Poit ni urad 9021 Celovec — Verlagsposfamf 9021 Kkrgenfurf
Uhaja v Celovcu — JErschelnungsart Klagenfurt
Posamezni Uvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov
Letnik XXIII.
Celovec, petek, 26. julij 1968
Slovenija proslavila dan vstaje
V	neštetih krajih širom vse Slovenije so minulo nedeljo in ponedeljek z raznimi slovesnostmi in drugimi prireditvami proslavili dan vstaje slovenskega naroda, ki ga Slovenija vsako leto praznuje 22. julija.
Osrednja proslava je bla tokrat na Rašici, znani vasici, ki so jo nemški okupatorji pred 27 leti kot prvo slovensko vas v celoti do tal požgali. Na proslavi se je zbrala velika množica ljudi, med njimi tudi mnogo mladine, ki je s svojo nazvočnostjo pokazala svoje spoštovanje do svetlih tradicij narodnoosvobodilne vojne proti fašizmu. Proslave sta se udeležila tudi podpredsednik jugoslovanske zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj in predsednica zbora narodov Vida Tomšičeva, ki je v svojem govoru na proslavi obudila spomine na tiste dni, ko so se začele prve akcije proti sovražniku, in na požig Rašice, ki naj bi prestrašil slovenski narod in ga odvrnil od vseljudske vstaje. V svojih izvajanjih o sedanjem položaju v svetu pa je podčrtala zahtevo vseh miroljubnih ljudi, naj ZDA ustavijo bombardiranje v Vietnamu in omogočijo uspeh mirovnih pogajanj. Pravtako je izrazila skrb, s katero tudi v Jugoslaviji spremljajo škodljive pojave v odnosih med socialističnimi državami kot se izražajo v pritisku Sovjetske zveze na Češkoslovaško. Govoreč o nalogah v obdobju gospodarske in družbene reforme v Jugoslaviji je poudarila, da reforma zahteva tisto, kar je znanstveni socializem že zdavnaj napovedal, da se namreč socializem lahko obdrži in razvija le kot od kapitalizma produktivnejši in v omogočanju hitrejšega gospodarskega razvoja naprednejši sistem, ob hitrejšem vključevanju mladine v delo in odločanje.
V	Vidmu ob Ščavnici na Štajerskem so s praznovanjem dneva vstaje povezali tudi proslavo 109-letnice prvega slovenskega tabora in 50-letniee vojaškega upora radgonskih borcev za severno mejo. Na tej proslavi, ki sta se je udeležila med številnimi drugimi tudi član izvršnega sveta Slovenije inž. Franc Razdevšek in sin generala Maistra inž. Borut Maister, je predsednik republiškega odbora dr. Jože Vilfan kot govornik med drugim dejal: Z ljudsko revolucijo smo si priborili nov sistem in pravičnejšo ureditev, ki pa jo moramo izpopolnjevati. S tem se bomo najbolje oddolžili spominu tistih, ki so prebujali narodno zavest slovenskega ljudstva, tistim, ki so se borili za našo severno mejo in tisočem naših borcev, ki so pozneje v krvavi narodnoosvobodilni vojni darovali svoja življenja.
Diplomatska aktivnost za rešitev krize na Srednjem vzhodu
14 let po Ženevskih sporazumih:
Do miru v Vietnamu še zelo daleč?
V nedeljo, 21. julija je minilo štirinajst let, odkar je končala svoje delo Ženevska konferenca o Indokini. Ce bi se bili sklepi Ženevske konference uresničli, bi bila to danes zelo pomembna obletnica, kot so bili takrat pomembni sporazumi, ki so jih na konferenci sklenili. Ženevska konferenca pred štirinajstimi leti je pomenila predvsem konec francoskega kolonializma na Indokitajskem polotoku, Laos, Kambodža in Vietnam pa so bili proglašeni za neodvisne države. Predvsem pa je vietnamsko ljudstvo takrat upravičeno zaživelo v upanju, da je končno nastopil mir in da si bo končno po tolikih letih krvavega boja lahko samo krojilo svojo usodo.
Pred kratkim je bil v Kairu veleposlanik v State Departmentu Charles Yost. To je v kratkem časovnem obdobju že tretji amreiški funkcionar, ki je obiskal Kairo. Pred njim sta bila tam svetovalec ameriškega Predsednika za vprašanje Srednjega vzhoda George 8undy in nekdanji ameriški obrambni minister McNamara.
