške, Slovenije in Švice. Mladi glasbeniki v začasnem mladinskem godalnem orkestru vadijo pet skladb, s katerimi se bodo predstavili na štirih koncertih. Kako v njihovi izvedbi zvene skladbe Ero-eda, Tartinija, Merkuja, Brucha in Mendelssohna Bartholdyja, bodo lahko prisluhnili ljubitelji klasične glasbe na koncertih v Postojni, Celju; Ljubljani in na Bledu, kjer orkester nastopa v teh zadnjih dneh tabora.
Glasbeniki so z bivanjem v mirnem in prijetnem okolju Tabora mladih zelo zadovoljni, saj jim nudi zelo dobre delovne razmere in dovolj razvedrila v prostem času, ki je namenjen predvsem rekreaciji, športu in druženju. Bran-
ka Novak iz ZMGS pravi, da se vsako leto z zadovoljstvom vračajo v Tabor mladih, saj samo tu lahko ustvarijo za mlade glasbenike občutek pravega tabora in ne le ene od mnogih poletnih šol. "ZaJo so tu idealne razmere,” pravi Novakova in dodaja, da imajo mladi po šestih do sedmih urah vaj pestre možnosti za rekreacijo in sprostitev, od kopanja, kolesarjenja, lokostrelstva, izletov in čolnarjenja do večernih druženj in koncertov. Posebnost letošnjega tabora je sodelovanje s skupino varovancev društva Zarja. Gre za mlade, ki so prizadeti zaradi hudih prometnih nesreč. Zanje je glasba kot nekakšna terapija, mladi glasbeniki pa ob nesrečnih vrstnikih človečnostno zore in se lahko globoko zamislijo o svojem bodočem ravnanju v prometu.
M. MARKELJ
Umetniški vodja Obalnih galerij Andrej Medved in direktor Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič na otvoritvi razstave, ki je potrdila dobro sodelovanje med obema ustanovama.
Dela na papirju
James Brom razstavlja v Lamutovem likovnem salonu
KOSTANJEVICA - V galeriji Božidarja Jakca so načrtovali, da bodo v teh dneh v razstavišču Lamutovega likovnega salona odprli pregledno razstavo Pogled 2, na kateri bi predstavili izbrane fotografske ustvarjalce, vendar se je priprava razstave zavlekla in tako je zdaj namesto nje v treh prostorih likovnega salona na ogled obsežna razstava del na papirju sodobnega ameriškega likovnega ustvarjalca Jamesa Browna. Razstavo so pripravili v Obalnih galerijah, s katerimi Galerija Božidarja Jakca že nekaj časa dobro sodeluje, kot sta v uvodnih nagovorih ob odprtju razstave poudarila direktor kosta-njeviške galerije Bojan Božič in umetniški vodja Obalnih galerij Andrej Medved. Slednji je tudi jedrnato predstavil razstavo in gostujočega ameriškega umetnika.
James Brown spada med velika imena sodobne ameriške likovne umetnosti. Svojo pot je začel v začetku osemdesetih let in se v naslednjih dvajsetih letih odločno uveljavil v novih likovnih usmeritvah, ki so po zastojih konceptuali-stičnega likovnega ustvarjanja prinesle pravi izbruh "veselja do slikanja" v figurativnem in abstraktnem slikarstvu. V Kostanjevici se predstavlja z deli na papirju, grafikami, gvaši, kolaži, lepljenkami in mešanimi tehnikami. Razstava je zasnovana kronološko in po sklopih, tako da je na nji pregledno nakazan celoten razvoj umetnikovih ustvarjalnih prizadevanj.
Razstava bo na ogled do 26. avgusta.
MiM
Prišli iz domovine jazza
Saksofonist Igor Lumpert pripeljal k nam odlične glasbenike - Koncert na Muzejskih vrtovih v Novem mestu
NOVO MESTO - Skupina slovensko-ameriških glasbenikov, ki sta jo kot mednarodni projekt Plan 9 zasnovala saksofonist Igor Lumpert in kitarist Igor Bezget, dolgoletna glasbena prijatelja, je na svoji devetdnevni turneji po večjih slovenskih mestih in po odmevnem nastopu na ljubljanskem mednarodnem festivalu jazza obiskala tudi Novo mesto. Na Muzejskih vrtovih pri Dolenjskem muzeju je v sredo, 4. julija, zvečer pripravila izvrsten koncert. Občinstvo, ki je bilo starostno precej razgibano, je najprej ogrela domača skupina Move Know-ledgment, nato pa je sledil nastop kvarteta, v katerem ob že omenjenima slovenskima glasbenikoma igrata še Američana, basist Reggie Andy Mckee in bobnar Damion Reid. Kvartet izvaja avtorsko glasbo, pri čemer se oplaja iz različnih virov, od bluesa, funka in jazza do glasbe različnih svetovnih kultur.
Novo mesto, ki si dolga leta zanemarjeno jazzovsko sceno znova počasi ustvarja, je prišlo na program turneje predvsem po zaslugi Lumperta, saj je tu doma in od tod je šla njegova pot v mednarodne jazzovske vode. Kot talentiran saksofonist je dobil mesto za študij na oddelku za jazz Brucknerjevega konservatorija v Linzu v Avstriji, po študiju v Linzu pa seje šel izpopolnjevat še v domovino jazza na New School v New Yorku.
“Po letu dni študija v New Yorku, zdaj prvič nastopam v Novem mestu,” je za naš časopis povedal Igor Lumpert in dodal, da je vesel, ker je svojemu rojstnemu kraju ob tej priložnosti lahko ponudil nekaj zares dobre glasbe. “Fanta, ki sem ju pripeljal s seboj iz New Yorka, sta vrhunska glasbenika. Čeprav za Slovenijo prej niti slišala nista, sta se mi z veseljem pridružila na koncertni turneji. Dosedanji vtisi so lepi."
MiM
Igor Bezget, Damion Reid, Igor Lumpert in Reggie Andy Mckee na koncertu v Novem mestu.

V soboto dopoldan so se na domačiji Malči Klemen v Stavči vasi zbrali udeleženci letošnje slikarske kolonije Prijatelji in se pred odhodom na teren pomenili o poteku srečanja.
Iz vasi in s polj na platna
Četrta suhokrajinska likovna kolonija Prijatelji ■ Slikarji upodabljali izginjajočo kulturno dediščino
MiM
Dobitnik prve nagrade v tretji kategoriji in nagrade za najboljšo izvedbo skladbe Miha Rogina med nastopom s korepetitorjem Zoltanom Petrom na zaključnem koncertu.
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
POZIV ODGOVORNIM
Zakaj brez sence dreves na poti?
Novo mesto premore malo drevoredov ob cestah in tudi nasploh, med temi pa so najveličastnejši: Kettejev drevored ob sprehajalni poti preko Marofa, enoredni drevored maršala Tita ob tovarni Revoz oziroma Belokranjski cesti in drevored ob grmskem gradit.
A če je mesto v zadnjem času toliko dozorelo, da ob novogradnjah ali rekonstrukcijah pomembnejših mestnih prometnic pritakne tudi hodnik za pešce in kolesarsko stezo, je žal z drevoredi nekoliko drugače. Prav načrtovanje rekonstrukcije oziroma delne premestitve današnje Šmihelske (Ljubenske) ceste je takšen primer.
Država ob izgradnji cest ne financira ne hodnikov za pešce ne kolesarskih stez, še manj pa postavitev drevoredov, in sicer z obrazložitvijo, da slednji nimajo nič skupnega s prometno varnostjo in da večajo stroške vzdrževanja. Tako ne namerava finančno pokriti tudi urejanja drevoreda, ki je bil zamišljen s predlogom lokacijskega načrta za Šmihelsko cesto. Ob vsem tem so se predstavniki mesta ustrašili, da bi zaradi želenega drevoreda država zavrnila s proračunom že predvideni začetek financiranja rekonstrukcije ceste, ter so zato in iz časovne stiske drevored postavili pod vprašaj.
Toda v času, ko želimo v Novem mestu čimveč ljudi odvrniti od uporabe motornih vozil in ko je neredko pot pešca ali kolesarja ob cesti edina možna in največkrat najbližja pot do cilja, imajo drevoredi še kako pomembno funkcijo. Ne zgolj zato, da lepšajo cestni in obcestni prostor, pač pa da večajo tudi varnost vseh udeležencev v prometu ter ustvarjajo dodatne pogoje za večjo udeležbo pešcev in kolesarjev v prometu. Vemo, da drevje, ki raste neposredno ob prometnicah, med ostalim absorbira
del izpušnih plinov, zmanjšuje količino prahu v zraku, senči prostor in ga hladi, sprošča nekaj kisika, nekoliko duši hrup in neposredno vpliva na človekovo psihično počutje. Onesnažen zrak, vročina in hrup so namreč pomembni dejavniki tveganja v prometu in pravzaprav ogrožajo zdravje ljudi nasploh. Ozirajoč se na to, bi moral drevored s primerno izbrano vrsto in starostjo sadik postati nujen in pomemben element urejanja pro-
Na Miklavža je, tako kot vso leto, hitel do kokošnjaka, da bi za skrbno zavarovano ograjo nakrmil petelina in osem kur. Kokoši so vedno čutile, da prihaja; petelinje na daleč kikirikal. Nekaj metrov pred ograjo pod gostimi smrekami je slišal cviljenje. Pohitel je na drugo stran in med lesenim plotom in žično ograjo presenečeno opazoval črno podobo; bila je to divja mačka, je ugotovil kasneje. Hotela je čez zasilni izhod iz kokošnjaka. Štiri že umorjene kokoši so ležale na tleh.
“Mrzlično sem iskal luknjo, skozi katero je prišel noter. Na strehi sem opazil votlino v velikosti njegove glave. Skozi njo je prišel do
štora cest, namesto da je z dema-goškim reduciranjem drevoreda na zgolj “lepotno izboljšanje”, kot so zapisali na mestni občini, zadnja skrb vseh odgovornih.
Odločen, kot je boj za nove ceste, ki križajo mesto po dolgem in počez, bi morali odgovorni biti boj tudi za drevorede ob njih. Upamo, da v Novem mestu za več drevoredov ob mestnih prometnicah in še kje drugod ne bo potrebno obuditi delovanja novomeškega olepševalnega društva ali ustanoviti celo ozelenjevalnega, pač pa bodo odgovorni vendarle odločno stopili v boj s samim sabo, državo in ostalimi zaviralci sajenja drevja ob cestah in sence na njih.
TOMAŽ LEVIČAR
pojedine,“ se spominja Milan. Bil je tako razburjen, da je klel vse povprek! Ker je bila napadena njegova lastnina, je ukrepal, kot bi bržkone vsak izmed nas. Žival se je zapletla v žično ograjo, Milan jo je s kamnom, tega je prvega našel, in s krvavo pestjo (poškodba pri posredovanju čez žico) dotolkel. Kmalu je odšel v bližnjo gostilno in starejšim možakarjem, ki so tistega dopoldneva premlevali lokalne novice, povedal, kaj se mu je zgodilo. Gostilničar mu je rekel, naj gre k starejšem gospodu, saj mu bo le-ta svetoval, kako naj ukrepa.
“Stane Lavrič, upokojenec in lovec, torej dober poznavalec razmer tudi na območju Grčaric, je po ogledu dejal, daje ,črni hudič' divji maček s črnim repom. Nikoli v življenju ga nisem videl, pa tudi moja žena ne. Sosedje pravijo, da so slišali, da se ta zver sicer klati po Veliki Gori, a se z njo niso srečali. Lavrič je fotografiral mene z mačko in posebej z umorjenimi kurami.“
Milan Kozic
A kot kaže, ga bo to drago stalo. Stane, ki sicer zelo rad fotografira tudi živali po gozdu, je dogodek objavil v lokalnem časopisu. Kmalu se je pri Milanu oglasil inšpektor in mu povedal, da je divji maček zaščitena vrsta živali.
"Stane kot lovec bi me moral opozoriti, kaj sem naredil! Pa me ni. Pohitel je in v časopis dal mojo sliko z divjim mačkom, ne pa tudi z umorjenimi kurami. Takrat je bila v Dolenji vasi razglašena steklina; zanjo nisem vedel. Lahko bi me s krvavo roko napotil k zdravniku. Po fotografiranju je Lavrič mačka odpeljal. Ne vem, kje je končala," pravi.
Ko je inšpektor odšel, si je Milan mislil, daje vsega konec. A se je zmotil! Okrožno državno tožilstvo v Kočevju mu je kmalu naložilo, da mora zaradi nezakonite uple-nitve divje mačke plačati kazen v znesku 70 tisoč tolarjev. Denar naj bi nakazal v korist Zdravstvenega doma Ribnica za nakup ultrazvočnega aparata.
“Težko se borim proti oblastem, a trdim, da sem pri decembrskem ravnanju varoval svoje imetje. Da sem pokončal divjega mačka, seveda nisem vedel. Vem le to, da se mi je od takrat zdravje skrhalo, sprašujem pa se, od kod naj vzamem denar za plačilo kazni." m. G.
Z VALJČKI NAD CELULIT
Ni lepo, pozneje pa še boli!
Le redkokatera ženska je brez vsaj manjših blazinic celulita na bokih, stegnih, kolenih ali nadlahteh, pa ne glede na to, koliko je stara, koliko da na telesno aktivnost ali koliko tehta.
Tudi sodobna medicina, podobno kakor že dolgo tradicionalna kitajska medicina, z vse večjo gotovostjo zatrjuje, da celulit ali pomarančna koža ni samo lepotni ali kozmetični problem, temveč v zrelejših letih pogosto pripelje do bolezenskih sprememb. Z leti zaradi celulita dobimo težke in utrujene noge, zaradi stisnjenih žil in tkiv pa se pojavijo tudi bolečine.
Čeprav pravimo, daje nagnjenost k celulitu podedovana, pa je znano, da niti debeli moški praviloma nimajo tovrstnih deformiranih maščobnih celic. Nastanek celulita pospešijo hormonske spremembe, zato se prvi znaki pomarančne kože začnejo pojavljati v puberteti, poleg te pa pojav lahko sprožijo tudi splav, kontracepcijske tablete, nosečnost, menopavza, stres, čezmerno uživanje sladkorja in drugo. Stanje se še poslabša s slabimi prehranjevalnimi navadami.
Celulita je več vrst, za vse pa je značilno, da krvni in limfni obtok preslabo odvajata beljakovine in vodo, zato pride do spremenjenih razmer v tkivih. Lansko leto je tudi meje Slovenije prestopila nova metoda za odpravo celulita, ki seji pravi endodermoterapija in se izvaja s posebnim aparatom Greenvac. Pred kratkim so se z njim kot prvi na novomeškem območju opremili tudi v salonu za zdravje in nego telesa Aquarius v Novem mestu.
Aparat deluje s pritiskom na površino kože, saj njegova masažna glava posrka kožo med
gibljive valjčke, ki pritiskajo nanjo in na poseben način “ože-majo” tkivo s hkratnim vakuumom in rahlim valjanjem. Kot pravijo kozmetiki in fizioterapevti, ki zdaj že s pridom uporabljajo aparat, tako dosežejo, da tkiva zadihajo, vanje se vrne kisik in izboljša se metabolizem. Tkiva se ponovno obarvajo, spremeni se temperatura, debelina kožne gube pa se strukturno spremeni, ko jo stisnemo. Noge po terapijah postanejo lažje in pritisk v njih popusti.
Čeprav se sliši obetavno, pa tudi tu ne gre hitro in enostavno. Če se telo dobro odziva na terapije, lahko, kot kažejo izkušnje v kozmetičnih in fizioterapevtskih salonih, z 12 terapijami izgubimo šest centimetrov v obsegu bokov, po naslednjih 12 pa še dodatne 3 cm. Po končani terapiji naj bi postopek ponavljali vsak mesec vsaj enkrat ali dvakrat, ker se celulit ne da kar za zmeraj odpraviti, saj je kroničen in se ponavlja!
Endodermoterapija je po dosedanjih ugotovitvah in tudi po slovenskih izkušnjah zelo uporabna pri zdravljenju brazgotin in opeklin ter tudi pri stanjih po poškodbah, pri zdravljenju težkih nog zaradi motenega dotoka in odtoka tekočin v tkiva, pri zdravljenju migren in mrzlih nog zaradi slabega obtoka krvi, ni pa dovoljena uporaba pri močnih krčnih žilah. Aparat so lani začeli uporabljati v kozmetiki, zdaj pa z njim delajo še fizioterapevti, ki si obetajo lepe uspehe.
B. DUŠIČ GORNIK
KAZEN ZA “KAZNOVANJE”
Divji maček ni poceni
Ribniški upokojenec Milan Kozič večino prostega časa preživi v Grčarskih Ravnah. Mir v okolju idilične narave mu je skrhal dogodek, do katerega je prišlo konec lanskega leta.
Krka med Strugo in Dramo.
Od Otočca do Drame pri Šentjerneju
Tisto jutro, ko sva z Mileno vzeli pot pod noge, seje Otočec spet ponujal v vsej svoji lepoti. Poletno sonce še ni bilo tako visoko, da bi zakuhalo vročino, obiskovalci so bili še redki, vse je dišalo po vlagi in svežini. Naslonjeni zdaj na eno zdaj na drugo ograjo mostu sva opazovali živahne družine račk, ki so se prepeljavale z brega na breg, in predvsem labode, ki so se lagodno pozibavali in ogledovali v gladini Krke.
Ali veste, da je prva dva para labodov sem pripeljal nek Švicar, kije leta 1967 in 1968 letoval na Otočcu? Bil je prepričan, da te lepe, velike bele ptice spadajo prav sem. O tem mi je s ponosom pripovedoval g. Franc Kirm, rojen v Kronovem, v službi pa na Otočcu od 1958. do upokojitve. “Zdaj jih je že blizu dvesto. Od Žužemberka in Kostanjevice jih najdete,” ponosno pove in tudi druge spomine rad obudi.
“Na grad Otočec so me poslali za upravnika restavracije, preden seje v njem naselil štab mladinskih delovnih brigad. Bilje še ves v ruševinah, vse je bilo treba obnoviti, urediti. V zgornjih prostorih gradu so potem bile štabne pisarne, spodaj restavracija, štabovci pa so spali v lesenih barakah na desnem bregu reke. Takih lesenih naselij je bilo med Ljubljano in Zagrebom šestnajst, center, vrhovni štab vseh brigad, ki so v enem letu zgradile ta del avtoceste, pa je bil prav na Otočcu. Kar dobro sem se znašel, saj sem poznal ljudi in kraje. Dobro se spominjam še grajskega mlina, kjer sem bil pred vojno vajenec, njihove žage, kovačije in gostilne. O vsem tem danes ni niti sledu.”
Ko so brigadirji odšli, so najprej mislili tu osnovati okrevališče za člane Zveze borcev, saj so blizu tudi Šmarješke Toplice. No, odločili so se za gostišče odprtega tipa. Skupaj s pokojnim direktorjem Lampretom in vsemi zaposlenimi so večino okolja, ki ga danes občudujemo, udarniško uredili sami, ko pa so se leta 1975 združili s Krko, je prišlo tudi več denarja in turizem je zacvetel, saj leži ta biser na idealni legi ob avtocesti, kjer se mnogi radi ustavijo in uživajo njegovo lepoto. Vsako leto je tudi več tujih turistov. Danes je v gradu hotel visoke kategorije s štiriinštiri-desetimi ležišči, z restavracijo odprtega tipa, v njem se že 14 let odvijajo poročni obredi, v zadnjem desetletju so na levem bregu Krke zgradili moderna tenis igrišča in še marsikaj, kar privablja turiste, odkupili pa so tudi del struškega gradu.
Do Struge je speljana mehka pot ob Krki. Zdi se nama, kot da hodiva po pravi grajski aleji. Spomin prikliče Tavčarjevo romantično povest Otok in Struga, obudiva nekaj mladostnih spo-
minov in že sva pred gradom v zelenju, ki ga je proti koncu 16. stol. postavil Karel pl. Jurič, tedanji zakupnik gradu Mehovo pod Gorjanci. Po drugi vojni so nekaj desetletij v njem živele tudi šolske sestre de Notre Dame, ki so jih izselili iz njihovega samostana v Šmihelu. Spet naletim na prijetno sogovornico: Vse od 1949. leta v pritličju gradu stanuje gospa Smrekarjeva, ki je sem prišla iz Prekmurja z možem, kije bil postavljen za upravnika vojaške ekonomije. Taje bila tu do 1960. leta. Gojili so prašiče, krave, konje in pridelali vso zelenjavo za potrebe vojske v Novem mestu in pridelke vozili celo v Ljubljano. Rada pove, kako lepo je bilo urejena okolica gradu, dokler so bile tu šolske sestre, in tudi marsikaj drugega. Ali ste že slišali, na primer, da je prve konje na Strugo pripeljal g. Stanko, veterinar iz Zagreba, ki je delal v Titovi konjušnici? Ko se je upokojil, je s sabo pripeljal tudi pet čistokrvnih “angležarjev”. Potem se je menjalo več gospodarjev, lani, to izvem iz zanesljivih ust vodilnega krka-škega delavca, pa je Krka sklenila pogodbo za določen čas (z možnostjo podaljšanja) s kmetijsko šolo Grm. Ti skrbijo za trenutno dvanajst konj, z devetimi pa izvajajo šolo jahanja, turno jahanje, prevoz s kočijo, vzamejo pa tudi konje v oskrbo (kot v hotel), če imajo prostor. Šola je torej nosilec in izvajalec storitev, lastnik tega dela Struge pa je Krka, tovarna zdravil.
Lastnik Struge, gospod Levič-nik, še živi v Zagrebu in prav sedaj teče postopek denacionalizacije tudi za Draškovec, na katerega naletiva malo kasneje. Prvič je omenjen leta 1563. Bil je v lasti sina Ivana Lenkoviča z Otočca, od 1792. do konca 2. svetovne vojne pa je bil v lasti družine Trenz. Potem je bilo tudi to nacionalizirano. Do spremembe sistema je tam menda prav uspešno delovala Kmetijska zadruga, zdaj pa je vse zapuščeno. Od nekdanje graščine je ostala le kašča, pa nek privatnik tu goji piščance, mi pove nek kmet.
Takoj za Strugo se Krka, ki je moja “rdeča nit”, umiri. V široki, lepi strugi plavajo poleg rac in labodov zlasti številne belice. Največ je podusti in platnic, ki so avtohtone. Na Ribiški družini v Novem mestu, ki skrbijo za ribji zarod od Zagradca do Mršeče vasi, mi povedo, daje tudi zaradi kormoranov ulov na ulovni dan skoraj prepolovljen. V upadanju so tudi sulci. Pot, po kateri mehko stopava, je precej umaknjena od reke, saj v tem predelu rada poplavlja, zato večkrat stopava tudi po gozdni poti, a je Krka ves čas na najini levi. Uživava v čisti lepoti, potem pa je pot pred nama nenadoma nasilno prekinjena. Ustavi naju kup gramoza in vanj zapičena tabla z napisom Privatno. Kaj bi to bilo? Nič drugega kot predrznost novega vikendaša, zvem. Pot pred vikendom je prav tedaj umetelno tlakoval neznan
delavec. Komaj se pretakneva do “izhoda”, ki je v obliki močnih novih vrat, ki čuvajo njegovo lastnino. Je to sploh mogoče? Kdo mi lahko prepove pot ob naši Krki? Kateri zakon to dovoljuje? Ne morem se umiriti, čeprav me delavec tolaži, da bo vrata možno odpreti. Kdo pa rad vdira na tuja dvorišča? Kaj je to pravzaprav? Dvorišče ali pot?
V Čadrežah Krka še posebej poplavlja, pa tudi na obeh bregeh Čadreškega potoka. Vaščan, s katerim se spustiva v pogovor, krivi napačno komasacijo. Pa najbrž ne bo čisto res. Ko prebrskam različne zapise o teh krajih, zvem, daje bilo pred več milijoni leti tu morje, da je tudi Krka že večkrat menjala strugo. Pot vijuga med pustimi travniki, med redkimi hišami, nič posebnega ne privleče moje pozornosti, a z domišljijo prikličem v zavest zgodovino tega predela. Vidim pomembno pot med Emono in Siscio, živahen promet po Krki in veliko naselje Otok (Guten-werht), ki je bilo v 9. stol. pomembno središče freisinške posesti. Od 13. stol. je kraj prevzel vodilno trgovsko in prometno vlogo. Tam, kjer sedaj stoji vas Drama, je včasih tekla Krka. Tam je bilo nekoč rimsko pristanišče, sedanji potok Mihovica pa je menda le ostanek srednjeveške struge Krke. Na pristaniškem bregu se je začenjala 9 m široka tlakovana cesta, na katero so prekladali rečne tovore. Za varnost je skrbela trdnjava poleg pristana. Obsežne arheološke raziskave, ki so bile izvršene do
1967.,	pričajo, da je bil to močan obrtni in trgovski center, ki je imel celo svojo kovnico denarja. Tuje bila tudi pomembna mitnica. Trg so večkrat oblegali Turki in ga dokončno uničili 1473. Menda so v enem dnevu pobili ali s seboj odpeljali 3000 ljudi! Danes je ohranjena le Miklavževa cerkev ob rečnem pristanišču (slamnata streha sredi travnika varuje prezentirane temelje nekdanje cerkve sv. Mihaela).
Tudi vas Groblje stoji na razvalinah bogate rimske naselbine Crucium, ki je bilo nekoč pomembno postajališče na prometni cesti med Emono in Siscio (Ljubljana-Sisak). Baje je prav tu nekje na Krki preizkušal svoj znameniti ladijski vijak Jožef Ressel, ki je bil takrat gozdar v pleterskih gozdovih in je v Šentjerneju začel s prvimi konjskimi dirkami.
Kakšna bogata zgodovina! In s čim se ti kraji, ki ležijo na območju šentjernejske občine, lahko pobahajo danes? S pridnostjo, podjetniškim duhom, prijaznostjo, z lepimi, lepo urejenimi naselji in hišami, ozaljšanimi z rožami, gotovo. Pa z mirom, ki ga uživajo. Mar to ni veliko? Ni to največ?
1. MESTNIK
t
AVTO TIMES PREDSTAVLJA
Ureja Borut Štajnaher
Nova sonata je jasen Hyundaijev odziv na tekmovalnost v tem avtomobilskem segmentu.
Novosti iz Hvundaiia
Prvi dizli in nova sonata
Hyundai je slovenskemu tržišču ponudil prvi korejski dizelski agregat, ki ga bodo vgrajevali v modele elantra, trajet in santa fee. Pri razvoju je sodelovalo ameriško podjetje Detroit Diesel, ki je hčerinsko podjetje Daimler-Chryslerja, Common-rail sistem vbrizga pa je razvil Bosch.
Šestnajstventilska tehnika in dve gredi za uravnoteženje vsekakor ne spadajo med zastarelo tehnologijo. Turbo polnilnik in hladilnik stisnjenega zraka pa nudita ob dveh litrih prostornine 83 kW oz. 113 KM in najvišji navor 255 Nm vsaj pri trajetu in terencu santa fee. V elantri je navora le 235 Nm, saj menjalnik vozila ne prenese več.
Zmogljivosti niso športne, temveč povsem sprejemljive za dizle. Po tovarniških podatkih naj bi elantra CRD1 pospešila do 100 km/h v 11 sekundah in dosegla 190 km/h končne hitrosti.
Če elantra porabi res le 6,4 litra v poprečju na 100 prevoženih kilometrov, kot navajajo v tovarniških podatkih, bomo lahko potrdili ali zanikali, ko jo bomo preizkusili na daljšem testu.
Istočasno kot nove dizelske agregate pa so pri Hyundaiju slovenski javnosti predstavili tudi novo sonato, ki je zelo jasen Hyundaijev odziv na tekmovalnost v tem avtomobilskem segmentu pa tudi na želje kupcev, ki so zvesti tej korejski avtomobilski znamki. Spretna zmes elegantne in športne zunanjosti, skrbno izdelane‘in razkošno odmerjene notra-
njosti, temeljite opreme, dveh zmogljivih bencinskih motorjev ter prepričljive aktivne in pasivne varnosti postavlja sonato v ospredje podobno velikih limuzin in ne dovoljuje več dvomov.
