PRIMORSKI DNEVNIK
Penina plačana v gotovini "Od* postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 189 (8895)
TRST, sreda, 11. avgusta 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal ▼ tiskarni «DOberdob» Ijovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tnairani partizanski DNEVNIK v	Evropi.
RAZPRAVA O JAVNEM REDU V POSLANSKI ZBORNICI
Notranji minister Taviani podčrtal izrazit fašističen pečat terorizma
Prehod od «strategije napetosti» k «strategiji terorja» - Vprašanje koordinacije med policijskimi organi - Rumor potrdil odločnost vlade v boju proti fašističnim prevratnikom
RIM, 13. — Minister za notranje zadeve Taviani Je danes popol-, * 0b navzočnosti ministrskega predsednika Rumorja in številnih i. ,?.?v vlade poročal poslanski zbornici o položaju javnega reda v ^.'1'i “Pokola v Brescii in v San Benedetto Val di Sambro — je j? sta pomenila tragičen preokret na področju politične krimi-kat' e*e’ *° *e k'* prehod od tako imenovane «strategije napetosti», ®re namen je bil povzročati alarm in nerede, k nevarnejši fazi neVB “s,ra*eSije terorja», katere kratkoročni namen je vzbujati aupanje v javno oblast, strah in kaos, medtem ko je dolgoročni j’’®n strmoglavljenje demokratičnih ustanov».
'nister je ugotovil
,	—	-a«.-..., da se javno
Se *n*e 2aveda tega preokreta, ki . , I® začrta| že z neuspelim aten-na vlak aprila 1973 in ki se ,na*° razčlenil ne samo z obema ki 0 0!ya> ampak tudi z atentati, lei*0- S'^e iavne9a reda in žeta T» PrePrečili. Od začetka ie-. danes je bilo teh atentatov
®"alsl. To okret
je nov in strašen pre-
. j« naaaijevai laviani — ^ prizadene Italijo prav v trenutku, {®. kazalo, da so se nekateri
Političnega nasilja omilili v utierjavj z vrhuncem, ki je bil posežen med leti 1968 in 1970. Kot 3z te trditve je Taviani omenil, soh -e ^e*"a	prijavljenih
oblastem za kazniva de-Sp,Ja 12 Političnih vzrokov 22.787 o
IR Tri leta 1970	15 W0’ leta 1971
7 ifi» ’ leta 1972 10-806- leta 1973 n'- v Prvih šestih mesecih letoš-leSa leta pa 3.417 oseb.
Notranji minister Taviani
Taviani je nato polemiziral z nekaterimi časopisi, ki so pisali o ne2adostni učinkovitosti ali o premajhni bojevitosti sil javnega reda ^ boju proti terorizmu. Dejal je, ba je ta očitek krivičen in neutemeljen in v tej zvezi trdil, da se tudi v drugih državah dogajajo podobne in še hujše stvari kot v Italiji. Minister je v tej zvezi naštel vrsto poskusov atentatov, ki so i'h si le javnega reda preprečile in jadnji od katerih je bil prav preteklo noč na avtocesti Salerno -leggio Calabria. Dalje je Taviani Poročal, da so sile javnega reda od I- januarja letos do danes aretirale 97 desničarskih skrajnežev, od kadrih 41 po pokolih v Brescii in Bologni. Taviani je poudaril, da so Vsi aretiranci pripadali skrajno desničarskim organizacijam, kot so «Ordine nuovo», «Ordine nero», «A-yanguardia nazionale», «Anno zero», m organizacija «Lotta di popolo». Taviani je nato opozoril, da je bila organizacija «Ordine nuovo» razpuščena po sklepu ministrskega sveta 2 odlokom notranjega ministra ter ^ je sam ukazal razpustitev organizacije «Anno zero», ki je bila samo ponovitev «Ordine nuovo». Glede «Avanguardia nazionale» pa je dejal, da čaka na sklepe sodstva, da bi sprejel ustrezne ukrepe. Tudi za organizacijo «Lotta di popolo» sta milanska in rimska kvestura Predložili prijavo sodstvu, medtem Ro je «Ordine nero» tajna organizacija in torej že sama po sebi izven zakona. Taviani je omenil tudi fRdeče brigade», ki so prav tako izven zakona in katerim je minister Pripisal dvojni umor v Padovi.
Taviani je nato zanikal trditve, Po katerih naj bi terorizem v Italiji ne imel jasnega obraza. Razen «Rdečih brigad», ki so po ministrovem mnenju levičarsko usmerjene, ima terorizem jasen fašističen, če ne celo nacističen značaj, kot kažejo način izvedbe atentatov, osebnost aretirancev in ideološka Usmeritev.
Notranji minister je nato zagotovil, da «strategija terorja» ne bo toogla ustaviti vladne akcije. V tej zvezi je omenil zahtevo države in parlamenta po večjem koordiniranju med raznimi policijskimi organi in govoril o nedavnem medministrskem sestanku v palači Chigi, na katerem je bila zaupana notranjemu ministru naloga, da koordinira dejavnast sil javnega reda Za bolj učinkovito akcijo proti prevratniškim mrežam in terorizmu. Taviani je tudi povedal, da je imel
že prvi sestanek z najvišjimi voditelji javne varnosti, karabinjerjev, finančne straže in vojaške obveščevalne službe ob navzočnosti voditelja generalnega nadzomištva za boj proti terorizmu. Minister je tudi zagotovil, da je bila koordinacija že prej zagotovljena na vsedržavni ravni, kjer ne obstajajo kontrasti med raznimi policijskimi organi, ampak samo morebitne različne ocene ali mnenja o posameznih vprašanjih. Pač pa je minister priznal, da obstaja problem koordinacije na periferiji. Do tega prihaja zaradi avtonomije različnih teles. njihove drugačne strukture, pa tudi do neke mere zaradi «konkurence» med raznimi organi, ki je v določenih mejah lahko tudi pozitivna. Glede koordiniranja dejavnosti sil javnega reda na perife riji pa je Taviani napovedal, da bo dal ustrezna navodila prefektom in da bo tudi sklical sestanke s
prefekti takoj po nicah.
poletnih počit-
Minister Taviani se je nato zahvalil senatu, ker je hitro odobril zakonski predlog, s katerim je bila ponovno vnešena v našo zakonodajo možnost policijskega zasliševanja aretiranih oseb ob prisotnosti branilca. Izrazil je tudi željo, da bo tudi poslanska zbornica kmalu odobrila ta predlog. Na koncu svojega govora je Taviani poudaril^ da ne obstajajo instrumenti, ki bi lahko v celoti preprečili atentate na vlakih. To je žalostno, ampak res, vsekakor pa bodo vlada in sile javnega reda storile vse kar je mogoče, da bi preprečile a-tentate, odkrile avtorje in manda-torje ter tiste, ki jih plačujejo.
Misovski poslanci so večkrat hrupno prekinili govor ministra Tavianija; za najbolj vročekrvnega se je izkazal Romualdi, ki ga je moral sam Almirante miriti. V razpravo o ministrovih izjavah so nato posegli predstavniki vseh strank. Predstavnik neodvisne levice Anderlini je opozoril ministra, da neofašizem ne pomeni samo raznih «Ordine nuovo» in «Ordine nero», ampak tudi in predvsem MSI. Republikanec Biasini je dejal, da morajo vsi organi, ki skrbijo za demokratično zaščito, opraviti v celoti svojo dolžnost ne samo na ravni represije, ampak tudi glede preventive in v iskanju mandatarjev in navdihovalcev. Tajnik PLI Bi-gnardi je obžaloval, da ni minister ničesar povedal o zakonskem osnutku o boju proti terorizmu o katerem se je toliko govorilo v teh dneh. Socialdemokrat Reggiani je dejal, da bi bilo treba že zdavnaj «iztrebiti izvenparlamentamo kugo vseh barv». Socialist Mariotti je u-gotovil, da se za pojavi kriminalnosti skriva organizacija, ki deluje predvsem v trenutkih največje šib-
kosti političnega vodstva, v trenutku, ko se občuti, če že ne zamenjava večine, vsaj prispevek političnih sil, ki v dialektičnem smislu želijo sodelovati pri izgradnji nove družbe.
Pravo centralo terorizma je treba iskati tudi v centrih oblasti, saj je nujno, da obstajajo povezave tudi z gospodarskim, finančnim, javnim in administrativnim aparatom in celo s samimi organi, ki morajo skrbeti za državno varnost. Posebni zakoni so lahko koristni, je dodal Mariotti, toda najbolj učinkovito orožje proti terorizmu in fašističnemu nasilja je ustvariti vlade in večine, ki bi omogočile državi, da pravilno funkcionira.
V razpravo je posegel tudi misovski tajnik Almirante, ki je zanikal, da bi njegova stranka imela kakršnokoli zvezo z desničarskimi izvenparla-menlamimi organizacijami (nakar mu je komunistični poslanec Lizzerò zakričal: «Povej to Rautiju!»). Glede poskusa špekulacije ob atentatu na vlak pri Bologni pa je Almirante dejal, da je hotel samo «storiti svojo dolžnost kot poslanec in kot državljan».
Komunist Boldrini je dejal, da širjenje zločinskega terorizma zahteva
drugačno politično vodstvo države za popcmo zajamčenje demokratičnega življenja. Dodal je, da je treba razkriti tudi mednarodne povezave prevratniških mrež ter podivore, ki jih prevratniki uživajo v državnem apa-latu in v vojaških krogih. Namestnik tajnika KD Ruffini pa je dejal, da se je treba lotiti položaja ne z izjavami ali intervjuji, ampak z jasmmi dn doslednimi političnimi in zakonskimi akti. Ruffini je tudi zavrnil obtožbe, po katerih naj bi KD vsaj posredno podpirala teroristične mreže.
Razpravo je s kratko izjavo zaključil ministrski predsednik Rumor, ki je potrdil odločno obvezo vlade, da zatre črni terorizem, ki nosi fašistični in nacistični pečat. Dodal je, da je demokracija močnejša od njenih sovražnikov, ne samo zaradi i. dealov, ki jo navdihujejo, ampak tudi zaradi trdnosti njenih ustanoz, zaradi široke baze, ki jo podpira, in zaradi odločnosti, ki jo zna pokazati v zaščiti državljanov in vrednot, ki jih izraža .Dejal. je, da vlada ne bo »nahovala. ker se zaveda, da logika demokratičnega razvoja terja dosledno in konkretno protifašistično stališče. Svoj poseg je Rumor zaključil z zahvalo parlamentu za delo, ki ga je opravil v zadnjih dneh.
PROGRAMSKI GOVOR GERALDA FORDA PRED KONGRESOM
Novi ameriški predsednik potrdi! namen da nadaljuje Nixonovo zunanjo politiko
Poudarek na boju proti inflaciji in na potrebi po sodelovanju s parlamentom - Precejšnja mera demagogije - Izjave o gospodarski politiki sprožile zelo kritične reakcije
WASHINGTON, 13. — Boj proti inflaciji, kontinuiteta zunanje politike in sodelovanje s kongresom so bile glavne točke govora, ki ga je imel novi ameriški predsednik Gerald Ford na skupni seji senata in predstavniškega doma. Parlamentarci, pa tudi javno mnenje, so njegov govor sprejeli zelo ugodno, predvsem kar se tiče nove oblike izvajanja oblasti, medtem ko so Fordovi načrti za boj proti inflaciji bili deležni nemalo kritik in pomislekov. Prav tako je nekatere opazovalce neprijetno presenetila dobršna mera demagogije, s katero je Ford prepletel svoj prvi uradni nastop po ustoličenju v Beli hiši.
Vsekakor je bil novi predsednik
deležen največjih aplavzov, ko je svečano zagotovil, da ne bo nezakonitih telefonskih ali elektronskih prisluškovanj, dokler bo on v Beli hiši. «Hočem biti dober predsednik», je dejal Ford, ki je imel o-čitno v mislih škandal Watergate. «Hočem biti predsednik črncev, temnopoltih, rdečih in belih, starih in mladih, svobodomiselnih žensk in šovinističnih moških, revežev in bogatašev, Američanov, ki so se rodili na tej zemlji, in priseljencev, delavcev, kristjanov, muslimanov, budistov in ateistov», je z zanosom dejal Gerald Ford. Novi predsednik je tudi pozval kongres in ameriško ljudstvo k iskanju «e-notnosti v različnosti» ter se zelo pohvalno izrazil o zakonodajni oblasti, pri kateri je sam sodeloval 25. let. Dejal je tudi. da mora otti kongres «ljudski dom» ter da namerava vsestransko sodelovati s kongresom v skladu z ustavnimi določili in poslušati njegove nasvete.
Ford je poudaril, da se namerava prvenstveno posvetiti reševanju
vprašanj nacionalnega gospodarstva, ki ga označuje naraščajoča inflacija. Dejal je, da vidi temeljno orožje v boju proti inflaciji v sposobnosti političnih mož, da se odrečejo stroškom, ki niso nujno potrebni. V tej zvezi je Ford obljubil, da bo storil vse za ponovno uravnovešenje državne bilance, poleg tega pa je predlagal, da hi ponovno ustvarili tako imenovani «svet za življenjske stroške», ki naj nadzoruje gibanja na področju cen in plač. toda brez možnosti direktnega posega.
Glede mednarodne politike je Ford izjavil, da bo nadaljeval po Nixonovi poti in da ne bo prišlo do nobene spremembe. V tej zvezi je tudi zagotovil, da bo zavzel «trdno stališče» na področju obrambe, saj je to po njegovem mnenju najvarnejša pot k miru. «Moč omogoča pomiritev, šibkost pa odpira vrata vojni», je deùal novi ameriški predsednik. Glede odnosov s Sovjetsko zvezo je Ford potrdil, da bo nadaljeval dosedanjo poli-
tiko, češ da «v jedrskem obdobju ne more biti nobene alternative pozitivnim in miroljubnim odnosom med našima državama». Glede Kitajske pa je novi predsednik potrdil veljavnost načel, vsebovanih v tako imenovanem šangajskem poročilu.
Kot smo omenili, so Fordove izjave naletele na ugoden sprejem, tako pri republikanskih kot pri demokratskih parlamentarcih, čeprav so bile izrečene ostre kritike na račun načina, kako se novi predsednik namerava lotiti vprašanja inflacije. Tako je demokratski senator Edmund Muskie, predsednik senatne komisije za proračun, dejal, da je Ford «dobro tolmačil vzdušje v državi», dodal pa je, da sama omejitev državnih izdatkov ne bo zadostna rešitev proti inflaciji ter da bi utegnila povzročiti resno recesijo. Predsednik finančne komisije senata, demokratski predstavnik Russell Long, pa je obžaloval, da ni Ford dal bolj konkretnih predlogov za omejevanje vladnih izdatkov in da je spregledal glavno vprašanje ameriškega gospodarstva, namreč kako o-krepiti proizvodnjo in učinkovito nadzorovati cene. Fordova izvajanja o boju proti inflaciji je demo kratski senator Hubert Humphrey označil za preveč enostavna, medtem ko je predsednik bančne komisije predstavniškega doma Pat-man dejal, da so bile metode, ki
I jih I šer
je predlagal Ford, že preizkušene in da so doživele neuspeh. Novega predsednika je kritiziral tudi znani ekonomist Galbraith, ki je dejal, da Fordova izvajanja dokazujejo, da gospodarsko politiko še vedno načrtujejo isti svetovalci kot prej in da zato ne bo prišlo do omilitve inflacije.
Predsednik Ford je medtem prejel osebno poslanico generalnega tajnika KP SZ Leonida Brežnjeva, katere vsebine niso objavili. Poslanico je izročil včeraj amenšKemu zunanjemu ministru Kissingerju sovjetski veleposlanik v Washingiomi Dob ri nm.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimt
VEDNO BOLJ JASNE POVEZAVE MED ČRNIMI PREVRATNIKI IN FAŠISTIČNO STRANKO MSI
Fonlova poslanica Tiln
BEOGRAD, 13. — Podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je sprejel veleposlanika ZDA v Jugoslaviji Malcolma Toona, ki mu je izročil osebno poslanico novega ameriškega predsednika Geralda Forda za jugoslovanskega predsednika Tita. V svoji poslanici predsednik Ford zagotavlja, da namerava nadaljevati politiko lesnih odnosov in obojestransko koristnega sodelovanja med ZDA in Jugoslavijo ter poudarja, da morajo biti načela, vsebovana v skupni izjavi Nixon - Tito iz leta 1971, še dalje osnova za nadaljnji razvoj odnosov med obema državama. Novi ameriški predsednik izraža tudi priznanje Jugoslaviji za njeno neodvisnost in neuvrščeno politiko.
Almirantejeva «superpriča» prejela] Vedno več fašistov
za svoje lažne izjave milijon tir
Vsoto mu je baje izročil odv. Basile, ki so ga preiskovalci ponovno zaslišali - Francesco Sgrò priznal, da si je izmislil obstoj skladišča eksploziva v podzemeljskih prostorih fakultete za fiziko v Rimu
RIM, 13. — «Eksplozivne izjave» fašističnega kolovodje, tajnika neofašistične stranke MSI Almiranteja o domnevnem skladišču orožja v podzemeljskih prostorih inštituta za fiziko rimske univerze in o levičarskih načrtih za atentat na vlak «Palatino», so šle po vodi. Jasno se je izkazalo, da je šlo za čisto laž, za klavrni poskus ljudi, ki jim teče voda v grlo. da bi skušali odvrniti sume preiskovalcev in javnega mnenja od samih sebe ter preusmeriti preiskave v drugo smer ali pa morda celo odvrniti pozornost od priprav na atentat na vlak Rim — Brenner. Kot pa pravi ljudski pregovor, «laž ima kratke noge» in resnica je tokrat prišla na dan. Francesco Sgrò, ki je baje posredoval odv. Basileju informacije o skladišču orožja v inštitutu za fiziko in ki jih je slednji sporočil Almiranteju, je priznal časnikarjem rimskega dnevnika «Paese sera», da si je vso zadevo izmislil in da v njej ni niti ene same besede resnice.
V svoji izjavi, ki so jo posneli na
iiiiiiiiiiiiimimiimiiniiiiiimiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiifHiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLICIJA JE ODKRILA DINAMIT POD MOSTOM
PRI COSENZI PREPREČEN ATENTAT NA AVTOCESTO
COSENZA, 13. — Agenti kvesture v Cosenzi so prejšnjo noč preprečili atentat na most na avtocesti Salerno — Reggio Calabria v neposredni bližini Cosenze. Nekdo je telefonsko obvestil policijo, da bo prišlo do atentata na gorsko kolonijo za častnike in podčastnike vojaške mornarice in njihove družine, ki preživljajo počitnice v Camigliatellu Si-gliano. Neznanec je imel zelo močan južnjaški naglas in je dejal, da gre za maščevanje za smrt nekaterih fašistov.
Vse policijske sile so stopile v akcijo in izvršile zelo natančno preiskavo na kraju, ki ga je omenil neznanec. Policija je izvedla preiskave v vseh ključnih točkah pokrajine, medtem ko so karabinjerji preiskali kolonijo vojne mornarice, ne da bi našli peklenskega stroja.
Medtem je policijska patrulja, ki je vozila po avtocesti, da bi kontrolirala izhode pri Castiglioneju in pri Cosenzi, opazila ustavljen avto, ki pa je z vso hitrostjo odpeljal, ko je videl, da se bliža policijska patrulja. Agenti so nemudoma obvestili centralo, sami pa so takoj začeli pregledovati nadvoz, po katerem na tistem odseku pelje avto-
cesta. Pod mostom so tako našli zavoj, iz katerega je molela prižgana zažigalna vrvica. Policajem je uspelo iztrgati jo iz zavoja, nakar so ugotovili, da je bila povezana z detonatorjem in z devetimi dina-mitnimi naboji, ki so tehtali skupno kilogram. Bombo so postavili pod nosilni steber nadvoza, po katerem teče avtocesta, približno tri kilometre od Cosenze v kraju Failla.
V teku noči je policija izvršila številne preiskave v hišah članov desničarskih izvenparlamentarnih skupin. O izidu preiskav niso sporočili ničesar. Kvestor iz Cosenze Puma je izjavil, da so na domu enega od omenjenih desničarjev, dobili nekaj zanimivih elementov, za kaj gre pa ni povedal.
Pozno ponoči je policija sporočila, da je aretirala člana razpuščene fašistične organizacije «Ordine nuovo», pri katerem so dobili večjo količino smodnika. Gre za 20-letnega Edgarda Viceconteja, čigar aretacija pa baje ni v neposredni zvezi z atentatom. Kar zadeva telefonsko obvestilo o atentatu na kolonijo mornarice domnevajo, da je šlo za poskus, da odvrnejo pozornost od kraja, kjer so neznanci postavili bombo.
magnetofonski trak, katerega so potem izročili bolonjskim preiskovalcem, pravi Sgrò, da je zamisel o lažnih izjavah dobil spričo čedalje bolj pogostejših atentatov. Mislil je, da bo s tem lahko zaslužil precejšnjo vsoto denarja, kako pa je prišel do zamisli, da pove vso svojo izmišljeno povest prav odv. Basileju, tega ni povedal. Basile mu je vsekakor dal za njegove izjave milijon lir, od katerih je 600 tisoč položil v banko na ime svoje žene, 200 tisoč lir je že potrošil, ostalo pa ima še pri sebi. Sgrò je dejal, da je omenil ime dr. Davida Aja, mladega levičarja, ki je delal z njim na fakulteti in ki mu je baje zaviral kariero. Pravzaprav je omenil ime «Davice Jo», da bi se izognil obtožbi zaradi obrekovanja. Basile in drugi pa so sklepali, da gre za Aja. Drugi dve imeni pa si je Sgrò sploh izmislil, kot tudi zadevo o tlorisu rimske železniške postaje Tiburtina.
Po pričevanju Francesca Sgroja je odv. Basile ponoči puščal avto v garaži, kjer je on delal kot nočni čuvaj. Kako pa mu je prišlo na misel, da pove vse prav njemu in torej posredno Almiranteju, to še ni jasno, še zlasti, ker Basile trdi, da ne pozna Almiranteja, čeprav je dokazano, da je bil član nadzornega odbora fašistične stranke MSI.
Sgrò je nato dejal, da si je tudi izmislil svojo prejšnjo trditev, po kateri naj bi mu nekdo stregel po življenju in naj bi ga skušal povoziti. V zadjih dneh pa se je baje zavedel, da igra postaja vse bolj nevarna in da gre vse pravzaprav v korist misovcem. Sam, da je brez slehernega političnega prepričanja, svoje izjave pa si je izmislil, da bi prišel do denarja.
Sgroja so v teku današnjega dne prepeljali spet v Bologno, kjer ga bodo preiskovalci ponovno zaslišali. Mož se že zdaj zaveda, da ga bo potegavščina drago stala.