Istočasno ko se je v Kairu mudil veleposlanik Yo&i pa je prispel v Jeruzalem šef ameriške delegacije Pri OZN Bail in se tam sestal z vodilnimi izraelskimi politiki. In končno je posebni odposlanec OZN na Srednjem vzhodu Gunnar Jarring tudi že izdelal datume, po katerih bi naj uresničili resolucijo varnostnega sveta OZN. Menijo tudi, da namerava Jarring, preden bo te datume predložil U Tantu in varnostnemu svetu, dobiti tudi soglasje Moskve, Pariza, Londona in Was-" hingtona.
Skratka na Srednjem vzhodu je kor mrgolelo tujih diplomatov, fo Pa je vzrok za domnevo, da se je na Srednjem vzhodu začelo novo obdobje, v katerem bi naj imele velike sile aktivnejšo vlogo kot doslej. Nekateri diplomatski krogi menijo, da bi se hkrati, ko bi začeli izvajati resolucijo varnostnega sveta, začel umik izraelskih enot z Vzhodne obale Sueškega prekopa, Pozneje pa bi prekop očistili potopljenih ladij in ga spet usposobili za mednarodno plovbo.
Vzporedno z aktivnostjo tujih diplomatov na Srednjem vzhodu pa Poteka tudi diplomatska ofenziva Kaira. Predsednik ZAR Naser se je
pred kratkim vrnil s svojega obiska v Sov. zvezi in Jugoslaviji, ki je bilo njegovo prvo potovanje v ne-arabske države po izraelskem napadu. Cilj njegovega potovanja je bil brez dvoma z neposrednim osebnim angažiranjem v sovjetski prestolnici spodbuditi akcije, ki bi reševanje krize na Srednjem vzhodu premaknile z mrtve točke. Mimo želje po povečani gospodarski in vojaški pomoči se je Naser v Moskvi zavzemal predvsem za to, da ibi naj Moskva v sedanjem trenutku, ki je kot kaže ugoden za pogajanja, povečala svoj pritisk na V/ashington, naj bi le-ta skušal doseči v Tel Avivu, naj ne vztraja pri tistih zahtevah, ki jih ZAR iz prestižnih razlogov in zaradi odnosov do ostalih arabskih držav ne more u-goditi. ZAR pa je pripravljena pristati na lansko resolucijo varnostnega sveta, s tem pa bi Izrael če že ne neposredno pa vsaj posredno dobil poroštvo za svojo varnost in ozemeljsko nedotakljivost. Dalje se širijo glasovi, da je ZAR pripravljena ponovno sprejeti na svoje ozemlje čete OZN, pustiti skozi Sueški kanal ladje s tovorom, če bi se Izraelci umaknili od kanala, in baje celo odreči se Gazi, ki je bila od leta 1948 pod egiptovsko upravo ter popustiti pri reševanju vprašanja beguncev, ki bi ga naj uredili kratkoročno s finančnimi odškodninami.
Vprašanje je ali si je treba tolikšno število tujih diplomatov na Srednjem vzhodu razlagati kot istočasno pripravljenost VVasbingtona za reševanje krize na Srednjem
Ženevski sporazumi pred štirinajstimi leti so predvideli v glavnem dve obdobji urejanja razmer na Indokitajskem polotoku. V prvem obdobju so predvideli predvsem ukrepe vojaškega značaja, se pravi ustavitev sovražnosti. V drugem obdobju pa bi se naj rešila politična vprašanja, med njimi ponovna združitev Vietnama na podlagi splošnih volitev. Bistveno pa je tudi to, da so tako vojaška kot politična določila Ženevskega sporazuma priznavala Vietnamu neodvisnost, suverenost, enotnost in zemeljsko nedotakljivost.