Karoserija nove sonate je za 37 milimetrov daljša, za 2 širša in za 12 milimetrov višja od karoserije njene predhodnice. Že tradicionalna Hyundaijeva kakovost pa doda novi sonati dodatni vrednostni pečat.
Potniški prostor nove sonate je prepričljiv dokaz njene limuzinskosti. Sedežno udobje je enako kot v večji limuzini XG, prilagodljivost prednjih sedežev pa prispeva k ergonomiji najboljše vrste. Zadnja klop je pregibna v razmerju 60 proti 40, kar omogoča dvostopenjsko povečavo že tako velikega prtljažnika.
Sredinska konzola je po novem prirezana pod ugodnejšim, 21-stopinjskim kotom, vanjo pa so vgrajene zračni reži, digitalna ura ter nadzorni plošči zvočnega sistema in klimatske naprave. Kadilcem sta pri roki tudi pepelnik in vžigalnik, drobnarijska odlagališča pa so zlahka dosegljiva pred prestavno ročico in v vratih.
Nova sonata ponuja na slovenskem trgu izbiro med dvema bencinskima motorjema: na novo obdelanim, 2,0-litr-skim vrstnim štirivaljnikom sirius II, in novim, 2,7-litrskim V6 motorjem tipa delta. Cenovna paleta nove sonate se prične pri 3,8 in konča pri 4,6 milijona tolarjev.
Skupni projekt Opla in Renaulta
Novi vivaro in trafic
Opel in Renault sta predstavila skupni projekt. Razvila in izdelala sta lahko dostavno vozilo, ki se pod Oplovim znakom imenuje vivaro, pod Renaultovim pa novi trafic. Vozilo spada med gospodarska vozila s skupno maso do 2,8 tone. Vivaro in trafic se med seboj razlikujeta le po nekaterih malenkostih in po znački na nosu.
Zunanji izgled je eleganten. Sprednji del je karakterističen za novodobno oblikovanje in združuje zaobljene linije. V nosu dominirata dva velika svetlobna sklopa in ovalna maska z režami, pod njo pa je masiven odbijač. Streha je prav tako elegantno zaobljena, vse skupaj pa nič ne vpliva na prostornost, katere je na pretek. Zadaj so opazne ponovno lu-
Vivaro je na voljo z dvema medosnima razdaljama in nosilnostjo do 1.200 kilogramov.
či, ki so postavljene pokončno in spominjajo na kangujeve.
Pogled v notranjost razkriva izredno praktično armaturno ploščo, v kateri je tudi veliko odlagalnih površin in predalčkov. Vanjo je postavljena tudi ročica menjalnika, kar olajša prehod iz kabine v tovorni ali potniški prostor.
Kombi je na voljo z dvema medosnima razdaljama in nosilnostjo do 1.200 kilogramov. Tovorni prostor meri kar šest kubičnih metrov in lahko vanj položite tri evro palete. Palete lahko nalagate tudi z boka, saj so na desni strani velika drsna vrata, ob doplačilu pa jih lahko dobite tudi na levi strani vozila.
Za pogon bosta v začetku skrbela dva 1,9-litrska turbo dizelska motorja z močjo 60 kW oz. 82 KM in 73 kW oz. 100 KM ter dvolitrski bencinec z močjo 88 kW (120 konjev), kasneje pa se bo paleti pridružil še 2,5-litrski turbo dize-laš. Močnejši dizel in bencinec sta opremljena s šeststopenjskim menjalnikom, ki omogoča boljši izkoristek motornega potenciala in zmanjšuje porabo, ki v povprečju znaša med 7 in 10 litri.
Vozilo je povsem galvanizirano, zato 12-letno jamstvo proti prerjavelosti ni slučajnost. Od varnostnih elementov je na voljo serijski ABS sistem, dve zračni vreči in samozatezni varnostni pasovi, od luksuza pa sredinsko zaklepanje, radio s CD-jem, klimatska naprava in celo satelitska navigacija.
Lastniki bodo veseli tudi podatka, da je servisni interval predpisan na vsakih 30.000 kilometrov ali na vsaki dve leti. Ob tem pa pri Oplu obljubljajo, da bodo vašega vivara popravili v enem izmed 850-tih prodajno-servisnih centrov kjerkoli v Evropi.
Francosko-nemškega dvojčka izdelujejo v britanski podružnici General Motorsa, na trgu pa se bosta prodajala neodvisno drug od drugega.
Novi stream
Honda je v svoj novi modeI stream, ki meri v dolžino vsega 4,5 metra, vstavila sedem sedežev. Stream je menjava za že nekoliko utrujen modeI shuttle. Ko so vse tri vrste sedežev v uporabi, je na voljo še 160 litrov prtljažnika, ki s preklapljanjem zadnje vrste zraste na 460, ob uporabi le prve vrste pa je na voljo kubik in pol praznega prostora. Notranjost je urejena po vzoru novega modela civic, poganjata pa ga dva motorja. Prvi ima 1,7 litra prostornine in zmore 9/ k Woz. 125 KM, drugi pa dva litra in ob podpori tehnologije VTEC (ki nadzira odpiranje ventilov) razvije kar 113 kWoz. 154 KM. Ob ročnem menjalniku s petimi prestavami je na voljo tudi sekvenčni menjalnik s prav tako petimi stopnjami. Stream si je na Euro NCAP testu prislužil štiri zvezdice za varnost.
Odprti cruiser
Chrysler pripravlja odprto izvedbo svojega modela PT cruiser. Vozilo bo imelo zložljivo streho in samo dvoja podaljšana in nekoliko v bok udrta vrata. Podvozje je spuščeno za 4 centimetre in postavljeno na 19-colska platišča. Avto je izdelan po vzoru ameriškega costom chopped coupe modela iz tridesetih let, na zadnjih dveh sedežih pa bo kljub zložljivi strehi dovolj prostora.
C2 namesto saxoja
Citroen pripravlja novega malčka, ki bo zamenjal model saxo. To bo 3,6 metra dolg C2, ki bo že po tradiciji v razred vnesel nove estetske in tehnološke rešitve. Iz sprednje strani grobo spominja na audi A2, zadek pa je novost. Na vozilu, visokem 1,45 metra, so pokrov prtljažnika, zadnje in bočna stekla odrezana pravokotno, odbijača sta široka in optično podaljšujeta vozilo. Čeprav so tehnični podatki še skrivnost, pa naj bi C2 poganjal tudi varčen 1,4-litrski H Dl motor. Kmalu za tem pa lahko iz koncerna PSA pričakujemo tudi nov mode! peugeot 107, ki bo zamenjal zdajšnjo 106-ko.
Novost iz Kranja
Good Year je na Bledu predstavil novo gumo GT3, ki jo izdelujejo v Kranju. Guma se je izkazala za izredno dobro na različnih podlogah in v različnih vremenskih pogojih, ob tem pa je tudi ekološko sprejemljiva. To je zasluga zamenjave vgradnih komponent, saj so zmes silikatov in saj v večini zamenjali z biološko razgradljivimi biopolimeri, kijih sestavlja pretežno koruzni škrob. Ravno zaradi uporabe bioplastičnih mas in Good Tearove tehnologije 3D pri izdelavi srednjih plasti gume, s čimer so povečali gostoto lamel, se ta guma odlično obnaša na cestišču. Laboratorijske raziskave so pokazale,.da guma GT3 privarčuje tudi do 20 odst. goriva. Gumo proizvajajo v osemnajstih različnih dimenzijah.
Xsara coupe 2.0
Zmogljiva zapeljivka
Lansko jesen je Citroen pomladil pet-vratno in karavansko izvedbo xsare, letos pa tržišču ponuja še prenovljeno trivratno izvedbo, ki jo imenujejo kar kupe.
Ob trendovsko predelani karoseriji je sedaj xsara oplemenitena tudi z bogatejšo opremo, kar še posebej velja za paket opreme VTS. S tem paketom opreme vas bo xsara resnično zapeljala, saj je na serijskem popisu vse, doplačati morate le kovinsko barvo in strešno okno.
Od zunaj so najbolj opazni novi žarometi in velik Citroenov znak sredi maske. Izrazitejše so odprtine za dovod zraka ter meglenke v sklopu luči, povsem nov pa je tudi motorni pokrov. Xsara je postavljena na 15-colska kolesa, kar je omogočilo vgradnjo večjih kolutov in s tem skrajšanje zavorne poti. Karoserija je bolj čvrsta in odpornejša na rjavenje, kar potrjuje tudi 12-letna garancija.
Pri Citroenu so xsari naziv kupe le pripeli, saj je to v resnici le trovratna izvedba klasičnega modela. Vozilo je sicer res veliko bolj dinamično, ne pa tudi športno, kot bi lahko sklepali iz imena. Vseeno pa nudi xsara športne zmogljivosti v izvedbi VTS in z dvolitrskim motorjem.
Najmočnejšo “kupejko” opremljajo z dvolitrskim motorjem, ki pa nudi dva nivoja moči. Močnejša izvedba ima 122 kW oz. 167 KM, šibkejša pa natančno 100 kW oz. 136 KM. Tudi 100 kW moči je povsem dovolj za dinamično vožnjo preko 200 km/h in za dobro pospeševanje.
Ker je karoserija obdržala svojo obliko, se tudi mere niša spremenile. Zaradi tega je v vozilu izredno veliko prostora tako spredaj kot zadaj, pa tudi
prtljažnik, v kombinaciji s preklopljivo zadnjo klopjo, ostaja v povsem družinskih merah.
Notranjost je bila lepo opremljena že pri prvem modelu, novinka pa je vse skupaj le še nadgradila. Udobno podvozje in ne preveč trdi športni sedeži nudijo veliko udobja, brušeno oblazinjenje pa vse skupaj le še dopolnjuje. Precej odlagalnih površin za drobnarije je svoje mesto našlo tudi v novi xsari. Ob kakovostnejših materialih v notranjosti pa lahko omenimo še nekoliko spremenjeno sredinsko konzolo.
Tudi vozne lastnosti so na izredno visoki ravni. Močan motor bo marsikoga prepričal, da ga zavrti v višje obrate. Kot je že znano za Citroenova vozila, tudi xsara odlično vpija neravnine. v več hitrih in zaporednih zavojih pa boste tudi občutili, kako deluje samovodljiva zadnja prema, ki obrača zadnja kolesa v nasprotni smeri volana.
Xsara kupe VTS je živahno vozilo, ki s svojo opremljenostjo in napredno tehnologijo razvaja uporabnike. Odlično se boste lahko spopadli tako z daljšim pa tovanjem, kot s kakšnim uličnim dirkačem. Navzven svojega močnega porekla ne razkazuje. Izdajata jo le napis VTS na boku in diskreten spojler na zadku. Xsara s paketom opreme VTS in 136 konjskim dvolitrskim motorjem stane 3,38 milijona sit. *
Tehnični podatki - motor: bencinski, štirivaljni, vgrajen spredaj prečno, 4 ventili na valj; prostornina (ccm): 1997; največja moč (kW-KM): 100-136; dimenzije (d/v/š) mm: 4188/1705/1405; najvišja hitrost (km/h): 210; pospešek 0-100 km/h (s); 9; povprečna poraba (I): 9; cena: 3,38 milijona tolarjev; uvoznik: Citroen Slovenija
Oh trendovsko predelani karoseriji je sedaj xsura oplemenitena tudi z bogatejšo opremo.
VW passat variant 2.0
Karavan za vse potrebe
VW passat je bil rojen na začetku 70-ih in sicer kot kombilimuzina. Ko je kasneje postal tudi štirivratna limuzina, je ravno karavanska različica in njena priljubljenost ter uporabnost dokazovala, kako je avto ustvarjen za to, da bi imel še peta vrata na zadku.
Novi passat ni več le najdaljši v razredu, temveč tudi bogato opremljen. S 4,7 metra dolžine odkrito koketira z višjim razredom, saj sta konkurenta audi iz Ingolstad-ta in BMW iz Miinchna krajša za 16 oz. 23 centimetrov.
Od svojega predhodnika je novinec le malo daljši, je pa zato veliko bolj uglajen predvsem zaradi umirjene uporabe kroma. Karoserija deluje elegantno zaradi ozkih spojev, ki ob dobrem izgledu tudi zmanjšujejo zračni upor in hrup.
V tem avtomobilu je toliko prostora, kot ga potrebujete! Ko visoko dvignete peta vrata, se pred vami odpre skoraj 500 litrov prtljažnega prostora. Navdušila pa vas bo tudi natančna izdelava ter izbira vrhunskih materialov, v katere je prtljažni prostor oblečen. S priročno roleto lahko vsebino prtljažnika lahko skrijete pred radovednimi pogledi mimoidočih, s podiranjem po tretjini deljive zadnje klopi pa se uporabna prostornina (popolnoma ravnega dna) poveča na zavidljivih 1.600 litrov.
Passat je pred kratkim doživel precej stilskih sprememb. Tako na karoseriji najprej opazimo nove prednje in zadnje luči, v katere so vgrajeni beli smerokazi, ki so elegantnejše, vozilu pa se tudi lepše podajo. Nova je maska s kromiranimi režami in velikim zaščitnim znakom v sredini.
Enaki trendi se nadaljujejo tudi v notranjosti. Pravi novosti sta predvsem kljuka za odpiranje odprtine za dotok goriva, ki je nameščena v notranjosti vozila, in aluminijaste obrobe merilnikdv. Voznik z lahkoto najde sebi udoben položaj, saj se tako sedež kot volan nastavljata v vse smeri. Celotno delovno področje voznika je izredno ergonomsko in natančno izdelano.
Zadaj se v passatu sedi kot v prvem razredu. Prostora je dovolj tako za kolena kot za glave. Tudi najbolj zahtevni ne bodo imeli veliko pripomb nad prostornostjo potniške kabine, še manj pa nad prostornostjo prtljažnega prostora.
Našega testiranca je poganjal klasičen dvolitrski motor. Kljub šestnajstventilski modi ga odpira in zapira le osem ventilov. Vse skupaj je dovolj za 85 kW oz. 115 KM, ki prazno vozilo poženejo do 185 km/h.
Vozne lastnosti novega passata so prav tako izboljšane. Zato skrbi štirivodilna sprednja prema in pol toga zadnja. Takšna zasnova omogoča rahlo podkrmiljenje, kar skoraj povsem nevtralizira uhajanje zadka. Kolutne zavore na vseh štirih kolesih, ABS in sistem za porazdelitev zavorne sile pa skrbijo, da se vozilo varno in hitro zaustavi.
Passat je ena izmed boljših odločitev v srednjem razredu. Z njim greste lahko v službo, prevažate težje in daljše predmete ali greste zvečer v opero. Njegova postav-nost ne bo nikjer zatajila, ob tem pa tudi cena, ki se giblje okoli petih milijonov in naprej, odvisno od opremljenosti, ni pretirana.
Tehnični podatki - motor: bencinski, štirivaljni. vgrajen spredaj prečno, 2 ventila na valj; prostornina (ccm): 1998; največja moč (k W-KM): 85-115; 175/4.500; dimenzije (d/v/š) mm: 4670/1740/1500; teža vozila (kg): 1350; najvišja hitrost (km/h): 185; pospešek 0-100 km/h (s): 11; povprečna poraba (!): 9; uvoznik: Porsche Slovenija
SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Šmarlinska 152G
Dragi kupci, v novi trgovini SPAR vam nudimo:
dnevno sveže sadje	• več kot 300 kakovostnih
in zelenjavo	izdelkov lastne trgovinske
veliko izbiro sirov, svežega	znamke SPAR
mesa, mesnih izdelkov in rib • stalno akcijsko ponudbo več kot 700 izdelkov	P° zel° ugodnih cenah
s trajno znižanimi cenami • možnost plačila v letu 2001, označeni	z bančnimi karticami Activa
z "Vsak dan nizka cena"	Karanta in BA kartico
PON. - PET. 8h - 20h SOBOTA 8h - 17h NEDELJA 730 • 12h
18. 7. od 10» do 19"
Magistrat International: Sladek program Bahlsen, Mesnine dežele Kranjske: Spar Goveja in Gorska salama, Pekarna Grosuplje: kruh,
Erfa: sirSaintAlbray, Dana: Oranžeja
Degustacije bodo tudi vsak dan od 19. 7. do 21.7.2001
J 'HfflTf ft&S _ J' '>f	J »f;	--
Več kot 120
BREZPLAČNIH
parkirnih mest
DOBRODOŠLI!
ANSAMBEL POGUM
Zmagovalci oddaje Zaigrajmo in zapojmo
Andrej, Igor, Mitja, Emil in Darko so fantje, ki so se po mnenju gledalcev Vašega kanala najbolje odrezali v oddaji Zaigrajmo in zapojmo. Po imenom Pogum nastopajo sicer že tretje leto, v sedanji zasedbi pa od lanskega junija.
Njihov posrednik je Andrejev oče Jože, ki tudi med njihovimi vajami bedi nad peterico. “Sedi v dnevni sobi, kije nad sobo, v kateri vadimo, in če je predolgo tišina, priteče dol ali pa malo poropota po tleh,” je hudomušno povedal Andrej. Nekdanji glasbenik očitno že ve, da je treba simpatične mladeniče tudi malo nadzorovati.
“Večinoma smo glasbeni samouki,” je razložil vodja ansambla Andrej in dodal: "Pevec Darko Poglajen je prej pel v pevskem zboru, brat Mitja se je bariton štiri leta učil v novomeški glasbeni šoli, ostali pa smo se učili igrati s kasetami.” Vsi tudi pojejo - razen Mitje, ki "včasih na zabavah samo odpira usta, na glas pa si še ne upa peti” - saj so sklenili, da bodo gojili štiriglasno fantovsko petje kot njihovi vzorniki iz ansambla Fantje z vseh vetrov, ki jih bodo Pogumovci morda celo presegli s
petglasnim petjem, saj “ima Mitja prvi bas že sedaj, ko pa bo njegov glas dozorel, bo še pridobil na nižini,” je na brata ponosen Andrej. Najmlajši član zasedbe namreč šteje komaj 16 let, najstarejši pa je pevec Darko s štiriindvajsetimi.
Odločitev, da bodo mladi igrali narodnozabavno glasbo, je bila za pogumovce povsem spontana. “Živeli smo v takem okolju,” pravi Andrej, čigar oče je igral bobne, harmoniko, kitaro in baskitaro ter nastopal z Ansamblom Ivana Puglja, z Rubinom in Spominom, Igorjev oče pa je igral harmoniko. Igor. Andrej in Mitja so sicer bratranci, želja, da bi Jurečiči nastopali skupaj, pa je bila že od nekdaj. Darka Poglajna so spoznali preko prijateljev, Emila Šinkca pa so “dobili” iz Meteorjev, skupine, iz katere so se potem oblikovali pogumovci. Njegova velika odlika je “odlično povezovanje programa,” kar je na po-
rokah, veselicah in ostalih žaba. vah, kjer nastopajo, zelo pomembno. Čisto na začetku so menda za dobro voljo ha “špilih” tudi “spili par glažkov, zdaj pa nič več, ker je dobre volje dovolj.” Pa tudi treme pred množico ljudi na prostem ni več, a ne fantje?
Pred kratkim je Pogumovce poklicala gospa iz Maribora, ki bi rada jeseni svojemu možu za rojstni dan na tamkajšnjem radiu poklonila pesem Veselimo se življenja, kar je mlade Škocjančane, Šmarječana in Novomeščana, ki bodo svojo kaseto izdali šele konec tega leta, zelo razveselilo. Besedila za skladbe jim sicer piše Ivan Sivec, eno pesem je spisala tudi Majda Rebernik, melodije pa sestavljajo Peter Fink, Franc Lipičnik in Jože Skubic. Pesem Nikoli pozabljena - z njo so junija na tekmovanju na Vurberku dosegli tretje mesto za izvedbo po mnenju strokovne žirije, pa tudi prvo mesto po mnenju gledalcev Vašega kanala -je delo Finka in Sivca.
Čeprav ansambel Pogum nastopa vse tja do Ljubljane in Bele krajine in jih veliko ljudi že pozna, so se vključili tudi v Kulturno društvo Škocjan, kar jim omogoča še dodatne možnosti za predstavitev. Razmišljajo celo, da bi se za teden dni podali v hrvaško Dalmacijo in tam ob večerih nastopali za številčne slovenske goste, čez dan pa s svojimi dekleti - vsi razen najmlajšega Mitje so namreč oddani - pohajkovali po obali. Ko bo konec poletja, se bosta Mitja in Igor vrnila v šolo, Andrej bo ob delu nadaljeval ekonomsko-komercialno šolo, Darko bo še naprej hodil v službo, Emil pa se bo vrnil od vojakov. Vojaško suknjo bodo morali sicer obleči še vsi trije Jurečiči, ob pravem času, seveda. Zdaj je namreč čas za Pogum.
MOJCA RAPUŠ
POGUM - Od leve proti desni: Mitja. Igor, Andrej. Darko, spredaj Emil.
-\Q '/•
+tOO ur
+3O qNI
isPn
ZA UČENCE. DIJAKE IN ŠTUDENTE
Znanja široka cesta se res začne v šoli, vendar prej ali slej zavije na neomejene širjave interneta. Ob koncu šolskega leta vsem učencem, dijakom in študentom ali njihovim staršem ponujamo kakovosten, hitrejši in ugoden dostop do interneta. Paketa ISDN 7 in 8, ki vključujeta nadgradnjo analogne linije, ISDN telefonski aparat in modem, lahko v času akcije kupite z IO-odstotnim popustom. Vsi, ki se boste odločili za naročniško razmerje s SiOL-om, lahko koristite I00 ur brezplačnega interneta.
Akcija traja samo od 15. junija do 15. julija!
ISDN Rešitve, ki zdržijo.
Telekom'^)
080 8000	www.telekom.si	Slovenije	v\
CS3H
VESEIJE DELU. Z RUDIJEM - Manin Strel je s pokalom za rekord v Paksu deli veselje nad uspehom s kajakšem iz druščine Malina Rudijem Mlinaričem, ki ga je s kajakom spremljal prvi dan vse od starta in vse tri noči.
Glede na dolgoletne izkušnje z Martinom Strelom sem bil prepričan, da je trmasti Mokroitajzar, potem ko so ga spremljevalci izgubili, plaval naprej, saj si je tako močno želel doseči cilj, da mu niti na kraj pameti ni padlo, da bi splezal na obalo in počakal reševalce. Pa to tudi ne bi bilo pametno, saj seje vse skupaj dogajalo sredi neobljudene džungle, kjer bi ga lahko našli šele podnevi, kar bi pomenilo, da je njegovih sanj o svetovnem rekordu konec. Pripravil sem se, da bom šel v vodo in ga počakal, da priplava mimo nas ter z njim nadaljeval proti madžarski meji. Spremljevalci so se nemeneč se za naliv spustili na breg reke, prižgali svetilke in nepremično zrli v valove, čeprav bi glede na izračun lahko pričakovali Strela šele čez poldrugo uro.
Nekdo zgoraj ga ima zelo rad
Vendar Martina Strela niso našli reševalci, ki so bili prepričani, da je njihov “izgubljeni sin”, če je še živ, pred njimi ali pa čepi na nekšnem
LADJE SO ZAGROZILE - Takole je dan pred startom Martin Strel pokazal, kje se bo kar med ladjami naslednji dan spustil v vodo. Srečanja z ladjami bi bila lahko usodna.
vsa polna in okrogla, mu je priskočila na pomoč. Nekdo tam zgoraj ga je vzel v svoje varstvo.
Kaj ga žene v skrajnosti
Ni ga, ki se ob njegovih podvigih ne bi vprašal, kaj ga žene, da se loteva podvigov, ki od človeka zahtevajo nečloveške napore, neizmerno moč volje in oslovsko trmo. Je to želja po slavi, po denarju ali kaj? Oboje in še kaj drugega povrhu.
Martin Strel nikakor ni normalen človek, vsaj kar se tiče tega, kar počne. Če bi bilo, bi se Donava kar trla od plavalcev, kakršen je on. A na vsej poti nismo srečali nikogar. Martino-
KILOMETRI IN URE - Strel je ob čolnu plaval ure in ure, kilometre in kilometre.
kamnu nekje ob reki daleč za njimi in čaka, da ga bo kdo prišel rešit. Kar naenkrat se je pojavil iz teme. Ko so ga izgubili, je ostal za njimi, plaval naprej in jih dohitel ter, ko je zagledal luči in. se prepričal, da so prave, zaplaval k njim. Čeprav se mu je adrenalin, hormon nadledvične žleze, ki živalim v smrtni nevarnosti pomaga, da zberejo še zadnje atome moči in ubežijo lovcu, razlil po vsem telesu, kri napolnil s sladkorjem in bitje srca pospešil do skrajnih meja, je Martinu Strelu v glavi še vedno ostala ena sama misel: plavati naprej in doseči cilj.
“Strela mora imeti nekdo tam zgoraj zelo rad," je, ko je čez dobro uro po strašni novici posadka z motornega čolna na breg sporočila, da ga je našla, izjavila novinarka Novic Mojca Kaučič. V njegov obstoj so tedaj verjeli tudi največji ateisti med nami.
Smrt gaje povohala, a ves preznojen v oprijeti gumijasti obleki, v katero je moral vsake toliko časa spustiti tudi odvečno vsebino mehurja, koščeni gospe s koso ni bil toliko všeč, da bi ga vzela s sabo.
Končno ubogljiv
Dan je med spremljevalci minil pod vtisom nočne drame, Martin pa je plaval naprej in plaval in plaval in plaval... Ne roji komarjev, ki so nekaj kilometrov pred Komarnim napadli veslača, ne slovenska veleposlanica v Bratislavi, ki mu je z obale mahala s slovensko zastavo, ga niso zmotili, le zeblo ga je čedalje bolj, tako da se je tam nekje sredi slovaške obdo-navske džungle kot mrož zvlekel na peščeno plažo ob bregu, posrebal vročo juho in pustil že zahajajočemu soncu, da gaje za nekaj minut nežno sprejelo v objem še vedno toplih žarkov. Potem pa se je skotalil v vodo in tokrat ubogljivo sledil vodnikoma v kajakih. Čeprav nočnega dogodka ni omenjal, je bil očitno dovolj prestrašen, daje čedalje bolj premražen in zaspan drugo in tretjo noč pa tudi podnevi ubogljivo sledil navodilom kajakašev. Tudi Donava je bila naslednjo noč bolj prijazna, celo luna,
va želja po slavi je neizmerna, pa tudi kup denarja bi rad imel. A izbral si je zelo težko pot do slave in denarja. Primerja se lahko z alpinisti, ki pa tako kot on s svojim početjem ne bodo ravno obogateli. Bolj je verjetno, da kljub izjemnim dosežkom ne dosežejo slave povprečne popevkarice, kije pri nekšni privatni založbi posnela svoj prvi CD.
Tretja stvar, ki ga žene v plavalne skrajnosti, je želja po superiornosti, po biti v nečem najboljši. Nekdaj je le bolj od daleč spremljal najuspešnejše športnike in jim po svoje zavidal uspeh. Vedel je za vsako ime. za vsak rekord. Kljub temu da je bil za začetek uspešne športne poti pri tridesetih letih prestar, seje lotil maratonskega plavanja in nastopil tudi na nekaj tekmovanjih, vendar je kmalu ugotovil, da se najboljšim ne bo mogel približati, vendar od cilja, da bo v nečem najboljši, ni odstopil.
Prvi žarki slave so ga obsijali, ko se je od maratonskega plavanja usmeril k vztrajnostnemu in se lotil podvigov, ki so od plavalca še bolj kot moč in vzdržljivost zahtevali neizmerno voljo, trmo in dobesedno mazohistično vztrajnost. To pa je
njegov svet in v vodi ga v teh stvareh ni boljšega od njega.
Še nekaj o denarju
Martin Strel je bil vedno po svoje stiskaški, tokrat pa je šel v tem po mnenju večine spremljevalcev predaleč. Človek, ki se zelo rad pohvali, kako dobro da zasluži s svojim plavanjem, se je razhudil, ker smo nekateri njegovi spremljevalci v Mel-ku noč pred startom prespali v po njegovem mnenju predragem hotelu, vendar cenejšega, kljub temu da smo povpraševali po celem Melku, nismo našli.