V Bologno so poklicali tudi odvetnika Basileja, ki ga je namestnik državnega pravdnika Lo Cigno dalj časa zasliševal. Preden je stopil v pisarno sodnika, je Basile obnovil zgodovino svojih odnosov s Sgrojem. Potrdil je, da ga je spoznal, ker je puščal avto v garaži, kjer je Sgrò delal kot nočni čuvaj. Dejal je, da je f' i Almiranteja, ki ga osebno baje ie pozna, prišel s posredovanjem nekega prijatelja. Menil je, da je Almirante najbolj poklican, da posreduje pri notranjem ministru in pri kvestorju Santillu, vodji skupin za borbo proti terorizmu, da bi preprečili atentate. Basile je tudi dejal, da se mu je Sgrò zdel iskren, ko mu je pripovedoval o vsej zadevi.
Pri vsem tem pa se upravičeno porajajo nekatera vprašanja, ki jih je sociabstični poslanec Vittorelli' izra-
zil v genovskem dnevniku «Il Lavoro»: Almirante je vedel, ali ne, ko je 17. julija poročal Santillu, da posreduje informacije podkupljene priče? Kdo je v fašistični stranki MSI sklenil podkupiti Sgroja? Je Almirante vedel, v trenutku, ko je skušal naprtiti odgovornost za domnevni atentat levičarski skupini, da se istočasno fašistični skrajneži pripravljajo na atentat na vlak Rim — Brenner? Se je Almirante kot tajnik MSI zavedal, da v bistvu z lažnim pričevanjem zavira prizadevanja za preprečitev teroristične dejavnosti ter tako lajša delo teroristov?
O Almiranteju, tajniku neofašistične stranke MSI sumijo torej, da se je poslužil lažnega pričevanja človeka, ki ga je podkupil sam ali s pomočjo nekoga iz svoje stranke in da je tako zaviral prizadevanja organov, katerih naloga je preprečitev terorizma. Zanimivo je tudi dejstvo, da datumi fašističnega atentata na vlak in Almirantejevih «eksplozivnih izjav» sovpadajo. O vsem tem se bo moral Almirante zagovarjati pred parlamentom.
[ RIM, 13. — Pod predsedstvom taj-' nika Fanfanija se je danes zvečer sestalo vodstvo KD, ki je razpravljalo o sedanjem političnem položaju. Odobrili so poročilo, ki bo objavljeno jutri.
v policijski mreži
V «...	.	..v,\	< ■	-	,	;	...
V Bologni so aretirali bivšega diverzanta padalcev Rodolfo Folija, ki je potrdi! alibi fašista Bartoli j a
BOLOGNA, 13. — Policija je prejšnjo noč aretirala 23-letnega e-lektrotehnika Rodolfa Folija, do katerega so prišli po včerajšnji preiskavi na bolonjskem sedežu skraj-nodesničarske organizacije «Anno zero». Rodolfo Poli je bivši podčastnik padalskih diverzantov. Dolžijo ga poskusa obnovitve razpuščene fašistične stranke, zaradi česar si je Poli izbral za branilca odv. Franca Alberinija, ki že brani nacista Franca Fredo in Emanuela Bartolija, ki je zapleten v atentat na vlak Rim — Brenner. Poli je prijatelj Itala Bona in Bartolija ter je v prejšnjih dneh izjavil, da je videl Bartolija v soboto, 3. avgusta zvečer v Bologni ter tako potrdil njegov alibi in demantiral izjave drugega fašista Bona, ki pravi, da je Bartoli tisti večer bil v Firencah.
Preiskave o atentatu na vlak Rim — Brenner so še vedno osredotočene na vlogo, ki jo je pri njem imel Italo Bono. Preiskovalce pa zanima tudi, kaj je mladenič počel v obdobju med pokolom v Brescii (28. maja) in atentatom na vlak. S tem v zvezi poročajo, da so se trije mladeniči iz Mantove predstavili policiji ter izjavili, da so 28. maja videli v Mantovi avto
«alfa romeo 1750» z bresciansko e-videnčno tablico, v kateri naj bi se vozil mladenič, za katerega menijo, da je bil Bono. Slednji je vprašal za najkrajšo pot do Mo-dene. Bolonjski preiskovalci so odpotovali v Mantovo, da bi mladeniče zaslišali. Kaže, da se je ta sled izjalovila, kot se je izjalovilo soočenje med fašistom Bonom in bančnim uslužbencem iz Brescie.
Izkazalo se je, da je Bono 28. maja bil še vedno v Palermu, kjer je služil vojaški rok. Na Siciliji pa je ostal do 1. junija in ne do 15. junija kot je sam trdil. Da bi preveril njegovo prisotnost v Palermu je odpotoval na Sicilijo brescianski preiskovalni sodnik Vino. Tam je res ugotovil, da je Bono bil v Palermu do L junija. Vino je pregledal Bonov vojaški nahrbtnik, v katerem je našel precejšnjo količino zanimivega materiala. Med drugim je bilo v na-hritujku osem zalepk, v katerih so bili ciklostilirani letaki, podpisani «Ordine nero», v katerih vzklikajo ponovno porajajočemu se fažizmu. Poleg tega je Vino baje dobil v Bo novem nahrbtniku pismo, v katerem se omenja spodleteli atentat na progo Bologna — Firence-
RIM. 13r — Zunanji minister Moro je sprejel na Famesini sovjetskega veleposlanika v Rimu Nikita Ryjova.
' ■■■'..■s:'--; '	!.s	v
DANES

Preiskovalci so temeljito pregledali vagon vlaka
Rim — Brenner, na katerem je zgubilo življenje 12 oseb
Notranji minister Taviani je v svojem poročilu o javnem redu v poslanski mornici poudaril, da ima terorizem v Italiji izrazito fašističen in nacističen pečat. Orisal je delo policijskih organov v boju proti terorizmu in omenil tudi vprašanje koordinacije med raznimi policijskimi organi. Ob zaključku razprave o ministrovih izvajanjih se je predsednik vlade Rumor obvezal, da se bo vlada odločno borila proti terorizmu
Novi ameriški predsednik Ford je v svojem prvem uradnem govoru v parlamentu poudaril, da bo amer ška zunanja politika ostala nespremenjena. Dodal je, da namerava posvetiti veliko pozornost boju proti inflaciji in da želi, da bi bilo sodelovanje med Belo hišo in kongresom čim bolj plodno.
«Superpriča» fašstičnega kolovodje Almiranteja, ki naj bi videla v podzemeljskih prostorih fakultete za fiziko v Rimu dokajšnjo količino eksploziva in načrt za •-tentat na vlak «Palatino» katerega naj bi pripravljali trije levičarski izvenparlamentarci, je priznala, da si je vse svoje izjave izmislila in da je zanje prejela milijon lir od odvetnika Basileja, ki je nato posredoval «eksplozivne» informacije Almiranteju.
Pri Cosenzi je policija preprečila atentat na nadvoz, po katerem pelje avtocesta. Pod nosilni steber so neznanci položili kilogram dinamita, povezanega z zaž:galno vrvico, ki je že dogorevala.
Proti vsem pričakovanjem ce ie sinoči začela v Ženevi plenarna seja predstavnikov Anglije, Turčije in Grčije ter dveh ciprskih narodnosti za rešitev ciprske krize. Pozno ponoči je bila seja prekinjena za eno uro. Medtem je pomočnik grškega zunanjega ministra pozval veleposlanike ZDA, SZ, Anglije, IR Kitajske in Francije ter jih obvestil da Turčija ne spoštuje resolucije Varnostnega sveta. Če bi se položaj poslabšal, zi zato del odgovornosti padel tudi na omenjene velesile.
Štirje izraelski izvidniški čolni to z razdalje od 8 do 12 km bombardirali neko begunsko taborišče v južnejn Libanonu. Ena oseba je bila ubita, pet pa ranjenih. Palestinci so zažgali eno od ladij.
Z odobritvijo vladnih dekretov o neposredni davčni obremenitvi in za poravnavo dolgov bolniških blagajn je parlament zaključil poletno zasedanje. Poslanci In senatorji se bodo spet sestali 24. septembra. Razprava v senatu je bila žalčna in razburljiva. Senatorji niso hoteli odobriti popravkov, ki so jih vnesli poslanci v dekretu za davek na živino. Za dekret so se izrekli le, ko je finančni minister Tanassi zagrozil, da bo zahteval zaupnico.
14. avgusta 1974
NA POBUDO KMETIJSKE ZADRUGE V TRSTU
Danes se bo na Opčinah pričel XVI. tradicionalni Kmečki tabor
Drevi uradna otvoritev . Občinstvo si bo lahko ogle-dalo razstavo poljedelskih strojev in kmečkih pridelkov
Kako kaže letos vinska trta ali drugi pridelki, kaj je novega na področju kmetijskih strojev, kako gre letos v prodajo sadje in zelenjava, kaj je novega z živino — o vsem tem in še marsičem bo v teh dneh stekel razgovor na Opčinah, v Prosvetnem domu, kjer Kmetijska zadruga v Trstu s sodelovanjem domačega prosvetnega društva «Tabor» že šestnajsto leto zapovrstjo, to je od daljnega 1958, prireja tradicionalni Kmečki tabor. Ob velikem šmarnu je namreč čas, ko se tudi kmetovalci nekoliko oddahnejo od težkega dela na njivi, na senožeti in v hlevu. To je tudi čas za premislek o tem, koliko bo kmetovalec spravil na varno pod
priložnost, da izmenja izkušnje, da kritično pregleda prehojeno pot in da primerja svoje delo z delom drugih kmetovalcev.
Veliko prireditev bo jutri na vseh koncih in krajih naše dežele. Od zdavnaj namreč praznujejo veliki šmaren na Repentabru ali v Miljskih hribih, vendar si naš kmetovalec najraje izbere pot, ki vodi na Opčine.
Tudi letos sta Kmetijska zadruga in prosvetno društvo Tabor poskrbela za vse potrebno, da bi se vseh pet dnevov te osrednje kmečke prireditve odvijalo v najboljšem vzdušju. Res je, da je občutiti letos nekakšno krizo, ki je zajela vsa področja družbenega in gospo-
streho in obenem bo imel ob osve-1 darskega življenja v državi, tudi žujoči domači kapljici in prigrizku ' pri tej prireditvi. Kulturni pro-
•lliMlllnuniliiliiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
NA PRAGU VELIKEGA ŠMARNA
Z lepim vremenom množični odhod Tržačanov na dopust
Strožje nadzorstvo na cestah in tudi na vlakih Med vožnjo je priporočljiva skrajna pazljivost
Na pragu je veliki šmaren in množičen beg iz mest proti letoviščarskim krajem je v polnem teku. Vreme, ki je bilo v začetku tedna nestalno in ni veliko obetalo, se je «zresnilo». Ustalilo se je sončno vreme, temperatura zraka ni neverjetno visoka, je pa precej toplo. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so napovedi za te dni odlične.
Če smo pred nekaj dnevi poročali, da so hoteli v važnih turističnih mestecih še nekoliko prazni, moramo danes povedati, da so nabito polni in da bo težko za tiste, ki si niso rezervirali mest v kakem hotelu, da bi si našli prenočišče. Mnogi so se namreč kar naenkrat odločili, da bodo le odpotovali na počitnice, pa čeprav na kratke.
Prav zaradi negotovosti, če bo na voljo še kako mesto v hotelih, so se mnogi odločili, da se bodo poslu-žili turističnih agencij, ki redno pripravljajo razna potovanja po Italiji in po Evropi. Na takih potovanjih je navsezadnje zagotovljeno, da bodo videli določene kraje in da ne bodo imeli posebnih sitnosti na raznih prehodih. Za letošnje poletje so pripravili turistični uradi več zanimivih izletov. Še pred kratkim pa je kazalo, da bodo morali precej potovanj odpovedati, ker se ni prijavilo dovolj ljudi. V zadnjih dneh pa so Tržačani kar navalili na te urade in se vpisali za kak izlet.
Veliko skupin je že odpotovalo, precej pa jih bo danes ali jutri. Pred kratkim so odšli udeleženci potovanja na Škotsko, včeraj pa so se odpravil v Rim, v Val d’Aosto, na Dunaj, v Budimpešto, v Švico in še v druge kraje. Manjše skupine pa so se že odpravile v London, v Pariz, nekateri celo na potovanje po Romuniji, Bolgariji in Turčiji, drugi v Španijo ali pa na Kanarske otoke. «Pogumni» so odpotovali v Grčijo, ne-
precej «zapuščenih» mest. Take dni namreč radi izkoristijo tatovi, da se nemoteno lotijo svojega «dela». Posebne patrulje agentov bodo krožile po mestu, podnevi in ponoči, da bi čimbolje zavarovali stanovanja, banke, pošte in železnico. Prav na tej bodo varnostne službe zelo ojačene, da ne bi prišlo do novih terorističnih atentatov.
Urnik trgovin za veliki šmaren
Danes, 14. avgusta: trgovine tekstilnega sektorja ter drugega blaga bodo odprte po običajnem urniku, trgovine jestvin (vključno drogerije) pa bodo odprte tudi v popoldanskih urah. Brivski in frizerski saloni bodo dopoldne zaprti, popoldne pa odprti od 16. do 19.30.
Četrtek, 15. avgusta: vse trgovine bodo zaprte.
gram, ki je vsa prejšnja leta privabil veliko občinstva, je nekoliko skromnejši. Tudi razstavna dejavnost je v primerjavi s prejšnjimi nekoliko v zastoju. Kljub temu pa bo nedvomno privabila ljudi, ki se še vedno istovetijo s tem pomembnim in prijetnim praznikom.
Poleg razstave poljedelskih strojev, bodo letos obnovili razstavo kmečkih pridelkov. V Prosvetnem domu je skratka že vse pripravljeno na prireditev, ki se bo uradno začela drevi ob 19.30 s krajšo o-tvoritveno slovesnostjo, na kateri bo spregovoril predsednik Kmetijske zadruge Alojz Markovič. Zvečer se bodo udeleženci Kmečkega tabora lahko zavrteli v olesu. I-gral bo glasbeni ansambel Iga Radoviča iz Nabrežine. Prireditev bo nato trajala do nedelje, ko bo krajša zaključna slovesnost z govori ter nastopom godbe na pihala.
Omeniti moramo še eno pobudo, ki bo označevala letošnji Kmečki tabor. V petek in soboto ob večernih urah bo namreč na sporedu razgovor s kmetovalci o vprašanju uporabe umetnih gnojil.
V VSAKEM RAJONU
Zagotovljeno odprtje najvažnejših trgovin
V teh dneh je veliko ljudi na počitnicah, mnogi pa ostanejo v mestu, ker so že izkoristili dopust o-ziroma si ga ne morejo privoščiti. Prav zaradi tega množičnega bega iz mesta je veliko trgovin zaprtih. Da se ne bi zgodilo, da bi bile v določenem rajonu zaprte vse trgovine določene stroke, je kvestor sklical predstavnike lastnikov trgovin in se z njimi pogovoril. Slednji so zagotovili, da bodo v vsakem mestnem predelu odprte trgovine raznih strok, predvsem pa jestvin.
Vladni komisar prefekt Di Lorenzo pa je zagotovil, da mesarji ne bodo podražili mesa, ampak da bo ostala cena taka, kot je bila 31. julija. Dovoljeno bo samo zaračunanje odstotkov IVA. Podobno zagotovilo je dobil prefekt od predstavnikov proizvajalcev testenin.
Kar pa se tiče pomanjkanja nekaterih jestvin, naj povemo, da je težko najti sladkor in testenine, v trafikah pa primanjkujejo določene vrste cigaret.
SKLEP DEŽELNE UPRAVE NA ŽADNJI SEJI
dob
Višje deželne podpore za športne dejavnosti
V tekočem finančnem obdobju bo dežela nakazala 900 milijonov lir
Deželna uprava je sprejela vrsto ukrepov v korist športnih in rekreacijskih dejavnosti. Na svoji zadnji seji je namreč odbor odobril zakonski osnutek, ki predvideva ponovno
—-------- — --	_	- finansiranje ter razne izboljševalne
ka skupina si je izbrala pot proti Spremembe deželnega zakona 26. Po
Vzhodu, medtem o so se redki odločili za potovanje po Braziliji. Peruju in Gvatemali. Poleg teh skupinskih potovanj pa moramo omeniti veliko število tržaških turistov, ki so si izbrali za svoje počitnice Sardinijo oziroma Sicilijo.
Tudi promet je te dni nekoliko oživel, izgleda pa, da še ni dosegel viška. Na vsak način bo le težko enak prometu, ki smo ga zabeležili lani in še prej. Vendar pa moramo priporočiti vsem, ki bodo sedli v svoje vozilo, da vozijo čimbolj previdno in da spoštujejo cestna pravila ter priporočila prometnih redarjev. Število nesreč je namreč precej veliko, pa čeprav ni bil promet do sedaj kot prejšnja leta. To pa ni razveseljivo dejstvo na predvečer velikega srnama.
Pri urejevanju prometa bo tudi letos nosila glavno breme cestna po-1'cija. Poveljstvo je namestilo več izvidnic, ki bodo stalno nadzirale obalno cesto, trbiško cesto, ceste, ki peljejo iz mesta na Opčine, na Prosek ter proti Miljam in Ul. Brigata Casale. Agenti cestne policije in kvesture bodo nadzorovali tudi vhod na avtocesto in važnejša križišča:	v
Sesljanu, odcep Sesljan — morje ter odcep za Milje pri Žavljah. Policija bo urejevala promet na križiščih pri stivami in Grljanu, pri Miramaru pa bedo nameščeni karabinjerji, med' lem ko bodo kot običajno urejali križišče na Opčinah mestni redarji.
Letos tržaški ACI ne bo skrbel za pomoč avtomobilistom, ker je predal to službo zasebni tvrdki, ki bo ne, ajdoma prišla na pomoč šoferjem v zagati. Treba pa je zavrteti telefonska številko 422-222. V primeru nesreče lahko kličete tudi 113. ki je povezana z gasilci, Rdečim križem, mestnimi redarji ter karabinjerji. Kdor pa bi želel podatke o prometu na cestah, da bi se bolje znašel, naj pokliče 194.
Poleg ukrepov za varnost na cestah pa so poskrbeli tudi za varnost
Danes praznuje v Bazovici polstoletno pomlad
ROZA KRIŽMANČIC (LAJTOVA)
Čestitajo in kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta mož Rudko, sinova Vojko in Maks z ženo Silvo in stara mati Frančiška.
tem zakonu dežela dodeljuje pokrajinskim in občinskim upravam ter konzorcijem med krajevnimi upravami dvajsetletne podpore za gradnje ali preurejevanje in obnavljanje športnih in rekreacijskih objektov. Te podpore naj bi po novem zakonskem osnutku zvišali za petdeset milijonov lir na leto. Za tekoče petletno finančno obdobje bo podpora zato znašala 900 milijonov lir, medtem ko bo dežela za tekoče finančno leto zvišala podpore z 200 na 350 milijonov lir. Namen tega zakonskega ukrepa je krepitev tega specifičnega sektorja v naši deželi.
Na omenjeni seji, ki ji je predsedoval Comelli, je odbor na predlog odbornika za športne in rekreacijske dejavnosti Renata Bertolija, sprejel tudi vrsto sklepov, ki določajo podpore v celotnem znesku 194 milijonov lir raznim športnim društvom in združenjem amaterskega značaja, ki so normalno ustanovljene. pa čeprav niso pravne osebe.
S tem želi dežela ovrednotiti razne pobude športnega značaja ter podpreti programe posameznih društev, ki so zaprosila za podpore. Od vloženih prošenj, med katerimi so tudi slovenska športna društva, je deželna uprava sprejela 86 prošenj za tržaško pokrajino, 89 za goriško, 82 za pordenonsko in 174 za videmsko pokrajino.
Nadalje je deželna uprava skleni la nakazati 50 milijonov lir kot podporo za nabavo raznih premičnih športnih naprav in pripomočkov.
Propadel poskus izsiljevanja
Pod obtožbo poskusa izsiljevanja so aretirali «starega znanca policije», 31-letnega Edoarda Carluzzija iz Ul. Schiaparelli 16. Na dokaj naiven način je hotel izsiliti od lastnika agencije «Domus», 51-let-nega Francesca Olive iz Ul. XXX. oktobra 19 kar milijon lir v zame-n.. za listnico, ki je Olivi izginila prejšnjo soboto. Oilva je namreč bil prepričan, da jo je izgubil Car-luzzi pa je priznal, da mu jo je ukradel iz avta.
Olivi, ki je v listnici imel 90 tisoč lir in več dokumentov, je telefoniral neki «Giorgio» — bil je seveda Carluzzi — in ga povabil k Lovcu «zaradi važnih opravkov». Ko se je Oliva predstavil, je našel Carluzzija, ki je sedel v avto in mu velel, naj se odpelje proti Sv Jakobu. Dejal mu je, da rabi dosti
denarja in da mu bo listnico vrnil za milijon lir. Pri Sv. Jakobu je izstopil in se kmalu vrnil z listnico v rokah ter zahteval, naj ga spet zapelje k Lovcu. V Ul. Rossetti pa je Oliva zagledal gručo ljudi, nenadoma ustavil avto, skočil na cesto in zavpil na ves glas na pomoč. Carluzzi je poskusil pobegniti, a je padel v roke ljudem, ki so ga izročili agentom. Ti so ga odpeljali najprej na kvesturo, nato pa v koronejske zapore.
• Tržaški župan obvešča vse tiste, ki imajo uskladiščene zaloge vina da morajo do vključno 6. septembra prijaviti, koliko vina so imeli opolnoči 31. avgusta 1974. Prijave mora jo biti izpolnjene na posebnih formularjih, ki jih daje urad «Servizio imposte di consumo» v Ul. Teatro 4. Po navedenem roku ne bo občina izstavila spremnih potrdil za tiste količine vina, ki ne bodo prijavljene. Tisti. ki bodo kršili ta določila, bodo kaznovani z globami od 100.000 do 1.000.000 lir in z objavo kazni v dveh dnevnikih.
Tajništvo SI.OVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA bo zaprto do 18. avgusta.
Nova gostilna v Medji vasi
Ruševine hiše na trgu v Mavhiujah 1948. leta, ko je bil tabor OF
30-LETNICA POŽIGA 4 VASI V NABREŽINSKI OBČINI
Ob obujanju spominov na težke dni krepimo svojo zavest in enotnost
Te tragične dogodke pred 30 leti bodo pojutrišnjem počastili v Mavhinjah s spominsko svečanostjo
Tudi Medja vas bo odslej imela svojo gostilno. Odprli jo bodo danes ob 18. uri pri Radetičevih. Josipa in Leopolda Radetiča poznajo daleč naokoli, te dni pa smo dvakrat objavili njuni imeni, ker sta prejela posebno nagrado za svoj merlot na občinski vinski razstavi v Nabrežini in na pokrajinski vinski razstavi. Radetičevi so sploh znani kot marljiva in napredna kmečka družina. V kmečki domačiji so uredili gostilno, v kateri bodo točili predvsem svoje pristno vino in postregli gostom z domačimi dobrinami. To je vsekakor lepa pridobitev za Medjo vas. čestitamo in želimo najlepše uspehe.