Po štirinajstih letih od Ženevskega sporazuma je vietnamsko ljudstvo še vedno zelo daleč od pravic, ki so mu jih takrat priznali. In po štirinajstih letih še vedno ni mogoče slutiti konca krvave agresije ZDA proti vietnamskemu narodnoosvobodilnemu gibanju. Letos spomladi se je sicer pokazala prva iskra upanja, ko so se začela uvodna uradna pogajanja med Ha-noiem in V/ashingtonom. Cilji teh pogajanj so sicer zelo skromni — po možnosti bi naj dosegli sporazum o prenehanju bombardiranja DR Vietnama in o prenehanju pošiljanja sevemovietnamske vojaške pomoči FNO Južnega Vietnama, toda tudi ob teh razmeroma skromnih ciljih pogajanja v bistvu niso naredila niti koraka naprej. Pozitivno pri tem je morda samo to, da obe delegaciji kljub dosedanjim neuspehom še vedno vztrajata za zeleno mizo, kar je mogoče smatrati kot znak, da bi kljub vsemu obe strani le želeli doseči določeni uspeh pogajanj. Pa tudi obletnico Ženevske konference sta obe strani proslavili s sicer bolj skromnimi dejanji in dokazi dobre volje, proslavili pa sta jo vendarle. Hanoi je za obletnico Ženevske konference izpustil tri ujete ameriške pilote, sai-gonski režim pa 110 ljudi, ki so jih dolžili podtalnega delovanja.
vzhodu. Žal je odgovor na to vprašanje vrejetno negativen. VVashing-ton, ki se je še pred kratkim zavzemal za prepoved pošiljanja orožja na Srednji vzhod, je sedaj odgovoril na sovjetski memorandum o razorožitvi, ki vsebuje tudi zamisel o razorožitvi Srednjega vzhoda, s sklepom, da obnovi pošiljke orožja Izraelu. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da pred tem tudi Moskva ni hotela pristati na ameriški memorandum o preovedi pošiljanja orožja na Srednji vzhod. Takšna zakulisna igra velikih sil pač ne more prispevati k čimprejšnji politični rešitvi krize na Srednjem vzhodu, ki so ji, kot je videti, arabski voditelji sedaj naklonjeni. To pa poraja vedno nove nevarnosti oboroženih spopadov, ki imajo lahko daljnosežne posledice.
Ni dvoma, da so ZDA z agresijo v Vietnamu samo izgubile. Ne samo na političnem prestižu, ampak tudi vojaško in zanje ostajajo v bistvu samo dve možnosti. Ali še stopnjevati vojno v Vietnamu in s tem kljubovati ne samo moralni obsodbi celgea sveta, ampak zadevati s tem na vedno večje politične težave tudi doma ali pa nadaljevati pogajanja. V tej luči je treba gledati tudi na nedavni sestanek med predsednikom ZDA Johnsonom in šefom saigonskega režima Thieujem na Havajih. Prva poročila o tem sestanku žal ne dajejo mnogo upanja, ampak raje utrjujejo prepričanje, da bodo ZDA še naprej trmoglavo vztrajale pri svojih dosedanjih staličih. Če je res tako. potem skoraj ni dvoma, da se bodo pariška pogajanja po tem sestanku znala v slepi ulici. Nekateri glasovi pa govorijo celo o tretji možnosti, da bi namreč ZDA ob spoznanju, da tudi nadaljnje
Deset smrtnih žrtev so zahtevali zadnji rasni nemiri, ki so izbruhnili v noči od torka na sredo v Clevelandu. Prišlo je do hudega spopada med policijo in skupinami črncev. Sedanji nemiri so bili najhujši po »vročem poletju 1966“. Najmanj 17 ljudi je bilo težko ranjenih. Med mrtvimi so trije policisti.
Nacionalna garda v Clevelandu, ki šteje okoli 2600 mož, ima povelje, da ustreli vsakogar, ki strelja nanjo iz zasede. Župan mesta je mnenja, da so rasni nemiri bili zavestno uprizorjeni.
Streljanje se je začelo ponoči v četrti črncev. Najprej je padel pod streli šofer nekega tovornjaka. Ko so na mesto zločinca prihiteli trije policaji, so jih smrtno ranili strelci iz zasede. Ojačene enote policije so napravile red, pri tem pa je bilo zopet ranjenih nekaj oseb. Med kravali je prišlo v mesto do eksplozij raznih razstreliv, nekaj trgovin pa je bilo izropanih. Šele ko je prišlo do hudega neurja, se je posrečilo policiji, da je vzpostavila red.
Strelci iz zasede so bili oboroženi po podatkih policije s puškami, šibrovkami, avtomatičnim orožjem in vsaj 1 strojnico. Policija si je morala izposoditi od raznih podjetij oklepne vozove, da je sploh mogla prodreti v izhodišče kravalov in ojačiti tamkaj svoje enote. Ranjenci so obležali kar na cestah, ker se jim nihče ni upal priskočiti na pomoč.