Višek pa je njegovo stiskaštvo doseglo, ko je ves premražen in na smrt zaspan dosegel predmestje Budimpešte. Čeprav ga je pred parlamentom v madžarskem prestolnem mestu čakala slovenska veleposlanica, se je odločil, da se bo ustavil prej in spremljevalcem naročil, naj mu najdejo tuš, pod katerim se bo vsaj za silo segrel.
Vljudni Kitajci, lastniki zelo lepo urejenega hotelčka ob desnem bregu, so, čeprav so že pospravili za zadnjimi gosti, velikodušno odstopili prostore savne z vročim tušem. Ko so podhlajenega Strela pripeljali v kitajski hotel, seje ta, ko je zagledal razkošje, na vratih skoraj obrnil: “Kam pa ste me pripeljali, to bo stalo 150 mark! Gremo!” Čeprav je usoda rekorda v tistem trenutku visela na nitki, je bil zaradi 150 mark pripravljen vrniti se v mrzlo Donavo in plavati naprej. Na srečo so ga spremljevalci le prepričali, daje stopil pod tuš.
Topla voda, ki je oblivala njegovo gumijasto kožo, neoprenske obleke namreč ni slekel, mu je vrnila moči in ko je še malo oddremal, je nadaljeval odločno in hitro, kot da bi šele začel in za njim ne bi bilo že 266 km plavanja brez minute spanja. Kitajci pa so se izkazali za svetovljane, ki poznajo meje, do katerih gre njihov posel. Na vprašanje, koliko smo dolžni, so samo odmahnili z roko in Strelu zaželeli srečno pot. Obnašali so se tako, kot Strel pričakuje od vseh ljudi, ki mu prekrižajo pot, saj on je vendar MARTIN STREL.
Ko je dosegel cilj, je bilo to zanj tako samoumevno, da mu niti na kraj pameti ni padlo, da bi se za pomoč zahvalil svojim spremljevalcem, od katerih jih večina nekaj štiri dni in noči skoraj ni zatisnilo očesa, trije smo po več kot 40 ur preveslali v kajakih, štiričlanska posadka motornega čolna pa ves ta čas ni stopila na kopno. Za vse to niso dobili niti tolarja, a tega ni nihče niti pričakoval. Čarobna besedica HVALA bi vse poplačala, a te v Strelovem slovarju očitno ni. Tisti, ki smo bili z njim že večkrat, smo to vedeli, novinci med nami pa so bili precej prizadeti. Morda pa bo čarobno besedo le našeL ko se bo malo odpočil in stopil z oblaka slave nazaj med navadne smrtnike.
IGOR VIDMAR
Na cilju po 504 km.
PLAVALNI REKORD MARTINA STRELA
Za ribo predaleč, za Martina Strela ne
Nekdanja plavalka, hči slovaškega plavalnega sodnika, ki je nadziral Strelov podvig, je pred startom dejala, da bi bilo 504 km po Donavi še za ribo predaleč, za trmastega Mokronajzarja pa se je izkazalo drugače - Na Donavi se je zgodilo marsikaj
Strel precej potruditi, da bi premagal tok in da ga ne bi celo nosilo nazaj proti Melku. A tega dolgo ni hotel razumeti, bolj ko sva ga s kajakoma rinila v tok, bolj je vztrajal, da bi plaval po najkrajši poti oziroma po svoje.
Strel bi moral ubogati
A prišel je trenutek, ko je bilo treba ubogati. Med Dunajem in Bratislavo se prej široka reka močno zoži, tok pa postaja vse hitrejši in ponekod prav divji. Strel je v najnevarnejši del reke zaplaval okoli dveh zjutraj, ko me je v kajaku zamenjal njegov sin Borut, češ da bi se rad privadil nočnemu veslanju. Borut je namreč lani razen prvi teden v kajaku ves čas spremljal očeta na njegovi poti od izvira do izliva, a tedaj je Strel plaval samo podnevi. Najnevarnejši odsek, kot se je kasneje izkazalo, ni bil ravno najbolj primeren kraj za privajanje na nočno plovbo.
Čeprav je ob dveh zjutraj že kazalo, da bo nehalo deževati in da se bodo oblaki umaknili polni luni, ki bi razsvetlila nevarno rečno pot, se je nebo premislilo. Čedalje bolj je deževalo in čedalje temneje je bilo, za povrh vsega pa se je do tedaj redek rečni promet zgostil. Rudi ni le star veslač in dober poznavalec divje vode, ampak tudi izkušen jadralec, ki dobro pozna pravila nočne plovbe in srečevanja med plovili.
Jasno mu je bilo, da krmarji vlačilcev zelo težko opazijo šibko svetlobo svetilk na čelu veslačev, pa tudi če bi jih opazili, se stometrskega šle-pa sredi močnega toka ne da kar tako obrniti. Treba je bilo na osnovi svetilnikov, ki označujejo plovno pot, in zelenih oziroma rdečih lučk ob bokih ladij enostavno predvideti, kam bodo zavili in se jim pravočasno ogniti. Časa, da bi Borut osvojil pravila nočne plovbe, ni bilo.
Da bi ga spremljevalca v kajakih bolje videla, je Martin ponoči na temenu nosil palično “neonsko” svetilko. V bistvu gre za cevko s tekočino, ki, potem ko cevko zviješ, začne svetiti. Na motornem čolnu, ki pa ne more ves čas pluti tik ob plavalcu in veslačih, so imeli močan reflektor, vendar bi njegova svetloba Martina popolnoma zaslepila, tako da niso smeli svetiti vanj.
Smrt ga je povohala in pustila
In potem se je zgodilo. Ob treh zjutraj, ko je najbolj deževalo in je bila tema najbolj črna in tokovi Donave najbolj divji. Izza okljuka se je pojavil ogromen šlep.
Rudi je odločil, da se je treba s plovne poti umakniti na desno, a je Borut okleval, češ da bi bilo bolje iti na levo, ker šlep obrača. Posvetil je z baterijsko svetilko, da bi nase opozoril krmarja na vlačilcu, česar pa leta ni mogel videti. Ko je Borut tudi sam spoznal, da edina pot umika pelje po desni strani, je bilo že prepozno. Rudi seje pravočasno umaknil železni pošasti, Borut ji je ušel za las, Martin pa je izginil. Na srečo ga je ladja le oplazila in ob njenem boku je zdrsnil vse do krme vlačilca, kjer gaje požrla od močnih motorjev razpenjena voda. Ko je splaval na površje, je pred sabo zagledal premec drugega šlepa, kije plul tik za prvim in zgodba se je ponovila.
Vendar težav te noči še ni bilo konec, šele začele so se. Medtem ko je Rudi zaveslal na plovno pot, ki jo označujejo svetilniki, sta oče in sin spet zavila po svoje. Če bi bilo to podnevi, bi grozeče vrtince pred sabo Borut pravočasno opazil, tako pa je Martin zaplaval naravnost v lijak največjega vrtinca, ki ga je v trenutku požrl vase, Boruta pa je s čolnom zasukalo v popolnoma drugo smer. Ko je svoj čoln obrnil v tok, očeta ni več videl.
Začela se je reševalna akcija. Borut in Rudi sta v kajakih iskala Martina vsak ob svojem bregu, spremljevalci v motornem čolnu pa so z reflektorjem preiskovali gladino reke po vsej širini. Ko so našli palično svetilko, kakršno je imel na glavi Strel, je reševalce spreletela groza. Se je utopil, kot seje to pred kratkim zgodilo nekemu madžarskemu plavalcu, ki se je lotil nekega podobnega podviga? Vest, da so izgubili Martina, je spremljevalno posadko na kopnem v trenutku prebudila iz polsna.
Zgodba o Martinu Strelu je lahko taka: “Slovenski vztrajnostni plavalec Martin Strel je od torka, 3. julija, do petka, 6. julija, v 84 urah in 10 minutah na reki Donavi od avstrijskega mesta Melk do Paksa na Madžarskem preplaval 504 km in s tem popravil svetovni rekord v neprekinjenem plavanju, ki ga je od leta 1981 imel Argentinec Ricardo Hoffman (481,5 km v 84 urah in 37 minutah na reki Parana). Na njegovi poti do cilja so ga spremljevalci enkrat sredi noči za uro izgubili, dvakrat je po dobro uro spal na kopnem, enkrat se je ogrel s tušem. V vodi so ga s kajaki spremljali in vodili sin Borut ter novomeška ka-jakaša Rudi Mlinarič in Igor Vidmar, člana druščine Malina, spremljevalno posadko v motornem čolnu je vodil član novomeške podvodne reševalne službe Dušan Gašperšič, posadko na kopnem pa je usmerjal Celjan Marko Dolinšek: Da je bilo vse skupaj v skladu s pravili, je poskrbel slovaški plavalni sodnik Frantisek Richter.” Za suhoparnimi podatki pa stoji drugačna zgodba.
Da bi nov rekord, ki bo med dru- srečo ga ne zadržijo in ga nekaj met-
gim zapisan tudi v Guinnessovi knjigi rekordov, veljal, je moral Martin Strel razdaljo starega rekorda preplavati hitreje od starega rekorderja in temu potem dodati še kakšen kilometer. Torej je moral v 84 urah in 37 minutah preplavati najmanj 481,5 km, vse skupaj pa najmanj 482 km, da je postavil nov rekord.
Martina Strela so v torek zjutraj v Melku, mestecu pod enim največjih benediktinskih samostanov v Evropi, na debelo namazali z lanoli-nom in vazelinom, oblekli v črno neoprensko obleko, nataknil sije plavuti, po 13-minutni zamudi pa je
rov stran izpljunejo.
Še večja nevarnost za plavalca pa so tudi več kot 100 m dolgi slepi, ladje brez lastnega pogona, ki jih močni vlačilci porivajo po reki. Ko na ozkih delih reke, kjer so tokovi najhitrejši, vijugajo od enega do drugega brega, Donavo s svojo dolžino skoraj zaprejo, nekaj prostora za srečanje z njimi ostane le še tik ob bregovih, kjer plavalcu grozi grmovje in ob dno zataknjena debla ter veje naplavljenih podrtih dreves.
Začelo se je dobro. Na prvih 100 kilometrih od Melka do Dunaja je
DEBEL IN NA DEBELO NAMAZAN - Pred startom v Melku je Martina Strela sin Borut na debelo namazal z mastjo, novinarka POP TV Sara Volčič pa je za spomin posnela tudi Martinov zajetni trebušček. V treh dneh je izgubil skoraj deset kilogramov, njegov trebuh pa je precej uplahnil.
pomahal gruči ljudi z županom Melka na čelu in zaplaval v rjavkasto sivo motno vodo najdaljše evropskem reke.
Na katero reko je mislil kralj valčka Johann Štraus, ko je skladal Na lepi modri Donavi, ni jasno, vsaj tistim ne, ki smo minuli teden na poti do svetovnega rekorda v neprekinjenem plavanju spremljali Martina Strela, kajti blatna reka se tokrat ni izkazala za prijazno.
Donava je lahko nevarna reka
Donava je široka reka in teče navidez leno, a je ponekod, predvsem tam, kjer se zoži, zelo živahna in plavalcu nevarna voda. Nad plitvinami se delajo močni tokovi, ki se ponekod zasučejo v vrtince. Ti plavalca zlahka pogoltnejo vase. Na
bila Donava široka, za tremi jezovi elektrarn pa tudi zelo počasna. Razen številnih turističnih potniških ladij večjega prometa na reki ni bilo. Edina neprijetnost je bil dež, ki pa je bolj kot Strela motil spremljevalce.
Strel ni ubogal
Dokler večjih nevarnosti ni bilo, naju z Rudijem Martin ni ubogal. Nikakor se ni dal prepričati, da mora plavati tam, kjer je tok najhitrejši, to pa je po navidez najdaljši, a zanesljivo najhitrejši poti. Tok je namreč najhitrejši ob bregu na zunanji strani rečnega zavoja, kar je logično, saj voda bolj izpodje breg reke tam, kjer je hitrejša in tako naredi zavoj. Na notranji strani zavojev je voda bolj mirna, ob koncu notranjega dela zavoja pa nastanejo protitokovi, kjer voda teče nazaj. Tam bi se moral

Najprestižnejši zmagi ostali doma
Večni favorit Boštjan Mervar dočakal tudi člansko zmago na VN Krke - Presenečenje mladi Jure Zrimšek - Na kriteriju Vladimir Miholjevič pred Martinom Dergancem
Evropski pokal štafet
7. Portovald in Krka Telekom
NOVO MESTO - V Arhusu na Danskem je minulo soboto potekal evropski klubski pokal v štafetnih tekih. Slovenijo so zastopali lanskoletni državni prvaki tekači Portovalda in Krke Telekoma iz Novega mesta. Oba kluba sta nastopila zgolj z lastnimi tekmovalci, čeprav pravila dovoljujejo nastop dveh gostujočih tekačev v štafeti. Tekači Portovalda v postavi Divjak-Zalokar, Bevc, Gorenc in Tomič v štafeti 4 x 1500 metrov osvojili 7. mesto s časom 15:59,88. Trener Borut Retelj je pričakoval rezultat okoli 15:40, vendar vsi člani moštva niso imeli svojega dne. Zmagala je francoska štafeta Cueta s tekači alžirskega rodu, ki so postavili nov evropski klubski rekord (15:16,77).
Štafeti Krke Telekoma v disciplini 4 x 200 metrov sta nastopili oslabljeni - brez Katke Božič in Jožeta Vrtačiča, ki sta morala nastopiti na članskem državnem prvenstvu v Mariboru. Kljub temu sta mladinski ekipi osvojili 7. mesto. Moški v postavi Zelič, Goranič, Kraševec in Knafelj so tekli s časom 1:33,25. Ženska štafeta v postavi Trifkovič, Peterlin, Vukšinič in Salopek pa je postavila rezultat 1:46,17.
J. Ž.
Zmaga Sare Hojski
KRŠKO - Mladi plavalci krškega Celulozarja so uspešno nastopili na Lučkinem memorialu v Trbovljah. Med kadetinjami je Sara Hojski zmagala na 100 metrov delfin. Nina Andrijaševič je bila v isti kategoriji tretja na 100 delfin in 100 prosto. Maja Marušič pa tretja v disciplini 100 prsno. Mitja Furst je v kategoriji kadetov osvojil 3. mesto v disciplini 100 metrov prsno. Jernej Omer-zel pa je bil tretji med dečki v disciplini 100 hrbtno. Osemčlanska štafeta, sestavljena iz deklet in fantov, je v disciplini 8 x 50 prosto osvojila 3. mesto. Mladi plavalci Celulozarja so ob tem dosegli kopico osebnih rekordov, kar je dober obet pred bližnjim državnim prvenstvom v Radovljici.
Turk v četrtfinalu
OTOČEC - Na odprtem prvenstvu TZS za člane in članice v Domžalah seje Blaž Turk (ŠD Krka, TC Otočec), kot peti nosilec turnirja, uvrstil v četrtfinale, v katerem ga je s 6:1 in 6:3 premagal prvi nosilec Domžalčan Igor Ogrinc. Blaž Turk je na turnirju nastopil z bolečinami v komolcu.
NOVO MESTO - kolesarji Krke Telekoma so tako na nedeljski mednarodni dirki za Veliko nagrado Krke kot tudi na sobotnem kriteriju Telekoma dosegli dvojno zmago v najelitnejši skupini. Boštjan Mervarje po desetih letih, ko je presenetljivo zmagal še kot mladinec, tokrat upravičil večno vlogo favorita na Veliki nagradi Krke in zmagal s svojim najmočnejšim orožjem - ciljnim sprintom, ko je premagal mladega Jureta Zrimška, kije v kategoriji članov do 23 let nastopal za drugo Krkino moštvo z imenom Dolenjska, in Gregorja Gazvodo iz ptujske Perutnine.
V vročem in soparnem vremenu se je z Glavnega trga na 182 km dolgo pot desetih znanih balkanskih krogov v kategoriji elite in članov do 23 let pognala stoterica kolesarjev iz 14 moštev iz sedmih držav. Konkurenca je bila na dirki, ki je štela za pokal UCI kategorije 1.5, nekoliko skromnejša kot v minulih letih, saj je očitno večina ekip že na mini počitnicah po koncu prvega dela kolesarske sezone. Kljub temu je bila dirka izredno zanimiva, saj so se pobegi kar vrstili, vsi pa so bili pod nadzorom novomeškega poklicnega moštva.
Tekma se je začela odločati v osmem krogu, ko sta pobegnila mlada člana Jure Zrimšek in Gregor Gazvoda. Ob koncu osmega kroga sta ju ujela Boštjan Mervar in kolesar
ZMAGA V SPRINTU - 28-letni Boštjan Mervar je takole zmagoslavno z dvignjenimi rokami prvi pripeljal v cilj 24. Velike nagrade Krke. (Foto: Aleš Fevžer)
poklicnega moštva poljskega Mroža Grzegorz Wajs. Četverica si je s složnim kolesarjenem privozila dobri dve minuti prednosti pred zasledovalno glavnino, v kateri so vse poskuse pobegov uspešno pokrili drugi člani Krkinega poklicnega moštva. Ubežna četverica kolesarjev je složno vrtela pedala v zadnjem krogu vse do kampa na Otočcu. V klanec proti Ratežu je najprej pobegnil Boštjan Mervar, sledil mu je le Gazvoda, še pred vrhom se jima je priključil tudi Jure Zrimšek, medtem ko je najnevarnejši tekmovalec za zmago Poljak Wajs zaostal.
Trojka je nato skupaj kolesarila vse do Kandijskega mostu, v ciljnem sprintu je bil po pričakovanjih naj-
ste vi J

ATLETIKA
Državno prvenstvo za člane in članice v Mariboru: moški - 400
m: 2. Vrtačič (Krka Telekom) 47,11; 800 m: 1. Veber (Sevnica) 1:55,40; 3000 m zapreke: 3. Ambrožič (Krka Telekom) 10:03,37; troskok: 1. Šimunič (Novoles) 16,44; palica: 1. Rovan (Kladivar) 510; disk: 1. Primc (Krka Telekom) 62,74; kladivo: L Kozmus 67,62, 2. Drobnič 51,49, 3. Hera-kovič (vsi FIT) 50,06; ženske -100 m: 2. Nose (Šentjernej) 11,87; 200 m: I. Nose (Šentjernej) 24,24, 3. Klemenčič (Portovald) 25,05; 400 m: 2. Klemenčič (Portovald) 55,44: 100 m ovire: 2. Božič (Krka Telekom) 13,83; daljava: 3. Prudič (Novoles) 542; kladivo: 1. Kozmus 58,12 NSR, 2. Novak (obe FIT) 45,43.
6. mednarodni miting v skoku s palico Brežice 2001 - ženske: I. Drobnič (FIT) 340, 4. Rožman (FIT) 280; moški: I. Rovan (Kladivar) 540, 5. Resnik (Krka Telekom) 410.
KOLESARSTVO
Velika nagrada Krke 2001: elite in člani do 23 let - 182 km: I. Mervar (Krka Telekom) 4:21:02 (povpr. hitrost 41,830 km/h), 2. Zrimšek (Dolenjska), 3. Gazvoda
(Perutnina Ptuj) - oba v času zmagovalca, 4. Wajs (Mrož Poljska) + 0:23, 5. Derganc (Krka Telekom) + 1:15, 9. Zajc (Savaprojekt) + 1:51; starejši mladinci - 91 km: 1. Cuderman (Sava Kranj) 2:14:48, 2. Škapin (Hit Casino), 3. Rada-kovič (Krka Telekom) - oba v času zmagovalca, 6. Muhvič (Krka Telekom); mlajši mladinci - 91 km: 1. Bole (Bled) 2:15:04, 6. Barantin, 9. Kastelic (oba Krka Telekom) - v času zmagovalca.
Kriterij Telekoma: elite in člani do 23 let - 21 krogov - 44 km: 1. Miholjevič 21 točk, 2. Derganc (oba Krka Telekom) 19, 3. Božič (Radenska Rog) 16, 4. Zrimšek (Dolenjska) 13, 5. Mrvar (Dolenjska) 5; starejši mladinci - 15 krogov - 31,5 km: 1. Lazič (Radenska Rog) 13, 8. Prevejšek 3, 9. Muhvič (oba Krka Telekom) 3; mlajši mladinci - 10 krogov • 21 km: I. Bole (Bled) 24, 8. Kastelic (Krka Telekom); dečki A - 4 kroge - 8,4 km: 1. Bukvič (Lenart). 3. Žagar (Krka Telekom); dečki B - 3 kroge - 6,3 km: 1. Zidar (Radenska Rog), 2. Furdi (Krka Telekom), 8. Kump (Krka Telekom); dečki C - 2 kroga - 4,2 km: 1. Rakuš (Bled), 6. Novak (Bela krajina), 10. Cekuta (Krka Telekom).
močnejši 28 letni Boštjan Mervar. Dvoboj mlajših tekmovalcev pa je na veliko veselje gledalcev, predvsem navijačev iz Žabje vasi, ki so tokrat najbolj glasno bodrili nastopajoče, dobil Jure Zrimšek, kar je izvrsten dosežek za prvo leto nastopanja v kategoriji mlajših članov in potrditev dobrega dela trenerja Sandija Papeža, ki s tremi zmagami ostaja najuspešnejši kolesar tekmovanja za Veliko nagrado Krke.
Martin Derganc, ki je z ostalimi Krkaši krotil pobege predvsem kranjskih kolesarjev, se je za solo pobeg odločil v zadnji polovici zadnjega kroga, ko ni več vplival na boj v ospredju in v cilj pripeljal kot peti z dobro minuto zaostanka. O zmagovalcu mladinske dirke je odločal sprint glavnine. Pri starejših mladincih je Josip Radakovič osvojil 3. mesto. Več o rezultatih pa v rubriki Besedo imajo številke.
Sobotni kriterij je prav tako minil v popolnem zmagoslavju novomeškega poklicnega moštva. Kaj kmalu sta namreč pobegnila Vladimir Mi-
V Toplicah Cuba bar
DOLENJSKE TOPLICE - Na turnirju trojk košarkarskega kluba Dolenjske Toplice je nastopilo 40 ekip. Med veterani je zmagala Žolna (Jerman, Župevec, Seliškar, Fink), med osnovnošolci domača ekipa Girls (Papež, Fink, Gorenc, Šporar), med rekreativci pa Cuba bar iz Novega mesta (Balažič, Černe, Amf, Rozman), druga je bila domača Račka, tretji pa Kšot iz Trebnjega. Najboljši igralec turnirja je bil Jure Balažič, najboljši strelec pa Darko Klobučar. V zabijanju je zmagal Metličan Aco Predovič, v metanju trojk pa domači gledalec Gregor Gorše.
Desetkrat v finalu
N(?VO MESTO - Na zadnjem kvalifikacijskem turnirju v standardnih (ST) in latinskoameriških (LA) plesih so se plesalci plesnega kluba Novo mesto desetkrat uvrstili v finale. V B skupini sta bila pri starejših mladinci v LA Anže Kožuh in Lidija Plevnik četrta, med mladinci pa sta bila v ST Jernej Picelj in Nataša Žmavčič šesta, prav tako pa sta bila pri pionirjih šesta Denis Šuštaršič in Anja Zupanc. V C skupini sta se najvišje uvrstila Toni Kovačič in Lea Anžlovar, ki sta pri članih zmagala v obeh kategorijah, v LA pa sta bila Vasja Sedminek in Tjaša Bizjak druga. Med mladinci sta v standardnih plesih zmagala Tomaž Šter in Staša Berkopec; Jaka Picelj in Ingrid Krevs sta bila med mlajšimi mladinci v standardnih plesih druga; Denis Šuštaršič in Anja Zupanc sta med pionirji v ST prav tako osvojila 2. mesto, med mladinci pa sta bila v ST Anžej Žužek in Iva Ocvirk tretja.
Praznik v stenah
NOVO MESTO - Skupina alpinistov AO Novo mesto je dan državnosti proslavila s kolesarskim vzponom na Vršič in preplezanima smerema Kaminko kamin (1 ura 35 min, IV do -VI) in Kranjska poč (250 m, 3 ure in 30 min, IV) v Sitovih Glavah.
holjevič in Martin Derganc, ki sta dobila večino sprintov na Glavnem trgu, največ točk pa je zbral Miholjevič.
Z Veliko nagrado Krke se je za novomeško poklicno moštvo končal prvi del letošnje sezone. V prihodnjih dneh se bodo tekmovalci najprej spočili od napornih tekem in nato začeli s pripravami za drugi del sezone. Trener Srečko Glivar je s prvim delom sezone zelo zadovoljen. Zmag je sicer nekoliko manj kot leto pred-tem, saj so nastopili na močnejših in višje točkovanih dirkah, na katerih so doslej osvojili več točk kot lani celo sezono.
J. Z.
7&J TEDOMA 51JC
ZADOVOLJEN TUDI PREDSEDNIK - Po zmagoslavju Vladimirja Miho-Ijeviča in Martina Derganca na sobotnem kriteriju Telekoma, na zmagovalnem odru je tudi treljeuvrščeni Borut Božič, je bil med najbolj zadovoljnimi tudi predsednik prireditvenega odbora dvodnevnega kolesarskega dogajanja Jože Peterlin, ki je v imenu pokrovitelja podeljeval pokale. (Foto: Igor Vidmar)
V Mariboru vozovnica za Edmonton
Igor Primc je v zadnjem metu dosegel normo za nastop na SP v Kanadi -Kozmusova z novim državnim rekordom - Šimunič uspešno okreva po poškodbi
NOVO MESTO, DOLENJSKE TOPLICE, ŠENTJERNEJ, SEVNICA, BREŽICE - Atleti z Dolenjske in iz Posavja so na državnem prvenstvu za člane in članice minuli konec tedna v Mariboru osvojili šest naslovov državnih prvakov ter ob tem še desetkrat stali na zmagovalnih stopničkah. Naslov državnega prvaka, že devetega v samostojni Sloveniji, si bo verjetno najbolj zapomnil novomeški metalec diska Igor Primc, ki je v zadnjem metu dosegel B normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Edmontonu v Kanadi.
Lani je Igorju Primcu za nastop
na olimpijskih igrah v Sydneyju zmanjkalo le nekaj centimetrov. Tudi letos je imel težave s potrjevanjem norme, ki znaša 62,40 metra, zato je bil dosežka v Mariboru, ko je disk v zadnji seriji zalučal do 62,74 metra, toliko bolj vesel. Od drugih atletov novomeške Krke Telekom sta drugi mesti osvojila Jože Vrtačič v teku na 400 metrov in Katka Božič v teku na
Zmagal Martin Povše
SEVNICA - Na junijskem hitropoteznem odprtem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen iz Sevnice je med 13 šahisti zmagal Martin Povše (10,5 točke) pred Zvonkom Mesojedcem (9,5) in Predragom Lazičem (8). Po šestih letošnjih turnirjih vodi Andrej Grilc (139 točk), Zvonko Mesojedec jih je zbral 115, Martin Povše pa 113. Naslednji turnir bo 16. julija.
Ribniški veterani prvi v Sodražici
SODRAŽICA - Na 12. memori-alnem turnirju Staneta Fajdige so nastopile veteranske rokometne ekipe iz Ribnice, Dobrepolja, Sodražice, Črnomlja in Sviša iz Ivančne Gorice. Na koncu izenačenega tekmovanja so zaradi boljše razlike v zadetkih prvo mesto osvojili Ribničani pred Dobrepoljci in Sodraži-čani. Najboljši strelec na turnirju je bil Lesar (Sodražica), najboljši vratar Zelko (Sviš), igralec pa Čirovič (Ribnica). M.G.
Ana boljša od fantov
NOVO MESTO - Teniški klub Portovald je petek, 22. junija, na igriščih na Loki pripravil teniški turnir ob zaključku šolskega leta. V skupini do 12. leta je zmagala Ana Benčina, v skupini do 10. leta Anja Mila-novič, do 9. leta pa Bojan Somrak. V vseh skupinah so tekmovali dečk in deklice skupaj. Ob zaključku jim je trener Jiri Volt zaželel prijetne počitnice in jim svetoval, naj na morje vzamejo tudi teniški lopar.
100 metrov z ovirami, Dejan Ambrožič pa je bil tretji v teku na 3000 metrov z zaprekami.