Iz avtobusa olje na cesto
Sinoči ob 19. uri je v Istrski ulici steklo iz Acegatovega avtobusa na cestišče olje iz motorja. Na spolzkem asfaltu sta se laže ponesrečili dve dekleti (16-letna Mevia Calci iz Ul. S. Giacomo in Monte in 20-letna Graziella Scarpellini por. Cetin iz Ul. della Guardia 8), ki sta se prevrnili z motornima kolesoma. Na kraj so prihiteli mestni redarji, ki so urejevali promet, dokler niso odstranili pokvarjenega avtobusa in posuli cestišče s peskom.
V Mavhinjah bo v petek spominska svečanost ob 30. obletnici požiga štirih slovenskih vasi v devinsko-nabrežinski občini. Požgali so jih v uničevalnem besu nacifašisti, kakor je vklesano v vzidanih spominskih ploščah, ki pričajo o tem krutem dogodku izpred treh desetletij. Požgali so jih, da bi uklonili in strli duha upornosti, ki je vzvalovil v zavesti in hotenju slovenskega ljudstva tega kraškega predela. Požgali so jih, da bi dokazali svojo nadmoč in uveljavili zakon nasilja, zakon nad-rase, ki se ji morajo vse manjvredne rase in narodi podvreči. Toda iz pepela pogorišč in iz src odgnanega prebivalstva je vzplamtelo k še odločnejšemu odporu, ki mu od neštetih udarcev ranjena nacifaši-stična zver ni mogla več dolgo kljubovati.
Kaj nam pomeni danes obnavljanje spominov na tiste pretresljive nečloveške dni? Kaj črpamo iz neuničljivih naukov, trajno prekaljenih v mrkih plamenih, ki so dan po velikem štparnu leta 1944 razžarili nebo nad Mavhinjami, Cerovljami, Vi-žovljami in Medjo vasjo? Odgovor narekujejo današnje razmere same, v katerih se mora slovenski človek še vedno krčevito upirati, sicer veliko bolj prefinjenemu in ne tako travmatičnemu kot nekdaj, a še vedno učinkovitemu raznarodovanju: v katerih se mora delovni človek še vedno boriti za svoje pravice in dostojanstvo in v katerih se mora demokratični človek še vedno soočati z naraščajočim neofašističnim nasiljem, z zverinskimi bombnimi atentati, ki terjajo nove človeške žrtve, kalijo mir in ustvarjajo vzdušje napetosti z jasnim namenom, da bi državo spet pahnili v brezno nekdanje črne vladavine nasilja. Odgovor je skratka v besedah, ki so jih vklesa li na spomeniku v Rižarni in pravijo: «Zgodilo se je, da bi se ne več ponovilo».
To zahtevajo tudi Cerovlje, Mav-hinje, Vižovlje in Medja vas, ki bodo pojutrišnjem, skupno s svojo občino in hkrati z vso zamejsko narodnostno skupnostjo, svečano obnovile spomin na nepozabno jutro pred tridesetimi leti.
Marsikoga, ki je doživljal tiste dneve, ni več med živimi. Veliko pa je tekih, ki požiga in izgnanstva
Spored spominske svečanosti ob 30. obletnici požiga Medje vasi, Vižovelj, Cerovelj in Mavhinj, ki bo v Mavhinjah. v petek, 16. avgusta.
—	Ob 8.30 zbor pred občinsko palačo za polaganje vencev
—	Ob 18. uri začetek proslave s slavnostnimi govori, nastopom godbe na pihala iz Nabrežine in združenih pevskih zborov «Fantje izpod Grmade» iz Devina ter «Igo Gruden» iz Nabrežine.
PO NEDAVNEM SKLEPU DEŽELNEGA ODBORA
Kirurško zdravilišče INAM odslej bolniška ustanova
Predtedniiki dekret bo prešel v veljavo z objavo v Uradnem vestniku Upravo bo vodil komisar, ki ga bo imenoval pokrajinski zdravnik
Deželni odbor je na svoji zadnji seji, ki je bila v četrtek, 8. avgusta pod predsedstvom deželnega predsednika Comellija, na predlog odbornika za higieno in zdravstvo Nardinija sprejel sklep, po katerem bo postal kirurški sanatorij INAM v Ul. Farneto bolnišniška ustanova in bo užival vse tiste pravice, ki jih določa deželni zakon za tovrstne ustanove.
Deželna uprava je o vprašanju i-menovanja omenjenega kirurškega sanatorija v bolnišniško ustanovo že večkrat razpravljala. Svojčas je na podlagi mnenja, ki ga je bil izrekel tržaški pokrajinski svet za zdravstvo, zavrnila prošnjo za to imenovanje, češ da kirurški sanatorij INAM nima vseh potrebnih
rekvizitov, da bi ga lahko prištevali med bolnišnice, kakor to predvideva znani zakon «Mariotti». Tokrat pa je upoštevala vrsto okolno-sti ter priznala sanatoriju INAM status bolnišniške ustanove. Sklep mora sedaj podpisati deželni predsednik Comelli, nakar se bo moralo izreči ustavno sodišče ter bo nato prešel v veljavo z objavo v U-radnem vestniku za Furlanijo - Julijsko krajino. Za začetno dejavnost nove bolnišniške ustanove «Kirurški sanatorij INAM» bo skrbela komisarska uprava. Določeno je, da mora komisarja imenovati tržaški pokrajinski zdravnik v teku dveh mesecev od objave dekreta deželnega predsednika o ustanovitvi ustanove v Uradnem vestniku.
sploh niso okusili. To so rodovi, ki so zrasli po osvoboditvi. Zanje obujamo spomine, zanje prirejamo svečanosti, ti bodo izročali bodočnosti nepogrešljive nauke preteklosti, da bi bila bodočnost res svetlejša in da bi se res uresničile besede, ki odmevajo od mrkih zidov Rižarne.
«Mladina danes izve na primer iz vojnih filmov marsikaj, kar se je včasih hudega dogajalo tudi pri nas», mi pravi Mavhinjc srednjih let, Ivan Terčon, ki je kot sedemnajstletni partizan na lastne oči doživljal požig svoje vasi in muke izgnanstva, «vendar ji to še zdaleč ne more dati prave slike o tem, kar smo dejansko prestali v tistih letih.»
«Včasih se človeku zazdi, da je bilo vse hudo, ki smo ga prestali, kot nekakšne mučne-sanje,» _ pravi in zmiguje z glavo priletna ženska iz Cerovelj, kot bi hotela s tem odgnati neko neprijetno misel. «Zdi se, kot da ni bilo vse to res.»
«Znašel sem se na glavnem trgu v samih hlačah, še ne povsem pre span od kratke noči« ne ^ia„|%i- v prvem trenutku vedel, kgj se pravzaprav dogaja,» pripoveduje nekdo drug, ki je bil takrat'tudi v partizanih in je bil tistega dne 'po n a-j7 ključju doma. «Šele ko so nam nemški častniki s pomočjo kolaboracio-nističnih prevajalcev ukazali, naj vzamemo s sabo najnujnejše stvari, naj priženemo iz hlevov živino ter se pripravimo na odhod, sem razumel, da se uresničujejo večkratne grožnje o požigu.»
Nacifašistom so bile namreč kot trn v peti nenehne partizanske diverzantske akcije v okolici. Rušili so železniško progo nad Sesljanom in Devinom, ki je bila glavna prometna žila za prevoz nemškega vojaštva, municije in prehrane med Trstom in Nemčijo ter notranjostjo Italije. Tod so se pomikali in pretakali v Nemčijo tudi žalostni konvoji človeških življenj in marsikatero je nato ugasnilo v zloglasnih nacističnih koncentracijskih taboriščih. Partizani so rušili tudi objekte električne napeljave visoke napetosti. To je nacifašistične krvnike tako razdražilo in razkačilo, da so se znesli nad civilnim prebivalstvom, nad starci, ženskami in otroci, saj je bila večina moških, mladincev in tudi mladink, v svobodnih gozdovih, kolikor jih niso že prej odgnali na prisilno delo v Nemčijo. Tem niso mogli do živega in je zato njihov u-ničevalni bes udaril po tistih, ki se niso mogli braniti.
Nekaj pa je treba resnici na ljubo povedati. Tudi med samimi nemškimi vojaki so bili ljudje, ki so globoko čutili krivice, ki so jih bili prisiljeni prizadevati sebi enakim. Bili so žrtve lastnega nasilja. To pravijo danes ljudje naših najbolj prizadetih vasi.
«Živo mi je ostal v spominu prizor, ki se je pripetil med splošnim mrzličnim in brezumnim dogajanjem tistega nepozabnega šmarenskega jutra,» ve o tem povedati Terčon. Njegova sestra se je učila glasbe. Doma so imeli klavir, lep nov klavir, na katerem je odkrila prve skrivnosti čudežnega glasbenega svete in od katerega se je morala nenadoma ločiti. S tesnobo in žalostjo v pogledu se je še enkrat ozrla po tem svojem bogastvu in po licih so se ji u-lile solze. Nekdo iz množice, ki je v sprevodu čakala na odhod v neznano, se je ob tem opogumil in ganjeno nagovoril nekega nemškega častnika, ki je mrko opazoval to zbegano premikanje. Naj se vendar u-smili obupanega dekleta, je dejal, in zaukaže dvema vojakoma, naj naložita klavir na voz. In res, ganljivi prizor je v častniku zganil sočutje. Ne dvema, petim svojim možem je brž ukazal naj prinesejo klavir iz hvše in ga naložijo na voz.
Sprevod ljudi, vozov in živine je nato v spremstvu do zob oboroženih Nemcev, domobrancev in italijanskih fašistov krenil na pot. Marsikaj dragocenega je ostalo v zapuščenih domovih.
Med potjo proti Sesljanu, kjer je bila prva etapa za izgnane prebivalce vseh štirih vasi, so srečavali druge kolone nemških vojakov, ki so korakali v nasprotni smeri. S seboj so nosili posebne posode in iz njih je zadišalo po bencinu.
«To nosijo zato, da bi bolje gorele naše domačije», je završalo v spre-
vodu in še preden so preganjanci in njihovi preganjalci prispeli v Sesljan, je v Mavhinjah, Cerovljah, Vi-žovljah in Medji vasi zagorelo. Vse štiri vasi in njihove prebivalce je doletela enaka usoda.
O požigih, mučenjih, umorih in drugem zlu, ki je spremljalo krvoločno dogajanje pred tridesetimi ali več leti, govorijo danes na dolgo in široko knjige in filmi, ki jih mladina z zanimanjem, a odmaknjenostjo, bere in gleda. Prevečkrat s takšno odmaknjenostjo, da s težavo prodre v zavest mladega človeka misel, da se je te moglo v resnici dogajati. Mogoče veliko lažje pronicne slutnja v zavest, ko nam sredstva javnega obveščanja prinesejo živa poročila o pokolih v Vietnamu, Čilu, Bližnjem vzhodu, Cipru, Mozambiku in še marsikje drugje in se naro skupaj s temi poročili počasi vtihotapi vprašanje, ki sili k razmišljanju: ali se je tudi pri nas res dogajalo, da bi se ne več ponovilo?
Gledališča
ROSSETTI
Kaimanovo opereto «Grofica Marica», ki so jo ob premieri navdušeno sprejeli, bodo ponovili se štirikrat in sicer danes i4. avgusta, v petek, 10. t.m., v soboto, 17. t.m. vedno ob 21. uri in v nedeljo, 18. t.m., ob 18. uri. Pod vodstvom dirigenta Oskarja Danona in režiserja Paola Folija, bodo vse ponovitve v premierski zasedbi.
Vstopnice so na razpolago pri c-srednji blagajni, Pasaža Pretti, tel. 36 372 .
Prometna nesreča v Proseški ulici
Včeraj popoldne je 38-letni Tiberio Mauri iz Lakotišča 201 povozil v Proseški ulici 67-letno Mario Daneu por. škerlovaj, ki je bila namenjena domov na številki 91 iste ulice. Pri padcu si je zlomila desno nogo v stegnu in levo roko, zaradi česar se bo morala zdraviti v ortopedskem oddelku vsai 50 dni.
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše deklic, ki so v koloniji v Nabrežini, da je obisk dovoljen v nedeljo, 18. t.m., popoldne.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BÀNKA
JRST - UL. F. FILZI 10	■'»l 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
657,—
1551,—
219.50
136.50 250,25
35,35 41.— 41.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
....................................
■	..Q crr-,. , -MV--	-•-.*» . .r
Kwtiiìjt parkirišče za tovornjake
sH ni i '	lo
'	? ''•.'l. v' .•	. i
A VDITORU PORTOROŽ
POLETJE 74
MEDNARODNA REGATA ZA POKAL PORTOROŽA Portorož, 17. do 18. avgusta
PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri bla-gajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve.
Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev:
Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569
Na obsežnem prostoru pred mejnim prehodom pri Fernetičih, kjer gradijo suhozemski terminal, urejujejo v teh dneh parkirišče za tovornjake s prikolicami, ki so bili doslej prisiljeni čakati kar na glavni cesti v dolgih vrstah na carinske formalnosti. S tem bodo konč-
no uredili hud prometni problem ter odpravili nevarnost prometnih nesreč. Na gornji sliki prizor, ki smo ga bili vajeni videti doslej pred mejnim prehodom, na spodnji sliki pa pogled na ogromno parkirišče, kjer delavci rišejo in postavljajo prometne znake.
Miramarski park — Predstave^.
či in zvoki»: ob 21.00 «Der traum von Miramare» (v nems in ob 22.15 «Il sogno imperiale u Miramare» (v italijanščini). nn(. Avtobus iz Ul. Beccaria ob • in 21.15, iz miramarskega pa ob 22.15 in 23.30 z vmesnimi pos« jami.
Ariston - I.N.C. 21.15 «La Pis^na*n Barvni film. Igrata Alaine e in Romy Schneider. Prepovedan
mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Teff Bolt - 1’u^ no di Macao». Barvni film. ta Charles Johnson in Quent» Werty.
Excelsior 15.30 «James Bond 007 • <> sino Royale». Barvni film- 1®rain Peter Seliers, Ursula Andress David Niven.
Grattacielo 16.30 «I quattro dell Maria». Barvni w estem film- ISv\ jo Bud Spencer, Terence Hill Eli Wallach.
Fenice Zaprto zaradi popravil.
Eden 16.00 «Vedo nudo». Barvni Igrajo Nino Manfredi, Silva Ko na in Enrico Maria Salerno.
Ritz 16.30-22.15 «Tutti per uno, bo« per tutti. Barvni zabavni 'veste „ Igrata Timothy Brent in Geo Eastman	,
Aurora 16.30 «Crazy - Joe». Bar«» film. Prepovedano mladini P°d letom.
Capitol 16.30 Druga serija futn? znanstvene fantastike 1974:	«
città verrà distrutta all'alba». Barv ni film. Prepovedano mladini P00 14. letom.	.
Cristallo 16.30 «Qui Montecarlo, attenti a quei due», barvni fil«1-ny Curtis in Roger Moore. Barvn film.
Impero 16.30 «Quattro bassotti e u danese». Walt Disneyev fJ«1 barvah.	,
Filodrammatico 16 30 «H piacere so» prattutto il piacere». Barvni f«111-Prepovedano mladini pod 18- letom-
Modemo 16.00 «Bella, ricca, lieve difetto fisico cerca anima gemella»-
Ideale 16.30 «Ei Satana, prendi « pistola, spara, ritorna Trinità». Barvni film. Igrajo Terence Hill, Pedro Armendariz in Margaret Taylor.
Vittorio Veneto 17.00 «Il coltello « ghiaccio». Barvni film.
Abbazia 16.30 «Bravados». Western. Gregory Peck in Joan Cdlliris.
Astra 16.30 «Il treno». ČmobeU fU"1-v katerem igrata Burt Lancastei in Jeane Moreau.
Včeraj^ danes
Danes, SREDA, 14. avgusta DEMETRIJ
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20,16 — Dolžina dneva 14,13 — Luna vzide ob 1,47 in zatone ob 17,39.
Jutri, ČETRTEK, 15. avgusta VNEBOVZETJE D. M.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,5 stopinje, najnižja 18,1. ob 19-uri 24,9 su pinje, zračni pritisk 1020 2 mb, stanoviten, veter 7 km na uro zahodni-severozahodni, vlaga 53-od-stotna, nebo malo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 24 stopinj-
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. avgusta 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 73-letna Maria Ottavia ni vd. Cimarosti, 17-letna Elda Deli se, 46-letna Lina Puissa vd. Lonza rich, 88-letna Romana Bratos, 47-let-na Giulia Belez vd. Saba, 66-letni Emilio Crassi, 61-letni Francesco Mezgec, 90-letni Giovanni Lughi, 66-letni Riccardo Zancano.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sormino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Angelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44
LEKARNE V OKOLICI Boljunee (tel. 228-124). Bazovica (tel-226-165): Opčine (tel. 211-001): Pro sek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel 200-121): Sesljan (tel. 209-197): ?-av Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124)
IZGINILO JE 12 MILIJONOV LIK
Finančni zapletljaji zadruge težakov pred kazenskim sodiščem
Obsojen na 8 mesecev zapora, ker se je v Devinu uprl karabinjerjem in čuvajema
Sodni zhor kazenskega sodišča, ki mu predseduje dr. Visalli (stranska m mfe^Serbo ln Moscato, javni to-Uhk D,0,nofn°) J6 včeraj pričel ne-«nkotteio da rekonstruira zaple-jene finančne dogodivščine zadruge ezakov zelenjadnega trga, kjer je
sleavv, pr,ed izginilo v več pre-„^lh fkoro 12 milijonov lir. Na *tn(zn* M0?1 je sedel pod obtožbo Hite	-V, obraéunih in nezako-
stih nHJ0J‘tVe,v oMežilnih okolno-ee RS l ^danp1 c an ,n tajnik zadru-landlio 23. PÌaZZÌ ÌZ UL Ghir'
Zadeva 12 milijonov je v zadrugi Sla^0letno prepiranje, ki je drim	vse vodilne člane za-
p-’ z?.Mjučila pa se je tako, da žn ^’azzlia Prijavili, finančna stra-nK^Pa Je	temeljito pregledala
da	m knjig°vodske zapiske,
je elanom zadruge naprtila glo-pj’ .. j° elani plačujejo še danes, rirnfAa-Je °sebno prijavil član za-ni ^Lmo Žari, ki ga je pred sod-mm zborom zastopal odv. Volli, ob-
K "Ca ?a sta branila odvetnika Kostons m Chersi.
.	zb°r je zaslišal več prič:
™nca dr. Sergia Zottija, tri u-& !n .koncno bivšega predsed-
nin el^tonia Petralio. Pri zasliša-sn wedinjuga' .k* j® zaradi svojih zabil £abo. f'išal in marsikaj po-. ' j® prišlo do takega zavlače-
serinfù d\r je,1lnal0 Pred 20. uro predsednik Visalh proces prekinil in ga odloz!! na prihodnji torek ob 10. uri.
dnir=>°n*k? vcerajšnjega zasedanja je rra.J težavna, saj je bila izključno tehnično - knjigovodskega značaja in r„dliS-am sodni zbor je imel pre-
3 težav, da se je znašel sredi ko-P ce dokumentov. Na klopi pred sod-
ki je namreč bil cel zaboj doku-mentov, izjav izvedencev, zapiskov številnih sej zadruge, uradnih pisem in drugega materiala. Manjkal Pa je bistveni material in sicer uradna knjigovodska knjiga, ker tista, ki so jo predložili sodnikom, ni ?Ua verodostojna. Vsekakor bodo cez teden dni skušali z zaslišanjem druge skupine prič priti do dokonč-j ue ugotovitve, kam je izginilo 12 milijonov lir.
Pred isti sodni zbor je včeraj dopoldne stopil tudi 35-letni Sergio Piriavec iz Ul. Commerciale 75, *ti je bil obtožen pijanosti, telesnih Poškodb in upiranja javnemu funkcionarju. Dogodek, zaradi katere-8® se je Piriavec moral zagovarjati, se je pripetil 24. julija pri Uevinu ko se je ustavil s svojim avtom pred bencinsko črpalko Agip m na vsak način hotel vstopiti v bar Alemagna, ki je že bil zaprt, trkal je na vrata in kričal, da je karabinjer in naj mu odprejo. Prav bhzu je bil ustavljen avtomobil, v katerem sta bila goriška zaprisežena čuvaja Adone Puntin in Pier-migi Cremonini, ki sta mu sicer Pomagala, da je prišel v lokal, tu Pa sta zahtevala od njega karabinjersko izkaznico, ki je seveda ni unel. Zato sta mu velela, naj jima sledi na bližnjo karabinjersko po-stajo. Seveda se jima je uprl in medtem ko je Cremonini stekel po Pomoč h karabinjerjem, ga je Pun-«n zadržal. Pri tem sta se tako funtin kot Piriavec ranila — prvi Ja ozdravel v 10 dneh, drugi pa v
20 dneh. Piriavec se ni vdal niti karabinjerjem, ki so prihiteli z giu-lio in je ranil tudi karabinjerja Uga Castra, na postaji pa je brcal in se upiral.
Včeraj se je Piriavec izgovarjal, da ni bil pijan — kar je resnici na ljubo ugotovil tudi zdravnik tr-žiške bolnišnice, kamor so ga odpeljali zaradi poškodb, ki jih je utrpel pri pretepu — če pa se je komu uprl, je to naredil izključno iz samoobrambe, ker so zlasti karabinjerji zelo grobo nastopili in ga celo pretepli. Seveda so bila pričevanja čuvajev in karabinjerjev povsem drugačna in sodni zbor je verjel pričam bolj kot obtožencu. Tožilec D’Onofrio je zahteval eno leto in 4 mesece zapora, branilec Annoscia oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov za pijanost in najnižjo kazen za ostale prekrške, sodni zbor pa mu je prisodil 8 mesecev in ga oprostil obtožbe pijanosti. Kazen bo moral odsedeti, ker je bil že štirikrat obsoien zaradi manjših prekrškov, zaradi česar mu niso priznali pogojnosti. Žalosten zaključek, saj je bil tistega večera Piriavec posebno «vesel», kot je sam izjavil, ker so ga tistega dne vzeli v službo na neko ladjo in je «proslavljal» dogodek v lokalih bližnje okolice. Izgubil pa ni samo prostosti pač pa tudi službo.
9 Od danes do 19. avgusta bodo razobešene na občinski oglasni deski lestvice tistih, ki so zaprosili za su-plence v otroških vrtcih v Trstu za šolsko leto 1974-75.