Atleti brežiškega Fita so ponovno dokazali, da so najboljši metalci kladiva v državi, saj so osvojili kar pet od šestih medalj. Simona Kozmus je v Mariboru poleg zmage dosegla nov državni rekord, ki zdaj znaša 58,12 m. V moškem metu kladiva so Brežičani osvojili vse tri medalje, Primož Kozmus pa je samo potrdil da sta s sestro najboljša metalca kla diva v državi. Brežiški uspeh je do polnil skakalec s palico Jurij Rovan ki pa že dve leti tekmuje za celjski Kladivar.
Med posameznicami je izstopala šentjernejska sprinterka Maja Nose, ki je na 100 metrov gledala v hrbet
Nejc Turk zaslužen za zmago slovenskih hokejistov
DOLENJSKE TOPLICE - Novo večnamensko igrišče je svoj mednarodni krst doživelo s tekmo kadetskih reprezentanc Slovenije in Belgije v In-line hokeju. Slovenska reprezentanca v hokeju na rolarjih je z bučno podporo 400 gledalcev zmagala z 10:4. Za najboljšega igralca pri Slovencih je bil izbran domačin Nejc Turk, ki je dosegel dva gola in imel dve podaji. Sicer pa je članska ekipa Dolenjskih Toplic osvojila končno osmo mesto v prvi državni ligi, kar je dve mesti bolje kot lani. Te dni pa se v Dolenjskih Toplicah končuje tečaj rolanja in hokeja za osnovnošolce in dijake, ki ga vodi slovenski hokejski reprezentant Gaber Glavič.
Le Krznarič
KRŠKO - Na kontinentalnem polfinalu svetovnega prvenstva posameznikov v speedwayu v Terenza-nu v Italiji se je od treh slovenskih tekmovalcev uspelo uvrstiti v finale članu AMD Krško Hrvatu Zlatku Krznariču. Njegov klubski tovariš Izak Šantej je v češkem Mšenu dobro začel, a je v četrti vožnji padel ter si poškodoval ramo in tekme ni nadaljeval.
Vidni uvrstitvi Luke Jurkoviča
STRAŽA - Luka Jurkovič iz Straže je uspešno nastopil na močnih mednarodnih dirkah v kartingu. Na dirki mednarodnega pokala med Slovenijo in Hrvaško v Čakovcu je kljub težavam z motorjem v finalu osvojil 3. mesto. Na mednarodnem prvenstvu srednjeevropske cone na dirkališču Panoniarig na Madžarskem pa je osvojil 4. mesto. Rezultat je zelo dober, saj so na dirki nastopila vsa močenjša moštva s tega območja.
le novi slovenski rekorderki Alenki Bikar, a je Nosetova z rezultatom 11,87 izpolnila normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v Italiji. V teku na 200 metrov pa je Maja Nose prepričljivo zmagala. Dve medalji je osvojila tudi Tanja Klemenčič iz tekaškega kluba Portovald, in sicer srebrno v teku na 400 metrov in bronasto na pol krajši razdalji.
Boštjan Šimunič (AS Novoles Dolenjske Toplice) je zmagal v troskoku z izidom 16,44. Ker je sredi terapije po poškodbi hrbta, je to dobra spodbuda za zaključne priprave
• Znana so imena atletov z našega konca, ki bodo nastopili na največjih tekmovanjih. Igor Primc bo nastopil na članskem SP v Edmontonu. V tem tednu v Debrecenu na Madžarskem poteka SP za mlajše mladince in mladinke, na katerem nastopajo Maja Nose (Šentjernej) v teku na 100 in 200 m ter v štafetah, Dejan Slovenc (FIT) v teku na 800 m, Željko Kol-ma (FIT) v teku na 1500 m, Mateja Drobnič (FIT) v skoku s palico, Matjaž Berus (Krka Telekom) v teku na 1500 m in Nina Šimunič (Novoles Dolenjske Toplice) v troskoku. Na evropskem prvenstvu za mlajše člane v Amsterdamu pa bo nastopil brežiški metalec kladiva Primož Kozmus.
pred nastopi na Univerziadi in Mediteranskih igrah. K zbirki medalj za topliško atletiko pa je s tretjim mestom prispevala skakalka v daljavo Tanja Prudič.
Z zlato medaljo se ponaša tudi sevniška atletika, in sicer po zaslugi Boruta Vebra, ki je zmagal v teku na 800 metrov.
J. Ž.
Prvenstvo v tajskem boksu
LESKOVEC - Novomeški in krški klub za tajski boks Scorpion sta v soboto, 23. junija, v Leskovcu pri Krškem pripravila državno prvenstvo v tajskem boksu. Od njunih članov so zmagali: Mirko Vorkapič med mladinci v kategoriji do 60 kg, med člani pa Damir Molan v kategoriji do 71 kg, Rožle Jazbinšek v kategoriji do 75 kg, ki je bil proglašen za borca z najboljšo tehniko, Jože terlep v kategoriji do 81 kg in Janez Žerjav v kategoriji do 91 kg. Po prvenstvu so izbrali tudi udeležence tekme za svetovni pokal v tajskem boksu za amaterje, ki v tem tednu poteka v Atenah. V štiričlanski ekipi so tudi člani Scorpiona Župevec, Jazbinšek in edino dekle Ida Srebrnjak.
Teniški turnir dvojic
TREBNJE - V športnem centru Vita bodo v petek, 13. julija, pripravili tradicionalni teniški turnir rekreativnih dvojic. Turnir se bo začel ob 16. uri, prijave pa na tel. številkah 07-30-44-990 in 30-44-988 zbirajo do jutri do 12. ure.
MIZARSTVU REPŠE POKAL KOBRE - Agencija za šport Novo mesto je na igriščih na Loki pripravila rekreativni turnir v odbojki na mivki. Nastopilo je deset moških dvočlanskih ekip. Zmagalo je moštvo mizarstva Repše (Damir Škerlj in Andrej Flajs), ki je v finalu z 2:0 premagalo moštvo Žoga I (Dejan Šmalc in Luka Šarma n). Tretje je bilo moštvo Rigol mašine (Mitja Šepec in Andrej Kulovec), četrto Komarčka, peto pa Črno beli. (Foto: M. Menger)
I KRKNZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
dežurni I poročajo |
UKRADEL DENAR - 3. julija je neznanec iz odklenjene vikend hiše v vinorodnem okolišu Gazice ukradel 105 tisočakov.
VLOMIL V KIOSK - Neznanec je v noči iz 5. na 6. julij vlomil v kiosk dela v Čateških toplicah in vzel več zavojev cigaret in drobnih predmetov.
ILEGALNO ČEZ MEJO - Brežiški policisti so na območju Policijske uprave Krško 5. julija prijeli 11 tujcev - 7 Iračanov, 2 Jugoslovana in 2 Kitajca, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Po končnem postopku so jih vrnili na Hrvaško.
UKRADEL MOTORNO KOLO
-	Med 7. in 9. julijem je neznanec v Kanižarici iz kurilnice, ki stoji poleg stanovanjske hiše, ukradel motorno kolo. Lastnika Z. Š. je oškodoval za okoli 80 tisočakov.
UKRADEL ŽIČNO OGRAJO
-	Med 3. in 4. julijem je neznanec pri vodovodnem objektu na Desin-cu ukradel 45 metrov žične ograje. Črnomaljski Komunali je naredil škode za 200 tisoč tolarjev.
UNOVČIL PONARAJEN BANKOVEC - Neznanec je med 8. in 9. julijem v gostinskem lokalu Bučko v Dragovanji vasi unovčil ponarejen bankovec za 10 tisočakov. Ponaredek so policisti zasegli.
UNIČIL TRTO IN OKRASNO GRMIČEVJE - Med 1. majem in 7. julijem je neznanec pred vikendom na Trški gori z neznano snovjo uničil okrasno grmičevje in trto Izabelo. Lastniku M. M. iz Ljubljane je povzročil za okoli 40 tisočakov škode.
VLOMIL V BRUNARICO - Neznanec je med 4. in 7. julijem v Šmihelu pri Žužemberku vlomil v brunarico last G. K. iz Ljubljane in ukradel orodje, vrtalni stoj, sekiro, dve pločevinki barve in nekaj hrane.
VLOMIL IN KRADEL - v Malem Lipju pa je neznanec med 5. in 6. julijem najprej vlomil v vikend hišo, last I. Š. iz Mengša, in ukradel radio in televizor, nato pa še v bližnjo leseno lopo in ukradel kosilnico. Naredil je za 120 tisočakov škode.
VZEL MOBITEL IN DENAR -Osmega julija je neznanec iz osebnega avtomobila, ki ga je M. H. iz Kočevja parkiral v bližini križišča pri Starem trgu, ukradel prenosni telefon in denar. Lastnika je oškodoval za sto tisoč tolarjev.
po dolenjski deželi
•	PO BENCIN - Varčujemo lahko na več načinov. Svojevrstnega, vendar nelegalnega, si je izbral neznanec, ki je 9. julija nekaj po 21. uri na bencinskem servisu Petro! na Otočcu zastonj tankal svojega audija in tako servis oškodoval za 7889 tolarjev. Malce manj škode za bencinski servis bi bito, če bi se to zgodilo (če se je že moralo) dan kasneje, ko se je bencin pocenil. Sicer le za 0,10 tolarja, ampak denar je le denar.
•	V AVTU NI BILO NIC ZANIMIVEGA - Ribič, ki je parkiral svoj avto na nasipu ob Savi izven Vrbine, je 9. julija imel res srečo. Ko se je vrnil z ribičije in sedet v avto, je opazil, daje s pomožnega pedala na sovoznikovi strani odtrgana plastika, po ogledu zunanjosti pa še. da je nekdo odklenil vrata. Kot kaže, morebitnega doigoprstneža ni zamikata nobena stvar, saj iz avtomobila ni nič izginilo.
Dve petini Slovencev ne zna plavati
Več storiti za spodbujanje znanja plavanja - Vsako leto se utopi povprečno 41 ljudi - Na organiziranih kopališčih utopitev skoraj ni več - Starši, ne pustite otroka v vodi brez nadzora!
NEVARNA ‘ČRNA KOPALIŠČA"
Stanje plavalne pismenosti je pri nas porazno. Kar 40 odstotkov odraslih je neplavalcev, med mlajšimi pa je ta odstotek le nekoliko manjši, in sicer 25 odstotkov vseh otrok na prehodu v tretje tisočletje še vedno ne zna plavati. Gotovo bi bilo več potrebno storiti za spodbujanje znanja plavanja in žalostno je, da se veliko mladih ne odloči za plavalne tečaje.
Med rednim policijskim delom in pred turistično sezono se vodje policijskih okolišev in kriminalisti z upravljalci kopališč in reševalci iz vode pogovarjajo o varnosti. Na organiziranih kopališčih utopitev skorajda ni več ali pa je njihov vzrok bolezen in precenjevanje telesnih sposobnosti. Poseben problem glede varnosti pa so neurejena "črna kopališča”, kot so deli rek in jezer. Ob lepem vremenu pritegnejo številne kopalce, vendar pa nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljalcev.
Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so lahko za kopalce nevarna. Na teh kopališčih človeška domišljija ne pozna meja. Z vidika varnosti so problematične tudi različne rekreacijske dejavnosti na vodi, kot so rafting, kanjo-ning, skakanje z elastiko... Zakonodaja je na tem področju nepopolna ali je sploh ni, zato teh dejavnosti ni mogoče prepovedati. Z zakonom bi bilo treba določiti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati odgovorni pri tem. Nujno bi bilo treba določiti tudi pravila na in ob rekah ter jezerih in postaviti časovne in prostorske omejitve kopanja.
Vse več je tudi bazenov, ki jih imajo ljudje na domačem vrtu. Ti so nevarni predvsem za otroke, ki lahko med igro mimogrede padejo v vodo. Ni tudi mogoče razumeti, da starši pustijo otroke, da se gredo sami kopat in jih tako pustijo brez nadzora. Za zdaj v Sloveniji še ni bilo utopitev v domačih bazenih, lahko pa se pripetijo drugačne neprijetnosti: neljubi padci, zvini ali zlomi okončin, odrgnine. Policija zato opozarja, daje edina var-
Doma našli strelivo
NOVO MESTO - 9. julija so policisti na podlagi odredbe opravili hišno preiskavo pri M. S. iz okolice Novega mesta. Našli so strelivo in ga zasegli. Zoper kršitelja bodo napisali predlog sodniku za prekrške zaradi kršitve zakona o orožju.
Uporabljal potni list brata dvojčka
OBREŽJE - Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje je 8. julija nekaj po polnoči v Slovenijo vstopal Bolgar 1. G. Pri pregledu so policisti ugotovili, da uporablja potni list svojega brata dvojčka, v njegovi prtljagi pa so našli njegov potni list, v katerem je bil žig zavrnitve mejnih organov Avstrije. Zoper Bolgara so podali predlog sodniku za prekrške.
Motorist trčil v avto
KALCE NAKLO - 3. julija je 37-letni D. M. iz okolice Krškega vozil motorno kolo po regionalni cesti iz smeri Mraševega proti Drnovemu. Izven naselja Kalce Naklo je hotel prehiteti osebni avto v trenutku, ko je voznica, 18-letna S. P. iz okolice Krškega, zavila levo. S prednjim delom motornega kolesa je D. M. trčil v levi bok osebnega avtomobila in nato padel po vozišču. Motorist je v nesreči dobil hude, voznica avtomobila pa lažje poškodbe. Oba so odpeljali v brežiško bolnišnico. Ugotovili so tudj, da je motorist vozil pod vplivom alkohola, saj je napihal 0,85. Po nestrokovni oceni je škode za približno milijon tolarjev.
Ponarejen bankovec
ČRNOMELJ - 8. julija sta se na bencinski servis Petrol na Belokranjski cesti v Črnomlju z osebnim avtom pripeljala J. K. iz okolice Gro-suplja in M. S. iz okolice Novega mesta. M. S. je račun plačal z bankovcem za 10 tisoč tolarjev. Prodajalec je posumil, da gre za ponaredek, zato je obvestil policiste, ki so M. S. zasegli še 11 ponarejenih bankovcev po deset tisoč tolarjev. Oba osumljenca so policisti pridržali zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja denarja, srečala se bosta s preiskovalnim sodnikom.
ŽE OTROKE NAUČITE PLAVATI-Najboljša preventiva zoper utopitve je znati plavati. Že majhne otroke je treba naučiti plavati, kajti to je osnovni pogoj prijetnega počutja v vodi.
na pot za preprečevanje utopitev stalen nadzor bazena. Če otroka ne morete najti, najprej preverite bazen - sekunde tečejo. Odgovornost za varnost otrok je naloga odraslih. Te naloge ne zaupajte starejšim otrokom. Veliko otrok se utopi ob navzočnosti starejših bratov ali sester.
Med najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje utopitev je gotovo udeležba na enem izmed plavalnih tečajev, ki so namenjeni začetnikom, slabšim in dobrim plavalcem in kjer seje možno naučiti plavanja ter prve pomoči pri utopitvah. Primer skorajšnje utopitve v Šoštanjskem jezeru pred štirimi
Smrt traktorista
RATEŽ - 3. julija ob 10.30 je na Ratežu po travniku F. M. z Rateža vozil traktor. Ko je zapeljal čez travnato brežino, ga je zaradi strmine vrglo s sedeža. Padel je pred traktor, ki ga je povozil. Voznik je umrl v novomeški bolnišnici.
Pridržan
osumljenec vlomov
METLIKA - 5. julija so policisti malo pred 10. uro na podlagi II. odstavka 157. člena ZKP pridržali F. S. iz okolice Metlike, ker je utemeljeno osumljen dveh kaznivih dejanj vloma. Po zbranih obvestilih se bo srečal s sodnikom.
leti, ko je 12-letni otrok iz vode rešil petletnega sovrstnika, ki mu je med igro spodrsnilo in je padel v vodo, dokazuje, da lahko starejši otroci z znanjem plavalnih veščin pravilno reagirajo. Izberite plavalni tečaj, kjer se bo vaš otrok naučil, kako ravnati pri igri v vodi ali ob njej, kajti znanje plavanja je osnovni pogoj za varno počutje v vodi.
V Sloveniji največ ljudi umre v prometnih nesrečah, nesrečah pri
• Leta 1993 je bilo utopitev 41, 1994. leta 58, 1995. 53, 1996. pa 37. Vsako leto se povprečno utopi 47 ljudi. Veliko je tudi nesreč s hudimi telesnimi poškodbami na kopališčih, kjer mladoletniki nepremišljeno in neprimerno skačejo v vodo! Veliko je utopitev zaradi samomorov, zdrsev ali padcev, vinjenosti, neodgovornega potapljanja, nepazljivosti otrok pri igri ter kot posledice prometnih nesreč.
delu, zaradi utopitve ali v nesrečah v gorah. V omenjenih nesrečah je od leta 1993 do 1996 izgubilo življenje kar 461 ljudi, utopilo se jih je 189. Očitno se v Sloveniji še premalo zavedamo posledic, ki nas lahko doletijo pri kopanju ali športnih dejavnostih na mirnih ali divjih vodah.
L. MURN
Priložnost dela tatu
PREČNA - Med 6. in 9. julijem je na letališču Prečna pri Novem mestu neznanec na prireditvenem prostoru Rock Otočca ukradel dvema obiskovalcema nahrbtnik, v katerem sta imela oblačila, prenosni telefon in dokumente. Iz šotorov je neki neznanec ukradel dva nahrbtnika in potovalko, v katerih so imeli lastniki oblačila, kozmetiko, dokumente in nekaj denarja. Brez gorskega kolesa pa je ostal otrok iz Prečne, ki ga je skril v grmovje v bližini letališča, nato pa odšel na koncert.
•
Skrival lovske naboje
OBREŽJE - Na mejnem mednarodnem prehodu Obrežje so policisti 7. julija na izstopu iz Slovenije pri temeljitem pregledu vozila 55-letne-ga državljana Italije P. D. odkrili na različnih mestih skritih 3000 lovskih nabojev, kalibra 20 in 12. Začasno so zadržali njegov potni list in ga predali sodniku za prekrške.
Z zakonom do treznosti?
Prepovedana prodaja in točenje alkohola mladim do 18. leta ter prodaja od 20. ure do zjutraj - Druge omejitve
Vse kaže, da se bo naša država kmalu pridružila vsem tistim, pri katerih že velja alkoholni zakon oz. zakon o omejevanju škodljive rabe alkohola. Skorajda zadnji čas, bi lahko rekli, saj imamo že nekaj let tobačni zakon, pa kajenje nedvomno povzroča manj škode kot pitje alkohola.
Da je v naši državi alkohol problem številka ena, pove že dejstvo, da smo po porabi čistega alkohola s 16 litri na leto na prebivalca na samem vrhu evropske lestvice. V Sloveniji naj bi bilo z alkoholom zasvojenih od 150 do 200 tisoč ljudi. Čezmerno pitje alkohola je pri nas krivo za skorajda polovico samomorov, nešteto bolezni, začasnih odsotnosti z dela, da ne govorimo o prometnih nesrečah, ki jih povzročijo pijani vozniki. Pri tem ne gre le za smrtne žrtve, ampak tudi za ponesrečence, ki jih posledice spremljajo vse življenje, ker so invalidi. Ne gre pozabiti, da škodljiva raba alkohola prizadene mnoge družine, v katerih potem domuje nasilje, žalostno pa je, da alkohol ubija predvsem mlade. Podatek, daje v prvem in drugem letniku srednje šole le okrog pet odstotkov dijakov, ki niso nikoli pili alkohola, je nadvse zgovoren.
Kot pravi pobudnik zakona, minister za zdravstvo, naj bi bil cilj novega zakona varovati predvsem mlade pred alkoholom. Prepovedana naj bi bila prodaja in točenje alkohola mladim do 18. leta starosti ter njegova prodaja od 20. ure zvečer do jutra naslednjega dne. Na bencinskih črpalkah, v zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah naj ga sploh ne bi bilo mogoče več kupiti. Točenje alkohola naj bi bilo prepovedano na nekaterih prireditvah, zlasti športnih in mladinskih, vprašljiva je tudi prodaja alkohola v lokalih okrog šol. Med drugim naj bi uvedli licenco za prodajalce alkoholnih pijač, ki sejo da izgubiti in povrniti šele z veliko truda in stroškov. Spremenile naj bi se tudi cene alkoholnih pijač - naravnost smešno je, daje sok dražji od alkohola.
Mnogi sicer menijo, da bo življenje kljub zakonu teklo naprej po starem, in gotovo je mnogo takih, ki bodo proti, ker živijo od prodaje alkohola. Zato bo treba premišljeno določiti tudi nadzor in kaznovalno politiko kršiteljev, da bomo alkoholni zakon lahko strogo in dosledno uresničevali, in da se ne bo ponovila zgodba tobačnega zakona.
LIDIJA MURN
Zagorelo na Blatu
BLATO - 5. julija je okoli 20. ure zagorelo na gospodarskem poslopju na Blatu. Zgorelo je 25 ton sena, ostrešje, puhalnik, sušilna naprava in krmila. Domačinom je s pomočjo vaščanov uspelo rešiti živino in delovne stroje, požar pa so pogasili prostovoljni gasilci iz okoliških vasi. Vzrok požara še raziskujejo, škode je po nestrokovnih ocenah za okoli 7 milijonov tolarjev.
Ranjen sopotnik
BOČKA - 7. julija je R. S. iz Ro-salnic malo pred tretjo uro zjutraj vozil osebni avto iz Metlike proti Novemu mestu. V Bočki je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal desno izven vozišča, s sprednjim delom trčil v brežino in skalo in se večkrat prevrnil. V nesreči seje hudo poškodoval sopotnik T. S. iz Dolnjega Suhorja pri Metliki, ki se zdravi v novomeški bolnišnici. Preiskava z alkotestom je pri vozniku pokazala 1,07 promila alkohola. Škoda na vozilu znaša po nestrokovni oceni okoli
1.600.000	tolarjev.
Zasegli zračno puško, pištolo in naboje
ČRNOMELJ - 4. julija so policisti na podlagi odredbe opravili hiš- -no preiskavo pri B. L. iz Črnomlja ter mu zasegli zračno puško, ki je bila predelana v malokalibrsko puško, pištolo in več nabojev različnega kalibra. Zaradi kršitve zakona o orožju bodo policisti zoper B. L. napisali predlog sodniku za prekrške.
V nesreči izgubil življenje
KRŠKO - 4. julija je malo pred dvanajsto uro 70-letni Č. Č. iz Krškega vozil osebni avto po Sremiški cesti iz smeri Sremiča proti Krškemu. Ko je v Krškem pripeljal v križišče z Zdolsko cesto, je zavil na desno ravno takrat, ko je po prednostni cesti iz smeri Zdol s tovornim vozilom pravilno pripeljal 29-letni A. M. iz okolice Sevnice. Voznik tovornega vozila je s prednjim delom trčil v prednji levi del osebnega avtomobila. Č. Č. je umrl na kraju nesreče.
Kar 22 Turkov v kombiju
OSTR1Ž - 6. julija ponoči so policisti med poostrenim nadzorom državne meje v Ostrižu zasledili kombi, v katerem je bilo 22 državljanov Turčije, ki so tega dne ilegalno prestopili državno mejo v bližini Radoviče. Voznik kombija je takoj, ko je opazil policiste, ustavil in pobegnil na Hrvaško. Po končanem postopku pri sodniku za prekrške bodo policisti tujce vrnili hrvaškim varnostnim organom.
V	SAVI NAŠLI UTOPU ENO ŽENSKO - 4. julija je reka Sava pod mostom na Cesti krških žrtev v Krškem naplavila 73-letno E. T. iz Krškega. Krški policisti in kriminalisti so ugotovili, da na njenem truplu ni vidnih znakov nasilja, zato so posumili, da gre za samomor z utopitvijo. Da bi ugotovili natančen vzrok smrti, je zdravnik iz ŽD Krško odredil sanitarno obdukcija. (Foto: M. R.)
Priprli podjetnika
KRŠKO - 6. julija so krški kriminalisti in policisti zaradi suma kaznivega dejanja izsiljevanja odvzeli prostost 35-letnemu A. B. iz okolice Brežic. Ta naj bi izsiljeval 37-letne-ga M. K. iz okolice Brežic za večjo vsoto denarja, ki naj bi si jo ta v času A. B.-jeve odsotnosti pri poslovanju gostinskega lokala prisvojil in zatajil pred A. B.-jem, s čimer ga je oškodoval. Psihični in fizični pritiski so se stopnjevali tudi v fizično obračunavanje. 7. julija so policisti na domu A. B.-ja opravili hišno preiskavo, 8. julija pa je bil priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Po zaslišanju so osumljencu odredili pripor.
Ranjena motoristka
VELIKI PODLOG - 5. julija je ob 12.30 B. S. iz okolice Krškega vozil osebni avto po lokalni cesti iz smeri Velikega Podloga proti Jelšam.
V	križišče z regionalno cesto Mraše-vo-Drnovo je zapeljal, ko je po prednostni cesti iz Mraševega pravilno pripeljala 19-letna voznica motornega kolesa S. J. iz okolice Krškega. Med vozili je prišlo do trčenja oz. oplazenja. Voznica motornega kolesa je padla po vozišču in pri tem dobila hude poškodbe. Odpeljali so jo v brežiško bolnišnico.
S ponarejeno listino
OBREŽJE - Državljan BiH je 9. julija ob 10. uri s tovornim vozilom Scanio želel vstopiti v Slovenijo, vendar so policisti ugotovili, da je njegovo vozniško dovoljenje fotokopirano. Dokumente so policisti zasegli, voznika pa vrnili v Republiko Hrvaško.
Alkoholni zakon dobrodošel
Škoda, ki jo povzroča alkohol, je velikanska. Slovenija je po porabi čistega alkohola s 16 litri na leto na prebivalca prav na vrhu evropske lestvice. Žalostno pa je, da alkohol ubija predvsem mlade. Bo napovedani zakon o omejevanju škodljive rabe alkohola po vašem mnenju prinesel izboljšave?
FRANCI POVŠE, direktor PU Novo mesto: “Alkohol je nedvomno problem v naši družbi. Koliko gorja povzroča v mnogih družinah, tu pa so še prometne nesreče, kijih vozniki povzročijo zaradi opitosti.
Zato nov alkoholni zakon podpiram, vendar upam, da bo napisan času in okolju primerno, ne pa tako, kot je na primer tobačni zakon.”
MOJCA CVITKOVIČ, prodajalka v trgovini Celi svet v Črnomlju:
"Prvič slišim, da se pripravlja tak zakon. Načelno sem za, vendar vem, da so stvari, če so prepovedane, še slajše. Bojim se, da se ga ljudje ne bodo držali, zato mora biti res pametno napisan, poskrbljeno pa naj bo tudi za nadzor in ukrepanje. Belokranjska mladina ima težave z alkoholom in punce vsaj po mojih opažanjih ne zaostajajo dosti za fanti.”
BORIS KAPŠ, upokojenec iz Laz pri Predgradu: "Zakon, ki se pripravlja, bo morda omilil škodljive posledice alkohola. Alkohol se mi zdi problematičen predvsem pri mladih. Že tu ob Kolpi vidim, da se fantje in dekleta sploh ne znajo več zabavati brez njega. Kako je bilo včasih drugače! Sam sem alkohol poizkusil, ko sem imel svoj denar. Imam dve odraščajoči hčerki, zato do tega problema res nisem brezbrižen."
L. M.
Popravki in odgovori
Sporočilo bralcem
V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša.
Opustošeni novomeški Marof
DL št. 21, 5. julija
Sem stanovalka ulice, ki je bivši del Kettejevega drevoreda, ki so ga pred nekaj leti na žalost vseh stanovalcev ponesrečeno preimenovali.
Imamo pač to srečo, da kljub temu, da smo skoraj v centru mesta, tega dejansko ne čutimo, saj nas obkroža zelenje Marofa, ki poleti ublaži hrup ceste pod nami in delno tudi vsiljivo tuljenje piščalke mimo vozečih vlakov. In vse bi bilo čudovito, če...