Za priznanje statusa borca
V kratkem odprt rok za vlaganje prošenj
SlovensKi poslanec v rimskem parlamentu Albin Škerk je sporočil, da je komisija za obrambo italijanske poslanske zbornice odobrila na zakonodajni ravni zakonski osnutek, ki predvideva ponovno odprtje rokov za vlaganje prošenj za priznanje statusa (partizanskih borcev v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Z razliko od besedila, ki je bilo že odobreno od senatne komisije za obrambo, vsebuje novi zakon nekaj sprememb, ki se nanašajo za zakonski osnutek, ki so ga predložili poslanci Škerk, Lizzerò in Bot-drini. Po novem besedilu zakona, ki ga je sprejela o-brambna komisija poslanske zbornice, bo rok za vlaganje prošenj trajal šest mesecev, in sicer po objavi v Uradnem listu. Za vložene v zakonskem roku se smatrajo vse prošnje, ki so bile poslane pristojni komisiji v Rim tudi po roku, ki je potekel v oktobru leta 1968, ali po rokih zapadlosti prejšnjih zakonov.
Na seji komisije je poslanec Lizzerò pojasnil vsebino svojega spreminjevalnega predloga, ki je zelo važen za tržaško in goriško pokrajino, spričo težav, na katere naletijo bivši partizanski borci, da bi dokazali svojo dejavnost posebno v vrstah NOV in POS. Ker je bil prvotni zakon spremenjen, ga bo morala, čeprav gre le za formalnost, potrditi še senatna komisija, kar bi se utegnilo zgoditi že danes ali pa v začetku septembra.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii,„lll,lllimiuil|)llimilllll|||||l|||||||||||||||||||m||||m||t||||||||||||a|||nvv|||
V NEDELJO JE BILO NAGRAJEVANJE
Uspešno zaključena filatelistična in numizmatična razstava v Sesljanu
Veliko pokalov, plaket in medalj, ki so jih darovale razne ustanove
Prejšnjo nedeljo se je v Sesljanu zaključila I. filatelistična in numizmatična razstava, ki sta je organizirala avtonomna letoviščarska in turistična ustanova devinsko - nabre-žinske občine ter filatelistični krožek iz Tržiča. Ob prisotnosti devin-sko-nabrežinskega odbornika Friso-linija in pokrajinskega svetovalca Bertolina je podaril predsednik avtonomne letoviščarske in turistične ustanove Parentin pokale in medalje najboljšim udeležencem. Prav v nedeljo pa je. bilo na razstavi tudi največ obiskovalcev.
Pokal devinsko nabrežinske občine je pripadel Giorgiu Ceresoliju iz Palmanove. Carino Sgrazzutti iz Tržiča je prejel plaketo deželnega odborništva za finance. Medalji, ki ju je dala na razpolago tržaška pokrajina, pa sta šli Giorgiu Mideni iz Nabrežine in Flaviu Reattiju iz Turjaka. Pietro Stillone je bil nagrajen z medaljo pokrajinske ustanove za turizem, Aurelio Saldassi iz Cervignana pa s plaketo tržaške avtonomne letoviščarske in turi-
stične ustanove. Pokal princa Turna in Taksa so podelili Luigiju Grattonu iz Cervignana, plaketo i-stega princa pa Tržičanu Giovanniju Lollu. Lucio Poggiali iz Tržiča je dobil za nagrado plaketo, ki jo je podaril Lions’ Club iz Gorice, Ar-mandu Lodi iz štarancana so izročili medaljo tržaške hranilnice. Pokala, ki sta ju darovala Lloyd A-driatico in trgovina Catania, sta dobila Tržičana Aristeo Cobelli in Tullio Gon. Mariu Stoppi iz Mester in TTžičanom Giorgiu Busattu, Giu-seppu Villaniju, -Ernestu Stabili, Albinu Cossutti in Balduinu Zam-bonu pa so poklonili medalje se-sljanske letoviščarske in turistične ustanove.
DANES ODLOČITEV NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Možnost podražitve mesa v maloprodaji zaradi IVA in prepovedi uvoza z Vzhoda
Goriški mesarji zahtevajo obnovitev uvoza mesa iz Jugoslavije z davčnimi olajšavami po zakonu o prosti coni
Obstajajo resne nevarnosti, da se izjema bodo samo cvetličarne, ki
bo meso v Gorici občutno podražilo. O tej možnosti je pred dnevi razpravljala posvetovalna komisija za cene na trgovinski zbornici, ki pripravlja ustrezni predlog za pokrajinsko komisijo o cenah. Posvetovalna komisija se bo znova sestala danes in možnost zvišanja cen o-svetlila z vseh strani.
Kaj se je pravzaprav zgodilo takšnega, da mesarji zahtevajo popravek cene v maloprodaji? Eden izmed poglavitnih vzrokov za podražitev je prepoved uvoza mesa iz vzhodnih držav, in zlasti iz Jugoslavije, na zapadni trg. Mesarji so se zato morali za nakupe usmeriti na domačo ponudbo, ki temelji na višjih cenah. Predvsem pa so s prepovedjo uvoza mesa iz vzhodnih držav odpadle ugodnosti, ki jih prinaša goriškim uvoznikom mesa zakon o carinskih ugodnostih v okviru proste cone. K temu je potrebno dodati zvišanje davka IVA na meso od 6 na 18 odstotkov. Vse te okol-nosti občutno vplivajo na ceno mesa, ki jo še prav posebno občutijo gospodinje. Nič čudnega, če se potrošnja mesa zmanjšuje: gospodinje se vedno bolj pogosto odločajo za nakup cenejših vrst mesa, posebno v poletnih mesecih, ko je na voljo dovolj povrtnine, pa popestrijo jedilnik tudi z zelenjavami.
Kakor pravijo na trgovinski zbornici, se bo cena mesa zvišala za 20 odstotkov, če v Rimu ne bodo ustregli zahtevam goriških mesarjev ter odprli uvoz mesa iz vzhodnih držav in zlasti iz Jugoslavije na področje goriške proste cone. Odgovor iz Rima pričakujejo dan za dnem. Na trgovinski zbornici, ki je nosilec te zahteve, izražajo glede uspešnosti te akcije zmeren optimizem.
Posvetovalna komisija za cene, ki bo razpravljala o možnosti omenjenih podražitev mesa, se bo znova sestala danes in sestavila predloge, ki jih bo posredovala pokrajinskemu odboru za cene. Poleg mesa je v diskusiji tudi mleko, ki ga hočejo prav tako podražiti, da bi ceno v Gorici prilagodili višjim cenam v Trstu in Vidmu.
Poslovanje trgovin ob velikem šmarnu
V razdobju velikega šmarna bodo trgovine v goriški pokrajini poslovale takole:
Danes, 14. avgusta:	vse trgo-
vine bodo poslovale po običajnem umiku, mesnice bodo odprte tudi popoldne, mlekarne in pekarne pa bodo prodajale blago tudi za naslednji dan.
Jutri, 15 avgusta:	za veliki
šmaren bodo zaprte vse trgovine.
bodo odprte v dopoldanskih urah.
Petek, 16. avgusta: na področju Gorice, Gradišča in Krmina bodo zaprte vse trgovine, le pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 12.30.
Jutri bodo odprte samo tiste bencinske črpalke, ki sodijo v D skupino.
Znižana pristojbina na sladkor od 15 na 2 odstotka
Na računskem dvoru so registrirali dekret, s katerim se je odstotek državne pristojbine na blago proste cone, zlasti na sladkor, znižal od dosedanjih 15 na samo dva odstotka. S tem se bodo ustvarili u-godnejši pogoji za trgovino s sladkorjem in za njegovo redno dobavo potrošnikom. Še pred poletnimi počitnicami ga potrošniki večkrat niso mogli kupiti — podobno skoraj
kot med vojno niso imeli.
ker ga trgovci
Razstava v prodajalni «Manufakture» v Novi Gorici
V	prodajalni trgovskega podjetja «Manufaktura» v novogoriškem nebotičniku je odprta razstava slik, skulptur, grafik in drugih likovnih del štirih avtorjev. Svoje stvaritve, ki jih obiskovalci seveda lahko tudi kupijo prikazujejo akademska kiparka Sonja Tavčar - Škoberne iz Ljubljane, Aleksander Kovač iz Maribora, Jože Svetina iz Šoštanja in Josip Gartner iz Ilirske Bistrice.
V	omenjeni trgovini takšne ali podobne umetniške razstave redno prirejajo že dalj časa. Sedanja razstava del štirih umetnikov bo odprta do 26. avgusta, in sicer vsak dan, razen ob nedeljah, od osme do dvanajste ter od štirinajste do devetnajste ure po jugoslovanskem času.
Zvonik v Štandrežu so prejšnje dni «odeli» v železno ogrodje. Nič hudega: samo prepleskali ga bodo tako, da bo njegov videz lepši
kot doslej
Nevihta, ki je prejšnje dni zajela naše kraje, je nekoliko osvežila ozračje. To bo omogočilo lažjo vožnjo vsem tistim, ki se bodo te dni podali na potovanja proti letoviščar-skim središčem ob priložnosti veliko-šmarenskih počitnic. Množični odhod je predvidevan za danes in jutri zjutraj.
Da bi na naših cestah zagotovili varnost voznikov in da bi se promet, ki se bo v teh dneh znatno povečal, normalno odvijal, so se prejšnji teden sestali na prefekturi, pod predsedstvom prefekta dr. Vincenza Mo-linarija, predstavniki karabinjerjev, mestnih stražnikov, gasilcev in cestne policije.
Najtežjo nalogo si bodo v tem tednu prevzeli agenti cestne policije, ki bodo poostrili cestne kontrole. Na najbolj prometnih točkah bodo stalno službovale izvidnice policije, ki bodo urejevale promet ter skrbele, da ne bo prišlo do večjih zastojev. Vse izvidnice bodo stalno v radijski povezavi z vodstvom policije, ki bo v primeru nujne pomoči zaprosilo za pomoč kvesturo in karabinjerje. Vodstvo policije bo tudi v stiku z
iimHiiiiiiiiiHiiiiitiiniiiimiiimiiiiiiiiiiiHMuiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiai
Ko v gorah čisti zrak [uživaš,
ko se na morju soncu [skrivaš -kaj dogaja se po svetu, kaj rodi domači zelnik? Zvedel boš, če naročiš
PRIMORSKI DNEVNIK.
Med nagrajevanjem v Sesljanu	______
PRED PRAZNIKOM VELIKEGA DELOVNEGA DOSEŽKA V SKADANSČINI
PO NOVEM ASFALTNEM TRAKU DO ZALEDJA KURIRJEV P-2
Nova cesta predstavlja vzor solidarnostne akcije
Prihodnjo nedeljo, 18. avgusta bodo v Skadanščini pri Materiji slavili eno največjih delovnih zmag v zgodovini vasi. Prerezali bodo trak ha novo zgrajeni cesti, ki jih bo povezovala s svetom. Gre za nekaj nad tri kilometre nove asfaltirane ceste, od odcepa pri markovskem Dolu (na relaciji Trst - Rekal, do te skromne vasice ob vznožju Slavnika, kjer je za časa NOB trajno
delovala partizanska kurirska posta ja P-2. Čepfav živi v
vasi le še kakih deset družin, so se domačini v zadnjem času trdno odločili, da ostanejo na svojih domovih ter da se jim ni treba izseljevati drugam in tavati po svetu v iskanju boljših življenjskih pogojev. V zares vzorni vaški slogi so s požrtvovalnim delom in nesebičnimi ogromnimi denarnimi prispevki, uspeli v manj kot enoletnem obdobju opraviti to ogromno delo. Vsi skupaj so delali več kot pet tisoč ur brezplačno. Samo groba zemeljska dela so po izračunih strokovnjakov vredna o-
krog 25 milijonov starih dinarjev. Precej več pa jih bo stal še asfalt, ki ga v teh dneh polagajo s stroji koprskega cestnega podjetja. Pri tem pa je treba vsekakor omeniti, da so Skadancem veliko pomagali tudi prebivalci sosednih vasi, zlasti Markovščine, Slop in Materije. Prav tako ne gre zamolčati solidarnostnih prispevkov mnogih podjetij in u-stanov v sežanski in sosednih občinah, tako da lahko upravičeno trdimo, da pomeni nova cesta v Skadanščino hkrati tudi vzor solidarnostne akcije širše družbene skupnosti. In prav je tako, saj prav skozi Skadanščino je v najtežjih dneh zgodovine našega ljudstva, šlo na tisoče partizanskih borcev v odločilni boj za izgon okupatorjev in za zmago nad fašizmom. Zato lahko to cesto mirne vesti imenujemo tudi cesto solidarnosti s preteklim bojem in današnjo socialistično izgradnjo iz nekdanje zaostalosti. To je torej nova, sodobna povezava z nekdanjo kurirsko karavlo P-2.
Vaščani Skadanščino pričakujejo, da se bo njihov nedeljski praznik odvijal v znamenju obujanja svetlih tradicij NOB, tudi brez uradnih ceremonij, slavnostnih govorov in podobno. Prepričani so namreč, zlasti starejši, da si bodo lahko tega dne, po mnogih letih, spet segli v roke z nekdanjimi borci, aktivisti in kurirji Istrskega odreda, Tržaškega bataljona, z aktivisti komande mest Koper in Materija, ter ne nazadnje z mladinci mnogih povojnih delovnih akcij, s katerimi so tudi Skadanci sodelovali pri izgradnji cest, železnic, tovarn in mest. Kakor smo v našem dnevniku o tej pobudi Skadancev poročali že 17. februarja letos, ko so napovedali, da bodo to svojo odločitev za vsakršno ceno izvedli, jim zdaj ob njihovem zgodovinskem dnevu iskreno čestitamo za U delovno zmago, predvsem pa tudi zato, ker so se res izkazali, da so možje besed in dejanj!
Dj. PLANJAVEC
SREČEN KONEC ZANIMIVE PUSTOLOVŠČINE
Švicarski balon pristal na Krasu pri Doberdobu
Pet članov posadke je v 12 urah preletelo lep del Alp
Na Krasu, med Selcami in Doberdobom, je včeraj ob 17.30 pristal švicarski balon s petčlansko posadko. Pristanek je spremljala množica kopalcev in številni prebivalci Tržiča in okolice, ki so opazili sinji balon na nebu, ki se je spuščal in dvigal ter je kasneje izginil za obzorjem na Krasu. Posadka je srečno pristala.
Balon se je zjutraj okoli šeste ure dvignil iz okolice Zuericha ter je preletel Alpe s hitrostjo 40 km na uro v višini okoli 4.500 m. Po nekaterih izjavah naj bi bili pogumni možje namenjeni v Avstrijo, iz izjav, ki smo jih slišali iz njihovih ust, pa jim je bilo žal, da so sploh pristali ter bi jadrali po zraku še in še, kamor bi jih veter nesel.
Ko smo jih našli, takrat so svoj balon že zložili na tovornjak in nanj naložili tudi svojo veliko leseno košaro s precejšnjo prtljago, so se že odpravljali proti Tržiču. Bili so zagoreli v lica, veseli, skorajda malo razposajeni, čeprav med njimi nekateri niso bili več mladi. Povedali so nam, da so preleteli Bodensko jezero, Dolomite, prav dobro so videli Longarone ter se po Furlanski nižini spustili proti morju. Nad Tržičem jih je veter potisnil proti Trstu, južni veter pa jih je odbil proti Krasu. Nad našimi kraji jim je začel iz balona uhajati vodik. Odmetali so bremena, ki jih imajo v košari takšni baloni, vendar ni bilo pomoči. Plin se je tako razredči, da se je balon povsem izpraznil ter je prav rahlo pristal med kraškim kamenjem, kakšen kilometer od velikega smetišča nad Selcami. Preden so se pogumni Švicarji v družbi karabinjerjev odpeljali v Tržič, od koder so svojcem sporočili srečen zaključek svoje dogodivščine, so se postavili pred naš fotoaparat za spominsko sliko. Najstarejši je Oto Ridlinger, 58 let, ostali člani posadke pa so 32-letm Alfred Danater, 49-letni Karl Spen-ger, 39-letni Nikolaus Senbatist in 34-letni Josef Kolt.
Nekaj kilometrov pred Postojno je z avtomobilom zavozil s ceste 28-letni inž. Walter Pizzolato iz Vj-cenze, katerega so v goriški bolnišnici sprejeli za sedem dni na zdravi fenju zaradi udarca na desni nogi. Vzroki nesreče so še nepojas-
njeni, kaže pa, da je Pizzolata nenadoma obšla slabost. Z njim se je vozila tudi njegova zaročenka, 22-letna Alessandra Sacco iz Vicenze. ki je ostala pri nesreči nepoškodovana.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
priredi 18. avgusta enodnevni avtobusni izlet na Platak (1.111 m) nad Reko. Vsakdo mora prinesti s seboj veljavni potni list ah prepustnico. Avtobus bo iz Gorice (s Travnika) odpeljal točno ob 5. uri, iz Podgore ob 5.05, iz štandreža ob 5.10 ter iz Sovodenj ob 5.15.
mestnimi redarji, da bi koordinirali promet V središču mesta.
Da bi bila pomoč ponesrečencem takojšnja, so na sestanku odločili, da bodo imeli stalno povezavo z bolnišnicami in jih takoj obveščali o morebitnih nesrečah in da bodo podvojili službo rešilnih avtomobilov, ki bodo na razpolago tudi agentom cestne policije in karabinjerjem, ko bodo zahtevali njihov poseg.
V	primeru hudih prometnih nesreč poziva prefekt avtomobiliste naj zavrtijo telefonsko številko «113» in naj ne kličejo bolnišnice. To bi namreč privedlo do zastojev pri reševanju ponesrečencev in bi se zgubljalo o-gromno dragocenega časa. Ža prvo pomoč bodo na razpolago tudi gasilci.
V	primeru prometnih nesreč je treba pomisliti tudi na odvoz avtomobilskih razbitin, ki bi drugače ovirale promet. To delo bo opravljala cestna policija ob sodelovanju avtomobilskega kluba. Le-ta bo nudil pomoč tudi avtomobilistom, katerim se bo vozilo pokvarilo na cestah.
V	teh dneh gostega prometa bodo organi policije zelo strogi z avtomobilisti, ki bodo kršili cestne predpise. Avtomobilistom, ki bodo zakrivili hude prometne nesreče bodo takoj odvzeli vozniško dovoljenje.
Vodstvo cestne policije bo v stalnem stiku z deželno radijsko postajo, ki bo voznike obveščala o prometu na naših cestah.
To so v glavnih obrisih naloge, ki jih bodo vršili organi policije na naših cestah, da bi preprečili čim več nesreč, ki so ob teh priložnostih vedno številne in zahtevajo večkrat človeške žrtve. Kljub temu pa mislimo, da ni odveč, če še enkrat povemo, da si morajo sami avtomobilisti prizadevati, da ne bo prišlo na cestah do večjih nesreč, ki so v glavnem posledice slabe prometne vzgoje nekaterih voznikov.
Našli so ga nekaj ur kasneje
Jetnik zbežal iz goriških zaporov
Včeraj okoli 14. ure je iz goriških zaporov zbežal 22-letni Vanni Toso iz Ravene, ki je bil zaradi kraje priprt že dva meseca. Po nekajurnem iskanju so Tosa zajeli na glavni cesti pri Moši.
Mladenič je, verjetno ob uri ko sila, ne da bi ga nihče opazil, splezal na glavni zid ječe v Ul. Barzellini ter skočil na cesto. Tu je lahko nemoteno med drugimi ljudmi zapustil mesto in se |ieš napotil proti Moši, kjer so ga karabinjerji aretirali.
Razna obvestila
Goriška knjižnica in pokrajinski arhiv bosta zaradi počitnic zaprta do 25. avgusta medtem ko bo po običajnem umiku odprt javnosti mestni muzej v palači Attems.
Občinsko avtobusno podjetje išče šoferja za mestni avtobus. Interesenti, ki bodo morah imeti vozniško dovoljenje vrste D in ne bodo smeli i-meti več kot trideset let. naj prošnje napišejo na navadnem papirju do 2. septembra. Vsa podrobnejša pojasnila daje tajništvo občinskega podjetja.
Občinsko avtobusno podjetje obvešča, da bodo mestni avtobusi vozili v petek, 16. avgusta, po prazničnem urniku.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAVODILA PREFEKTURE IN CESTNE POLICIJE
Avtomobilisti morajo sami skrbeti za varnost na cestah ob priložnosti velikega šmarna
Organi cestne policije in karabinjerjev bodo poostrili nadzorstvo
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Milano rovente». F. Leroy in M. Meli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17 15—22.00 «Preparati la bara». T. Hill in H. Frank. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Una donna e una canaglia». Lino Ventura in S. Fabian. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Sul tuo corpo, adorabile sorella». J. Geeson in M. Batter. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Anno 2670 — Ultimo atto». R. McDowall- Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 18.00- 22.00 «Rugantino». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Getaway». Barvni film. Steve McQueen in Ali MacGraw.
Mova Corica
SOČA «Celo mesto je krivo», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Pustolovca v zraku», italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Policijska značka 373», a-meriški barvni film ob 20.00.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
•mmuiiiiiminmnimmiiiiHiuiiHHMHHMHHininmmmumMMHiHMMmMmiitHHiMHuiHimMMiiHiini
VESTI Z ONKRAJ MEJE
NA GORIŠKEM UGODNA TURISTIČNA SEZONA
Zasedena bolela «Kanin» in «Alp» v Bovcu, precej gosi o v je ludi v turističnem središču na Lokvah
Na Goriškem se ne bodo izpolnila pesimistična pričakovanja o letošnji turistični sezoni — slišati jih je bilo še pred kratkim — ker gostov je skoraj povsod več kot lani. Samo po visokogorski cesti čez Vršič — njen 12 km dolgi neasfalti-rani odsek je sicer slabo vzdrževan — se na primer pripelje iz o-srednje Slovenije v Soško dolino vsak dan nad 500 avtomobilov in nekaj desetin avtobusov s turisti. V Trenti so nedavno odprli novo planinsko kočo ob izviru reke Soče z 20 ležišči, žal pa je hotel «Planinski orel» zaradi raznih pomanjkljivosti zaprt. To je gotovo velika ško-
Peičiauska posadka iz »vice, ki je včeraj proti večeru pristala pri Doberdobu
da, ker bi se v Trenti ustavilo znatno število gostov, ki jim je ta alpska dolina sicer zelo všeč. Zato pa sta sedaj v avgustu zasedena novi hotel «Kanin» z 280 ležišči in hotel «Alp» z 120 posteljami v Bovcu. Gostje se lahko t žičnico povzpnejo na Kanin ali pa nanravijo izlet na Mangart, kjer so v vojaški karavli uredili priložnostno zavetišče za obiskovalce tega območja Julijskih Alp. Naj omenimo. da je zavetišče na Mangartu 2678 metrov visoko.
Tudi na Lokvah je v avgustu precejšnje število gostov. Največ je Tržačanov in Goričanov, ki že po tradiciji radi prihajajo v to središče sredi Trnovskega gozda. Hotel «Poldanovec» ima zasedenih skoraj vseh 75 ležišč, kolikor jih ima na voljo, zasedenih pa je tudi več kot 100 postelj pri zasebnikih. Enodnevni penzion v hotelu «Poldanovec». ki ga upravlja podjetje «Avto-promet» iz Nove Gorice, stane 8.500 starih dinarjev. Cene ležišč v privatnih hišah pa znašajo od 1500 do 2.500 starih dinarjev na dan. Turisti, ki prebivajo bodisi pri zasebnikih ali pa v gostišču «Pri Winklerju» (pri tem zasebnem gostilničarju je v tej sezoni kuhinja zaprta) se lahko hranijo v hotelu «Poldanovec».
Včeraj-danes
I? soriškega matičnega urada
ROJSTVA: Mariagrazia Berdussin. Eva Bonifacio. Marco Alessio. Eva Cavalera, Romina Mian, Federica Le-nardi, Emanuela Visentini.
SMRTI: 92-letna gospodinja Maria de Leitenburg vd. Benardelli, 70-let-ni upokojenec Agostino Savli.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dezuma lekarna «Villa San Giusto». Korzo Italija 244, telefon 835 38.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Roselli, tel. 723-40.
GRČIJA PO PADCU VOJAŠKE HUNTE
NUJNA OSVOBODITEV OD PRETEKLOSTI
S ponovno uveljavitvijo ustave iz 1. 1952 je strankam spet dovoljena svobodna organizirana aktivnost - Po. litična polarizacija levice neposredno pred volitvami
Po sedmih letih prepovedi, o-mejitev, mučenja in praktične odsotnosti političnega življenja, se zdaj na pohtičnem prizorišču Grčije odvija tiha revolucija. Z Jarosa so izpustili politične zapornike in tudi v drugih zaporih širom po Grčiji je amnestija zajela demokrate, napredne levičarje, a tudi navadne ljudi, ki se niso hoteli ukloniti diktaturi. Iz političnega izgnanstva, v glavnem evrop-ikih dežel, se vrača na stotine znanih grških osebnosti.
Po dolgem času je zdaj odpravljena cenzura tiska, mnogi časopisi, ki so bili prepovedani, med temi tudi organ grške KP, so se zdaj znova pojavili v časopisnih kioskih.
Konstantin Karamanlis, 67-letni voditelj Radikalne unije ERE, je takisto živel več let v prostovoljnem izgnanstvu. Zdaj so ga poklicali — kot to v Atenah stalno poudarjajo — da bi v najbolj kritičnih trenutkih Grčije «rešil, kar se še rešiti da». Prišel je v res delikatnem trenutku tako v notranjem kot zunanjepolitičnem pogledu.
Pustolovščina polkovnikov s ciprskim pučem je pahnila Grčijo v domala popolno izolacijo, tako da so jo morali pustiti na cedilu celo njeni doslejšnji «večni zavezniki» Američani. Na notranjem prizorišču pa so polkovniki za sabo pustili «krepke sledove». Opirajoč se v svojem izvajanju diktature izključno na sredstva pritiska, nasilja, mučenja ljudi po zaporih in koncentracijskih taboriščih, kot n.pr. na Jarosu, so nase pritegnih ne samo sovraštvo levih skupin, komunistov, socialistov, marveč tudi tistih režimov meščanske demokracije, ki nimajo nič skupnega s komunizmom.
V	gospodarskem pogledu je vojna hunta, kot kažejo prve nepopolne analize, pustila za sabo pravcato opustošenje. Navzlic navideznemu blagostanju, ki ga je vojaški režim umetno ustvarjal tako, da je neodgovorno praznil državne blagajne, je stanje v resnici tako, da se bo Grčija morala zdaj soočiti z zelo zapletenimi problemi. Nova civilna vlada tega ne prikriva. V takih okoliščinah bi nova Karamanlisova vlada, sestavljena iz predstavnikov strank desnice, centra in levega centra, lahko predstavljala — kot se je izrazil lider združene levice EDA, Riu — «prvi korak k procesu normalizacije ter obnovitve demokracije v Grčiji».
Ta prvi korak je, kot se opazovalec lahko sam prepriča, težak in še zelo obremenjen z ostanki bivše polkovniške oblasti. Karamanlis ga skuša napraviti oprezno, z modrostjo in izkušnjami dolgoletnega politika, obenem pa ob veliki pomoči sproščenih naprednih sil, ki ne žele otežkočati začetnega procesa demokracije.
To medtem nikakor ne pomeni, da je politična zavest doslej zatiranih struj uspavana. Povsod je te dni bilo čuti, da je treba Ka-ramanlisa v tem trenutku podpreti, a obljubljene splošne volitve do konca leta, pa bodo pokazale, do kakšne mere se bodo napredne in leve sile uspele polarizirati in prevzeti svoje mesto v pohtičnem ždvljenju in oblasti.
Oživitev političnega življenja je zdaj omogočena tudi legalno, in sicer z odlokom o ponovni veljavnosti ustave iz 1. 1952, s čimer je strankam bila poverjena pravica do organizirane aktivnosti.
V	preteklih sedmih letih vojaške diktature so sile levice stalno bile na udaru, vtem ko je bila KP po državljanski vojni prenove-
ntiiiitiimiiniiiiiHifiniiiiiiHiiHiiiuniiiiitiiiiuitiiiii
To jesen
vzpon na Everest
Veletrgovina z vinom podpira alpiniste iz Chamonixa, ki se letos oktobra nameravajo po zahodni steni in po možnosti brez kisikovih mask povzpeti na Mount Everest. Spotoma bodo preučevali človeško srce v velikih višinah. Vzpon bo trajal tri tedne .taborov bo sedem, v odpravi bo sodelovalo 430 nosačev in 22 šerp.
dana in je delovala v ilegalnosti. Prav zdaj pa so po vsej Grčiji v teku akcije zbiranja vseh sil levice v zvezi s pripravo široke skupne politične platforme, ki bi zajela vse tendence zaradi skupnega nastopa na skorajšnji predvolilni kampanji.
Predstavniki grške levice in komunisti menijo, da so zdaj pogoji za levico ugodnejši, ker so v teku odpora vseh naprednih sil proti vojaški diktaturi odpadli mnogi stari predsodki, zlasti do komunistov, kakor se je tudi marsikaj spremenilo v mentaliteti grškega ljudstva.
S tem, da so se polastili oblasti pod parolo borbe proti «komunistični nevarnosti» in natrpali zapore ter koncentracijska taborišča s tisoči levičarjev in rodoljubov, so se polkovniki kmalu soočili z aktivnim odporom tudi drugih sil, ki niso imele nič skupnega s komunisti, namreč z monarhisti, deloma pravoslavne duhovščine, mladino iz desničarskih strank ERE, centristi in drugimi.
Velja poudariti, kar je javno priznala tudi Karamanlisova vlada, da je k padcu Papadopulosa novembra 1973 v odločilni meri prispevala študentska akcija politehnične šole, pri kateri je, kot se je šele danes izvedelo, izgubilo življenje okrog petsto ljudi in ne samo petnajst, kot je bilo takrat sporočeno.
Komunisti, ki so bili v trenutku, ko je bila enotnost nadvse potrebna, razcepljeni na dva dela, na one v deželi in tiste v inozemstvu, so danes razumeli, da borba za demokracijo ne more biti izključno njihov privilegij, da so ideali svobode, napredka in socialne pravice last tudi drugih. Komunisti danes zatrjujejo, da oni ne morejo in ne žele ostati izolirani, marveč so pripravljeni na skupno borbo z drugimi silami v obliki zavezništev, medsebojnih kompromisov, ob upoštevanju politične realnosti.
To ne bo lahko. Hristos Papu-cakis, mladi arhitekt in založnik nekajkrat prepovedanega levičarskega časopisa «Anti», pravi, da sploh ni optimist kar zadeva ustanovitev skupne levičarske fronte. «Še daleč niso premagani stari medsebojni spori med množico levih struj in gibanj, a ostale konservativne sile, se razume, tudi ne bodo sedele prekrižanih rok spričo možnosti [»rajanja in krepitve neke močne levičarske fronte,» pravi Papucakis.	’ '
Nikos Kijaos, komunist, zapornik
Jarosa, meni, da je demokracijo v Grčiji moč obvarovati samo s sprejetjem nove ustave, novih zakonov, a predvsem z novimi ljudmi na vladi. To pa je nemogoče, pravi, vse dokler ostane v veljavi zakon o prepovedi Komunistične partije iz 1. 1947, ki omogoča sistem politične diskriminacije, izločitev komunistov iz svobodnih volitev in prepoved povratka za 60 tisoč udeležencev državljanske vojne.
Iz sindikatov, pravi mlada študentka prava, ki je bila v času diktature mnogokrat zaprta in mučena, ne gre samo izgnati hunti-ne ljudi, marveč jih je treba vrniti delavcem, a odpraviti zakon, ki omogočajo neposredno vmešavanje vlade v sindikalno aktivnost, kakor tudi policijsko kontrolo.
Pravijo, da še vedno obstaja fašistična organizacija «4. avgust», ki nosi ime po datumu vzpostavitve diktature generala Metak-sasa. Izdaja časopis istega imene, v njem pa je zaslediti citate iz Hitlerjevega «Mein Kampf» in misli drugih nacističnih ideologov. Kot v Italiji in drugje, se tudi v Grčiji fašizem stalno obnavlja, je stalno v akciji, nikakor noče poginiti.
Iz vsega tega je moč zaključiti, da se politično življenje v Grčiji začenja odvijati v novih oblikah, dasiravno na začetku spričo številnih težkoč in nerešenih problemov počasi in ne preveč bučno. Videti ho pa šele treba, ali bodo vsem dane možnosti, da se svobodno pripravijo in na volitvah nastopijo s svojimi kandidati. V tem primeru presenečenja niso izključena.
Samozadovoljstvo dveh od redkih preostalih vladarjev na Bližnjem vzhodu: kaj bosta Feisal in Husein ukrepala za rešitev vprašanja in predvsem obstoja palestinskega naroda?
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Robert Hlavaty v «Maestoso»
Razveseljiva novost v stopnjevanju kulturne dejavnosti na Krasu tik za mejo, je odločitev prirejanja slikarskih razstav v li-piškem hotelu «Maestoso». In pravilno je, da so prvo otvoritveno razstavo posvetili prav našemu Robertu Hlavatyju v počastitev in priznanje njegovega mnogoletnega slikarskega kakor tudi kulturno - organizacijskega dela S šestinštiridesetimi akvareli je to verjetno najobsežnejša Hlava-tyjeva razstava kar smo jih videli, a razen tega gotovo še najlepša po zaokroženi enotnosti motivike, ki je z redkimi iz-iemami vsa čisto kraška. Dogaja se menda že petič, da Hlavaty letos razstavlja, skoroda kot bi hotel nadoknaditi malo plodovita medvojna leta, ko ga je zadrževal zdravniški poklic. Ne moremo mu tega negativno o-cenjevati, kajti ta neobičajna plo-dovitost je dovedla k vidnemu vzponu kakovostne ravni prikazanih slik. če smo doslej menili, da je šestinsedemdesetletni mojster že dosegel višek svoje akva-relne likovnosti, nas razstava pouči o nasprotnem. Saj je kritičnemu opazovalcu koj jasno, kako je neprekinjena stalnost slikanja iz preteklih mesecev iz-
ostrila njegovo umetniško dojemanje v izbiri kraške lepote in izbrusila konico njegovega čopiča do nesluteno iztanjšane finosti, da uspe z najmanjšim posredovanjem oblik prirode pričarati videz polnosti kraške pesniško o-barvane stvarnosti. Višek tega vidimo v paru slik poimenovanih «Megla», kjer v ospredju skoro le belega ozadja strči le okleščeno steblo z vejico podano s seizmo-grajsko sensibilnostjo prisluškovanja najrahlejšim utripom kraške prirode. V takih in njim podobnih listih, se je nemirno strujanje barvnih razlivov najvidneje ustalilo v prosojnem kristalu bitno-sti kraške pokrajine in še neoskrunjene pralepote. Vendar moremo isto trditi v listih, v katerih se pojavlja prisotnost človeka v obliki hiš, ki čeprav samotne u-stvarjajo toplo občutje vzdušja kraške vasi. Ampak to, kar je največja odlika razstave, je spoznanje, kako Hlavaty ostaja Hlavaty, z zvestobo poznojesenskim in zimsko naoblačenim pokrajinam, tako da edina slika pomladi in dve iz Grožnjana ter nekaj obmorskih lepot še močneje podčrtuje asketsko izčiščenost izstopajoče kraške motivike.
MILKO BAMBIČ
■lllllllllllllll||||■llllll||||tfI1llllllllllll|||||||||||||l||||lI||||||||||||||||||l|lI|||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||lI||||||||||||||||||T|||||||||||||l|||||||||||||||I||||||l|||||||||||||||||||||||Il||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllll■IIIIIIIIIII
V SPOMIN DR. ALOJZIJA RESA, NEUMORNEGA KULTURNEGA DELAVCA
VELIKE SO NJEGOVE ZASLUGE ZA SLOVENSKO KNJIŽEVNOST
Spočetka se je posvetil leposlovju, kasneje splošnim kulturnim in umetnostnim vprašanjem Bil je izredno ploden in vsestransko razgledan delavec - Kaj je o njem menil France Bevk
Predolgo se nihče z ustrezno besedo ni spomnil Alojzija Resa, primorskega rojaka in književnika. In vendar je bil to človek, katerega zasluge za slovensko književnost niso majhne, so velike. Premalo vemo o njem in preskromni so do danes bili izrazi zahvale za vse, kar je za svojega življenja napravil za svoj materini jezik. Naj bi ta skromni zapis vsaj deloma nadoknadil, kar je bilo do danes zamujenega.
Res se je rodil v Gorici 1. julija 1893. Tu je obiskoval osnovno šolo, zatem gimnazijo, kjer je maturiral 1. 1912, da bi nato stopil v goriško bogoslovje. Na univerzo Se je vpis. ' na Dunaju, študij pa je kasneje nadaljeval v Zagrebu in Ljubljani, a tudi v Firencah (1. 1923). Po končanem študiju je dobil mesto izrednega profesorja za srbohrvaščino in ruščino na trgovski akademiji v Fo-scari in Benetkah. Komisija za nastavitve mu je ponudila tudi mesto stalnega profesorja v Gradišču ob Soči, vendar se je premislil in ostal v Benetkah. Kupil si je na Lidu hišo, kjer se je naselil s svojo ženo Dino Erosali, ki se je bila tako naučila slovenščine, da je
celo prevajala Bevkove tekste v italijanščino. Bila je ljubezniva gostiteljica vseh slovenskih obiskovalcev svojega moža, a teh ni bi lo malo: Tratnik, T. Kralj. Stelè, Bevk, Stanko Vuk in drugi.
Po krajši bolezni je umrl , Benetkah 17. maja 1936. zadet od srčne kapi. Na njegovo izrecno željo je bil iz Benetk prepeljan v Gorico in tu pokopan.
Resovo delo se že samo po sebi deli na dva dela: prvo obdobje sega od gimnazije preko univerze do začetka poklicnega dela; drugo, dobrih enajst let trajajoče, od 1. 1924 skoraj do'smrtii Res je bil spoččtka leposlovec. ' Svoje prispevke je pošiljal v I)o-rn&čega prijatelja, kakor Bevk, Lovrenčič, Velikonja in drugi. Med prvo svetovno vojno, ko je nekaj časa živel pri svoji sestri Gusti, učiteljici v Boljuncu, je objavil drobno zbirko kronističnih zapisov Ob Soči (1916), ki je nastala iz žive stvarnosti tistega časa na go-riškem bojišču. Doživela je ponatis. Kmalu se je od leposlovja poslovil (s črtico Notturno, 1. 1918), da bi se nosveti’ splošnim umetnostnim in kulturnim ter deloma organizacijskim vprašanjem. K te-
Minil iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniii 111111111111111111111111111
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite odločni, če bi kdo hotel posegati v vaše zadeve. Ne podcenjujte nekega družinskega vprašanja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Manjše težave v teku dneva, ki jih boste s pomočjo nekega svojega predstojnika rešili. Zaupajte ljubljeni osebi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Storite tako, da boste čimprej rešili vsa najvažnejša vprašanja. Ne vsiljujte v družini za vsako ceno svojega mnenja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte čimprej uresničiti nekatere svoje dobre zamisli. Dobro razpoloženje v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Več zanimivih predlogov, ki bi vam utegnili zagotoviti lepe koristi. Ne skrbite preveč zaradi nekaterih težav v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Najugodnejši trenutek za postavitev nekaterih zahtev. Ne bodite
krivični do najmlajših.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dobre možnosti za one. katerih delo je vezano na stike z ljudmi. Razumevanje v družini.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Preučite vse predloge, ki jih boste prejeli v teku jutra. Ogibajte se sanjarjenju.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Nekatere spremembe v vašem delu bodo olajšale uresničitev nekega načrta. Posvetite nekaj časa družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Svojim predstojnikom boste prikazali koristnost nekega načrta. Nekdo vam bo dokazal iskrenost svojega prijateljstva.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Potrudite se, da bi dobro izpeljali neko nalogo, od česar boste imeli precejšnje zadoščenje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ugoden dan za potovanja. Ne izkoriščajte zaupanja svojih prijateljev.
CIRIL qale:

SMRTI -y-s
mu ga je že prej vleklo, kar je razvidno iz njegovih prispevkov v Času ter Domu in svetu (npr. Intimna razstava v Gorici, Delavsko vprašanje in umetnost, H krizi slovenskega gledališča, Costantin Meunier, Umetnost in naravni zakon, Giovanni Segantini, Iz Se-gantinijevih pisem. Umetniki o u-metnosti, Ribindranat Tagore). To delo je kasneje v razmerah zasedene Primorske nadaljeval s prispevki: Naša nova kulturna orientacija, poročila o predstavah tržaškega gledališča, prevod Mazzinijevih Slovanskili pisom, Rafael, Visokošolski študij v Italiji skupaj z Anžlovarjem, O karikaturi, Oce beneških Slovencev, Pot do RomantičneALpAjmovanja narodne pesmi. Narodna pesem. Njegova je nadalje knjižica Jugoslovanska Zena za narodno svobodo. Res je tudi dal pobudo za uresničitev Naše založbe v Trstu. Zamisel Naše založbe je izrazil v nekaj stavkih, ki jih je bil napisal za uvod v prvi Jadranski almanah: «Jadranski almanah naj postane leto za letom verno, neizpačeno zrcalo vsega našega življenja, obračun čez naše delo na vseh poljih kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega udejstvovanja našega ljudstva od Triglava do Kvar-nera . . .». še lepše je to povedal v zadnjem prispevku almanaha, kjer je zapisal: «Tedaj (po prvi svetovni vojni, op. pisca) je tvor-j na sila našega naroda ob Adriji prestala zmagovito najhujši ogenj bridkih preizkušenj : iz razvalin so pognali zeleni poganjki, iz srca naše zemlje, teptane, razruvane, s človeškimi trupli posejane in do mozga ranjene, je vzklilo novo duševno življenje, ki se ni dalo zatreti ne z železom in ne s krvjo vojnih, ne s krivicami in ne s silo povojnih let. .. V dobi, ko evropska duševnost obupno išče ravnovesja in novih tal za prenovljeno življenje posameznika in narodov — v tem času je del našega delavsko - kmečkega naroda v mejah velike drugorodne države pokazal nezlomljivo voljo do življenja, do duševnega napredka, do izobrazbe srca in duha. Iz sebe in za sebe je ,ne brez zatajevanja in velikih žrtev, rodil dela, katerih ga ni treba biti sram nred nikomur, s katerimi ni mogel dati zgovornejšega dokaza lastne moči, ni mogel lepše pokazati svojega narodnega bistva in dokazati sebi in drugim pravice do obstanka». Gre za pravi program, ki še po petdesetih letih ni izgubil na svoji tehtnosti.
Nasa založba je bila kratkega življenja, morala je prekiniti svojo dejavnost zaradi finančnih težkoč. Resa, ki je bil na Našo založbo zelo navezan, je to močno prizadelo.
Posredovanju med slovensko in italijansko kulturo je Res začel posvečati svoje sile še od študija v Firencah. Ob šeststoletnici Dantejeve smrti mu je uspelo pridobiti vrsto znanih italijanskih dan-tologov, ki jim je pridružil še številne slovenske znanstvenike - literarne zgodovinarje, da je lahko sestavil vsebinsko izredno bogat ter likovno naravnost razkošen zbornik, kakršnega bi danes verjetno z lahkoto ne mogli. Ta zbornik je najprej izšel v Ljubljani v slovenščini, nato še v Gorici v italijanščini. Po tem je izšel njegov prevod Fiorettov, delo, ki se mu pozna, da ga je zasnoval prefinjeni estet Res. Ilustracije so od Toneta Kralia. Resnične umetnine, ki ni niti treba da bi pojasnjevale tekst, ker je že njihova umetniška govorica sama dovolj zgovorna. Originali, razstavljeni v Firencah, so želi velika priznanja.
Zadnje Resovo obdobje je bilo posvečeno tihemu, a težkemu lek-
sikalnemu delu. Poleg svojega rednega posla je postal sodelavec dveh vidnejših italijanskih enciklopedij: Enciclopedia italiana (Treccani) in Piccola enciclopedia Vai-lardi. Veliko se je razdajal kot predavatelj, na sporedu je imel predvsem ruske velikane Tolstoja, Dostojevskega, a tudi velike mojstre čopiča, Tintoretta idr.
Snoval je načrte za knjigo o i-dejnih smereh v slovenski literaturi, ki naj bi izšla v italijanščini in slovenščini. V napornem delu se je izčrpaval. K temu so pripomogle takratpe težke razmere na Primorskem! Zelo so ga bolele vesti o zatiranju in mučenju predstavnikov slovenske manjšine na Primorskem. Pvštth Bevk: «Prej sem mogel le rahlo slutiti dramo človeka, ki ga je življenje preva-M. Brecelj
(Nadaljevanje na 6. strani)
Žetev v SFRJ v znamenju redkega rekorda
Letošnji pridelek pšenice v Jugoslaviji je bil tako izreden, da smo o tem že nekajkrat pisali v našem časopisu. Podatki, ki smo jih navedli, pa niso bili dokončni. Nanašali so se predvsem na Vojvodino, ki je žitnica Jugoslavije. Seveda je žitna letina oziroma pridelek letos izjemno bogat tudi drugje, domala v vseh krajih Jugoslavije. V Vojvodini je žetev zdaj praktično končana. Na vseh 433.000 hektarov pšeničnih polj. Letošnja žetev je bila najdaljša v zadnjih 25 letih. Prve snope so povezali 5. julija, zadnje te dni. Vzrok so bila pogosta deževja, ki so povzročila tudi znatno škodo, zlasti, ker je bila zmanjšana kvaliteta zrnja.