V prejšnjem izvodu DL sem prebrala članek g. Francija Koncilije o
opustošenem novomeškem Marofu, kar me je spodbudilo, da vam tudi sama napišem nekaj o še neodkritih smetiščih, ki se tam nahajajo. Take packarije, ki je skrita večini očem v malo bolj poraslem delu nad AMD, že zlepa nisem videla in sem bila prav zgrožena, saj občasno, ko se sprehajam, ugotavljam, da se kup svinjarije in odpadkov le še povečuje. Izgleda pa približno tako, kakor bi nekdo prevrnil cel zabojnik smeti. Tam se nahajajo prazne steklenice (plastične), papirji, vrečke, od ostalih steklenic so ostale le še črepinje, raztrgane šolske torbe, razne risbe, bolj podrobno pa res nisem preiskovala.
Že večkrat sem ponoči slišala iz tistega dela kričanje in ruljenje naše pijane nadobudne mladine. Marsikaj razumem, vem, da se mladina zabava na različne načine, kaj pustijo za sabo, je pa druga stvar. Zato tudi ni čudno, da so polomljene klopi in poškodovani kostanji, saj ni nikogar, ki bi malo nadzoroval tudi po tem lepem, toda posvinjanem delu našega mesta.
Mislim, da se ne motim, če pravim, daje to mladina iz bližnjih blokov, ki izgine staršem izpred oči, pa še daleč ni treba, saj imajo že skoraj popolnoma izhojeno pot. Videti je da čimvečja packarija je okoli njih, bolje se počutijo, pa upam, da jim ne delam kakšne krivice, saj nekdo iz Ločne ali Šmihela gotovo ne bi hodil na tisti del Marofa, vidi pa jih tam tako nihče!
Lani je bila namreč s pomočjo nekaterih staršev tam postavljena tudi nekakšna baraka, ki je bila nato podrta, sedaj pa so ostale le razmetane deske in salonitne plošče.
Upam, da bo kdo našel čas in zadevo raziskal in morda tudi objavil, če se bo seveda koga kaj prijelo. Mislim, da je to zrcalo razgledanosti, osveščenosti, razumevanja in živ-
Ljubljansko pismo
Pokojnine niso dar
“Delalismo rae dni i’ tednu...”
LJUBLJANA - Tudi letos so se predstavniki 449 društev upokojencev, že trinajstič po vrsti, zbrali ob Velenjskem jezeru, da bi javnosti sporočili, kaj jih teži, s čim vse niso zadovoljni. Vseh upokojencev je v državi že 265.000 -prava armada, skoraj tretjina volivcev, zato njihova beseda veliko zaleže pri vseh strankah, tudi pri vladi.
In kakšno je njihovo letošnje sporočilo javnosti?
Na srečanju je predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec ostro kritiziral tiste, ki so upokojencem naprtili krivdo za primanjkljaj v pokojninski blagajni, ki znaša okoli 40 milijard tolarjev. “Za to finančno vrzel so krive vse vlade od leta 1991 do 2000,” je povedal. V ZDUS so izdelali tudi analizo o letni rasti pokojnin, kije pokazala, da pokojnine ne rastejo hitreje od plač, saj je v letih od 1995 do 2000 rast plač prehitevala pokojnine za 2,2 odstotka. Gobec je ob tem poudaril, da upokojenci in zaposleni delijo skupno usodo ekonomskega stanja države, da ne izsiljujejo, temveč branijo vplačane in zaslužene pravice, ker pokojnina ni dar države.
S prepričanjem upokojencev, da je vlada dolžna upoštevati njihove pravice, je soglašal tudi Milan Kučan, predsednik države. Dejal je, da je delo upokojencev vtkano v temelje države in da so na to lahko ponosni. Upokojenci se zavedajo, da je za skupnost, kadar je težko, treba tudi kaj storiti. Upokojenci so v letih tranzicije pogosto ravnali razumno. V pripravah na nujno pokojninsko reformo in ob javnofinančnih težavah so razumeli, da vsi skupaj v tej državi imamo toliko, kot imamo in da nihče ne more uveljaviti vseh svojih interesov in potreb, ker bi to nujno šlo v škodo drugih. Zdaj razumevanje upravičeno pričakujejo zase. Kučan je izrazil upanje, da bo vlada odprta za dialog in da se bo z upokojenci dalo razumno dogovoriti.
In kakšen naj bo ta “razumen dogovor”? Odgovor na to vprašanje bi morda kazalo iskati tudi z upoštevanjem besed upokojenke Majde Štern iz Žirovnice.
“Nekoč smo morali zelo veliko delati, nismo poznali besed ne znam, ne morem, nočem. Delali smo vse dni v tednu, tudi ob nedeljah, in delavnik je bil neredko daljši od osem ur, pa nismo dobili od nikogar niti kozarca sveže vode. To je bilo za nas normalno, ker smo bili strogo, pošteno in dobro vzgojeni. Danes imamo mi, ki smo ogromno delali, slabe pokojnine, dobre pa tisti, ki so se znali komu zriniti pod kožo. Če hočemo upokojenci preživeti, se moramo odpovedati marsičemu."
VINKO BLATNIK
ljenja z naravo naših mladostnikov, kam to pelje, si pa tudi lahko mislimo.
M. L, Novo mesto (ime znano uredništvu)
Vržena rokavica
DL št. 27, 5. julij
Nova rubrika je zanimiva in berljiva. če so težave in teme iz vsakdanjega življenja. Predlagam tri teme ki bi bile zanimive za bralce in dodajam vprašanja.
Veliko je govora o varnih hišah in varovanih stanovanjih. To zanima mnoge, ki so ostali v velikih hišah sami, ko jih zaradi bolezni in starosti ne morejo več obvladovati, vendar si želijo v njih ostati ali pa vsaj zamenjati za bolj varovan dom, kjer bo blizu zdravnik in bo oskrba redna. V tujini je takih domov - hotelov kar nekaj, pri nas pa smo šele na začetku. Nekaj se dogaja že v Dolenjskih Toplicah in modra bi lahko tam iskali odgovore.
O vodi smo letos slišali kar nekaj predavanj. Zaskrbljeni smo jih zapuščali in razmišljali: kakšno vodo pijemo Novomeščani, kje je zajetje, kako jo negujejo, kakšna je njena kakovost...? Mislili smo. da je ta vir neskončen, pa ni tako. Vedno bolj smo odvisni od svojih dejanj in napak pri izkoriščanju narave.
Pa še rokavica za direktorico novomeškega Zdravstvenega doma Tatjano Gazvoda. V vseh ambulantah in čakalnicah nas prijazno nagovarjajo izbrane misli in napotki za mirno in zdravo življenje, dober in strpen odnos do soljudi. Mnogi o tem tudi razmišljamo in morda tudi kaj osvojimo. Čutimo željo, da bi se kljub tegobam v teh aakalnicah dobro počutili, pa vendar kako organizirati delo, da bi se v teh zaprtih, ponekod še temnih čakalnicah čim manj časa zadrževali. Kako priti do zdravnika? Je res edina pot ob 6. uri zjutraj s knjižico pred vrati? Pacient namreč težko zdrži v čakalnici po tri in več ur, da pride do zdravnika.
Tudi naslednje vprašanje se dotika zdravstva: ali lahko pacienti lo-čenskih ambulant še računamo na laboratorij, morda vsaj enkrat tedensko? Mnogo bolnikov mora v oddaljeni laboratorij, kjer ni parkirišč za vse, pa tudi pot je dolga, če jo mora bolnik opraviti peš. In še vprašanje o našem zavarovanju: pred čem me zavaruje ta zavod, kije moral najprej poskrbeti zase, kar je drago, nam pa določa zdravila in pripomočke po odmerjeni ceni, da ja ne bo predrago, četudi so zdravila dobra. To je poseganje v zdravnikovo delo, saj mora predpisovati dovoljena zdravila z liste, ki jo določijo drugi, verjetno tudi strokovno neusposobljeni, temveč le finančno usmerjeni.
ELIZABETA VARDIJAN
Zahvala za prispevek
NOVO MESTO - Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Novo mesto se iskreno zahvaljuje Anici Mra-vinec, Mariji Jazbec in Jožetu Kocjanu, ki so namesto venca na grob pokojnemu možu in očetu Francu Kocjanu prispevali sredstva v korist društva.
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
28. julija gremo v Logarsko dolino
V soboto, 28. julija, bomo ob 6. uri zjutraj z avtobusne postaje Novo mesto krenili na naš enodnevni izlet po Logarski dolini. Pot nas bo vodila mimo Krškega do Laškega, kjer bo naš prvi postanek, in nato naprej do Šempetra in Logarske doline. V Solčavi, kjer potekajo od petka do nedelje Dnevi turizma, si bomo ogledali razstavo ročnih del, zdravilnih zelišč in domačih jedi. V Logarski dolini, eni najlepših evropskih alpskih dolin, si bomo na planšariji Logarski kot privoščili kavico in sendvič ter se pod strokovnim vodstvom odpravili na naravoslovno etnografsko pot. Zanimiv bo ogled oljcar-ske bajte in lesne riže ter filma o tamkajšnjih lepotah in življenju domačinov. Sprehodili se bomo še do slapa Rinka in si okoli treh popoldne privoščili obilno kosilo na turistični kmetiji. Okoli 18. ure se bomo po dolini Kamniške Bistrice odpravili proti domu in prispeli v Novo mesto predvidoma okoli 22. ure.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 5.900 tolarjev in za ostale 6.700 tolarjev. Cena vsebuje: avtobusni prevoz, oglede po programu, razen naravoslovno-etnografske poti z multivizijo, sendvič, kosilo, vodenje, vstopnino v Logarsko dolino, cestnine, nezgodno zavarovanje potnikov, organizacijo izleta in DDV.
Zadnji rok za prijavo je ponedeljek, 23. julij, oziroma do zasedbe avtobusa, na tel. številkah: 07/ 33-21-115, 33-25-477.
DOLENJSKI LIST
tutiitičnUL čtifencijcL
Koncert “Prijateljstvo ne pozna meja”
OTOČEC - V Tenis centru na Otočcu je v ponedeljek, 2. julija, v organizaciji Radia Ognjišče potekal koncert narodnozabavne in zabavne glasbe "Prijateljstvo ne pozna meja.” V bogatem programu so nastopili Irena Vrčkovnik, Vera Trafela, Ivan Hudnik, ansambli Štajerskih 7, Slapovi, Nagelj in Happy band. Kot gostje so nastopili rojaki iz Kanade, člani ansambla Planinski kvintet, ki so pri občinstvu poželi navdušenje. S svojim nastopom so pokazali, da si prizadevajo za ohranjanje slovenskega glasbenega izročila v Severni Ameriki. Program sta povezovala Ida Baš in glavni urednik radia Ognjišče Franci Trstenjak. Po dobrih dveh urah so glasbeniki skupaj nastopili s pesmijo Golica, kar je občinstvo nagradilo z dolgim ploskanjem.
TABOR RDEČEGA KRIŽA - V Marindolu je pet lepili dni preživelo pod šotori 44 osnovnošolcev, ki so se skozi leto izkazali z delom na področju Rdečega križa. Dopoldneve so preživljali v delavnicah, kjer so se pogovarjali o humanitarnem delu. risali, izdelovali belokranjske pisanice itd, popoldneve pa na Kolpi. Vozili so se s kanuji in spoznavali taborniške veščine, od lokostrelstva do orientacijskega pohoda. Najbolj pa so uživali ob tabornem ognju. OZRK Novo mesto vsako leto organizira nagradni tabor za mlade aktiviste in tako skrbi za vzgojo podmladka. Letos je sodelovalo 17 šol. Na posnetku: v delavnici o krvodajalstvu so udeleženci tabora med drugim tudi praktično spoznavali postopek določanja krvne skupine.
Ladislav Troha je doma!
Tako nenadoma in nepojasnjeno, kot seje 18. januarja letos za njim izgubila vsaka sled, se je v soboto, 23. junija, nekdanji major slovenske vojske Ladislav Troha, nenadoma in milo rečeno - na precej čuden način, ponovno pojavil. V zvezi z njegovim izginotjem so se pletle in se še vedno spletajo različne zgodbe, a ne glede na to, kakšna je prava resnica o Ladislavu Trohi, skoraj ni dvoma, da seje njegove vrnitve domov najbolj razveselil njegov oče Vladislav Troha.
“Kje je moj sin in kaj seje zgodilo z njim?" se je pet mesecev spraševal majorjev oče Vladislav Troha. Ponoči ni mogel spati in je mislil na sina. Mislil je na to, kaj se mu je zgodilo. "Najhujša je negotovost," mi je zaupal s solzami v očeh, ko sem ga aprila letos obiskala na njegovem domu v Starem Logu. Obiskala sem ga v hiši, katero si deli s sinom Robertom in njegovo družino in v kateri ima svoj kotiček tudi Ladislav. In prav vanj se je Ladislav tudi vrnil potem, ko so ga odpustili iz Kliničnega centra, kamor so ga izmučenega in dehidriranega pripeljali dva dni pred dnevom državnosti ljubljanski kriminalisti, ki so ga po prijavi nekega domačina našli na cesti za Strmico pri Vrhniki še vedno zvezanega, saj Ladislav svojemu najditelju ni dovolil, da bi ga osvobodil vezi.
Majorjeva prijateljica
V prijeten in gostoljuben dom Trohovih, kamor se je po očetovih besedah Lado, kot mu pravi, še posebno rad in pogosto vračal, dokler je bila še živa mati, sem prišla dan po tiskovni konferenci v Ljubljani, ki jo je uradno sklical Vladimir Troha, v resnici pa jo je, kot mi je potrdil, z njegovim pristankom pripravila in vodila Nevenka Vidrih. Zanjo mi je že dan poprej, ko sva se po telefonu dogovarjala za moj obisk, dejal, da je novinarka, v najinem pogovoru pa mi je povedal, da je prej ni poznal, da pa se mu je predstavila kot prijateljica Ladislava. Dodal je, da mu je Lado le kratek čas predno je izginil, bolj slučajno kot hote povedal, "da sta se z ženo razšla", pa čeprav sta se sicer oče in sin veliko in pogostokrat pogovarjala.
Navezan na mater
"Rad mi je prisluhnil, ko sem mu pripovedoval, kako smo včasih živeli. Pogovarjala sva se borbi in o tem, kako je danes drugače, kot je bilo nekoč," mi je povedal. Tako je tudi zvedel, daje bil Ladislav zelo nesrečen, ko so ga premestili v Ljubljano. “Večkrat sem mu rekel, da ne sme vsem vse zaupati," je dejal in dodal, da se je Ladu morala res zgoditi krivica, saj je kasneje tudi protestiral pred parlamentom, čeprav je vedel, da “zaradi tega mamo zelo skrbi".
Oče majorja Trohe Vladislav Troha pred domačo hišo v Starem Logu aprila letos.
Na mamo naj bi bil namreč še prav posebno navezan in kot so mi povedali tudi nekateri njihovi znanci, jo je v zadnjih, izredno težkih in hudih, dnevih predno je februarja 1999 umrla, negoval prav Ladislav.
Oče ni vedel
O sinovem izginotju mi je oče dejal, da je možnih sto različic. “Ne verjamem, da je nekje na Kubi, kot pravijo," je dejal in nekoliko kasneje, po krajšem premoru, ki je sledil mojemu vprašanju, ali bi lahko kot oče, ki zelo dobro pozna svojega sina, dopustil možnost, da je morda storil samomor, mi je odvrnil, da ne verjame oziroma, da bi zelo težko verjel, da si je Ladislav sodil sam. Pojasnil je, da je bil 17. januarja, ko je bil nazadnje doma, dobre volje, ter da se je, ko je odhajal, tako kot običajno poslovil z besedami: "Se bomo slišali!" In če bi bilo vse kot običajno, bi se najkasneje čez dva dni tudi slišala, saj je Ladislav navadno očeta poklical vsak drugi dan - četudi samo, da ga je pobaral po počutju in zdravju.
V nadaljevanju najinih ugibanj, kaj bi se Ladislavu lahko pripetilo, je dejal, "da upa, da je Lado še živ, da pa je njegova zaskrbljenost čedalje večja". Ni zavrnil možnosti, da gre za zaroto ali da so ga ugrabili in da ga držijo kje proti njegovi volji, kakor tudi ne, da je odšel prostovoljno in da se nekje skriva. Njegov sin Ladislav danes zatrjuje, daje bil pet mesecev zaprt pri neznancih, ki da so ga ugrabili na rekreacijskem teku. Vendar pa celo med njegovimi znanci lahko najdemo tudi takšne, ki ob tem dvignejo obrvi in pomigajo z glavo, kot bi želeli reči: "No, ja, ne vem...!" Nasprotno pa so si vsi enotni in tudi sama sem dobila takšen občutek, da Vladjglav Troha zagotovo ni vedel, kaj se je zgodilo z njegovim sinom in kje je, ter da je njegovo veselje zaradi sinove vrnitve zato pristno! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
KAKO KAŽE NA BORZI?
Pidove delnice so se pocenile
Cene delnic so v preteklem tednu v povprečju ostale nespremenjene. Delnice PID-ov pa so se pocenile za 0,9 odst. V tem letu so izgubile že skoraj 15 odst. vrednosti.
Nekaj dni je bilo ustavljeno trgovanje z delnicami PID-ov Maksime I, 2 in 3. Pl Da Maksima 2 in Maksima 3 sta bila pripojena k Maksimi 1. Trgovanje z Maksimo 1 je bilo sproščeno v petek. Lastniki delnic Maksime 2 in 3 ste dobili enako število delnic Maksime 1. Cena je v petek znašala okoli 39 tolarjev.
Še vedno pa v sodni register niso vpisane spremembe pri delnicah Kmečke družbe Holding, d.d., zato je trgovanje z njimi še ustavljeno. Sprostitev trgovanja je napovedana za prihodnji teden.
Tečaj Pokojninskih bonov seje sputil pod 40 tolarjev, kar je resnično zelo nizka cena, če vemo, da njihova knjigovodska vrednost znaša okoli 250 tolarjev. Veliko strank se v zadnjem času odloča za prodajo delnic PID-ov in nakup Pokojninskih bonov, saj menimo, da je za starejše od 50 tet to zelo racionalna odločitev.
Med delnicami, ki so beležile rast, moramo omeniti delnice Save (+5 odst.), Etola (+4,4 odst.) in Istrabenza (+7 odst.). Delnice Krke so izgubile 2.2 odst. vrednosti. Pelkov tečaj je znašal 26.200 tolarjev.
V prvi polovici preteklega tedna se je delnica Leka podražila, saj je nakup še vedno zagotavljal dividendo 950 tolarjev. Najvišji tečaji so se gibali okoli 45.800 tolarjev. V petek, ko pa ste jo kupovati že brez dividende, se je njen tečaj spusti! rahlo pod 45.000 tolarjev. Na skupščini, ki je bila v torek, 3. julija, so delničarji potrdili vse sklepe, razen sklepa o spremembi statuta, ki seje nanašat na udeležbo delavcev na dobičku. Projekt GDR-jev naj bi bil zaključen do konca letošnjega leta.
Očitno so tujci, ki naj bi v juliju pričeli pospešeno kupovati naše delnice, že na dopustu. Morati bomo še malo počakati. Tisti, ki imamo opravka z delnicami, smo tako že navajeni reči, ne danes, mogoče jutri ali pa čez kakšno leto.
HERMINA KASTELIC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel.: (07) 371 82-21, 371 82 27
Št. 28 (2707), 12. julija 20»!
DOLENJSKI LIST
PROSLAVA NA OŠ DOBRNIČ - Ob zaključku šolskega leta smo na podružnični šoli Dobrnič pripravili kulturno prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad najuspešnejšim učencem. Dogodek je popestrila razstava de! učitelja in likovnega ustvarjalca Lucijana Reščiča. Ob tej priložnosti smo se mu učenci, vodja šole Bojana Kastigar in ravnatelj Štefan Kamin zahvalili za bogato likovno udejstvovanje na šoli in mu zaželeli novo ustvarjalno obdobje. S pomočjo donatorja EL-KO Jože Korelc, ki je razsvetlil obokani stopnišči in osrednji prostor, je šola pridobila sicer manjši, a lep razstavni prostor. Učenci smo se zahvalili tudi vodstvu šole, vsem učiteljem in zunanjim sodelavcem. Za pomoč pri organizaciji družabnega srečanja po prireditvi se prisrčno zahvaljujemo vsem pokroviteljem. (Učenci in učitelji Podružnične šole Dobrnič)
40 LET VRTCA KEKEC - V začetku junija smo se na proslavi ob 40-letnici vrtca Kekec na dvorišču zbrali otroci, starši, vzgojiteljice in gostje. Med pozdravnim govorom vodje vrtca Jožice Zec in ravnateljice novomeških vrtcev Majde Kušer Ambrožič se je na prizorišču pojavil pravi Kekec (vzgojiteljica Marija Črv), ki nas je spravil v res dobro voljo. Otroci so zapeti in zaplesali ob spremljavi dua Efekt. Citrarka Laura Martinčič je še bolj segrela občinstvo. Na koncu smo zaplesali tudi starši. Otroci so se po programu posladkali s sladoledom, ostali pa s slaščicami. Še dolgo smo se prijetno družili in v mraku odšli domov polni dobre volje in z izvodom Kekčevih drobtinic in s Kekčevim klobukom, ki so jih za vsakega posebej izdelale vzgojiteljice. Hvala vsem za tako lepo popoldne. (Foto in besedilo: Marjeta Ferkolj Smolič, Novo mesto)
POGOSTO BREZ PRIZNANJA - Socialna dejavnost Rdečega križa ter njegovih prostovoljcev in prostovoljk je že tako samoumevna, da mnogokrat ostaja brez pravega družbenega priznanja. So pa pogosto poplačani z besedo zahvale, kakršno so med drugim izrekli tudi udeleženci srečanja starostnikov, ki je bilo konec junija na Dvoru. Več kot 60 starejših od 70 let je pozdravila predsednica KORK Slavka Andrejčič, nato še Anica Bukovec iz območnega združenja in župan Franc Škufca, šolarji pa so jim pripravili kulturni program. Posebej so pozdravili najstarejšo udeleženko Marijo Ogrinc 'z Dvora, devetdesetletno Marijo Bradač iz Trebče vasi ter Antona in Matildo Pucelj, ki sta spomladi slavila zlato poroko. (Foto: S. M.)
LITERARNO-GLASBENO-LIKOVNI VEČER - Skupina ustvarjalcev si je za predstavitev svojega dela nedavno tega izbrala atrij novomeške knjigarne Goga. Jana Kvas je zbrane obiskovalce razvajala s šansoni, poezijo sta predstavila Tanja Plevnik, ki je prostor opremila tudi s svojimi ilustracijami, in Damir Šambarek Kukovič. Ustvarjalci, ki se pri svojem delu lotevajo različnih zvrsti, so se združili, da bi lahko obiskovalce naenkrat peljali v svet likovne umetnosti, literature in glasbe. (Foto: T. Grdin)
Izkušnje francoskega foto lovca
Slovenijo in tudi Kočevsko v Evropi vse bolj spoznavajo po ohranjenih gozdovih - Volk ne ogroža, volk je ogrožen
KOČEVJE - Jean-Paul Mercier, 56-letni francoski upokojenec, sicer zelo vnet foto lovec, zadnja leta potuje po eksotičnih državah in z objektivom v globini gozdnatih območij išče volka, vse bolj ogroženo vrsto velikih divjih zveri. V Slovenijo je prišel že tretjič. Tokrat je bilo njegovo poslanstvo manj uspešno, saj mu zaradi zelene zime volka ni uspelo fotografirati, ob priliki ga je sredi mogočnih roških gozdov le videl. Ko se je pripravil, da bo sprožilec na objektivu naredil usodni “škljoc”, seje volk že izgubil v nedrih stoletnih smrek in jelk.
Jeana-Paula zelo dobro poznajo tudi v Španiji, tam je vnet član Društva za zaščito volkov, pogosto potuje v Italijo, bil je tudi v Indiji. Pravi, da je velikost volkov pogojena z njihovim življenjskim prostorom. “V Sloveniji živi podvrsta Canis lupus lupus in naseljuje poleg Balkana še območje srednje in severne Evrope. Življenjski prostor in število sta v obratnem sorazmerju s stopnjo industrializacije, kajti njegov življenj-
Domače je le domače
Menda je nekdo v lastnem stanovanju izobesil napis z naslednjo vsebino: “Počutite se kot doma. Če tam pljujete po tleh, zakaj ne bi tega počeli tudi tukaj?"
Z domačnostjo je povezana bebasta reklama za salame, v kateri odcvetela televizijska zvezda papagajsko ponavlja: ‘Domače je, domače je. "Postal sem občutljiv za domače zadeve. Poglejte: že večkrat sem preko radijskih valov v kontaktnih oddajah slišal: „Naša vojska je, bom povedal kar po domače, v k.... “ Pikice si boste brez težav dopolnili z manjkajočimi črkami, da boste dobili sočen izraz za moški spolni organ. Ali pa: “Slovenci smo imeli v konfliktu z bivšo Jugoslavijo veliko srečo, da je Jugoslovanska ljudska armada dobita, bom povedala kar po domače, po p....“ Brez posebne fantazije najbrž veste, katere črke manjkajo, da bi zapisali ime za ženski spolni organ. To je torej po domače. In potem se zgražamo, če imajo mladi ljudje (pa ne samo oni) vulgarizme pogosteje v ustih kot žvečilne gumije, ki varujejo zobe in jim dajejo belino, če je takšno izražanje domače, bi morali biti kvečjemu veseli, da Kranjci še kaj damo na domačnost, da ohranjamo tadicijo in da ne posegamo za vsako ceno po tujih, nedomačih izrazih.
Saj poznate tole zgodbo: podalpski človek je v Nemčiji iskal prijatelja, in ker se ni spomnil njegovega naslovom je jeknil: "Le kako sem mogel pozabiti, p.... mu m.... Mimoidoči Hans je razume! domače izražanje:
‘A, p.... m....? Tretje nadstropje!" Domače je le domače...
TONI GAŠPERIČ
Rock Semič 2001
Desert Fox, Broken Lock, H-Bomh in Caligula
SEMIČ-V soboto, 14.julija.se bo ob osmih zvečer na jasi v Semiču začela mladinska kulturna prireditev Rock Semič, ki jo že tretje leto organizira DLL) Semič. Nastopile bodo štiri skupine. Glavni poudarek bo na domači skupini Desert Fox, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja in predstavlja svoj najnovejši album Obstoj. Z videospotom Stari vran ji je uspel tudi prodor na širše slovensko glasbeno prizorišče. Nastopile bodo še skupine: Broken Lock iz Črnomlja (letos je prejela bumerang Studia City, za seboj pa ima tudi nastop na Novem rocku), H-Bomb iz Metlike in Caligula iz Rogatca z zgoščenko Rad zapil bi se z bogovi. V prostem programu bo house ses-sion, predstavil se bo predstavnik house generacije djSnake. Vstopnine ni!
ski prostorje prvobitni svet gozdov, step in tunder,” nas je podučil zgovorni Francoz.
Seznanjen je z dejavnostjo za ustanovitev narodnega parka Kočev-sko-Kolpa. Evropa Slovenijo vse bolj spoznava po izjemno ohranjenih gozdovih v skoraj vseh pokrajinah. Na vso moč si bo prizadeval, da se kočevski park, seveda ko ga bodo razglasili, čim prej vključi v verigo evropskih regijskih parkov. “Za vselej se morate zavedati, da živite na križišču evropskih gozdnih poti, po katerih stoletja stopicajo tudi živali. Redni "potniki” na tej transverzali so tudi volkovi, ki so žal že ogrožena vrsta. To vam je narava pač dala in izkoristite kot priložnost,” je povedal."
M. G.
Pri dvaindevetdesetih še rada kleklja
Alojzija Petrovčič iz Potoka
KOSTEL - Alojzija Petrovčič, upokojenka iz Potoka v občini Kostel, je stara že 92 let. Zelo dobro se spominja prvega klekljarskega tečaja pred 75 leti. Komaj petnajstletna dekleta so pridno poslušala mentorico iz Ljubljane, ki jo je najela občina. Med udeleženkami so bile tudi starejše gospe. Učile so se v zimskem času, saj so morale poleti pridno delati na poljih. Po treh letih so tečaj ukinili, klekljanje je šlo v pozabo.
Alojzija je pri 33 letih ostala brez moža. Padel ji je v partizanih. Do
Alojzija Petrovčič je vedno dobre volje. (Foto: M. G.)
kruha je spravila mladoletni hčerki in se zelo težko prebijala skozi življenje. Denar si je služila z deli pri premožnih kmetih. Pri lojnici je izdelovala zobotrebce, ob praznikih in kislem vremenu pa po poljih nabirala zeliščne trave. Sama je kosila travo in delala tudi v gozdu. Pri petinštiridesetih je prejela pokojnino, ki je bila sicer skromna, a dovolj, da je lažje shajala iz meseca v mesec, sestavljala dneve v mesecu. Ob do- , mači hrani, zelju, fižolu, krompirju in repi ji ni bilo treba do lanskega leta k zdravniku.
In čeprav ji je bil delavnik vedno poln, ji je vendarle ostalo nekaj minut za ročna dela. Poleg šivanja, pletenja in kvačkanja je kot ena redkih Kostelk ves čas tudi klekljala. “Pri hčerkah in meni je veliko ročnih del. Nazadnje sem klekljala tri pregrinjala za vnukinji in svojo posteljo. Kmalu bom kvačkala večji prt za družinsko mizo in še veliko manjših prtičkov. Kaj mi preostane drugega, kot, da nadaljujem obrt, ki jo obvladam več kot tri četrt stoletja!” je še povedala Alojzija Petrovčič.
M. G.
Zaključek univerze
KOČEVJE - Pri Ljudski univerzi Kočevje je bil 20. junija svečan zaključek sploh prve sezone Univerze za tretje življenjski obdobje. Na njej so vodje krožkov predstavili delo krožkov in načrte za prihodnjo sezono. Po predlogu vodstva Ljudske univerze naj bi se dosedanjim krožkom (slikarska delavnica, novinarstvo, zgodovina in turizem, računalništvo ter gospodarstvo in družba) pridružili jeseni še: poslikavo na svilo, rekreacijo, zdravilna zelišča, kuhanje za zdravo življenje, ročne spretnosti, pohodništvo, umetnost in osebnostno rast. Vse to bodo uvedli, če bo dovolj prijav. V kulturnem delu programa sta sodelovala moški pevski zbor Kočevje pod vodstvom Iveta Staniča in ženski pevski zbor pod vodstvom Olge Ožbolt.
UČITELJICE NA SVETEM PETRU - Najbolj vnete učiteljice hribolaznice iz OŠ Žužemberk smo se v soboto, JO. junija, ponovno odpravile na vrh našega suhokranjskega očaka, na Sveti Peter. Tako smo dostojno proslavile svetnikov pravkar minuli god in težko pričakovani konec šolskega leta. Marjan nas je varno popeljal na vrh, kjer je številne, ki so bili prvič na Svetemu Petru, ustrezno krstil. Imeli smo se enkratno. Tovrstne pohode bomo vnesli v mesečni program za naslednje šolsko leto. (Magda Kastelic Hočevar in sodelavke)
OTVORITEV PRENOVLJENE CERKVE - Na otvoritev prenovljene gradi-ške cerkve, ki je bila na prvi julijski dan, so se krajani okoliških vasi začeli pripravljati že dan prej. Eni so krasili grobove svojcev, drugi čistili okolico, gradiški fantje in možje pa so postavili visok mlaj s slovensko zastavo in še dva manjša. Nedeljsko slovesno mašo je daroval šentjernejski župnik Anton Trpin, ki je ob tem poudaril pomen te obnove in opisal zgodovino cerkve. Jože Grgovič je v imenu organizacijskega odbora poročal o opravljenih delih, zbranih prostovoljnih sredstvih in opravljenih prostovoljnih urah krajanov ter vso dokumentacijo predal župniku za arhiv. Dogodek so s petjem polepšali tudi ljudski pevci in pevke iz Gradišča in okolice, ki so zapeli tudi pesem, napisano za to priložnost. Po maši je bilo družabno srečanje na turistični kmetiji Pr Martinovh. (Foto: A. Hočevar - Megafoto)
45 LET POZNEJE - Učenke in učenci, ki so pred 45 leti zaključili metliško nižjo gimnazijo, so se pred kratkim znova zbrali v Metliki. V razredu je bito 28 učencev in razen enega so še vsi živi. Na srečanje jih je prišlo 18 iz različnih slovenskih krajev, dva pa celo iz Kanade. Eden od njiju je Jože Slobodnik, častni konzul Republike Slovenije v Južnem Ontariu. Obletnice so se udeležili tudi trije učitelji: Franc Brancelj, Ivan Žele in Janez Dragoš (sedijo od leve). (Foto: M. B.-J.)
TABORJENJE V DOLENJSKIH TOPLICAH - Po desetih letih mirovanja v Šentjerneju smo obudili taborništvo. Ker je bilo zanimanje za delo v društvu od ustanovitve februarja veliko, smo dali velik poudarek izobraževanju kadrov, študiju literature in organizaciji letnega tabora. 116 šentjernejskih tabornikov Društva tabornikov rodu samotni hrast Šentjernej smo si za letošnje letovanje izbrali Tabor mladih Mojca v Dolenjskih Toplicah. Teden dni smo izkoristili za osvajanje taborniških veščin. Vsak dan smo si popestrili s športnimi igrami. Imeli smo taborniški košarkarski turnir. Gozdovniki in gozdovnlce so v spremstvu grč imeli pohod na Reso, si na ognjišču pripravili večerjo in prenočili v taboru. Zvečer pa smo ob tabornem ognju preverjali pevsko znanje, plesno vzdržljivost pa v Janezovi diskoteki. (Foto: Mojca Kodelu)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 12.7.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Oddaja za otroke; Enciklopedija znanja; National geographic, nad.; Vino moje dežele; Gradovi - 13.00 Poročila - 13.35 Večerni gost - 14.25 Zapisano v krvi, nad. -
16.00	Slovenski utrinki -16.30 Poročila -16.45 Risanka -17.05 Enajsta šola - 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Na vrat na nos, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Gibljive slike - 23.20 Denart - 23.50 Laurence Dur-rell, dok. oddaja -1.05 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospot-nice - 15.35 Caroline v velemestu - 16.00 Mur-phy Brovvn, nan. -16.30 Rad imam Lucy, nan. -
17.00	Dr. Quinnova, nan. - 18.00 Američan, ameriški film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 20.50 Poseben pogled, film
-	22.25 Zgodbe Ob koncu tedna, nan. - 23.20 Zločinski tango, nan.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10,25 Policist s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Zvezdne steze, nan. - 17.10 Providence, nan. -
18.00	Družina za umret, nan. - 18.30 Podivjani Stark, nan. - 19.00 Jack in Juli, nan. - 20.00 Zabava 3, ameriški film - 21.40 Seinfeld, nan. -
22.10	Zvezdna vrata, nan.
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser - 11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nan.
-	17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. -
20.50	Nikita, nan. - 21.40 Seks v mestu, nan. -
22.10	špiclji, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani - 17.00 Pogovor s Ksenijo Benedeti - 18.00 Pokličite župana!, pon. -18.50 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15J4 ur - 20.00 Pokličite župana! (Dolenjske Toplice) - 20.40 Nas poznate?
-	21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.40 Iz združenja lokalnih TV - 22.10 Avtomobilsko zrcalo - 22.45 Ngs poznate? -
23.00	Novice
HTV 1
10.00	Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.40 Naša zemlja, nad. -13.30 Letni pregled -16.20 Glasba -16.35 Risanka -17.05 Hugo -17.30 Hrvaška danes -
18.00	Dok. oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hrvaške planine - 20.45 Dubroviški festival - 21.45 Euro-magazin - 22.25 Odmevi - 22.45 Seks v mestu, nad. - 23.10 Družina Soprano, nad. - 0.00 Nikita, nad. - 2.20 Nočni program
HTV 2
17.20	Nema priča, nad. -18.05 Naša zemlja, nad. -19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nan -
20.10	Čarovnije, nad. - 21.00 Poročila - 21.25 Urgenca - 22.15 Nevidni človek, nan. - 23.00 Svetovni muzeji
PETEK, 13.7.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura: Odmevi: Prisluhnimo tišini: Kljukčeve dogodivščine; Risanka; Enajsta šola; Oddaja za otroke; Slovenski pesniki in pisatelji; Šalom, nemška drama - 13.00 Poročila -13.45 Alpe-Donava-Jadran -14.15 Na vrat na nos, nan. - 15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Rdeči grafit - 17.15 Ole Aleksander, nad. - 17.45 Zgodbe iz Amerike-18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 V dobrem in slabem, nan. - 21.00 Deteljica - 21.10 Fina gospa, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice -15.35 Mogočne konstrukcije, nan. -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Dr. Ouinnova, nan. nan. -18.00 Running Wild, film - 20.00 Atletika - 22.05 Plemstvo, nad. - 22.55 Der Kalte Tod. nemški film - 0.20 Zgodbe Ruth Rendell. nan.
-	1.10 Big band RTV Slovenija
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop'n'roll -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan, -15.15 Ricki Lake -16.15 Zvezdne steze. nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Podivjani Stark, nan. - 19.00 Jack in Juli. nan. - 20.00 Kapitan Ron, ameriški film - 21.45 Felicity nan. - 22.40 Rock v Riu, koncert - 0.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser - 11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad.
-	17.30 Črni biser. nad. - 18.20 Vse za poljub.
nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. -
20.50	Nikita, nan. - 21.40 Seks v mestu, nan. -
22.10	Zlata krila, nan. - 23.00 Nevarne dirke, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja -18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Tedenski kulturni pregled - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Adria, pon.
-	21.00 Novice - 21.20 Brez panike, pon. - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? -
22.50	Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
10.00	Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino-12.40 Naša zemlja, nad,-13.30 Ponovitve - 16.20 Glasba - 16.30 Naravni parki -
17.05	Hugo -17.30 Hrvaška danes -18.00 Alpe-Donava-Jadran - I8.35 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Glasbena oddaja - 21.15 Path To Paradise, film - 22.55 Odmevi - 23.10 Seks in mesto, nad. - 23.40 Družina Soprano, nad. - 0.30 Nočni program
HTV 2
17.20	Urgenca, nan. -18.05 Naša zemlja, nad. -
19.00	Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nad.
-	20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Poročila -
21.15	Zabavna oddaja - 22.20 Pravi čas - 23.50 Svetovni muzeji
SOBOTA, 14.7.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Male sive celice; Risanka; Lisjaček Zvitorepek, film; Lingo; Tednik - 13.00 Poročila -13.45 Mostovi - 14.15 4x4 - 14.55 Film -
16.30	Poročila - 16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel, ris. nan,- l7.50Na vrtu-18.15 Ozare - 18.20 Novi raziskovalci, nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Film - 21.35 Z rikšo na zahod, film - 22.05 Murphy Brovvn. nan. - 22.40 Poročila - 23.10 Sopranovi, nad.
SLOVENIJA 2
9.25 Tedenski izbor: Videospotnice; Štafeta mladosti; Boš videl, kaj dela Dolen’c - 12.20 Vremenska panorama -16.25 EP v latinskoameriških plesih - 17.20 Atletika -19.30 Videospotnice - 20.05 Italijanskamoč Waldbuhne - 21.50 Praksa, nan. - 22.40 Sobotna noč
KANAL A
10.00	Najdaljši dan, ameriški film -13.00 Mladoporočenci- 13.30 Komedija zmešnjav -14.00 Skrita kamera - 14.30 Poslednja meja, nad. -
15.15	Ravnatelj, film -17.05 Pop'n’roIl -18.05 Hughleyjevi, nan. - 18.35 Beverly Hills 90210, nan. - 19.30 Hughleyjevi, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Črna vdova, film - 23.30 Najbolj neumni roparji, nan.
POP TV
8.30	Risanke -12.00 Mladi Herkul, nan. -12.30 Brata, nan. - 13.00 Zakon v Los Angelesu, nan.
-	14.00 Formula 1 -15.00 Prva izdaja, nan. -
16.00	Antibiotiki, dok. oddaja -16.30 Otroški zdravnik, nan. -17.30 Nevarna navezanost, film
-	19.15 24 ur - 20.00 Poljub za lahko noč, film -
22.10	Družinska lilija, film
VAŠ KANAL
12.30	Če boste danes z nami -12.35 Ste sinoči spregledali? - 14.00 Formula 1 - 15.00 Video strani -17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport Mundial - 18.00 Iz združenja lokalnih TV -
18.30	Belokranjski obzornik - 19.00 Novice -
19.15	24 ur - 20.00 Pokličite župana (Žužemberk) - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Lord of the dance - 23.00 Novice
HTV 1
10.00	Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Glasbena oddaja - I3.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah shovv -14.50 Nadnaravno -15.25 Zlata dekleta, nan. -15.50 Žena z imenom Jackie, nad.
-	I7.20 Risanka - 17.50 Zabavno-informativni program - I9.30 Dnevnik • 20.15 Bruce Lee Story, film - 22.15 Moške svinje, nan. - 22.45 Poročila - 22.55 Vročina sonca, nad. - 0.35 Nočni program
HTV 2
13.40 Čarovnije, nad. - 16.40 Risanka - 17.05 Hišni ljubljenci - 17.55 Minuta greha, film -
19.30	Policija, nan. - 20.00 Največje romance 20. stol. - 20.25 Svet zabave - 20.55 Poročila -
21.00	Splitsko leto. prenos - 0.00 Svetovni muzeji
NEDELJA, 15.7.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Krtek; Mali leteči predmeti - 9.55 Nedeljska maša - ll.OO Srečanje z živalmi - 11.30 Obzorje duha - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 13.35 Pod klobukom - I4.I5 V dobrem in slabem, nan. - 14.55 Fina gospa. nan. -15.30 !zvir(n)i - I6.00 Umetnost bivanja -16.30 Poročila -16.45 Vsakdanjik in praznik -17.45 Slovenski magazin - I8.I5 Vino moje dežele - I8.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zapisano v krvi, nad. - 21.40 Intervju - 22.35 Poročila - 22.55 Film - 0.25 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.45	Tedenski izbor: Videospotnice; Semenj ničevosti, nad.; Obljubljena dežela; Pripravljeni; V duhu glasbenega in plesnega izročila - I2.20 Vremenska panorama - 18.35 SP v veslanju -
19.30	Videospotnice - 20.05 Naše 20. stoletje.
dok. nan. - 21.00 Nadaljevanka - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 22.30 Večer Kurta Weilla - 22.55 Opera
KANAL A
9.50	Spartak, ameriški film - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’nToll - 14.30 Poslednja meja, nad. -15.20 Pogrešani starši, film -17.10 Adijo, pamet, nan. -18.05 Hughleyjevi, nan. -18.35 Melrose Plače, nad. -19.30 Hughleyjevi, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Zaljubljeni dekleti, film - 23.20 Adrenalina
POP TV
8.30	Risanke -12.00 Mladi Herkul, nan, -12.30 Brata, nan. - 13.00 Skoraj popoln par, nan. -
13.30	Formula 1 -16.00 Antibiotiki, dok. oddaja - 16.30 Otroški zdravnik, nan. -17.30 V napačnih rokah, film - 19.15 24 ur - 20.00 Radijski umori, film - 22.00 Tat za vedno, nan. - 22.50 Detektiv pod krinko, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? -13.30 Formula 1 -17.00 Lord of the dance-18.30 Smo dobri gospodarji?-19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Belokranjski obzornik - 20.40 Brezskrbne počitnice - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.00 Rezerviran čas -
23.00	Novice - 23.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 16.7.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Risanka; Rdeči grafit; Ole Aleksander, nad.; Svet divjih živali; Zgodbe iz Amerike; Na vrtu; Novi raziskovalci; Izvir(n)i -13.00 Poročila -13.25 Ljudje in zemlja -14.15 Polnočni klub -15.25 Gibljive slike - 16.00 Dober dan, Koroška -
16.30	Poročila -16.45 Tomaževsvet - 16.50 Tele-bajski -17.15 Radovedni Taček -17.45 Drugačni 2, dok. oddaja -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -
18.45	Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik
-	20.05 Julija, nan. - 21.00 Življenje slovenskega otoka - 22.00 Odmevi - 22.55 Brez reza - 23.35 Michael Palin predstavlja Hemingwaya, nad.
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice - 15.35 Komar, dok. oddaja - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Dr. Quinnova, nan. -
18.00	Peta hiša na levi, nan. - 18.30 Jasno in glasno -19.30 Videospotnice - 20.05 Mogočne konstrukcije, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 Med sosedi, nan. - 22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde-14.15 Skrita kamera-14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake-16.15 Zvezdne stezg, nan. -17.10 Providence, nan. -
18.00	Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Jack in Jill, nan. -
20.00	Skriti zaklad, ameriški film - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.40 Zvezdna vrata, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah shovv - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser - 11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah shovv-16.40 Obala ljubezni, nad.
-	17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Naša sodnica, nan. - 21.40 Seks v mestu, nan. -
22.10	Možje v belem, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -15.30 Zaigrajmo in zapojmo -18.10 Športni pregled -18.35 Brezskrbne počitnice -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00	Sara, kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas -
21.20	Klepet z... - 22.00 Športni pregled - 22.30. Veriga uspeha - 23.00 Novice
Nagrade v Novo mesto in Črnomelj
Do roka smo prejeli 153 rešitev in žreb je izmed reševalcev 26. nagradne križanke izbral Marijo Turk in Marijo Gričar iz Novega mesta ter Cvetko Zalokar iz Črnomlja. Turkovi je pripadla denarna nagrada, Gričarjeva in Zalokarjeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 23. julija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 28”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 26. križanke
Pravilna rešitev 26. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: METRESA, AKRO-MAT, TRIBUNA, SRAKA, IM. VINO, ACA, ENIAC, LERAN, BALTIMORE, OBI, DARITEV, NART, SATIRA, IVERKA, ENIJ. TACIT, MOKA.
TOREK, 17.7.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Tomažev svet; Lahkih nog naokrog; Drugačni, dok. oddaja; Naokoli po Nemčiji; Julija, nan. -13.00 Poročila -13.20 Izraelski komorni orkester -14.15 Michael Palin predstavlja Hemingwaya, nad. - 15.05 Življenje slovenskega otoka -16.00 Pod Pekrsko 'goro -16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke -
17.10	Izpodnebnik, nad. nad. - 17.45 Jean Coc-teau. dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tramontana, francoska nad. - 20.55 Aktualno - 22.00 Odmevi -
22.50	Pet minut nežnosti, hrvaška drama
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama - 15.00 Videospotnice -15.35 Studio City -16.35 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Dr. Quinnova, nan. -18.00 Rožni grič, ameriški film -19.3 5 Videospotnice - 20.05 Slovenska polka in vaček - 21.00 Četverica, brazilski film - 22.40 Zgodbe ob koncu tedna, nan.
-	23.35 Obračun, slovenski film - 23.45 Dama v belem, slovenski film - 23.55 Vdovstvo Karoline Drašler
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policist s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake -12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Zvezdne steze, nan. -17.10 Providence -18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Jack in Jill, nan. - 20.00 Tank, film - 22.00 Seinfeld, nan. - 22.30 Zvezdna vrata, nan.
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. -12.10 TV Dober dan - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Nikita, nan. - 21.40 Seks v mestu, nan. - 22.10 Špiclji, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan.
-	23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani - 17.20 Dober večer, gospod predsednik! -
18.20	Športni pregled - 18.50 Nas poznate? -
19.00	Novice - I9.1524ur-20.00 Napačna ženska - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled -22.25 Brez panike - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
SREDA, 18.7.
SLOVENIJA 1	.
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi: Dober dan, Koroška; Risanke; An ban pet podgan; Izpodnebnik, nad.; Lingo; Jean Cocteau, dok. oddaja; Tramontana, nad. - 13.00 Poročila -
13.50	Obzorje duha -14.20 Lisjaček Zvitorepek, film -15.35 Aktualno -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom - 17.25 Enciklopedija znanja -
17.45	Svet narave, nad. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.10 Odmevi - 23.00 Orkester slovenske filharmonije
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice -15.25 Turistična oddaja -15.55 Pripravljeni - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Dr. Quinnova, nan. - 18.00 Dežurni zdravnik, angleški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Folk Art 2001 - 21.05 Tajni dosjeji KGB - 21.35 Pic-
asso, dok. oddaja - 22.55 Sopranovi, nad. -
23.55	Umori, nan.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti ssrcem.nan.-11.50 Ricki Lake-12.45 Danny-jeve zvezde -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake - 16.15 Zvezdne steze, nan. - 17.10 Providence, nan. -
18.00	Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca. nan. -19.00 Jack in Jill, nan. -
20.00	Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci -21.00 Mesto angelov, nan. - 21.50 Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdna vrata - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah shovv - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	črni biser, nad. -11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10TVDoberdan,nan. -13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah shovv^ 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.50 Nikita, nan. - 21.40 Seks v mestu, nan. - 22.10 Špiclji, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.45 Veriga uspeha - 18.20 Klepet z... -
18.45	Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana! (pon.) - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panik*-
21.45	Turistična oddaja - 22.10 Smo dobri gospodarji? - 22.40 Brezskrbne počitnice - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Danes ob 20. uri vabimo pred male zaslone vse, ki želijo zvedeti, kaj je novega v občini Dolenjske Toplice, saj bomo v studiu gostili župana Francija Vovka. S svojimi vprašanji se lahko na gosta obrnete tudi po telefonu na številko 07/ 39 30 868.
•	Vse ljubitelje velikih hitrosti vabimo pred male zaslone v nedeljo ob 13.30, ko se bodo vozniki Formule 1 potegovali za veliko nagrado Velike Britanije, trening pa si lahko ogledate že v soboto ob 14. uri.
•	V oddaji Brezskrbne počitnice lahko v ponedeljek ob 18.35 med drugim izveste, kako pravilno izbrati zaščitne proizvode za sončenje, ter številne druge napotke za resnično brezskrbne počitnice.
•	Prav tako v ponedeljek bo Verica Marušič klepetala z Jožo Miklič, dolgoletno vodjo Agencije za plačilni promet, sedaj pa sicer že upokojeno stečajno upraviteljico Pionirja. V Klepetu ob 21.20 boste izvedeli vse, kar vas zanima o nekdanjem gigantu in nekaterih drugih gospodarskih temah.
RIS-ova anketa na spletu
Rezultati ankete o uporabnikih interneta znani čez dober mesec - Pričakujejo 10 tisoč odgovorov
LJUBLJANA - V okviru projekta Raba interneta v Sloveniji (RIS) se bo na številnih spletnih mrežah konec tega meseca pojavila spletna anketa. Njeni rezultati - obdelani bodo predvidoma konec julija oz. v začetku avgusta - bodo pokazali, kako uporabniki interneta živijo, uporabljajo mobilne telefone, nakupujejo, kaj menijo o politiki itd. 1.500 vprašanj v različnih blokih bo zelo podrobno analiziralo življenje in mišljenje internetnih uporabnikov, ki bodo odgovarjali na vprašanja. Vasja Vehovar, vodja'projekta RIS, pričakuje, da bo anketirancev okoli 10 tisoč.
Letošnja anketa je razširjena in podrobno razčlenjena verzija ankete iz leta 1998, ki se bo v dogovoru s tremi spletnimi mrežami in večjimi stranmi prikazala od 3-do 5-milijon-krat. V RIS-u vedo, da ta spletna anketa ne more biti reprezentativna za celotno populacijo, saj bo na vprašanja odgovarjala le peščica uporabnikov Interneta, ti pa so majhen del vseh Slovencev. Odgovarjali bodo
predvsem mladi, srednješolci in fantje, medtem ko bodo mnenja upokojencev in poslovnežev ostala verjetno neizrečena. Prvi ne uporabljajo veliko interneta, drugi nimajo časa, da bi izpolnjevali ankete, pa čeprav bi jim en sklop vzel le dobrih 5 minut. Bodo pa zato dobljene rezultate obtežili, tako da bodo popravili napake, nastale zaradi možnosti goljufanja, je povedal Vehovar.
Na novinarski konferenci je Vehovar predstavil tudi dve knjigi v angleščini, ki sta izšli pred kratkim in se posvečata anketni metodologiji ter novemu -syber- imperializmu. Govoril pa je tudi o najnovejših rezultatih raziskav RIS-a o trgu osebnih računalnikov, mobilni telefoniji, šolskih zavodih, podjetjih, uporabnosti in obiskanosti spletnih predstavitev, informacijski tehnologiji v gospodinjstvih, teledelu, digitalnem razkoraku in stališčih uporabnikov interneta. Vsa dognanja in tudi nova spletna anketa so na voljo na njihovi strani http://www.ris.org.
M. R.
NAGRADNA KRIŽANKA 28
				DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	DESKA ZA STROP	MODROSTNI ZOB	ZVER IZ DRUŽINE MAČK	OPOMBA, ZAPISEK	LEPO VEDENJE	SLOVENSKA POKRAJINA	BESEDA BREZ NAGLASA
	.u. L m			GNILOBA; UMAZANIJA							
				PESEM IZ OSMIH VRSTIC							
			<jT"..	STANJE, KO RASTLINA ŠE RASTE RT NA JV. ŠPANIJE							
	.•	-ML*. mmi										
				>			AFRIŠKA PLEMENSKA SKUPINA RDEČKASTA BARVA				
AVTOR: JOŽE UDIR	MALA FLAVTA	FRANC. MITOLOŠKI KRAU ŠKRATOV	GRADBENI MATERIAL SKLADBA ZA ORGLE ALI KLAVIR					DREVO TROPSKE AFRIKE ZGOD. KRAJ V ŠVICI			
OKRASNA RASTLINA									KEM. SIMBOl ZA RADON IME KNJIŽEVNIKA ZLOBCA		
ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI				LIČINKA TRAKULJE UNIVERZI! MESTO PRI LONDONU							NEKDANJI BOLGARSKI KRAU
JUNAK VANDOTOVE MLADINSKE POVESTI						SAMOSPEV SLOVENSKI FINANČNI MINISTER (ANTON)					
ORAČ							OČRT, KONTURA BRANE OBLAK				
VRSTA IGRE NA SREČO					OKROGLINE						
SVETO- PISEMSKA OSEBA					STARA MERA						
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA - Zadnji šolski dan je bil na OŠ Globoko vesel in žalosten. Že dan prej smo uredili vse, tudi ocene so bile že zaključene... Vendar se nismo želeli kar tako raziti. V zadnjem tednu smo z razredničarkami pripravili razstavo izdelkov, ki smo jih narediti v tem šolskem letu, pa tudi kulturni program s pesmimi, plesom, recitacijami, deklamacijami, ki si ga je ogledalo tudi nekaj staršev, dedkov in babic. Rastna gostja je bila Kristina Umek-Leither, ki je s številnimi humanitarnimi dejanji prispevala v šolski humanitarni sklad, tokrat pa nas je razveselila z velikim paketom bonbonov. Ravnateljica nam je svečano podelila priznanja, pohvale in druge nagrade. (Učenke šolskega novinarstva: Tamara Lesinšek, Tina Sevnik, Irma Bajrektarevič, Natalija Dvoršak, Anita Šepetave z mentorico Natašo Plevnik)
ZAKLJUČNA PRIREDITEV KNJIGOBUBE - Učenci razredne stopnje OŠ Šmihel, njihove učiteljice, pa tudi starši, babice in dedki so sodelovali v republiškem bralnem projektu Knjigobube. Vsak otrok si je v začetku šolskega leta nabavil spominsko knjigo Pobarvana pravljica, prilagojeno njihovi starostni stopnji, ki je bila sestavni del projekta. Vanjo so otroci barvali, lepili različne stvari in risali. Zaključna prireditev Knjigobube je bila zadnji dan pouka v telovadnici šole. Pripravili so bogat kulturni program z recitacijami, pevskimi točkami, plesom in z igranjem na instrumente. Prebrali so tudi nekaj vtisov o projektu. Program sta spretno povezovala četrtošolca Matija Smrečnik in Luka Jantolek. Ob koncu prireditve je vodja projekta na šoli knjižničarka Marjetka Dragman vsem podelila diplomo za sodelovanje v projektu Knjigobube. Ob tej priložnosti so pripravili tudi zanimivo razstavo pobarvanih pravljic. (Foto: H. M.)
KAKO SO SE OTROCI ZABAVALI NEKOČ - Tale skupinica otrok je z osnovne šole v Žužemberku in se trudi sošolcem, staršem pa tudi širši javnosti predstaviti, kako so se otroci zabavali pred davnimi časi, kakšne pastirske ali druge igre so si izmišljali, kako so peli, morda tudi zaplesali ali pa si samo nagajali. Fotografija je nastala ob nastopu folklorne skupine v Šmihelu. Skupina je začela delovati minulo šolsko leto, vodi pa jo zunanja sodelavka šole in nekdanja učiteljica Zofka Rogelj. (Foto: B. D. G.)