Čeprav še pričakujejo, da bo to potrdila tudi uradna statistika, je že zdaj gotovo, da so letos vojvodinski kmetovalci poželi največ pšenice v zgodovini te pokrajine. Družbeni sektor tudi letos prednjači. Ti več kot 285.000 hektarov so dosegli poprečje 48 mtc, zasebna gospodarstva pa (na okrog 172 tisoč ha) okrog 35 mtc na hektar.
Zanimivo je, da so v Vojvodini v zadnjih štirih letih bili trikrat zrušeni rekordi v proizvodnji pšenice. Leta 1971 je bilo na 440.000 hektarov pridelanih okrog 173.000 vagonov, ob poprečnem pridelku 39,4 mtc. Lani so na samo 350.000 ha poželi 157.000 vagonov, ob poprečju 41,4 mtc. Letos pa je bila žetev še obilnejša.
Letošnja žetev je potrdila popolno afirmacijo domačih visokorod-nih vrst -ita. Prav zaradi tega, ker so bile posejane na 70 odstotkih površin, kjer so praviloma dale okrog 65 mtc, je bilo moč doseči tako bogat pridelek. «Sava», «biserka», «zlata dolina» in druge sorte čedalje bolj odrivajo italijanske vrste mehke pšenice, ki so leta suvereno vladale na jugoslovanskih poljih.
Po podatkih podjetja «Žitovojvo-dina» so mlinarska podjetja v pokrajini odkupila okrog 120.000 vagonov tržnih viškov. Odkup še naprej normalno poteka in računajo, da bodo člani omenjenega poslovnega združenja odkupili celo okrog 135.000 vagonov, vključno tudi semensko pšenico. Del letošnjega pridelka, predvsem pšenice trdih sort, odkupujejo tudi podjetja izven Vojvodine. Menijo, da bodo le-ta odkupila od 10 do 15 tisoč vagonov. Če vse to upoštevamo, notem je gotovo, da bodo tudi tržni viški, ki bodo odkupljeni od proizvajalcev, letos rekordni.
18.15
18.45
19.15
20.00
20.40
21.45
22.40
23.00
20.30
21.00
19.10
19.25 20.00 20.20 20.45 21.00
21.25
23.10
21.00
21.15
21.30
22.20
SREDA, 14. AVGUSTA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
PROGRAM ZA MLADINO Gledališki klub: Shakespeare Šesto nadaljevanje SINJI GALEB
Po romanu Toneta Seliškarja
Režija: Frane Štiglic, igrajo: Ivo Marinšek, Ivo Primec, Janez Vrolih, Klara Jankovil in drugi.
ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike, Danes v parlamentu, Vremenska slika DNEVNIK
APOKALIPSA ŽIVALI
V	tretjem nadaljevanju Bubu Hama, predsednik nigerijskega parlamenta, popelje gledalca skozi svet, ki bi moral biti kulturna lastnina vseh ljudi, ker je prav ta svet osnova M vsako možno obliko življenja. Bubu je poet, zgodovinar in etnolog. Takoj v začetku poudari dejstvo, da za Afričana vsak naravni pojav vsebuje nekega duha: zato Afričan občuti na’ ravo v drugačnih dimenzijah. Ta narava ni sovražna, tudi ka' dar izkazuje svojo krutost, pač pa je tesno povezana s cliv vekom, pa naj jo razume, jo ljubi ali pa sovraži. Tako_ se v tej Afriki ohranja tisto, kar je industrijska družba mogoče nepreklicno izgubila, to je čas. Tega Afričan razume kot ritem zemlje, kot sporazumevanje in razumevanje s pomočjo simbolov. Vse to opažamo v družbenem življenju živali od žerjava, leva in geparda do jastreba. Med vsemi temi pa kraljuje kot simbol večnosti potrpežljivi slon. Toda tudi ta zadnji paradiž je ogrožen in če bi se res zgodilo, da bo izginil tudi tu, potem se bodo dogajale hude stvari, ker so živali najver-nejši popotni tovariši skozi to deželo sanj
ŠPORTNA SREDA	..
V	Cefaluju (palermska pokrajina) bo Antonio Castellini branil danes naslov prvaka kategorije supervelter proti Walterju Guernieriju. Gre za boj, ki ima nekakšen revanšistični Prl' zvok, če se upošteva, da sta se oba boksarja že spoprijela lanskega marca v Milanu: tedaj je zmagal po točkah Castellini, toda tudi Guernierija so ocenili kot zelo dobrega boksarja. To pot pa se bo moral Castellini zelo bolj zavzeti, in sicer_ zaradi dveh razlogov: predvsem, ker se bo bojeval pred domačim občinstvom in potem pa še ker bi mu televizijska oddaja zelo koristila pri upoštevanju njegovih možnosti in to ne samo v nacionalnem merilu. Castellini je že dve leti profesionist ter ima za seboj 18 srečanj od katerih jih je bilo 16 zmagovitih, samo eden pa se je končal neodločeno
Uno + 1 = Duo
Nocoj bo na sporedu tretje in zadnje srečanje z bratoma San-
tonastaso, pevcema in komikoma
DNEVNIK
Danes v parlamentu in Vremenska slika
DRUGI KANAL
DNEVNIK
Frank Capra: E’ ARRIVATA LA FELICITA’
Film je režiral Frank Capra, v njem pa igrajo Gary Cooper, Jean Arthur, George Bancroft in drugi.
V	tem Caprovem filmu Cooper nastopa kot mlad ameriški čla
vek, ki živi na kmetiji. Longfellow Deeds je naiven ter se v svojem prostem času ukvarja s pesništvom. Nenadoma prejme vest, da je podedoval 20 milijonov dolarjev. Takoj mora odpotovati v New York. Tu se znajde med goljufi, katerih pa se še kar hitro znebi. Nasede pa na prigovarjanje lepe časnikarke Babe, ki se potem norčuje z njim s satiričnimi članki. Ko mladenič spozna, da se je Babe z njim norčevala, se vrne v domači kraj, kjer sklene, da bo razdal revežem vse svoje imetje. Njegovi sorodniki se uprejo ter skušajo to preprečiti s sodnijskim postopkom. No, Babe pride v vas, se pobota z Deedsom in nazadnje se poročita. Za nameček pa mladenič zmaga na obravnavi.	_
Lonfellow Deeds je tipičen Američan, kot si ga zamišlja Capra: dober, krotek ter mogoče na videz nekoliko omejen. Ima pa mnogo drugih vrlin, ki mu pamagajo, da se uspešno prebija v življenju in tako dokaže, da dobri ljudje lahko vedno zmagajo ter se pri tem še zabavajo.	_
Mario Gromo je na beneškem festivalu leta 1934 označil film
« kot ..«prikupno komedijo». Filippo Sacchi pa je s svoje strani dodal, da .je Capra režiral ta film bolje kot film «Zgodilo se je'neke' noči»." Vsi so se strinjali, da je treba priznati protagonistom, predvsem pa Garyju Cooperju, izredno važno vlogo ža veliki’uspbh in priznavanje, ki ga je dobil ta film od javnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Obzornik
Družina Smola, serijski film Glasbene minute Graničarji, reportaža Barvna risanka DNEVNIK
Lažnivec Billy, celovečerni film
Režija John Schlessinger. V glavnih vlogah: Tom Courtenay, Julie Christie.
Čeprav je bil film o lažnivem Billyju že na sporedu pred nekaj leti, ga bomo spet gledali z veseljem in užitkom — saj toliko duhovitosti in svojevrstne analize glavnega junaka zlepa ni v svetovni zakladnici filmov. V ospredju je Billy — fant v značilni angleški vsakdanjosti, s katero ni zadovoljen, zato se zateka v svet domišljije.
Pri tem ni malenkosten, zaradi prebujene domišljije se znajde v vrsti nenavadnih situacij. Malce spominja na slavnega Walterja Mittyja. kot ga je upodobil Danny Kay, vendar primerjava šepa na škodo Walterja Mittyja DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček DNEVNIK Let snežne gosi Dokumentarni film
Gostje slovenske popevke «Modre kitare», sovjetski ansambel
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 in 9.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.50 Pevec in orkester; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 20.50 Za vašo knjižno polico; 21.50 Pesmi brez besed.
TRST
12.15 Deželne kronike; 15.10 «El caicio»; 15.40 Operetna glasba; 16.25 Kulturna oddaja; 19.30 Deželne kronike. ,
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 in 8.40 Glasba za dobro jutro; 9.30 «20.000 lir za vaš spored»; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Prijateljica Vanna;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Plošče; 15.00 Orkester Jackie Gleason: 15.45 Radijska priredba; 17.00 Jugoslov. pevci; 18.00 Poletje in mi; 19.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.30 Primorski dnevnik;
20.00	Iz priljubljenih oper; 20.30 Prenos RL; 21.45 Rock party;
23.00	Jazz.	,
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Četrti program; 13.20 Zabavni program; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Za vas mlade; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Spored resne glasbe; 17.40 Glasbeno - govorni spored; 19.20 Filmska glasba; 20.00 Slovansko gledališče ;22.00 Nove popevke; 22.20 Ponovno na sporedu z Mino.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 15.30. 19.30, 22.30 Poročila: 7.40 Pevci lahko glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Galerija melodrame; 9.30 Radijska priredba; 9.45 Plošča za poletje; 10.35 Spored z M. Bongiornom; 12.40 Opravljivci; 13.35 Dva komika; 14.00 Plošče;
15.00	Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 18.00 Zgodovina ital. popevke; 19.55 Supersonic.
III.	PROGRAM
8.25 Webrove skladbe; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Velike vokalne izvedbe; 11.15 Klavirske skladbe; 11.40 Dva pevca, dve obdobji; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Beethovnove in Webrove skladbe;
15.15	Simf. koncert: dirigent S. Celibidache; 17.40 Glasba izven proerama; 18.45 Violinist Atar Arad, violinist Eugene Fodor, kla-ritenist Thomas Friedli.
SLOVENIJA
7.30, 8.25, 10.00, 12.00, 18.00, 19.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi; 10.35 Znane melodije; 12.20 - 13.30 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.00 Vremenska napoved; 15.10 Slovenske narodne; 15.30 Poslušalci čestitajo;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Glasbeni drobiž; 17.00 «Loto vrtiljak»; 18.10 Operni koncert; 19.20 Zvoki današnjih dni; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!;
20.15	Glasbene razglednice; 21.00 Stereofonski koncert; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Litererni nokturno; 00.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
SPORT SPORT SPORT
14. avgusta 1974
kolesarstvo
DIRKALIŠČNE DISCIPLINE
Med splošnim nezanimanjem danes v Montrealu start SP
Kanadčane kaj malo zanimajo tehnični rezultati SP le priprava za organizacijo olimpijskih iger
Danes se bo v Montrealu pričelo svetovno kolesarsko prvenstvo v oirkališcnih disciplinah, katerim bodo sledile prihodnji teden dirke na cesti. Prvenstvo, ki je prvič v severni Ameriki, se odvija med splošnim nezanimanjem, saj je kolesar-vo med Kanadčani popolnoma ne-P sport. Sprejeli so organizacijo vetovnega kolesarskega prvenstva ie zato, da bi preskusili svoje spo-®^nos.ti1 Pred organizacijo letnih olimpijskih iger. Temu primerna je tudi proga. Prireditelj je moral k ozno pot cestne dirke speljati po mestnih ulicah, da bi si tako zagotovil dostojno število gledalcev, ki odo prisiljeni gledati tekmovalce Pn njihovem trudu. Dirkališče pa, Kjer bodo^ razne discipline od hi-ostne vožnje do vožnje za motor-t’ Postavljeno sredi univerzitet-paselja, je odkrito ter ima l-aiisA 12 esa' V primerjavi z dir-hiin e7 v ^an Sobastianu, kjer je ouo zadnje svetovno prvenstvo ima v l-omanjkljivos, da bodo tekmo-coL-, ' .^Postavljeni, v borbi proti sondam, močnim sunkom vetra.
Lanskoletni svetovni prvaki
DIRKALIŠČNE
DISCIPLINE
Profesionalci
^'j^toa vožnja: Van Lancker (Bel.)
Zasledovanje: Porter (VB) voznJa za motorji: Stam (Niz.)
Amaterji
Hitrostna vožnja: Morelon (Francija)
Zasledovanje: Knudsen (Norv.) vožnja za motorji: Gnas (ZRN) tandem: ČSSR (Vackar - Wy-žamal)
Km 2 mesta; Kierzkowski (Pol.) zasledovanje ekipno: ZRN (Ha-hof) LutZ’ Schumacker, Von-
Ženske
«*‘r,osina vožnja: Young (ZDA)
zasledovanje: Garkušina (SZ)
Cestne discipline Profesionalci
Posamezniki: Gimondi (It.) Amaterji
Posamezniki: Szurkowski (Pol.)
#pJi!ni ekipno na kronometer: LisJ^ySznrkowski, Szozda,
ženske
P0(BeT)ZnìCe: Van der Brouck
Španski kolesarski stadion je bil skoraj v celoti pokrit, poleg tega pa je imel tekmovalno stezo iz cementa.
Vsa glavna tekmovanja bodo v popoldanskih urah, ko bo tudi u-radna otvoritev svetovnega prvenstva. Nastopi se bodo pričeli ob 19. uri po lokalnem času (ob enih zjutraj po italijanskem času). Izločilna tekmovanja pa bodo na sporedu ob 9. uri zjutraj. Zanimanje pri kanadskih prebivalcih je za svetovno prvenstvo zelo majhno, kar se odraža tudi v pisanju dnevnega časopisja, ki posveča malo pozornosti kolesarjem. V glavnem se časopisi zanimajo, kako tekmovalci živijo in kaj jedo, kaj malo pa jih zanima, kakšne rezultate lahko dosežejo in kakšno tehnično veljavo imajo. Njihova glavna skrb je, da bodo predstavniki mednarodne kolesarske zveze z izpeljavo prvenstva zadovoljni in da ne bi prišlo do raznih nevšečnosti.
Prve pa so že bile na vrsti med kongresom mednarodne kolesarske zveze, ko so med drugim razpravljali tudi o vključitvi v FIAC Južne Afrike in Rodezije. Medtem ko so bile nekatere narodne federacije za njuno vključitev, pa so ostro protestirale afriške in vzhodne države, tako da so ob koncu sklenili preložiti vprašanje vključitve teh dveh rasističnih držav na kasnejši datum. Mednarodna kolesarska zveza pa se je izrekla tudi za ukinitev discipline vožnje za motorji, tako da te ne bo več na sporedu na prihodnjih svetovnih prvenstvih.
Italijanski zastopniki v dirkališč-nih disciplinah so odpotovali na svetovno prvenstvo brez velikih ambicij. Tehničnega komisarja Costo zanima v glavnem, da se njegovi fantje privadijo tekmovanjem ter si pridobijo potrebnih izkušenj. Njegov glavni cilj je, da bi vsi prišli vsaj do polfinala, čeprav i-majo nekateri realne možnosti, da posežejo po zlatem odličju. V hitrostni vožnji pa ne bi smeli imeti italijanski predstavniki prevelikih možnosti, saj tu še vedno kraljuje «večni amater» Francoz Morelon, ki nikakor noče prestopiti med profesionalce, kjer bo v središču pozornosti lanskoletni amaterski svetovni prvak v zasledovalni vožnji Norvežan Knudsen, ki bo moral dokazati, da niso bili njegovi odlični rezultati zgolj slučajnost.
PLAVANJE
Rogošicu tretje mesto
MONTREAL, 13. — Na mednarodnem tekmovanju v plavalnem maratonu je zasedel Jugoslovan Veljko Rogošič peto mesto. Plavalci so morali preplavati progo na
jezeru ob kanadskem glavnem mestu. Zmagal je znani ameriški plavalec John Kinsella. S ponovno u-vrstitvijo na prvo mesto je Kinsella ponovil uspeh iz prvega kanadskega plavalnega maratona, ko se je tudi uvrstil na prvo mesto. Na drugo mesto se je presenetljivo u-vrstila Američanka Sandra Buche, ki je poleg Rogošiča premagala tudi Egipčana Gazawija.
ATLETIKA
Mladinsko balkansko prvenstvo
Temin spet prvi
VARNA, 13. — Na mladinskem atletskem balkanskem prvenstvu so osvojili Jugoslovani tri zlate kolajne. V zadnjem dnevu tekmovanja je osvojil prvo mesto skakalec v višino Danial Temin, ki je preskočil 209 cm. Jugoslovani so se v ekipni konkurenci uvrstili šele na tretje mesto. Prvi so bili Bolgari, Romuni pa so zasedli drugo mesto.

KOŠARKA
JUGOSLOVANSKA KLUBA NA TURNEJAH
X


Olimpija le odpotovala v SZ Bosna iz Sarajeva v Afriki
Nestorov (Vojvodina) bo ojačil ljubljanske vrste

V

s ^
V Montrealu opravljajo še zadnja dela na leseni progi na dirkališču, kjer se bo danes pričelo svetovno kolesarsko prvenstvo
Olimpija je torej le odpotovala v SZ, kjer bo nastopala na tradicionalnem košarkarskem turnirju Jurija Gagarina. Vodstvo ljubljanskega kluba pa je bilo v velikih težavah, saj do zadnjega dne ni dobilo ojačenja. Veliko je bilo obljub s strani raznih prvoligaških društev. Stvarnega pa ni bilo ničesar in kazalo je, da se bo Olimpija sploh odpovedala sodelovanju na tem, sicer prestižnem, turnirju.
Vse je namreč kazalo, da bo trener Jugoplastike Peter Skansi le ugodil prošnji ljubljanskega kluba in je najprej obljubil, da po «posodil» Ljubljančanom reprezentanta Jerkova in Macuro. Nato pa se je premislil. To pa je seveda razburilo že itak temperamentnega Le-čiča, nakar je Olimpija le dosegla pri vodstvu Vojvodine svoje ojače-nje. Na turneji v SZ bo z Olimpijo igral Zlatoj Nestorov. center Vojvodine, ki se je v minulem prvenstvu dobro izkazal.
* • •
Še en jugoslovanski klub bo odpotoval na turnejo. To je Bosna iz Sarajeva, ki bo odigrala več prijateljskih tekem v Afriki. Nedvomno je izbira tega mladega društva za
turnejo po Afriki veliko priznanje. Bosna je bila v minulem prvenstvu pravo odkritje. V svojih vrstah ima več perspektivnih košarkarjev kot Delibašiča, Varajiča, Bosiočiča, Pe-siča. Za to turnejo je Bosno ojačil Rajko Maravič, član sarajevskega Zeljezničarja.
Jugoslovanke druge
na Balkanskih igrah
Jugoslovanska mladinska ženska reprezentanca je na Balkanskih i-grah osvojila drugo mesto in s tem srebrno kolajno. Jugoslovanske mladinke so v odločilnem srečanju zgubile proti prvi postavi Romunije s 57:65.
IZIDI
1.	kolo: Jugoslavija - Bolgarija 62:55 (35:25), Romunija A - Romunija B 101:52 (58:25).
2.	kolo: Jugoslavija - Romunija B 55:51 (30:30), Romunija A - Bolgarija 74:54 (34:31).
3.	kolo: Romunija A - Jugoslavija 65:57 (35:26), Bolgarija - Romunija B 59:39 (25:17).
KONČNA LESTVICA
1.	Romunija A, 2. Jugoslavija, 3. Bolgarija, 4. Romunija B.
															
VATERPOLO
MEDNARODNI TURNIR V SOFIJI
Belamarič najboljši v reprezentanci SFRJ
Jugoslavija je osvojila prvo mesto pred Bolgarijo
SOFIJA, 13. — Jugoslavija je zmagala na mednarodnem turnirju v vaterpolu v Sofiji. Jugoslovani so dvakrat zmagali, enkrat pa so igrali neodločeno (z Bolgarijo). Na drugo mesto se je uvrstila bolgarska reprezentanca, tretja pa je bila Kuba. Omeniti moramo, da na tem turnirju ni nastopala standardna madžarska reprezentanca. Madžari so namreč nastopali z drugo ekipo.
V	zadnji tekmi so Jugoslovani porazili Madžarsko B z rezultatom 9:5. Obe ekipi sta prikazali dobro igro. «Plavi» so povedli že v prvi četrtini s 3:0 in sp nato le pazili za ohranitev prednosti. V jugoslovanskih vrstah se je še posebno izkazal Belamarič, Ju je sam dosegel kar štiri zadetke. S tem je opravičil sloves najboljšega jugoslovanskega vaterpolista.
V	drugi tekmi so igrali Bolgari s Kubo neodločeno, 6:6 in so tako ohranili drugo mesto na skupni lestvici.
u !,sk' Hajduk bo tudi v 29. jugoslo vanskem nogometnem prvenstvu starta! kot glavni favorit za prvo mesto. aj“uk je že v odlični formi, saj je na turnirju v Španiji osvojil prvo m esto in je razen tega prikazal moderen nogomet, zaradi če sar so jugoslovansko moštvo preime novali v «splitski Ajax»
Izida zadnjega kola:
Jugoslavija — Madžarska B 9:5 Bolgarija — Kuba	6:6
Končna lestvica
1 Jugosalvija
2.	Bolgarija
3.	Kuba
4.	Madžarska B
TENIS
3 2 1 0 17 12 5 3 1 2 0 18 17 4 3 0 2 1 14 15 2 3 0 1 2 17 22 1
VARŠAVA, 13. —- Na evropskem amaterskem prvenstvu je Madžar Balas Taroszy osvojil 1. mesto in s tem zlato kolajno. V finalnem srečanju je madžarski igralec premagal Sovjeta Aleksandra Metreve-lija s 3:2 (6:2, 10:8, 2:6, 4:6, 6:4).
NOGOMET
Brazilski «Toto»: 1.300 milijonov
RIO DE JANEIRO, 13. — Jose Silveira, 40 let, uradnik, je kar čez noč postal kapitalist. Srečni brazilski uradnik je bil namreč edini dobitnik brazilske nogometne stave drugega kola. Silveira bo tako vnovčil kar 14 milijonov cruzeirosov, kar je 1 milijarda in 300 milijonov lir.
Nedvomno je to največja vsota v zgodovini nogometnih stav.
Delovanje ZSŠDI
TEČAJ ZA TRENERJE
Združenje slovenskih športnih društev bo priredilo trenerski košarkarski tečaj, ki bo od 26. avgusta do 1. septembra v Ljubljani.
Udeležence tega tečaja obveščamo, da bo zbor za začetek tečaja v ponedeljek, 26. avgusta, ob 18. uri v Ljubljani, Vidovdanska 7.
Udeleženci naj po možnosti s seboj prinesejo košarkarsko žogo in vso potrebno športno opremo.
Prevoz bo z osebnimi avtomobili ali z avtobusom redne linije.