VALVASORJEVA KONJENICA - Konec junija je Valvasorjevo konjenico vodita pot skozi Podgozd pri Dvoru. Gostov so se vaščani razveselili, zato so konjenike pogostili z "domačimi zdravili" - žganjem, vinom in pecivom. V zahvalo so konjeniki ob slovesu izrekli vaščanom lepe in prisrčne želje ter veselo nadaljevali pot po prelepi dolini Krke proti Soteski in naprej. (Foto: J. Zadnikar)
V VARSTVENO-DELOVNEM CENTRU - Ema Šujica, ravnateljica osnovne šole s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše, se je še enkrat zahvalila članom Hesenško-slovenskega društva, ki jim je pred leti priskočilo na pomoč. Gostje, med katerimi je bil tudi predsednik Slovensko-hesenškega društva Gojmir Vizovišek iz Maribora, pa so si z zanimanjem ogledali nov črnomaljski VDC Ker je bil dan državnosti, so bili varovanci doma, a so jim gostje, ko so zvedeli za njihovo uspešno delo, kljub njihovi odsotnosti navdušeno zaploskali. (Foto: M. B.-J.)

Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	050/633 553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku, Dvoru, Ča-teških Toplicah, Gabrijelah, Družinski vasi
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju, Črnomlju, Ljubljani
•	APARTMAJE: več enot v Šmarjeških Toplicah
------------------------------
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, Straži, Gorenji vasi pri Šmarjeških Toplicah, Vinjem vrhu
•	GRADBENE PARCELE: nadTuševim Dolom, Stopičah, Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (Gor. Vrhpolje), Novem mestu
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Brš-Ijin - Rialto, Hedera), Straži
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica), v Beli krajini
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
Predsednik spet Konrad Piko
Prihodnje leto 50 let društva upokojencev - Ustanovili pevski zbor Škrjanček - Kmalu klubski prostori
DOBREPOLJE - “Dokler se veselimo življenja, nismo stari,” je na nedavni letni konferenci Društva upokojencev Dobrepolje poudarila Tončka Kastelic, tajnica in blagajničarka društva. Stari in tudi novi predsednik društva Konrad Piko je opozoril, da bo društvo naslednje leto praznovalo 50. obletnico obstoja in nato posebno poudaril, da je bilo minulo leto društvo še posebno uspešno, saj so med drugim ustanovili tudi pevski zbor in se začeli ukvarjati z aerobiko. Pohvalil je dobro delo poverjenikov po vaseh, saj šteje društvo preko 400 članov, od teh jih je preko 250 vključenih v vzajemno pomoč.
V program za letos so zapisali, da se bodo poleg izletov in srečanj spomnili tudi jubilantov. Članice bodo nadaljevale z aerobiko, pevski zbor pa z vajami in nastopi. Novost bo krožek vezenja.
Župan Anton Jakopič se je zavzel za obiskovanje bolnih in osamljenih ter za pomoč na domu. Poudaril je,
Skavti na Trški gori
NOVO MESTO - Zadnjo junijsko soboto smo se s starši srečali šmihel-ski in šentpetrski volčiči in volkulji-ce, ki delujemo v okviru novomeške skavtske skupine. Zbrali smo se pred kmetijsko šolo na Bajnofu. Po molitvi smo se igrali igre spoznavanja, nato pa smo se peš odpravili na Trško goro. Pred cerkvijo smo malicali in se odpočili. Nato smo se skupaj poveselili ob igrah. Voditelji smo starše seznanili s poletnim taborom, ki bo potekal sredi julija v Logarski dolini. Razdelili smo se v tri skupine. Izvedli smo kviz o življenju in delu naše skavtske skupine, po njem pa smo zaplesali nekaj bansov, zmolili in se v spomin na skupno srečanje fotografirali pred Marijino cerkvijo na Trški gori.
da bo društvo svojo dejavnost lahko še izboljšalo, ko bo dobilo prostore za klub upokojencev v Jakličevem domu. O prizadevanjih za gradnjo doma starejših občanov pa je bilo rečeno, da občina ni uspela pri natečaju za to gradnjo, da občina gradnjo podpira, potekala pa bo v okviru Karitas in župnije, in da je že v pripravi dokumentacija za to gradnjo, ki bi jo delno financirali tudi s prostovoljnimi prispevki.
Na konferenci je bilo 88 članov društva. Sklenili so, da bo tudi naslednja štiri leta predsednik Konrad Piko. Priznanja za dolgoletno delo v upravnem odboru so prejeli: Stane Perič, Alojz Oblak, Mimi Godec in Francka Kralj. Sporočeno je bilo, da je društvo prejelo tudi priznanje Likus (literati in kulturniki) iz Maribora, v katerem je s svojimi pesmimi sodelovala Tončka Pugelj iz Dobrepolja. Dogovorili so se še za bližnji piknik in za izlet na Rab 7. julija.
J. P.
Dekliščina in fantovščina na Smuku
SMUK NAD SEMIČEM - Turistično društvo Semič vabi v petek, 13. julija, ob
20.	uri na Smuk nad Semičem na dekliščino in fantovščino parov, ki se bodo
21.	julija poročili na prireditvi Semiška ohcet v Semiču. Za jedačo, pijačo ter zabavo, h kateri bo pripomogel tudi ansambel Nika, bo poskrbljeno.
VAŠČANI POSTA VILI KAPELICO - Podgračeno pri Mokricah, vas z deseti- 1 mi hišami, doslej ni imela nobenega sakralnega obeležja, najbližja cerkev \ pa je na 5 kilometrov oddaljenem Čatežu. Zato so vaščani s prostovoljnimi prispevki in delom postavili kapelico, ki so jo poimenovali po svetem Mihaelu. Kapelico, ki bo hkrati tudi spomin na vrnitev med vojno izseljenih vaščanov, i bodo svečano odprli jeseni. Vaščani računajo vsaj na eno bogoslužje pri kapeli- j ci vsako leto, predvsem pa na velikonočni blagoslov jedi. (Foto: M. Vesel)
TURNIR V BALINANJU - Turnirja v balinanju, ki ga je pred kratkim v Gabrju pripravila Območna zveza društev upokojencev Novo mesto, so se udeležili upokojenci Makut, Brusnic in Gabrja. Zmagala je skupina Makut pred moštvom Gabrje L Brusničani in Gabrjem II. (Foto: M. Golob)
■ / NOVOMEŠICE
ponod NlŠN jCE ;
V času od 19. junija do 7. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Tina Košiček iz Dobrave - Lana, Angelca Bedene iz Šmihela pri Žužemberku - Natalijo, Mateja Blatnik s Konjskega - Primoža, Marija Košale iz Hrušice - Mojco, Jožica Bevc iz Šempetra - Davida, Lidija Puš iz Črnomlja - Mateja, Melita Krnc iz Gor. Impolj - Tilna, Mojca Javšnik iz Kostanjevice - Jaka, Gordana Lozar Popovič iz Črnomlja -Lucijo, Marjeta Simonič Malič iz Lokev - Nadjo, Anita Blažina iz Obrha - Nino, Marija Nemanič iz Radovičev - Alena, Irena Črnugelj iz Metlike - Gregorja, Darinka Bračun s Senovega - Rijo, Žejna Delič iz Kanižarice - dečka, Alenka Tomc z Gumberka - Lucijo, Mojca Zupan z Dola pri Šmarjeti - Petro, Branka Berus z Dol. Mraševega - Matica, Stanislava Kos iz Dečje vasi - Simona, Beti Kmet iz Starega trga - Lovra, Vesna Rajar z Roj - Hano, Nataša Koprivc iz Stare Gore - Anito, Katja Kolarič s Smednika - Evo,
Vanja Gazvoda iz Podgrada - Leo, Martina Didovič iz Semiča Žana-Luka, Janja Voje s Tlake - Anjo, Mateja Kralj iz Zaloga - Mojco, Liljana Bratkovič iz Gor. Brezovice -Adrijano, Melita Špehar Horvat iz Črnomlja - Niko, Marta Vovk iz Radoviče - Alena, Marijana Klarič Kamin iz Trebnjega - Manico, Angelca Vidmar iz Češnjevka - Nika, Helena Pate iz Dol. Kamenja - Tjašo, Nada Bubnjič iz Črnomlja - Marka, Matejka Šoberl iz Mokronoga -Petro, Mirjana Hudorovac iz Dol. Dobravice - Jožeta, Damjana Trbovc iz Dolenjih Dol - Jerneja, Damjana Petrič izTrnovca - Niko, Nataša Sanjkovič iz Črmošnjic -Matica, Antonija Miklavčič Jenič z Gor. Prekope - Tiano, Damjana Zupan iz Mirne Peči - Domna, Sanela Hodžič iz Boršta - Edisa, Irena Filak z Gabra pri Semiču - Domna, Melita Medved z Luže - Matjaža. Lilijana Jerman iz Straže - Nejca.
IZ NOVEGA MESTA: Maja Ra-jer Žibert, Ulica talcev 9 a - Evo, Barbara Tolar, Tržiška ulica 1 - Ano in Mateja Slane, Nad mlini 31 -Jana'	Čestitamo!
ZAHVALA
V 57. letu starosti se je tiho poslovil
Ganjeni pomagali prizadetim
Vodstvo Hesenško-slovenskega društva obiskalo črnomaljski VDC, ki so mu pred leti obilno pomagali
ČRNOMELJ - Predsednika Hesenško-slovenskega društva Karla Schnabla je leta 1993 pot prvič iz Nemčije pripeljala v Črnomelj. Po zaslugi generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije Mirka Jeleniča je obiskal Osnovno šolo s prilagojenim programom Milke Šabar-Na-taše, kjer sta ga zelo ganili skrb in nega zaposlenih do prizadetih otrok.
Zato so se v društvu odločili, da šoli in Varstveno-delovnemu centru (VDC), ki deluje pod okriljem šole, namenijo 35 tisoč DEM za nakup didaktičnih pripomočkov. Takrat so s 50 tisoč DEM priskočili na pomoč tudi lendavskim in ljutomerskim otrokom. Pred dnevi je bilo vodstvo Hesenško-slovenskega društva na enotedenskem obisku v Sloveniji, obiskali pa so tudi črnomaljsko šolo, ki so ji pred leti pomagali. Ravnateljica šole Ema Šujica ter zaposlene v VDC z vodjo Zdenko Vrlinič na čelu sojih sprejele v novem VDC na črnomaljskem Majerju, v katerega so se varovanci preselili novembra lani.
Kot je dejala ravnateljica, so se morali zaposleni, ki delajo s prizadeto mladino in odraslimi, njihovi starši kakor tudi črnomaljski župan Andrej Fabjan in novinarji, ki so velikokrat opozarjali na nevzdržne razmere v starem VDC, zelo potruditi, da je VDC prišel do nove stavbe. To je namreč zadnja tovrstna novograd-
nja v Sloveniji. A čeprav je zgrajena po normativih, jim mnogi zavidajo prijetno okolico. Sedaj je v črnomaljskem VDC 21 varovancev in trije zaposleni, L julija pa jih bo že 30 ter 5 zaposlenih. Jeseni pričakujejo še nove, saj je zmogljivost doma 40 do 45 varovancev.
M. B.-J.
FRANC RAUH
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga 24.6.2001 pospremili k počitku na pokopališču v Rožnem Dolu. Posebna zahvala pogrebni službi Kukar iz Semiča ter gasilcem iz GD Rožni Dol za humano pomoč. Iskrena zahvala govorniku pri grobu gospodu Smrekarju in gospe Smrekarjevi za zvonjenje. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za opravljene maše in obred.
Njegovi bratje in sestre z družinami
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, babica in svakinja
FRANČIŠKA KRANJEC
iz Malih Brusnic 11
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, znancem ter delavcem Elektra Novo mesto in podjetja CIK CAK za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Internega in Ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso skrb, nego in vzpodbudne besede v času njene bolezni, pogrebni službi Oklešen za organizacijo pogreba, govorniku za izrečene poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za lepo zapete žalostinke in trobentaču za za igrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali in ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Dijaki pisali v angleščini
ČRNOMELJ - Pred kratkim so v Srednji šoli Črnomelj predstavili projekt in publikacijo English Writing Club. Projekt je potekal v izteklem se šolskem letu v okviru programa Odprta šola - literarno ustvarjanje. Dijaki in dijakinje so v praksi uporabili znanje angleškega jezika ter se poizkusili v pisanju pesmi, esejev, kratkih zgodb, prevodov pesmi in pravljic. Izid publikacije je rezultat njihovega prizadevnega dela, ki so ga predstavili Nina Grgu-raš, Manja Matič, Špela Fabjan, Valentina Bucik, Igor Dražetič, Anja Pezdirc. Merima Čelik, Dunja Mušič, Miran Kambič, Anamarija Hren in Sabina Povše.
v
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
JOŽEFA CVELBAR
4
roj. Pavlin
iz Čadraž 19, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste se prišli poslovit in s tem izrazili spoštovanje do naše pokojne mame. Zahvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče ter darovali za svete maše. Vsem se zahvaljujemo za izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi, nosilcu prapora in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Po težki bolezni je v 85. letu umrla draga žena in sestra
PEPCA
PRŠINA
roj. Henigman
Na željo pokojne smo jo dne 11.7.2001 v najožjem družinskem krogu položili k večnemu počitku na pokopališču v Dolenjskih Toplicah.
Žalujoči: mož in vsi, ki smo jo imeli radi Dolenjske Toplice, Maribor, 10.7.2001
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl upokojeni delavec podjetja Trimo, d.d., Trebnje
JANEZ FORTUNA
skupinovodja
ZAHVALA
Ena se želja je tebi izpolnila, da v zemlji domači ti truplo leži...
V 93. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in teta
CECILIJA
KUM
iz Potoka 32 pri Novem mestu stanujoča na Malem Slatniku 30
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Kolektiv TRIMO, d.d., Trebnje
ZAHVALA
V 90. letu nas je po kratki bolezni zapustila ljuba mama, stara mama, prababica in sestra
FRANČIŠKA DULAR
Novo mesto, Belokranjska 56
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, denarno pomoč in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem reševalne postaje Novo mesto, gospodu Avscu za poslovilne besede, pogrebni službi Oklešen, pevcem iz Šmihela ter župniku za lepo opravljen obred.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, cvetje, sveče in svete maše, g. patru Luki za opravljen obred. Posebno pa se zahvaljujemo zdravnikom in osebju Intenzivnega oddelka Kirurškega oddelka -novomeške bolnišnice. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega brata, strica in svaka
FRANCIJA ZORANA
iz Prapreč 23 pri Straži
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in bili z nami. Posebno zahvalo pa izrekamo dr. Francu Koklju, zdravnikom in zdravstvenemu osebju Urološkega oddelka, pogrebni službi Komunale, pevcem iz Šmihela, gospodu Gregorju Dolšku in sovaščanom iz Prapreč.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl upokojeni delavec podjetja Trimo, d.d., Trebnje
FRANC JARC
razvojni tehnolog
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto S 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Rahlo naj te zemlja krije, mirno spavaj nam sladko, luč nebeška naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo.
V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
MARIJA TEŽAK
rojena Kočevar
Nimamo besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in maše ter našo drago mamo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju ZD Metlika, Splošni bolnišnici Novo mesto, gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, sodelavcem Pošte Slovenije, V.P. Fleks, ZP Šentjernej, ZB Suhor, Društvu invalidov, gasilcem, govornici za ganljive besede slovesa, pevkam in Janezu za zaigrano žalostinko. Hvala gospodu Piškuriču za lepo organizacijo pogreba. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
FRANČIŠKA HENIGMAN
roj. Mežnaršič
iz Dolenjskih Toplic,
Maksa Henigmana 41
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo babi spremili na zadnji poti, za darovano cvetje in sveče ter izraze sožalja. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pogrebni službi Oklešen, pevcem in izvajalcu Tišine.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 49. letu starosti se je od nas poslovila naša draga
DANICA
NOVAK
iz Jablana pri Mirni Peči
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za vso pomoč ter spremstvo pokojne k zadnjemu počitku. Posebna zahvala pogrebni službi Oklešen, župniku g. Janezu Šimcu za lepo opravljen obred s sv. mašo, pevcem iz Šmihela ter govorniku Jožetu Dreniku za občutene besede slovesa. Vsem, ki ste nam stali ob strani, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: v imenu vsega sorodstva sestra Anica
Kolektiv Trimo, d.d., Trebnje
Žalujoči: vsi njeni
□ A nnr^nrvi \V7/i\G^	TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO
ULr\ U LBL-ZIjLNJ \JLr\kD /□/j-AuUUlMJL-iA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 12. julija - Mohar Petek, 13. julija - Evgen Sobota, 14. julija - Franc Nedelja, 15. julija - Vladimir Ponedeljek, 16. julija - Marija Torek, 17. julija - Aleš Sreda, 18. julija - Miroslav
Lunine mene
13. julija ob 20.48 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: Od 12. do 15.7. (ob 19. uri) Pravi moški. 12.7. (ob 21. uri), 13. in 14.7. (ob 21. in 23. uri), ter od 15. do 17.7. (ob 21. uri) Izgb-ljene duše. 17.7. (ob 19. uri) ter 18.7. (ob 19. in 21. uri) Stari, kje je moj avto?
ČRNOMELJ: 13.7. (ob 20.30) in 14.7. (ob 21. uri) Zelena milja. 15.7. (ob 20-30) Hotel milijon dolarjev.
GROSUPLJE: 13.7. (ob 20. uri) Mumija se vrača.
KOČEVJE: 14. in 15.7. (ob 20.30) Mumija se vrača.
KRŠKO: Od 12. do 15.7. (ob 20. uri) Lepotica pod krinko. 18.7. (ob 20. uri) Zelena milja.
METLIKA: 15.7. (ob 20.30) Zelena milja. 18.7. (ob 10. uri) Hiša debele mame.
NOVO MESTO - Dom kulture:
Od 12. do 15.7. (ob 19.30) ter od 16. do 18.7. (ob 21.30) Dungeons & Dragons. Od 12. do 15. 7. (ob 21.30) ter od 16. do 18.7. (ob 19.30) Evolucija.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 13. do 18.7. (ob 19.30) Shrek. Od 13. do 18.7. (ob 21.30) Biti John Malkovich.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
PRIKOLICO za traktor Tehnostroj Ljutomer, tip 4121, letnik f983, nosilnosti 4000 kg, prodam. TP (07)3325066.	1519
TRAKTORSKO ENOOSNO KIPER prikolico Tehnostroj, nosilnosti 5 t, kason potreben manjšega popravila, prodamo. Kandijska 68, Žabja vas, Novo mesto.	1534
MOTORNA VOZILA
LAGUNO, 1,8, RT, break. letnik 96/97, prodam. IT 041/730 151.
' PREPIS VOZIL
^	041/546-159 J
GOLKF JX D, letnik 1989, rdeč, prodam. 0 (041)717-737.	1234
PEUGEOT 206 XT 1.4, kovinsko srebrne barve, s kompletno opremo, letnik 2000, registriran do 5/02, prodam. 0 (07)33 46 546.
R 4, letnik 1989, servisiran, registriran do 5/ 02, prodam za 125.000 SIT. 0 (07)4975383.
TRICIKEL Piagio APE 703, letnik 1990, aluminijaste stranice, prvi lastnik, zelo lepo ohranjen, prodam. 0 (041)703-244 ali (01)787-9640.	1543
GOLF D, letnik 1990, 5V, vinsko rdeč, prodam. 0 (041)542-115.	154,4
POSEST
URŠNA SELA - MAKUTE, na lepi, sončni legi prodam parcelo za vikend, 14 a, voda, elektrika na parceli. C (041 )850-051.	1512
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.

Resslova 4, Novo mesto tT 07/30 24 791
Promocijska ponudba: LIANA FAMILY s klimo za 2,900.800 tolarjev in darilo: brezplačne počitnice
Št. 28 (2707), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 12. julija 2001 • Naklada 16.046 izvodov
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, S000 Novo mesto, p. p. 212 Direktor: Drugo Rastja
Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v 2. policija 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino lemo 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportainega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas lin mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan IVpdsl. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto:
1 1970-001 1425175 (tolarski): 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 In 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512. računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o Tisk. DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska S Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
NA TOLSTEM VRHU prodam veliko parcelo s staro zidanico in novogradnjo, z vsemi priključki. 0 (07)3081735.	1513
KMETIJO v Prapretnem 22, Radeče, oddam brezplačno za vselitev ali kot vikend, s tem, da vzdržujete 1 ha zemlje in poslopje. Svojo telefonsko številko pošljite pod šifro: Prapret-no.	1514
VEČ njivskih in travniških parcel v Vavti vasi prodam. 0(041)712-016.	1525
PRODAM
BUKOVA DRVA, kalana, lahko tudi razžagana, z dostavo na dom prodam. 0 (041 )693-219.	1363
KAKOVOSTNO rdeče in belo vino z območja Pisec (Bizeljsko) prodam. 0 (07)4965526 ali (041 >823-938.	1463
CVIČEK prve kvalitete prodam. 0 (041 )32 8181.	1522
KORUZO v zrnju prodam. 0 (041)201-196. BELO in rdeče vino prodam. 0 ( 07)30 73 039.	1537
DNEVNO SVEŽE gozdne borovnice prodam. 0(07)3344 328.	1546
VINOcviček prodam.0 (07)3071 346. 1547
RAZNO
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto. O (07)3930262.	1386
POPRAVLJAMO vse vrste skuterjev. Avto-klinika, d.o.o., Novo mesto, O (07)3323-035.
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. S (041 )642-762. 1492
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/202 868
mizarstvo
Jože Zupancih p
Sevno 12a, 8000 Novo mesto
•	lesena okna in vrata po naročilu
•	suhomontažna obnova oken in vrat
•	panoramske stene
•	vhodna vrata in vrata za zidanice
Telefon: 07/30-99-262 GSM: 041/682-512
KAM NA POČITNICE?
V HOTEL DELFIN IZOLA,
kjer vam poleg ugodnih cen penzionskih storitev, nudimo kopanje v bazenu z morsko vodo od 28 do 32° C, lastno plažo, pestro izbiro izletov in zabave. ZA UPOKOJENCE in VNUKE veljajo posebne cene, popusti za otroke do 15. leta.
NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE S ČEKI.
PRIČAKUJEMO VAS!
Informacije in rezervacije: telefon 05/66-07-000,66-07-400 faks 05/66-07-420
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
\_____________________________________S
PREŽIVITE ugoden in poceni dopust v Ližnjanu pri Puli! Otroc( brezplačno! 0 (00385) 5257 8398.	1510
VODIMO POSLOVNE KNJIGEzaobrtnike, samostojne podjetnike in vse vrste malih podjetij, strokovno in ažurno! Strmole - Ropič in drugi, d.n.o., Zagradec 36,1303 Zagradec, 0 (01)7886 125.	1520
MALINSKA, otok Krk, oddam apartma v bližini morja. 0 (01)8361450.	1523
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek ■ Pušnik, d.d.. Ljubljana, poslovalnica Mercator centerNovo mesto, 0(07)3930262.	1521
ŽENSKO za pomoč pri negi bolnika in v gospodinjstvu iščemo.0 ( 0713021215.	1536
PARKETARSTVO KUMAN, polagamo, brusimo, lakiramo parket, ladijski pod, polagamo laminate, pluto. topli pod z vašim ali našim materialom. 0 (041 )746-85l.	1538

Paipilo-t
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
“S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto “0“ 07/4^-93-576, Černelčeva 3a, Brežice ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA.
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
§
_Q_
BISTRO PA-PI, 64 m2, na avtobusni postaji Novo mesto prodam. Resne ponudbe na 0 (041)673-494.	1552
SLUŽBO DOBI
REDNO ali honorarno zaposlimo terenske zastopnike(-ce) z lastnim prevozom. Tedensko izplačilo! Mladinska knjiga, d.d., Slovenska 29, Ljubljana, 0(041 >260-429.	1535
TRGOVKO zaposlimo v trgovini z oblačili v novomeškem BTC. Pisne ponudbe z delovnimi izkušnjami pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Polis tim, d.o.o., Jenkova 6, 4000 Kranj.	1548
McDONALD s Novo mesto
k sodelovanju vabimo:
a)	sodelavca za pomoč pri pripravi hrane in strežbi (zaželjena gost. izobrazba)
b)	sodelavca za nočno vzdrževanje strojev
Nudimo: po preteku poskusne dobe zaposlitev za nedoločen čas, možnost napredovanja.
Vloge sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: McDonalds Novo mesto, Ljubljanska 24, 8000 Novo mesto
V Restavraciji SILVESTER, Raka 113, zaposlimo NATAKARJA(-ico).
Dodatna ugodnost: stanovanje. Pisne prijave z življenjepisom pričakujemo do 20.7.2001 na naslov:
K0PR0S, d.o.o., Cirje 6,8274 Raka. Informacije na tel. 07/47-57-010.
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. 0 07/33 22 765 ali 041/628 385.
NATAKARJA (-ICO) zaposlimo. Nedelje, prazniki prosto. Gostilna Pri Belokranjcu, Kandijska 63, Novo mesto, 0 (07)3028444.
STANOVANJA
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v bližini EPF Maribor oddam trem študento m. 0 (041)685-723.	1516
GARSONJERO v pritličju hiše v Novem mestu oddamo. 0 ( 031)284-294.	1517
ENOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, na Kandijski 47, Novo mesto, oddamo. 0 (041)740-256.	1527
ENOSOBNO ALI ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Novem mestu ali okolici kupim. 0 (041)581-757.	1530
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 57 m2, četrto nadstropje, prodam. 0 (07)3326 369 ali (041 >705-194.	1540
ŽENITNE PONUDBE
ŽENITNA POSREDOVALNICA JUPITER, moški kličejo na (090)52 12, 185 SIT/min, ženske kličejo.na 0 (01)28 110 37, Jupiter, s.p., Ljubljana.	1382
ŽIVALI
SIVO brejo kravo prodam. 0 (041)519-323.
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, 0 (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, 0 (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, 0 (07)3084111.1402
MLADO KRAVO simentalko s teletom prodam. 0(041)292-086.	1515
4 BURSKE mlade kozice, prvo leglo iz uvoza, prodam. 0 (01)7807-552 ali (031)200-702.	1518
KRAVO in telico po izbiri prodam. 0 (07)3084017 ali (041)690-071.	1526
BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo, krmljene z domačo hrano, prodajamo po 350 SIT/kg. 0 (07)30 71_ 287 ali (031)712-995, Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej. 1528
RADIO
U NIV 0 X
PSICO škotsko ovčarko, staro 6 let, in samičko, staro 2 meseca, podarimo dobrim ljudem. 0(041)328-107.	1529
SRNASTEGA KOZLA, starega 2 leti, licen-ciran, z rodovnikom, prodam. 0 (041)522-995.
TELICO SIVKO, 8 mesecev brejo, prodam. 0 (041)354-464, Trebnje.	1532
MLADE KRAVE s teličkom ali visoko breje prodam. 0 (07)30 73 272.	1542
TELIČKO SIVKO, staro 14 dni, in euro kljuko za škodo felicijo prodam. 0 (07)3089574.
TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. 0(07)34 65 207 ali (041)354-421.	1549
KOKOŠI NESNICE, rjave, enoletne, prodajamo. Humek, Laze 21. 0 (07)30 67 108.
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
iutiitična. CLcfentijCu
n
MESARSTVO KRUSIC ;,v
Bezenškova 11, 1000 Ljubljana tel.: 01/540-37-42
PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE.
ROK PLAČILA 15 DNI!
tel.: 041/653-525, 041/644-711, 041-755-848
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil" vašega Dolenjskega lista.

Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_______________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_____________________________________*______________________________________
Pošta:__________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu j« bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
4 v V		RENAULT
	AKCIJE v mesecu juliju	
• do 300.000 tolarjev popusta
pri menjavi staro za novo
BREZPLAČNA KLIMATSKA NAPRAVA pri vozilih TWINGO, CLIO I, THALIA, MEGANE, KANGOO
Za pravne osebe - business
MEGANE, SCENIC - 15% PRIHRANKA LAGUNA - 10% PRIHRANKA MASTER DO 500.000 SIT POPUSTA
_ TPV AVTO d.o.o
Novo mesto tel. 07/39 18 114 ' Brežice tel. 07/49 91 903
OŠ Leskovec pri Krškem
Pionirska 4, 8273 Leskovec pri Krškem
objavlja prosta delovna mesta
1.	profesor MA/TH za krajši in določen delovni čas (nadomeščanje porodniške) do februarja;
2.	knjižničar/slovenščina za polni in nedoločen delovni čas;
3.	vzgojiteljica za polni in določen delovni čas (nadomeščanje porodniške) do februarja.
Pogoji:
•	izobrazba v skladu z 92. čl. ZOFVI in 40. čl. Zakona o vrtcih;
•	strokovni izpit;
•	pod točko 2: poskusno delo 3 mesece;
•	zaželene so delovne izkušnje.
Kandidati naj pisne vloge z ustreznimi dokazili oddajo najkasneje v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati po opravljenih razgovorih obveščeni v 30 dneh po objavi.
si
Mercator
Mercator-Dolenjska, d.d.
Livada 8, Novo mesto
Objava oddaje v najem
Najugodnejšemu ponudniku oddamo v najem:
• poslovni prostor v Sevnici, Trg svobode 4 (bivša SKB) v izmeri 106,78 m2 koristne površine.
Izhodiščna najemnina za najem je 20 DEM/m2 mesečno, v tolarski protivrednosti.
SPLOŠNI POGOJI RAZPISA SO:
- Ponudnik je lahko pravna ali fizična oseba.
Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe in ponujeno najemnino. Upoštevane bodo fiksne ponudbe, kar pomeni, da pri višini ponujene najemnine ni možno naknadno spreminjanje. Najemnik poleg najemnine plača tudi pripadajoči davek in vse obratovalne stroške.
Najemna pogoda bo sklenjena za nedoločen čas z možnostjo odpovedi leto dni.
Lastnik ni dolžan z nobenim ponudnikom skleniti najemne pogodbe. Odpiranje vseh ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko.
Drugi pogoji bodo določeni s pogodbo.
Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 8 dneh po objavi na naslov: Mercator-Dolenjska, d.d., Livada 8,8000 Novo mesto - z oznako “Najem-Cikava". Ogled lokala je možen po predhodnem dogovoru, kontaktna oseba je g. Franc Jevnikar, Novo mesto, Livada 8, telefon 07/373 07 19.
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boe 107,3
Prodajni center podov
PCP PUREBER2
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
I VMHHfS
j/	Pooblaščen prodajalec in serviser
peugeot Velkavrh Milan, s.p.
avtokleparstvo in avtoličarstvo
Prečna 79. sooo novo mesto
A m j,	tel.: 07/334-85-10
Priložnost za nakup salonskih vozil 307 in 406 Izjemen popust in testne vožnje
I ^ KRKK
KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o.,
NOVO MESTO
V družbi KRKA Zdravilišča želimo zaposliti več
RECEPTORJEV
Ste komunikativni in radi delate z ljudmi? Imate prijeten nastop in veselje do dela v gostinsko turistični dejavnosti? Ste zanesljivi, prijazni in dinamični? Potem ste vabljeni k sodelovanju.
Poleg navedenih lastnosti pričakujemo, da izpolnjujete še naslednje pogoje:
•	višjo ali srednjo šolo turistične, družboslovne ali ekonomske smeri,
•	2 leti ustreznih delovnih izkušenj,
•	znanje najmanj enega tujega jezika (nemškega, angleškega ali italijanskega),
•	poznavanje dela na osebnem računalniku
Nove sodelavce bomo zaposlili za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Če je naše vabilo v Vas zbudilo zanimanje in izpolnjujete pogoje, Vas vabimo, da pošljite prijavo v 8 dneh na naslov: KRKA, tovarna zdravil, d.d. Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto. Dodatne informacije dobite na telefon: 07/3312-566.
proizvodnja in storitve d.o.o. Kamnje 41,8232 Šentrupert
V našo ekipo želimo zaposliti dva nova sodelavca za naslednji področji:
LOGISTIK
Želena srednja šola tehnične smeri, lahko pripravnik. Delovne izkušnje niso potrebne, poznavanje osebnega računalnika in Windows okolja priporočljivo.
RAZVOJNI TEHNOLOG
VI. ali VII. stopnja tehnične smeri za področje izdelkov in delov za avtomobilsko industrijo iz plastičnih mas. Obvezno poznavanje Excela, Windows okolja in angleškega jezika.
Vaše predstavitve pošljite na zgornji naslov do 21.7.2001.
Več informacij na tel.: 07 3434460
ROLETARSTVO
n€Dl€
Šentjernejska cesto 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33
rmm - %mmz
mtivmmmmmm
■ROLETE ALU IN PVC 'ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE
' PLISEJI
•ROLOJI
•TENDE
• K0MARNIKI
•MONTAŽA IN SERVIS
/mm
UTI 11 ITTTl
ELEKTRO LJUBLJANA, PE NOVO MESTO obvešča
odjemalce električne energije na območju Bele krajine,
da se bodo v drugi polovici avgusta izvajala dela na 110 kV
dvosistemskem daljnovodu Novo mesto - Črnomelj, preko katerega se z električno energijo napaja Bela krajina.
Dela bodo potekala na dveh odsekih.
Na prvem odseku bodo dela potekala od sobote, 11.8.2001, do četrtka, 16.8.2001, vsak dan od 6. do 22. ure. V tem času bodo na območju, ki se napaja iz RTF Črnomelj, to je na območju občine Črnomelj, slabše napetostne razmere ter motena oskrba z električno energijo. V času od 22. do 6. ure zjutraj bodo napetostne razmere normalne.
V sredo, 15.8.2001, od 13. do 15. ure pa bo 110 kV daljnovod za Belo krajino odklopljen, kar pomeni, da bo vtem času na celotnem območju Bele krajine izredno motena oskrba z električno energijo.
Na drugem odseku bodo dela potekala od ponedeljka, 20.8.2001, do petka, 31.8.2001, vsak dan od 6. do 22. ure. V tem času bo zmanjšana zanesljivost napajanja odjemalcev na celotnem območju Bele krajine, napetostne razmere bodo normalne.
Vse odjemalce prosimo, da v času izvajanja del na prvem odseku planirajo v dnevnem času čimmanjšo porabo električne energije in nam s tem olajšajo dobavo električne energije za najnujnejše potrebe.
Elektro Ljubljana, PE Novo mesto, se opravičuje za motnje, ki bodo nastale, in hkrati prosi za razumevanje.
Smo uveljavljena, stabilna in uspešna družba, ki sledi stalnim spremembam tržnega gospodarstva. Osvojiti, obdržati osvojeno in soočati se z vedno novimi tržnimi izzivi so naše stalnice. Seveda tovrstno poslovno razmišljanje udejanjamo z izurjenimi posamezniki in uigrano ekipo.	*
Bi radi poleg tega, da obvladate gradbeno stroko, preizkusili svoje sposobnosti tudi na področju trženja široke palete naših izdelkov, ki zajema svetovanje, diagnosticiranje, izobraževanje? Ta prvi, zelo pomemben korak k porabniku smo pripravljeni deliti z Vami, ki si želite dinamičnega dela z ljudmi in ste najmanj
inženir/ka gradbeništva
s prebivališčem v Novem mestu in Vam vožnja z avtomobilom ni v breme.
Ponujamo delo v prijaznem okolju za nedoločen čas S 3-mesečno poskusno dobo ter vso potrebno strokovno in kolegialno pomoč.
Z življenjepisom in opisom dosedanjjih izkušenj se nam pisno oglasite v osmih dneh od naše objave na naslov:
JUB, kemična industrija, d. d.,
Dol pri Ljubljani 28,1262 Dol pri Ljubljani
s pripisom "za razpis"
Vi AN,4?
tuziitLčntz agencija
Kandijska 9, Novo mesto
KATALOG POLETJE 2001
Pokličite, poslali vam bomo brezplačni izvod.
ŽE 10 LET Z VAMI!
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 • faks: 07/33 42 136
PROTEKT SINTAL d.d.
družba za varovanje
Seidlova 5, 8000 Novo mesto tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3917 305

SINTAL’
PORTRET TECjA TE(JnA
Daniel Novak
‘Turizem smo ljudje'je v zadnjih letih osebno delovno načeto Daniela Novaka. Potem ko je januarja 1995 vstopil v Turistično hortikulturno društvo Zdole, je od novembra 1998 predsednik tega društva. Nekajletno vodenje razmeroma mladega zdolskega turističnega društva so opazili drugi in tako so Danielu Novaku za marljivo delo in dosežke pri razvoju turizma nedavno podelili priznanje občine Krško za leto 2001.
Ob podelitvi priznanja so poudarili, da je pod Novakovim vodstvom društvo doseglo velik uspeh. Sem štejejo ureditev, označitev in vzdrževanje pohodniških poti na Zdole. Novak, kot so poudarili ob podeljevanju občinskega priznanja, “zavzeto, vestno in z veliko energije vodi tudi vse prireditve društvaPriznanje so Novaku izročili tudi zato, ker “vsem članom društva daje voljo in zagon pri delu, tako da društvo dosega lepe rezultate ".
Omenjene zdolske pohodniške poti - gre za štiri primerke - so zasnovali nekako v šali. Ob nastanku prve poti so Danielu Novaku rekli krški turistični animatorji, da bo naredil ne samo eno, ampak štiri poti na Zdole. Novak je šalo vzel zares in tako so pod njegovim vodstvom nastale pohodniške poti z vseh vetrov na Zdole.
Zelo zares so vzeli člani turi-stistično-hortikulturnega društva skupaj z Novakom tudi soorga-nizadjo letošnjega Jurjevanja na Zdolah. Niz dogodkov pod takim skupnim naslovom pripravljajo Zdoljani že nekaj let in z njimi privabijo veliko obiskovalcev. Letos je bila udeležba rekordna in s tem je zdolska prireditev krepko preskočila vaške in občinske krške meje.
Ko gre za prireditve, so predvsem lokalno odmevne tudi mi-klavževanje in obdaritev predšolskih otrok po vsej krajevni skupnosti, pustni karneval, materinski dan in vidovanje. Verjetno bi bile manj priljubljene in obiskane, če ne bi Novak pri njihovi organiza-
ciji sodeloval z mislijo, da mora biti vsak dogodek v nečem posebnost. Takih posebnosti bi se našlo kaj nekaj, pri proslavi za materinski dan npr. se je zdelo marsikateremu nenavadno, da so na prireditvi ob vidnem odobravanju navzočih in prenekateri neskriti solzi ganjenosti otroci izročili vsem ženskam sadiko bršljanke.
Posebnosti so sploh vaba v turizmu, kot to iz lastnih izkušenj razlaga Novak. Podeželje Zdol je po Novakovem prepričanju že kar nekaj posebnega. “Še zmeraj trdim, da so ti kraji zelo lepi. Narava je tu neokrnjena, je zelena, kar je prednost. Naši kraji so že znani po sadju, zelenjavo od tukaj poznajo v Ljubljani, lahko se pohvalimo z vinom in tudi dosti mleka pridobimo tukaj. Naši ljudje to vse pridelajo. Tu pa se zatakne. Povsod, ne samo na Zdolah, so v pretekli dobi ljudj naučili delati, dobro delati in pridelati. Prodajati nas niso naučili, tega se bomo morali naučiti in ta 'šola bo draga. Ampak to je tudi šola za turizem. Kajti takoje: nihče nas nebo predstavljal, sami si morami delati reklamo, ’’ pravi Novak. In dodaja, da je turizem dolgoročna naložba, pri kateri ti ne sme biti žal stalnih, večkrat na videz praznih vlaganj.
Novak je prišel med organizatorje turizma na podeželju po upokojitvi. Res je bil vse življenje rad med ljudmi in v prijetni družbi, ampak taki veseli shodi so nekaj drugega od organiziranja množičnih turističnih prireditev.
Izučeni ključavničar je dela! kot papirničar v tovarni v Krškem, in sicer 40 let, ves čas triizmensko. “Zmeraj sem v življenju iskal nekaj novega, ” pravi. In s to razlago utemeljuje, zakaj se je tako zavzel za nastajanje turistične podobe Zdol. Ker je zmeraj v “življenju iskal nekaj novega", se je srečeval z vedno novimi nalogami v lokalnem javnem življenju. Za delo so ga pred leti nagradili z bronasto plaketo krajevne skupnosti Krško. Pred časom so mu na svečanosti s podarjeno knjigo sporočili, da je med Sevnico in Brežicami znal prav on najbolje organizirati javna dela v turizmu.
Daniel Novak, ki je sicer upravno doma v krški občini, ima na zalogi še veliko zamisli za pre-poznavnejši turizem na Zdolah, na njegovo pobudo nastaja v krškem občinska turistična zveza. Daniel Novak: “Prireditve, ki jih naredimo, niso vse moje delo. Res sem predsednik, turistično-hortikul-turno društvo pa smo vsi člani, smo kot orkester. In naši uspehi, to je tega našega orkestra glas."
M. LUZAR
Tridnevni sončni festival glasbe
Rock Otočec 2001 - odlična organizacija in skupine, ki so navdušile
GLASBA BREZ MEJA - Z izborom glasbenih gostov je bila večtisočglava množica zadovoljna, dodobra pa so je ogreli tudi vse bolj priljubljeni Tabujevci in njihova energična pevka Nina. (Foto: M. Ž.)
Izbor za dolenjsko miss
OTOČEC - V Restavraciji Tango na Otočcu bo v soboto, 14. julija, ob 21. uri izbor za Miss Dolenjske. V programu, ki ga bo vodila Katja Tratnik, bo poleg ansambla Objem nastopila še nova članica Tofovega Moped showa pevka Saša Lendero, Marjan Novina in plesalci Plesnega centra Dolenjske. Vstopnine ne bo, obvezna pa je rezervacija sedežev na 30 75 700. Ob 17. uri pa se bodo dekleta predstavila v Mercatorjevem centru na Cikavi, kjer bodo v Modiani pomerjale večerne obleke.
PREČNA PRI NOVEM MESTU - Prečensko letališče je tudi letos za tri dni sprejelo vse zabave žejne in poznanstev lačne obiskovalce prireditve, kije potrdila sloves največje. Množice, ki so se nekaj dni neutrudno zgrinjale pred veliki oder Rock Otočca, so še enkrat dokazale, kako prazen, pust in dolgočasen bi bil prostor brez tega glasbenega festivala.
Značilnost letošnjega *je organizacija, ki ji ne moremo očitati napak, in glasbene skupine, ki so v svojih sprehodih po odrih sveta že na marsikaterem večjem prizorišču navdušile gledalce oz. poslušalce. Letos smo svoje glasbene želje lahko delili s skupinami Li-ving Colour, Asian Dub Foundation, Fun Lovin’ Criminals, če na začetku omenim samo tiste, ki so prevozile in preletele najdaljšo pot do festivala. Poleg dveh novomeških skupin,- Dan D in Wet Bed, so se izvajalcem na odru pridružili še ustvarjalci iz FIrvaške, Madžarske in Irske. Na svoj račun so lahko prišli vsi glasbeni okusi, saj je razvajeno uho lahko zaznalo tako ritme etno glasbe, rock’n’rolla in modernejših glasbenih zvrsti. Pravzaprav je nepomembno, kam uvrstimo skupino in kakšno nalepko ji nadenemo. Na koncu gre samo za izvedbo in najlepše je, če se ustaviš in poslušaš skupino, katere glasba
Arheologi prekopali ulico
Arheološka odkritja na črnomaljski Ulici na utrdbah so pomembna dopolnitev dosedanjim izsledkom - Tudi v Petrovi vasi
ČRNOMELJ - V teh dneh bodo zaključili arheološka izkopavanja v Ulici na utrdbah v starem črnomaljskem mestnem jedru, s katerimi so pod vodstvom dr. Phila Maso-na z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto pričeli sredi letošnjega maja. Tokrat prvič izkopavajo na 50-metr-skem odseku 3 metre široke ulice, in prav to, da so dobili vpogled v nekdanjo urejenost velikega dela ulice, je za arheologe svojevrsten izziv.
Res je, da so z napeljevanjem vodovoda, kanalizacije, elektrike, telefona in kabelske TV pred leti ali desetletji precej poškodovali arheološke plasti. Vendar so kljub temu plasti iz pozne antike in mlajše železne dobe zelo dobro ohranjene, predvsem pa boljše kot pri cerkvi sv. Duha in Pastoralnem centru. Sicer pa se arheologi dobro zavedajo, da je to zadnja priložnost, da raziščejo ulico, preden jo bodo temeljito obnovili.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
“Naj kdo pojasni lažno hvalo o Hrastu i’ zadnjem Novem Mediju!" - Policijski spust po Kolpi pustil za sabo razdejanje - Avtobusno postajališče ni parkirišče za tovornjake s priključki
Na dežurnega novinarja se je prvi obrnil obrtnik iz Novega mesta, ki se je spraševal, ali gre v prispevku o Obrtni zadrugi Hrast v mesečniku Novi Medij za sprenevedanje ali laž. Med drugim je povedal, da obrtnikom, ki so gradili apartmajsko naselje v Dolenjskih Toplicah ali pa za Hrast opravljali kakšna druga dela, še niso plačali, stanovanj v omenjenem naselju pa podjetje tudi ne more prodati. “Naj kdo pojasni lažno hvalo o Hrastu v zadnjem Novem Mediju!” je zaključil. Mar-
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, daje težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvaliti, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet In po motnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ .19 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
tin Bajuk, direktor Obrtne zadruge Hrast, pojasnjuje:” V članku Tradicija in kakovost Hrasta v Novem Mediju ne gre ne za hvalo, kaj šele za lažno. Zapisani so le rezultati poslovanja Obrtne zadruge Hrast v lanskem letu in tekoče poslovne dejavnosti. Dejstvo pa je, da se Obrtna zadruga Hrast, tako kot slovensko gradbeništvo sploh, sooča s težavami, ki so posledica splošne finančne nediscipline."
Bralec iz Vinice je bil ogorčen nad ravnanjem udeležencev sobotnega policijskega spusta po Kolpi. Pravi, da so za sabo pustili pravo razdejanje - pločevinke so ležale vsepovsod, poškodovali pa so tudi izposojene čolne. “Še sreča, da je v nedeljo Turistično društvo Kolpa Zilje imelo ekološki spust, da so Kolpo vsaj nekoliko očistili. Toliko se govori o ekologiji, Kolpi in njeni čistoči, potem pa se tako ravna!" Kot smo izvedeli, so udeleženci ekološkega spusta lahko očistili le delček te trase, saj so spust začeli v Učakovcih pri Vinici, medtem ko so v Vinici policisti svojega končali.
Nad zapisom v prejšnji številki o neprijaznem šoferju trgovine Merkur se je pritožil Merkurjev šofer Branko Gole iz Stranske vasi. Spraševal je, zakaj smo zapisali to neresnico, saj je take navedbe potrebno prej preveriti, predvsem pa ga je zmotilo to, da ni bilo napisanega bralkinega imena in priimka. “Če je ime+kdo kaj proti, bi se lah-
ko predstavil z imenom in priimkom. Moja naloga je, da pripeljem kupljene predmete na dom in jih pomagam razložiti, sam pa jih ne morem nesti v četrto nadstropje v bloku. Tista stranka naj še enkrat pokliče in se predstavi. Če ni imena, zame ni čisto,” je povedal in dodal, da bi morali vsakega, ki pokliče, zapisati z imenom in priimkom.
Takšnih in drugačnih prometnih zagat v novomeški krajevni skupnosti Ločna-Mačkovec ni in ni konec. Tokrat glavno vlogo igra avtobusno postajališče pri naselju Pod Trško goro nasproti trgovine. Krajanka naselja Pod Trško goro je opozorila, da na postajališču pogosto parkirajo tovornjaki s priklopniki, njihovi šoferji pa se odpravijo na pijačo v tamkajšnji bar. “Parkirani tovornjaki popolnoma zakrivajo pogled na zelo prometno Šmarješko cesto, tako daje nemogoče varno speljati na cesto iz naselja ali pa vanj. To je avtobusno postajališče za mestni potniški promet, zato nima tam nihče pravice parkirati. Dobrodošel bi bil kakšen civilni policist, da bi naredil red!”
Z avtobusnimi postajališči pa je bil povezan tudi naš zadnji klic. Janez iz Novega mesta meni, da “je že prav, da se vozniki ne pogovarjajo po prenosnih telefonih med vožnjo, vendar pa tudi postajališča, kjer najpogosteje parkirajo, niso namenjena za to."	M.Ž.
ti sicer ni blizu. In takih je bilo na letošnjem Rock Otočcu precej.
Poleg glasbe je pomemben element vsake tako velike prireditve druženje, izmenjava besed in misli. Tako je letošnji festival ponujal tudi veliko ustvarjalnih delavnic, od slikarskih do gledaliških, in vmes še marsikaj. Vsak dan smo lahko prebrali opis najzanimivejših dogodkov v festivalskem časopisu in čeprav vreme na srečo mnogih ni
delilo dežja na zemljo, so vsi željni blatne kopeli pregnali z njo vse bolezni, ki napadajo človeški rod.
Ob pogumnem povabilu organizatorja na Rock Otočec 2002 se sprašujem, če je po teh uspešnih letih glasbenega druženja lahko še kje kdo, ki bi upravičeno podstavljal nogo organizatorju - Festivalu Novo mesto. In če je, naj si pomaga sam, ker mu drug nihče ne bo.
ROK JOŽEF
NASTALA JE PRA VA UMETNINA - Rock Otočec je postregel tudi s dopoldanskimi ustvarjalnimi delavnicami, med njimi tudi delavnico slikanja po telesu. Pričujoča umetnina na fotografijije sicer nastajala izven delavnic, in sicer kar kakšno dobro uro in pol. (Foto: M. Ž.)
Kot je povedal dr. Mason, so poleg mlajših plasti cestnih površin odkrili več faz srednjeveške ceste od 13. do 15. stol. V plasteh iz pozne antike so odkrili zidan objekt iz začetka 6. stol. ter notranje in zunanje tlake. Iz 5. stol. pa izvirajo ostanki lesene stavbe. Pričakuje, da bodo odkrili še plasti iz mlajše železne dobe, torej 100 let pr. n. št. Kaže, daje bilo takrat tam zelo dobro urejeno naselje s tlakovanimi ulicami, ki pa so ga Rimljani uničili.
Med poznoantičnimi najdbami prevladuje domača keramika, pa uvožene amfore iz severne Afrike in vzhodnega Sredozemlja ter fina namizna keramika iz severne Afrike. Našli so tudi več kovinskih predmetov in novcev, ki jih restavrirajo na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine.
• Študenti 4. letnika arheologije in absolventi so se pod vodstvom dr. Phila Masona lotili tudi arheoloških izkopavanj antične in prazgodovinske naselbine sredi Petrove vasi. Gre za tri sonde, velike 3 krat 5 metrov, želijo pa dobiti vzorec najdišča, presekanega s telefonskim jarkom, da ga bodo zaščitili. Izkopavanja financira Telekom.
Najnovejša črnomaljska arheološka odkritja so nadaljevanje tistega, kar so doslej že odkrili v mestu ob sotočju Lahinje in Dobličice. So pa po besedah dr. Masona pomembna dopolnitev slike naselbin izpred nekaj sto in tisoč let, ki so bile po dosedanjih izsledkih arheologov zelo dobro urejene.
M. BEZEK-JAKSE
Srečanje z medvedko
SODRAŽICA - Skupina tabornikov iz Ljubljane, kije bila namenjena na oddih v planinski doni na Travno goro nad Sodražico, seje morala vrniti s pol poti med Novo Štifto in zadnjo postojanko večdnevnega popotovanja po Dolenjski. V gozdu, na makadamski in ovinkasti cesti, se jim je nenadoma prikazala medvedka z mladiči. Kljub močnemu hrupu avtomobilov se kosmatinka ni ustrašila in je ves čas vztrajala na cesti. Taborniki so se vrnili do Nove Štifte, kjer so v tamkajšnjem samostanu tudi prenočili, o nenavadnem dogodku pa so obvestili ribniško policijo. Ta je poklicala posredovalno skupino za odlov, a so bili njeni člani nedosegljivi. Na tem območju se domačini vsak dan srečujejo z medvedi, a k sreči še brez težjih (krvavih) posledic.
IZKOPAVANJA SREDI ČRNOMLJA - Arheologi, ki so na črnomaljski Ulici na utrdbah kopali poldrugi meter globoko, so zadovoljni z odkritji in najdbami. Ugotovili pa so, da bi lahko, če ne bi bili tako omejeni zaradi širine ulice, našli še marsikaj zanimivega, kar bi še dodatno dopolnilo sliko o nekdanjih naseljih na tleh sedanjega Črnomlja. (Foto: M. B.-J.)
>V
FrslrvTv' Hrt&ro
DRŽAVA PARTNERICA: NIZOZEMSKA
OSREDNJI KONCERTI
Sobota, 14.7. ob 20:30, Brežice, Melante Amsterdam, Klaus Mertens Nedelja, 15.7. ob 20:30, Brežice, Amsterdam Loeki Stardust Quartet Ponedeljek, 16.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Bernarda Fink,
Marko Fink, Domen Marinčič, Ars Antiqua Austria Torek, 17.7. ob 20:30, Brežice, Compagnia Vocale Sreda, 18.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Camerata Trajectina Četrtek, 197. ob 20:30, Brežice, London Baroque, Emnta Kirkby Petek, 20.7. ob 20:30, Grad Mokrice, Ensemble Unicom Sobota, 21.7. ob 20:30, Brežice, Musiča Florea Nedelja, 22.7. ob 20:30, Brežice, I Solisti di Cremona Ponedeljek, 23.7. ob 20:30, Brežice, La Bergamasca Torek, 24.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Cappella Pratensis Sreda, 25.7. ob 20:30, Brežice, Anner Bylsma Četrtek, 26.7. ob 20:30, Brežice, Trio Eroica Petek, 27.7. ob 20:30, Brežice, La Stagione Frankfurt Sobota, 28,7. ob 20:30, Brežice, II Gardelino
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Torek, 31.7. ob 20:30, Grad Bogenšperk
Sreda, 1.8. ob 20:00, Grad Rajhenburg Četrtek, 2.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 3-8. ob 20:00, Grad Pišece
Sobota, 4.8. ob 20:00, Grad Sevnica
Nedelja, 5-8. ob 20:00, Cerkev sv. Martina Trbovlje
Torek, 7 8. ob 20:30, Grad Bogenšperk
Sreda, 8.8. ob 20:00, Grad Rajhenburg
Četrtek, 9-8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto
Petek, 10.8. ob 20:00, Grad Pišece
Sobota, 11.8. ob 20:00, Grad Sevnica
Torek, 14.8. ob 20:30,Grad Bogenšperk
Sreda, 15.8. ob 20:00,Grad Rajhenburg
Četrtek, 16.8. ob 21:()(), Kapiteljska cerkev Novo mesto
Petek, 17.8. ob 20:00, Grad Pišece
Sobota, 18.8. ob 20:00, Grad Sevnica
MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI
Sobota, 21.7. ob 16:00, Brežice, Koncert študentov iz razredov:
Barbara Schlick (baročno petje), Hans-Maria Kneihs (kljunasta flavta), Andreas Kroper (prečna flavta) ,.Shalev Ad-El (basso continuo)
DRUGI DOGODKI
Ponedeljek, 16.7. ob 15:00, Terme Čatež, Okrogla miza o stari glasbi Sreda, 18.7. ob 15:00, Terme Čatež, Predstavitev zbirke Repertorium Torek, 24.7. ob 16:00, Terme Čatež, Anner Bylsma-predstavitev knjige
PRODAJNA MESTA VSTOPNIC
Brežice: Lamex, Cesta prvih borcev 7, tel. 07 496 50 56.
Krško: Kavarna Rondo, Cesta 4. julija 44, tel. 07 490 11 11 Novo mesto: Infotočka DNŠ, Prešernov trg 6, tel. 07 337 43 74
Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1,1000 Ljubljana Telefon: 01 426 06 73, e-pošta: info@k-ramovs.si
Neodplačna objava