PLAVANJE
BALKANSKE IGRE
JUGOSLOVANI SPET PRVAKI PO ŠTIRIH LETIH PREMORA
Iz Izmira so odnesli 16 zlatih, 9 srebrnih in šest bronastih kolajn
IZMIR. 13. — Jugoslavija je o-svojila prvo mesto na letošnjih balkanskih igrah v plavanju. Jugoslovanski plavalci so osvojili 16 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih kolajn. Izboljšali so štiri državne in dva balkanska rekorda, poleg tega so izenačili še en državni rekord.
Jugoslovanska reprezentanca je osvojila skupno 377 točk, na drugo mesto pa se je uvrstila Bolgarija s 324 točkami, tretji so bili Romuni s 317 točkami, reprezentanca Turčije pa je zasedla zadnje mesto s 128 točkami.
Po štirih latih so postali tako jugoslovanski plavalci spet balkanski prvaki, saj so namreč zadnjič zmagali leta 1970, ko so za jugoslovansko reprezentanco nastopale še slavne Bjedova, Šegrtova, Gaš-paraceva in Bobanova, Uspeh jugoslovanskih plavalcev je bil nekoliko nepričakovan, kajti izvedenci so menili, da bo to prvenstvo zelo izenačeno. Mladi Jugoslovani, izmed katerih so bili nekateri še povsem neznani in brez mednarodnih izkušenj, pa so pripravili pravo presenečenje, saj so zmagali s kar 53 točkami prednosti.
Osvojitev drugega mesta je za Bolgarijo realna. Bolgari razpolagajo z nekaterimi dobrimi posamezniki, ekipno pa niso najboljši.
Na prvi pogled preseneča slaba uvrstitev Romunije. Romuni so o-svojili na lanskem balkanskem prvenstvu v Dubrovniku prvo mesto, čeprav je bila njihova prednost zelo majhna. Letos so zaostali za Jugoslovani kar za 60 točk, kar je velik neuspeh. Romuni pa se lahko opravičujejo z dejstvom, da so nastopili s pomlajeno reprezentanco, v kateri ni bilo dveh najboljših romunskih plavalcev, ki se pripravljata za bližnje evropsko prvenstvo v plavanju, ki bo na Dunaju.
Turčija ni nikoli ogrožala najboljših in je osvojila «tradicionalno» zadnje mesto.
Na teh balkanskih igrah ni nastopila Grčija, ki je odpovedala nastop zaradi ciprske krize. Lani so se na istem tekmovanju Grki u-vrstili na četrto mesto, vendar so pokazali viden napredek, saj so zaostali le za 24 točk za prvo-uvrščeno Romunijo.
Jugoslovanske rekorde sta popra-
vili štafeti 4x100 m mešano in 4x100 m prosto s časoma 4’4”4, oz. 3’40"2. kar je tudi nov balkanski rekord. Med posamezniki sta dosegla državni rekord še Divjak, ki je preplaval 100 m prsno v 1’9" in Efen-dičeva na progi 400 m prosto, s časom 5’29"8. Divjakov čas je tudi nov balkanski rekord.
Najuspešnejša plavalka letošnjega 6. balkanskega prvenstva je bila Jugoslovanka Jasna Efendi-čeva, ki je osvojila kar 4 zlate kolajne. Zmagala je na progah 100 m prosto, 400 m prosto, 400 m mešano in 200 m mešano, kjer je tudi izenačila državni rekord.
Med posamezniki moramo omeniti dobro formo Nenada Miloša, ki je zmagal na progah 100 m in 200 m hrbtno.
Letošnje balkansko prvenstvo je plavalcem služilo tudi kot priprava na bližnje evropsko prvenstvo. Jugoslovani so z zmago dokazali, da razpolagajo s homogeno reprezentanco. v kateri pa še vedno
manjkajo tisti posamezniki, ki bi lahko na evropskem prvenstvu startali na kolajne. «Plavi» zato upajo na dobre uvrstitve in predvsem na dobre rezultate.
Turnir «Morava 74»:
OKK Beograd prvi
TRSTENIK. 13. - OKK Beograd je osvojil prvo mesto na tradicionalnem turnirju «Morava 74». Na tem turnirju so nastopili poleg Beograda še Raketa, ki je zasedla drugo mesto, Radnički, ki je bil tretji, in Prva Petoletka, ki je ostala na zadnjem mestu brez točke. Najboljši strelec je bil Ljubičič, član Radničkega iz Kragujevca.
Delibašič sodi med najboljše jugoslovanske košarkarje. Na turneji po Afriki bo Delibašič gonilna sila sarajevskega moštva Bosna
NEAPELJ, 13. — Tudi Napoli se bo v prijateljski tekmi pomeril z neko avstrijsko ekipo. Napoli bo namreč 25. avgusta na lastnih tleh igral proti moštvu Vacker iz Inns brucka.
OIIVtSTILO
TENIŠKI KLUB GAJA bo priredil od 26. 8. 1974 d# 1. 9-. ' 1974 društveni teniški turnir za člane in redne ohi-■skovaler' klnhskth Igrtšč. Turnirja se lahko ndčležijo tako posamezniki, kot tekmovalci v dvojicah.
Vpisovanje: od 12. do 23. t. m. v baru Guštin na Padričah in na igriščih kluba v torek, 13. in v četrtek, 15. avgusta, od 19. do 21. ure.
Vodstvo kluba
Jugoslovanska plavalka Jasna Efendičeva, ki je bila najboljša niča na komaj zaključenih balkanskih igrah v plavanju
posamez-
ŠPORT NA TV
OD 18. DO 24. AVGUSTA
Plavanje in kolesarstvo osrednji (očki TV sporeda
RIM, 13. — V tednu od 18. do 24. avgusta bo posvetila italijanska televizija precejšnjo pozornost svetovnemu kolesarskemu prvenstvu v Montrealu in evropskemu plavalnemu prvenstvu na Dunaju.
V	športnem popoldnevu bo televizija v nedeljo 18 avgusta oddajala na drugem programu od 15. ure do 15.55 posnetek s svetovnega prvenstva v kolesarstvu. Ob 15.55 bo na sporedu na istem programu iz Zeltwcga neposreden prenos avtomobilske dirke formule 1 za VN Avstrije. Temu bo sledil prenos nekaterih tekmovanj z evropskega plavalnega prvenstva.
V	ponedeljek bo italijanska televizija prenašala na drugem programu od 161 ure do 16.55 vaterpolsko srečanje z evropskega prvens.va v plavanju. Temu bo slrdil prenos nekaterih plavalnih tekmovanj, ob koncu pa bo prenos s tekmovanja v skokih v vedo. Spored se bo zaključil ob 18 15.
V	torek, 20. avgusta, bo televizija na drugem programu od 16. ure do 18.55 oddajala tekmo v vaterpolu in skoke v vodo z evropskega prvenstva v plavanju, temu pa bo sledil posnetek s svetovnega prvenstva v kolesarstvu.
V' sredo, 21. avgusta, bo rubrika «Športna sreda» posvečena izkliuč-no svetovnetnu kolesarskemu prvenstvu. Na drugem programu bo od 16.55 dalje običajni prenos z evropskega plavalnega prvenstva na Dunaju.
V	četrtek, 22. avgusta, bo televizija prenašala na drugem sporedu od 16.55 do 18.15 tekmovanje v plavanju.
V	petek. 23. avgusta, bo na drugem programu od 16.55 do 18 15 prenos plavalnega tekmovanja, od 21. ure dalje pa bo prenos vaterpolske tekme in skokov v vodo.
Drevi ob 20.45
Hipodrom na Montebelu
KONJSKE DIRKE
ZA GOSPE PROST VSTOP
V nedeljo 4 dirke (z Montebela 8 točk za stavo TOTIP)
Emil Frelih:
V TAJGI SlMlfl BREZ
POTOPIS
Razpotegnjeno mesto s travnatimi prazninami, redkim, pre-ceJ zanikrnim okleščenim drevjem, ki so ga pri gradnji mesta Poškodovali in deloma uničili in ogromnimi praznimi prstomi-narni tlakovanih trgov, učinkuje enolično in puščobno. K temu Pripomore še razpeta sivina deževnega večera. Neprestano rosi in Piha mrzel veter. Domačini pravijo, da je razen pozimi, ko m«sto skoraj devet mesecev ždi v globokem snežnem plašču, v Poletnih mesecih vselej tako. Zime so sicer ostre, vendar bolj ^rave. Ko na primer v evropskem delu države pozimi razsaja SPpa, v Sibiriji ne poznajo niti prehlada.
V pritličjih blokov so prodajalne živil, oblačil in vseh mogočih tehničnih pripomočkov. Kot povsod v Sovjetski zvezi so tudi v Bratsku številne knjigarne. Pogled skozi izložbena okna kaže. da so trgovine dobro založene. Spotoma sem se ustavil PD razsvetljenem kiosku časopisov in tobaka. Opazil sem, da i-maio v prodaji celo vietnamske cigarete iz Hanoia. Kakor pra-'Hjo so slabše vrste. Vendar sem jih kupil tri škatlice, čeprav 06 kadim. Za spomin kot posebnost z naše poti po Sibiriji.
Vse drugačno občutje je bilo, ko sem z vetrovnega mraza stopil v razsvetljeno restavracijo z belimi in sončno rumenimi zavesami na zastekleneli dolgi steni. Kot bi sonce posijalo v Pozni večer sredi Bratska. Pri večerji so po najsodobnejših kulturnih predpisih stregli elegantni natakarji in natakarice. Vmes
je plesni orkester, kot je navada v ruskih restavracijah, igral znane in neznane svetovne šlagerje in plese. Zlasti ruske pesmi, zdaj melanholične, drugič spet živahnejše, ogrejejo posamezna omizja in družbe postajajo vse bolj živahne. K vsesplošnemu razpoloženju pripomorejo tudi japonski študentje in študentke, ki so na ekskurziji po Sibiriji. Kakor orkester počiva, se iz mladih študentskih grl oglasijo eksotične sentimentalne in vesele pesmi. Z občudovanjem prisluhnem njihovem petju, ki sredi hladne, v mraku potopljene tajge, pričara dih dežele vzhajajočega sonca.
Ples in petje razigrane japonske mladine se je zavlekel dolgo v noč. Iz posameznih hotelskih sob je nato še do ranega jutra bilo slišati petje in smeh.
Človek jim niti ni hotel zameriti za nemirno noč. Mladima je oživela tajgo.
BRATSK
MESTO VEČ NASELIJ
Po zajtrku, preden smo se odpeljali na ogled hidroelektrarne in drugih industrijskih središč, smo se razkropili po širokih mestnih ulicah. Bilo je nič stopinj Celzija, čeprav smo bili komaj v avgustovskem obdobju. Veter je neprijazno bril po hladnih puščobnih ulicah; povrhu je še lahko rosilo. Nič posebnega, kar ne bi bili že sinoči opazili, ni bilo videti na sto metrov širokih cestah s petnadstropnimi bloki v vrstah, kot bi jih z ravnilom naravnali. Pusto in dolgočasno, vendar snažno in kar pre-več urejeno za mesto v divjini.
Presenečeni pa smo bili, ko smo zvedeli, da nismo v središču mesta Bratsk, kot smo menili, in niti ne v tistem predelu ob velikem zajezenem jezeru, ki smo ga prejšnji dan videli ia letala. Nahajali smo se le v enem izmed osmih največjih modernih naselij Bratska, M so si na las podobna In oddaljena kar po nekaj desetin kilometrov eno od drugega.
V središču Bratska
Bratsk je najmlajše mesto v Sibiriji. Nastajati je začelo leta 1955 s pričetkom gradnje velike hidroelektrarne ob mogočni a potuhnjeni reki Angari, ki so jo v tukajšnji sibirski divjini zajezili v ogromno Bratsko morje. Posebnost novo porojenega mesta je prav v tem, da ga sestavljajo posamezne naselbine, kjer prebivajo graditelji novih velikih industrijskih objektov, ki so skozi tajgo medsebojno povezane z asfaltiranimi cestami. Naselja se z modernimi, vendar enoličnimi tri in petnadstropnimi bloki naglo širijo v doslej nedotaknjene predele tajge. Cez desetletje ali dva, ali pa še prej, bo napočil čas, ko se bodo združi-
la v sodobno milijonsko mesto, ki ga bo, kljub potresnemu področju, krasilo tudi nekaj dvanajstnadstropnic, kakršno sme ugledali že v našem naselju blizu šestnadstropnega hotela Tajga. S tem pa nikakor ne bo iztrebljen pristni sibirski čar tajge v sredini velikega mesta. Nekateri mestni predeli se bodo spremenili v lepotne naravne parke, podobne, kot smo jih že videli v Akademgorodoku z vsemi ohranjenimi značilnostmi tamkajšnje flore in favne. Tako bo nastalo mesto dihalo in živelo od obkrožene širne nedotaknjene tajge.
Prvo naselje je po dograditvi železnice nastalo za graditelje hidrocentrale. Sprva so bili samo šotori. Z razširitvijo gradbišča tudi že lesene barake in hišice in končno zidani večnadstrp-ni bloki. Dograditev hidroelektrarne je omogočila nastanek tovarn zlasti v tistih krajih, kjer so potrebne surovine na dosego roke. Tako so zgradili v bližnji okolici eno največjih tovarn za proizvodnjo aluminija, ki je rentabilnejša od katere koli v Sovjetski zvezi. V zvezi z njo so kajpak zgradili tudi naselje za proizvajalce in seve pred tem, za graditelje tega kombinata.
Na levem obrežju Bratskega morja je kajpak, spet največja toverna lesne industrije na svetu. V tej tovarni predelujejo iglasto in listnasto drevje, ki ga je tukaj v neizčrpnem izobilju. Proizvajajo celulozo, kolofonijo in razne smole. Sladkor iz debel pa odvajajo in pošiljajo v druge tovarne v predelavo živalskih krmil. V zajezenem prostoru ob obrežju je nagrmadeno zbirališče hlodov, Id priplavajo po reki z vseh koncev tajge. Tu odbirajo les po sortah in kakovosti za predelavo.
Za graditelje te tovarne in tovarniške delavce so spet zgradili posebne naselje, saj kombinat za predelavo lesa zaposluje tisoč dvesto inženirjev in tehnikov in nad deset tisoč delavcev. Samo za prehrano delavstva skrbi šest menz, v katerih je istočasno prostora za šest tisoč delavcev.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7 500 lir, celoletna 13.500 Hr. Letna naročnina za inozemstvo 19 500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-
Stran 6	14. avgusta 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
M
ZTT - Trst
ŽENEVSKA KONFERENCA ZA REŠITEV CIPRSKE KRIZE
Odločilen premik: končno začetek plenarne seje
Seja se je začela zvečer po vec kot štiriindvajsetih urah mrzličnega iskanja kompromisnih rešitev
ŽENEVA. 13. — Iz pooblaščenih virov se je zvedelo, da se je pet-stranska seja na konferenci o Cipru začela danes ob 19.45 v «palači narodov». Zunanji ministri Velike Britanije, Grčije in Turčije so se zbrali v neki dvorani skupaj s predstavniki obeh ciprskih skupnosti Cleridosom in Denktašem. Iz istega vira se je zvedelo, da je bil na seji navzoč tudi opazovalec OZN Robert Guyer. Sodelujejo tudi uradni tolmači, še malo prej se ni nič vedelo o začetku plenarne seje. Grški zunanji minister Mavros je izjavil, ko je odhajal na sedež OZN, da se bo tam udeležil tristranskega sestanka.
Prej se je zdelo, da je konferenca za rešitev ciprskega vprašanja zašla v nekakšno slepo ulico. Pogajanja so se sicer nadaljevala toda le na bilateralnih ravneh. Nihče od petih partnerjev (Anglija, Turčija, Grčija, ciprski Grki in ciprski Turki) pa ni hotel podati kake izjave, ki bi dala slutiti, da bo konferenca prekinjena, ali pa da se bo nadaljevala.
«Začele so se odločilne ure» — je izjavil neki turški predstavnik pri vstopu v «palačo narodov». Drugi predstavniki niso hoteli podati nobene izjave.
Na splošno prevladuje pesimizem. Mnogi so prepričani, da se bo konferenca razbila. Sporočajo, da so na ženevskem letališču že pripravljena letala, ki naj bi ponesla domov angleške, grške in turške predstavnike.
V	poznih večernih urah so sejo prekinili za eno uro. Medtem ie grška vlada sporočila veleposlanikom Anglije, ZDA, SZ, LR Kitajske in Francije, da Turčija ne spoštuje resolucije Varnostnega sveta ter bi zato odgovornost, če bi se položaj poslabšal, padla tudi na o-menjene države.
Sinoči je turški zunanji minister Gunes postavil Grčiji nekakšen ultimat: če Grčija ne bo sprejela turških predlogov (ki imajo bolj prizvok zahtev o katerih ni mogoče pogajanje), se bo Turčija po 24-urnem čakanju umaknila s konference. Callaghan, Gunes in Denk-taš so sinoči čakali ciprsko -grškega predstavnika do zgodnjih jutranjih ur, toda brez uspeha. Turki pa so pozneje pojasnili, da ni šlo za ultimat.
Callaghan je danes predlagal, da bi odložili konferenco za 36 ur. Grki so se strinjali s tem predlogom, toda Turki so ga odločno odklonili. Pripravljeni so bili čakati nekaj časa, toda na vsak način ne 48 ur. Menili so namreč, da bi vsako zavlačevanje konference pomenilo pravzaprav njen neuspeh.
Turško stališče je dokaj jasno: na najsevernejšem delu otoka bi bilo treba ustanoviti glavno ozemeljsko jedro, ki bi bilo rezervirano za turško manjšino. Nadalje bi bilo treba ustanoviti še pet drugih okrožij, nekakšnih «kantonov» po švicarskem vzgledu, kjer bi imela turška manjšina svojo u-pravo.
Ta turški predlog, ki je že drugi, ni Grkom pogodu. Predvsem zato, ker prepušča turški manjšini okoli 30 odst. celotne površine (medtem ko turška manjšina predstavlja samo 18 odst. celotnega ciprskega prebivalstva), potem pa še zlasti, ker bi turško - ciprska manjšina prejela najbolj rodovitne kraje otoka, kjer se nahajajo tudi najpomembnejši viri ciprskih vodnih rezerv. Grki pravijo, da se ne more kar nenadoma zbrisati ustava iz leta I960. Pravijo tudi, da jim hočejo Turki vsiliti zakon močnejšega.
Danes je grško-ciprski predsednik Clerides predložil nov načrt za rešitev spornih vprašanj. Po tem načrtu naj bi ustava iz leta 1960 ostala nespremenjena, raaširili bi samo pristojnosti upravne avtonomije za vasi na otoku, kjer živijo v celoti Grki, oziroma Turki. Na vsenarodni ravni pa bi obravnavali posebej probleme, ki zadevajo kot taki eno ali drugo narodno skupnost.
Predstavnik ciprskih Turkov Denk-taš je izjavil, da ta predlog ne predstavlja nič novega.
V	tem težkem vzdušju je Callaghan skušal izvajati svojo posredniško vlogo. Srečal se je najprej z grškim zunanjim ministrom Mavro-som, potem pa s turškim ministrom Gunesom. Temu je pojasnil nove predloge grško-ciprskega predsednika Cleridesa. Sicer pa je Clerides, ko se je pogovarjal s časnikarjem, izrazil svoj pesimizen glede možnosti, da bi se lahko sporazumeli s Turki. «Ne moremo — je dejal — sprejeti turških predlogov — tudi v njihovi novi formulaciji in menim da bodo tudi Turki težko sprejeli naše predloge.»
Ženevsko konferenco, ki je pravzaprav šele v povojih, spremlja mrzlična dejavnost v vseh glavnih mestih držav, ki so tako ali drugače zapletene v to zadevo. Včeraj je Callaghan baje trikrat telefoniral ameriškemu državnemu tajniku Kissingerju. Danes je ameriški ve leposlanik v Grčiji izročil ministrskemu predsedniku Karamanlisu posebno poslanico državnega tajnika Kissingerja. Turška vlada je odpoklicala iz Aten svojega veleposlanika. Na drugi strani se je turški ministrski predsednik Ecevit pogovarjal z načelniki turških glavnih štabov ter potem sklical vladno sejo. Dvakrat je o vseh teh dogodkih po-
ročal, predsedniku republike Koru-turku.
Razburjenje v Turčiji je doseglo svoj višek zaradi vesti, ki so pri" bajale iz Grčije. Po teh vesteh so Grki vkrcali še sinoči v pristanišču Scaramanga pri Pireju več o-klepnih enot, čete marincev ter razne količine orožja. Ladje so odplule neznano kam. Poročajo pa, da Grki kopljejo posebno ponoči strelne jarke vzdolž reke Marice Prav gotovo so poslali nekaj oklepnih enot v Traki jo, druge pa na otoke pri Turčiji.
Težave, na katere je naletela ženevska konferenca o Cipru, se o-dražajo na razmere na otoku Neki glasnik OZN na Cipru je izjavil, da so čete OZN v stalni pri-pravljenosti zaradi kritičnega poteka del na konferenci. Od sinoči vojaki OZN na otoku ne smejo spa-
ti izven vojašnic, oziroma svojih u-radov. Glasnik je nadalje sporočil, da je na otok prispela enota 160 švedskih vojakov. Skupno število čet OZN znaša sedaj 4.400 mož.
S svoje strani je pomočnik predsednika ciprske vlade Xanthos Clerides izjavil, da je ciprska nacionalna garda v stalni pripravljenosti. Zdi se, da so v zadnjem času pojačili te enote z večjim številom grških častnikov. Malo pozneje se je zvedelo, da je grška nacionalna garda prekinila evakuacijo iz nekaterih turških otokov na Cipru, še vedno pridržuje številne Turke v raznih krajih, posebno v Limasolu. Ponoči jo bilo slišati občasno streljanje v Nikoziji, toda do resnejših incidentov ni prišlo. Včeraj so opazovalci u-gotovili premike turških čet in tankov v smeri proti Nikoziji.
Prihod enot Gurkha, » katerimi je predvčerajšnjim London okrepil svoj vojaški kontingent na Cipru
SKLEP KOMISIJE Zfl SODNE POSTOPKE PROTI POSLANCEM
Odvzem imunitete misovcema Serveilu in Petroniu priporočen poslanski zbornici
Parlamentarca MSI sta osumljena obnavljanja razpuščene fašistične stranke
RIM, 13. — Komisija poslanske zbornice, ki proučuje zahteve po sodnih postopkih proti poslancem, je danes z veliko večino sklenila predlagati zbornici odvzem parlamentarne imunitete misovskima predstavnikoma Serveilu in Petroniu. Oba sta obtožena obnavljanja razpuščene fašistične stranke, ki je kaznivo po zakonu Scelba iz leta 1952.
Za odvzem parlamentarne imunitete misovskima poslancema so se izrekli predstavniki vseh skupin z izjemo zastopnikov MSI. Prošnjo za sodni postopek proti misovskima parlamentarcema je vložil milanski generalni pravdnih dr Salvatore Paulesu. V svoji utemeljitvi le-ta poudarja, da je pravdništvo začelo preiskavo o neofašistih, o-sumljenih obnavljanja fašistične stranke, že leta 1971. Preiskovalci so prepričani, da so nekateri obtoženi desničarski skrajneži tesno povezani z MSI in od tod zahteva za sodni postopek proti poslancu Serveilu. ki je bil do pred tremi leti izredni komisar pokrajinske federacije MSI v Milanu.
Kar zadeva pa sodni postopek proti Petroniu, dr. Paulesu poudarja, da je bil ta že obtožen prekrška obnavljanja fašistične stranke. še preden je bil izvoljen za poslanca. V tem okviru mu je sodstvo poslalo tudi poziv, naj se javi na zasliševanje, a Petronio ga je e-nostavno prezrl.
Odvzem parlamentarne imunitete misovskima parlamentarcema bo morala sedaj odobriti še poslanska zbornica, ki bo o tem vprašanju razpravljala predvidoma po počitnicah.
V zvezi s sklepom komisije je predsednik Lettieri, ki je tudi poročal o zahtevi sodstva, poudaril, da je sklep na liniji dosedanjih odločitev parlamenta v zvezi s prekrškom, ki ima mimo raznih kriminalnih izpadov, tudi pomen u-stavnega prestopka. Po skrbnem in poglobljenem pregledu dokaznega gradiva — je nadaljeval Lettieri — je bila komisija mnenja, da je nujno dovoliti poglobitev preiskave o odgovornosti parlamentarcev, ki s svojimi ocenami in stališči dajo lahko povod za politično nasilje in protidemokratične izpade. Ob koncu je demokrščanski poslanec še po-
TRAGEDIJA NA ENI NAJVIŠJIH GORA V PAMIRU
'_v '
Zenska alpinistična odprava zmrznila na Leninovem vrhu
Žrtev je deset: osem je sovjetskih državljank, ena je švicarskega rodu, ena pa je ameriški gornik, ki ga je zasul plaz
udaril, da je zadovoljen, da je komisija z veliko večino priporočila odvzem imunitete misovskima poslancema ter tako pravilno in odgovorno tolmačila zahteve italijanskega naroda ob valu fašističnih terorističnih atentatov.
RIM, 13. — Minister za obrambo Andreotti, je danes poročal o-brambni komisiji poslanske zbornice (pozneje še senatni) o uničenju nezakonitih dosjejev, ki jih je pred leti pirpravila italijanska tajna vojaška služba Sifar.
Svoj čas je posebna komisija poročala parlamentu o obsežnosti teh dosjejev. V mnogih primerih so u-službenci ustanove Sifar vodili preiskave kar o vseh osebah, ki so pripadale določenim kategorijam. Parlament je sprejel priporočilo, da se uničijo vsi nezakoniti dosjeji.
Uslužbenci rimske Opere so v soboto zasedli gledališče, da bi z odločno sindikalno akcijo podkrepili »vojn zahtevo po preosnovi gledališča. Delavci, ki še niso dobili plače za julij, zahtevajo korenito reformo, k> naj naredi konec elitnemu gledališču in naj ga prilagodi potrebam modeme družbe. Na sliki manifestanti
na balkonu zasedenega gledališča
....uni,,im..........................n...........................................................
SENATORJI IN POSLANCI SE BODO PONOVNO SESTALI 24. SEPTEMBRA
Z odobritvijo vseh vladnih dekretov parlament zaključil poletno zasedanje
Burna razprava v senatu zaradi sprememb poslancev dekreta o davku IVA na živino
MOSKVA, 13. — Leninov vrh, ki je s svojimi 7.134 metri tretja najvišja sovjetska gora in ena najvišjih gora v Pamiru, je terjal v kratkem presledku nekaj dni kar deset žrtev. Zaradi izredno slabih vremenskih razmer je na vrhu gore zmrznila ženska alpinistična odprava, v kateri je bilo osem sovjetskih alpinistk in neka Švicarka, nekaj dni prej pa je orjaški plaz dobesedno pogoltnil nekega ameriškega gornika.
Tragedija se je pripetila v noči od 5. na 6. avgust, o smrti ne srečnih gornic pa se je zvedelo šele danes, ko se je vrnil v Moskvo dopisnik «New York Timesa» Chri-stoper Wren. Ta se je udeležil vzpona na Leninov vrh skupaj z gorniki iz devetih držav.
Po pričevanju ameriškega časnikarja so gornice preplezale vrh, kjer jih je presenetilo močno neurje. Silovit veter je odpihnil šotore, tako da so nesrečnice zmrznile.
Trupla je odkrila Wrenova naveza, ki je bila le dan hoda za sovjetsko odpravo. Nekaj dni prej pa je umrla mlada Švicarka Eva Isenschmid, ki se je pridružila odpravi kot fotografka. Ženska ni bila dovolj pripravljena na hud pa-mirski mraz in silovit gorski veter.
Leninov vrh je s svojimi 7.134 metri tretji najvišji vrh v Sovjetski zvezi. Višja od njega sta le Vrh komunizma (nekdanji Stalinov vrh) s 7.495 metri in Vrh zmage s 7.439 metri. Vse tri gore so v pa-mirskem pogorju, ki je oddaljeno okrog pet tisoč km od Moskve.
Vse tri gore sta pred skoraj štiridesetimi leti prva preplezala sovjetska gornika Vitalij in Jevgenij Abalakov. Za njimi se je povzpelo na vrh nešteto odprav.
Na Cervinu sta umrla nemška gornika, ki sta med vzponom o-magala in padla. Reševalci še niso ugotovili njune istovetnosti. Prav tako sta umrla tudi gornika, ki sta ^e vzpenjala na Rimpfishorn. Tudi njune istovetnosti reševalne skupine iz Zermatta niso še mogli ugotoviti.
Žrtvi iz Valtelline pa sta 36-letni jezuit Sandro Ciabarri in 21 -letni Giuseppe Fragola oba iz Parme. Prijatelja, ki sta prespala noč od srede na četrtek v koči Calderini, sta se pripravljala na vzpon na vrh nad jezerom Spalmo. Reševalci, ki so ju našli včeraj pozno popoldne. so ugotovili, da sta Ciabarri in Fragola dosegla cilj in sta se ponesrečila ob povratku. Eden od dveh je padel v razpoko in presenetil prijatelja, ki se ni utegnil ujeti. Oba sta se raztreščila v 4fl metrov globoki razpoki.
Nesrečneža so začeli iskati šele v nedeljo popoldne, ko je uprava kampinga, kjer sta bila na počitnicah ,dala alarm, ker se proti nred-videvanju prijatelja nista vrnila v soboto.
Za slovensko književnost
(Nadaljevanje s 4. strani)
Šest gornikov umrlo v treh hudih nesrečah
ZERMATT, 13. - Šest alpinistov mrtvih je obračun treh gorsk'h nesreč na Cervinu, Rimpfishornu in v Valtellini.
rilo za upe. Kakor nekaterega izmed tistih, ki so zoreli na prelomu dobe, in posebej onih, ki žive ločeni od narodnega trupa. A posebno niega, ki si je upal največ in najdlje in si je postavil za nalogo, biti posredovalec med dvema kulturama. Kdo se mu upa odrekati to“le. skoraj bolestne poveza: osti s svojim rodom? Toda kljub temu je v njegovem srcu še vedno našla prostora ljubezen — ne samo do italijanske kulture, ampak tudi do dežele in ljudstva.»
Velikansko je Resovo mentorsko-kritično delo. Objava njegovih pisem nam v njem odkriva prvega najresnejšega Bevkovega kritika. Nihče tudi še ni popisal Resovega deleža pri Domu in svetu, ne sa-
mo onega vidnega, saj je bil u-redniku dr. Izidorju Cankarju desna roka v vseh zadevah, od literarnih do umetnostnih. Sestavil je bibliografijo slovenskih izdaj na Primorskem in primorskih avtorjev v Sloveniji, prispeval k Trin-kovi bibliografiji.
Tal.ega Resa slavimo, se ga spominjamo, ko se bliža štiridesetletnica njegove smrti: Primorca, Slovenca, vezni člen med obema narodnostim na tej zemlji, Evropejca. Takega si ga postavimo za zgled in opomin, zlasti mladi, ki žive tudi iz njegove dediščine, zavedni da je trebi nadaljevati Resovo pot. Da je treba ustvarjati v delu in trpljenju ter s ponosom kot enak z enakim skupaj uživati ustvarjene kulturne dobrine.
RIM, 13. — Poslanska zbornica je na dopoldanski seji zaključila razpravo o izrednih vladnih dekretih za boj proti gospodarski krizi. Zadnji dekret, ki so ga poslanci vzeli v pretree, zadeva neposredno davčno obremenitev. Zbornica je odobrila dekret z 291 glasovi, proti 266. Za so glasovali predstavniki strank vladne večine, proti pa komunisti, neodvisni levičarji in mi-sovci. Dekret bo moral še enkrat odobriti senat, ker so poslanci zvišali od štirih na pet milijonov skupni znesek dohodkov delojemalcev.
Podtajnik za finance Macchiavel-li je v zaključnem posegu poudaril, da sta šla vlada in parlament pri zasnovi dekreta znatno preko zahtev sindikatov in sta razbremenila družina z najnižjimi dohodki. Res je, da bo dekret močno obremenil tiste, ki imajo nad deset milijonov letnega dohodka — je dodal Macchiavelli —- poudariti gre pa, da ima dekret le prehodni značaj in da gospodarska kriza terja nekatere žrtve.
Pred zaključnim govorom Mac-chiavellija so posegli v razpravo predstavniki vseh strank. Kot je bilo pričakovati so poslanci vladne koalicije poudarili nujnost dekreta. Tako je na primer socialist Co-lucci dejal, da je ostrost davčnega vijaka dala povod za znatne pritožbe, poudaril pa je, da imajo dekreti prehodni značaj in jih moramo zato sprejeti tudi z morebitnimi senčnimi platmi sicer bi zaostritev gospodarske krize lahko spravila v nevarnost italijansko demokracijo. Za levico pa je komunist D’Alema poudaril, da njegova stranka ne more odobriti dekreta, čeprav je razprava v parlamentu odpravila marsikatero senčno plat.
Senat pa je posvetil dopoldansko sejo razpravi o dekretu za odpravo dolgov ustanov za socialno skrbstvo, za finansiranje bolniške dejavnosti in za začetek zdravstvene preosno-ve. Kot je bilo pričakovati so se za odobritev dekreta izrekli predstavniki strank vladne večine, proti pa so bili komunisti, neodvisni levičarji, liberalci in misovci.
Za socialdemokrate je govoril senator Barbera, ki je poudaril, da njegova stranka soglaša s po-
litičnim namenom dekreta, ima pa nekaj pripomb zaradi nepopolnosti osnutka. Za socialiste je senator Pittella dejal, da je zlasti pomembno, da sta vlada in krščanska demokracija končno razumeli in podprli zahtevo socialistov, da so dežele telesa, ki jim gre poveriti skrb za zdravje državljanov. Komunistični poslanci pa so poudarili, da i-ma dekret nekatere pozitivne plati, istočasno pa so izrazili nezaupanje, da bi vladna večina izvedla dejansko in ne le «besedno» zdravstveno reformo: Nezaupanje komunistov, je poudaril senator Canetti, je predvsem posledica dosedanje politike krščanske demokracije.
V odgovoru je minister za zdravstvo Vittorino Colombo najprej poudaril, da je v stališčih komunistov kontradikcija in sicer v dejstvu, da so prepričani, da bo dekret privedel do pozitivnih rezultatov, istočasno pa glasujejo proti vladnemu predlogu. Minister je nadalje poudaril, da se je z odobritvijo dekreta in z zakonskim osnutkom o preosnovi zdravstvene službe, ki ga je vlada včeraj predložila parlamentu, že začelo izvajanje zdravstvene reforme in dodal, da vladni ukrepi ne bodo imeli negativnih posledic na poslovanje bolnišnic.
Colombo je še dejal, da ni bil namen vlade «kaznovati» ne zdravnikov ne farmacevtskih industrij-cev, ampak da je vlada ukrepala le v izključno korist državljanov.
Na popoldanski seji je senat zavrnil dolgo vrsto popravkov, ki so jih predložile vse opozicijske skupine.
Zbornica je nato začela preučevati dekreta, ki so ju delno spremenili v poslanski zbornici in sicer o neposredni davčni obremenitvi in o davku IVA na meso. Popravek o davčni obremenitvi so odobrili po nekajminutni razpravi, medtem ko se je o popravku davka na meso razvila žolčna razprava. Kot je znano. je prav senat odobril popravek valdnemu dekretu, da se zviša od 6 na 18 od sto davek na živo živino, z izjemo glav namenjenih reji. Poslanska zbornica pa je popravek gladko črtala.
Nekateri demokrščanski, republi-
kanski, liberalni in misovski senatorji so zahtevali, ponovno uvedbo člena, kar pa je minister Tanassi zavrnil z obvezo, da bo vlada v roku dveh mesecev predložila globalen zakonski osnutek za preos-novo davka IVA na živino v okviru korenite preosnove davčnih o-bremenitev kmetovalcev. Ker republikanci niso kljub temu hoteli u-makniti predloga, je Tanassi zahteval glasovanje, o zaupnici vladi, na kar so republikanci umaknili popravek.
Senatorji so nato z 145 glasovi proti 89 odobrili dekret v formulaciji poslanske zbornice.
S tem sta oba doma parlamenta zaključila delo. Senatorji in poslanci se bodo ponovno sestali 24. septembra.	________________________
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiuiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliUiiiiliH*1
NAPETO.^ OB LIBANONSKO-IZRAELSKI MEJI
ČETRTIČ V ZAKON
Benjamin Forbes iz Lakelan-da v Floridi se je odločil, in se četrtič «obesil». Tokrat si je za zakonsko družico izbral 19 let mlajšo žensko. Takoj po poroki sta se ženin in nevesta odpeljala na poročno potovanje. Njej je 82 let, ženin pa je pred nedavnim praznoval 101. rojstni dan.
SVOJEVRSTNO TOLMAČENJE ZAKONA
Gospodinja Joan Odlum iz mesta Adelaide v Avstraliji, ki je bila izbrana za porotnico na vrhovnem sodišču za južno Avstralijo, ni iz moralnih razlogov sprejela funkcije. Poudarila je, da je vedeževalka in kot taka že v naprej pozna razsodbo.
LETOVIŠČE ZA PSE
V gorah Catskill v ZDA so uredili novo letovišče Campo Lindo, ki je namenjeno izključno psom. Sem naj bi petičneži pošiljali svoje «prijatelje» na oddih (za 150 dolarjev na mesec), ko je drugod v državi prevroče.
Izraelski napad na begunsko taborišče
BEJRUT, 13. — štiri izraelske izvidniške ladje so danes bombardirale palestinsko begunsko taborišče pri Al Rašidianu (Sur - Tyre) v južnem Libanonu. Izraelski napad je po sporočilu libanonskega o-brambnega ministrstva povzročil smrt neke osebe, ranil pet ljudi in napravil večjo gmotno škodo.
Libanonsko obrambno ministrstvo je potrdilo vest, ki jo je sporočila že prej časopisna agencija palestinskega osvobodilnega gibanja «Wa-fa», da so Palestinci odgovorili na topi^ ki in raketni ogenj izraelskih enot, - zadeli eno od njih ter jo zažgali.
V sporočilu libanonskega obrambnega ministrstva je še rečeno, da so izraelske ladje bombardirale severozahodni del begunskega taborišča in sicer z razdalje od 8 do 12 km.
Tudi Izraelci so potrdili, da so
NIHČE NOČE V ŽERJAVICO PO KOSTANJ
Kongres in sodstvo zvračala drug na drugega odgovornost za začetek sodnega postopka proti bivšemu predsedniku Nixonu zaradi njegove vloge pri utišanju škandala Watergate
WASHINGTON, 13. — Nad Richardom Nixonom, na katerega se je zrušil plaz Watergata, še vedno visi Damoklejev meč procesa zaradi vloge, ki jo je imel v vohunski aferi in zaradi goljufij, katerih ga dolžijo. Bo proces, ga ne bo? Vse kaže, da lebdi nekje v limbu in da nihše noče stegniti roke, da bi ga povlekel na trda tla.
Nočejo 7a senatorji, nočejo ga poslanci v predstavniškem domu. Izvoljeni predstavniki ameriškega ljudstva imajo vedno pred očmi rezultat ankete zavoda za raziskovanje javnega mnenja Gallup, po kateri naj bi bilo 55 odstotkov Američanov prepričanih, da je odstop «Trikyja Dicka» (zviti Dick) že ža-dostna kazen. Da bi se znašali nad poražencem? Kaj še, to ni v duhu procesa «očiščenja», ki ga je začel novi predsednik Ford.
Torej ga bodo oprostili? Tega pa tudi ni mogoče jasno povedati, saj bi se ameriško ljudstvo lahko zgražalo nad svojimi predstavniki, ki kar
tako oprostijo predsednika kljub njegovim «zločinom». Zlasti pa je vsakemu poslancu in senatorju v času, ko se pripravlja na politične volitve, neprijetno mazati si roke v blatu Watergata. Kot kažejo izjave vidnih politikov tudi previdna resolucija, ki bi priporočila sodnikom, naj ne ukrepajo proti predsedniku, nima velikih možnosti, da bi bila izglasovana.
Kot kaže, bosta kongres in predstavniški dom prepustila sodstvu, da gre po kostanj v žerjavico. Tudi sodniki pa očitno nimajo namena osmoditi si prstov. Njihov predstavnik je že izjavil, da bi bilo v tem trenutku izredno težko sestaviti poroto, ki bi lahko sodila predsedniku. «Nihče od porotnikov — je dejal — ne bi mogel z roko na Bibliji priseči, da ni slabo razpoložen do obtoženca...» Kot vedno, krivo je ljudstvo.
Bivši predsednik pa si medtem hladi jezo in topi žalost v valovih Pacifika, po katerem se vozi z jahtami svojih petičnih prijateljev Ro
berta Abplanalpa in «Bebeja» Re-boza. Prijetna kopel v hladnih valovih oceana, nato pa še obilen zajtrk okusnih ostrig zalitih s hladnim šampanjcem: res huda kazen za človeka. ki je ukazal za božič leta 1972 bombardirati Hanoi.
Politiki in sodniki mencajo s primerom Nixon. Zakaj bi bili jasni in točni člani ameriške odvetniške zbornice? Predsednik te. Chester-field Smith, ki je na počitnicah v Honoluluju, je izjavil, da ni še čas, da bi se izjasnil o vprašanju izgnati Nixona iz zbornice ali ne. Dejal je sicer, da bi bilo zgrešeno obravnavati primer Nixona z upoštevanjem muk, ki jih je pretrpel zaradi zadeve Watergate, kajti «nihče, niti predsednik se ne sme požvižgati na zakone», dodal pa je takoj, da bi bila vsaka učena brez poglabljanja v ta svojski primer preuranjena.
Največjo uslugo bi bivši predsednik naredil zbornici, če se ne bi več ukvarjal z odvetništvom, kaže pa, da to ni njegov namen. Kot že po porazu n., predsedniških volitvah
leta 1960 se bo verjetno tudi sedaj posvetil odvetniškemu poklicu, ki mu je med drugim vedno nesel mastne denarce.
Čudna je usoda ljudi. Človeku, ki so ga v svetu poveličevali kot enega od pobudnikov procesa popuščanja napetosti, ki je doživel naravnost fantastičen sprejem v državah Bližnjega vzhoda, so doma kopali jamo z Watergatom. Iz črnega brezna mu ni mogel pomagati niti bogati saudski kralj Feisal, ki je sklenil predčasno ukiniti embargo na izvoz arabskega petroleja v ZDA prav zato, da bi pomagal prijatelju v zagati. Tako je povedal v pogovoru z urednikom lista «L’Orient Le Jour» saudski minister za petrolej Sakaf. In po Nixonovem padcu? «Amerika že zna — je poudaril minister — kam jo kličejo njeni interesi. Mislim, da se politika ZDA do Bližnjega vzhoda ne bo spremenila.» Tudi za A-rabce je komaj pred nekaj meseci tako čaščeni Nixon le figura preteklosti, utopljenec v blatnem jezeru Watergata.
napadli begunsko taborišče pri Al Rašidianu. Svoje dejanje opravičujejo, češ da so prav iz tistega taborišča prihajali ngpadi na njihovo ozemlje. Pred kratkim so baje zajeli neko ladjo z gverilci, ki se je nameravala vtihotapiti v Izrael ter izvajati tam atentate. Ta ladja naj bi prihajala prav iz omenjenega področja.
Vest o izraelskem napadu na o-menjeno begunsko taborišče je presenetila, ker je bil napad izveden potem, ko se je že zvedelo, da je predsednik izvršnega odbora organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat ukazal palestinskim gverilcem, naj evakuirajo mesto Rašaja Al Puhar ter bližnje kraje v južnem Libanonu. Vest je sporočil prvi libanonski minister Ta-kiedim Solh po razgovoru, ki ga je imel davi z Arafatom in drugimi tremi palestinskimi voditelji, Solh je še pristavil, da je namen evakuacije zagotoviti varnost libanonskim državljanom vzdolž meje z Izraelom. Evakuacijo so začeli izvajati z današnjim dnem. Sklep so sprejeli zaradi nenehnih izraelskih groženj in tudi stalnih napadov na to področje. Ti napadi so terjali veliko število človeških žrtev ter ogromno gmotno škodo.
V Izraelu se vedno bolj širi vojna psihoza. Pričakujejo da se bodo v kratkem začele velike vojaške vaje z vpoklicem večjega števila reser-vistoy. Te vaje naj bi prika-.ale, kakšne možnosti ima Izrael, da v najkrajšem času mobilizira vse svoje razpoložljive sile.
Izrael na drugi strani obtožuje Sirijo, da je kršila sporazum o razmiku čet na meji z Izraelom. Te kršitve naj bi bile dveh vrst: 1. sirsko letalstvo naj bi preletavalo nevtralno območje ter celo izraelsko ozemlje v globini enega kilometra: 2. Sirci naj bi poslali na območja z omejeno oborožitvijo minometal-ce z več kot 122 mm kalibra. Sporazum predvideva, da je lahko na tem območju samo 6.000 mož, 75 tankov ter 36 topov z manjšim kalibrom kot je že omenjeni. Glede zračnih kršitev je Izrael protestiral pri OZN, medtem ko je v zvezi s Dojačanjem oborožitve prepovedal Sircem pobrimie izraelskih min na določenih področjih. Pobiranje min bo Izrael dovolil, kadar bodo Sirci umaknili težko oborožitev.