Razjarjene skupine ljudi so zažigale trgovine, stanovanja in avtomobile. Požarna bramba ni bila pripravljena gasiti požarov brez varstva policije, ki pa je imela z nemiri samimi zadosti opravka.
Medtem se senat in skupščina ukvarjata z omejitvijo oziroma prepovedjo proste prodaje orožja. To pa je v Ameriki težaven posel. Saj imajo Amerikanci shranjenega v svojih domovih več lahkega orožja, kot
stopnjevanje vojne ne more roditi sadov, začele prenašati breme vojne na južnovietnamsko vojsko, same pa bi se skušale iz afere izvleči.
Skratka po štirinajstih letih od Ženevske konference je do miru v Vietnamu še vedno zelo daleč.
Na Češkoslovaškem sestanek na najvišji stopnji
Kot so sporočili v sovjetskem glavnem mestu, se bosta delegaciji sovjetske in češkoslovaške partije sešli v najkrajšem času na češkoslovaškem ozemlju.
Predlog za sestanek na dvostranski ravni je dala češkoslovaška partija v odgovoru na sovjetske predloge o skupinskem obravnavanju češkoslovaške problematike. 19. julija je sovjetsko partijsko vodstvo poslalo v Prago pismo v katerem je predlagalo dvostranski sestanek na sovjetskem ozemlju. Predlagana sta bila datuma 22. oziroma 23. julij, sestala pa naj bi se politbiro sovjetske zveze in predsedstvo češkoslovaške par-r:je. 22. julija pa je sovjetsko partij-sko 'vodstvo pristalo na zahteve češkoslovaške partije, da naj bi bilo dvostransko srečanje na češkoslovaškem ozemlju. Soglasje o sestanku je po vsej priliki plod aktivne diplomatske izmenjave med Moskvo in Prago.
ga premorejo vojaške enote Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike skupaj. Vsled naraščanja zločinov v ZDA pa bodo verjetno le omejili ta del »ameriške svobode".
Ugled Združenih držav Amerike v deželah zapadnega sveta vedno bolj pada, kar je posledica vojne v Vietnamu, rasne diskriminacije ter političnih in drugih zločinov v ZDA samih. Trije največji instituti za raziskavo mnenj — med njimi sloviti Gallupov institut — so ugotovili, da ugled Združenih držav Amerike še nikoli ni padel tako nizko, kot ravno v zadnjem mesecu. Pred atentatom na prezidenta J. F. Kennedyja je bil ugled ZDA najvišji, kar so jih sploh kdaj zabeležili v zgodovini ZDA. Po usmrtitvi prezidenta pa je ugled stalno padal. O predstavi o velikodušnosti in humanosti Zruženih držav Amerike prav nič ni več ostalo.
Jonas se
zahvaljuje Korošcem
Na seji deželne vlade minuli torek je deželni glavar Hans Sima prebral pismo, s katerim se zvezni prezident Franz Jonas zahvaljuje za prijazni sprejem, ki ga je doživel ob priložnosti proslave 700-letnice Železne Kaple. V tem pismu se zvezni prezident pohvalno izraža o vzajemnosti med vsemi plastmi prebivalstva na južnem Koroškem. Hkrati izraža željo, da bi prizadevanja Koroške in njenega deželnega glavarja za ohranitev tega dobrega vzdušja tudi zanaprej rodila uspehe.
Rasni nemiri v Združenih državah
iAe/<yc/tulu
Vznemirjenje v industriji jekla
Vznemirjenje, marsikje pa pravi preplah je po avstrijskih jeklarnah, ki so skoraj docela podržavljene ali pa pod vplivom podržavljene industrije, sprožilo poročilo, ki ga je po naročilu 'GlG izdelalo podjetje Booz-Allen & Hamilton o položaju in izgledih avstrijskih jeklarn. To podjetje, ki je Specializirano na izdelavo industrijskih analiz, je namreč ugotovilo, da so avstrijske jeklarne v sedanjem stanju nerentabilne, ker je njihova produktivnost v evropskem merilu najnižja. Večina jeklarn dela na skrajni meji rentabilnosti, nekatere pa obratujejo celo z zgubo. Jeklarne imajo tudi preveč zaposlenih, nadaljuje omenjeno analitično poročilo in dodaja, da bi bilo prav in potrebno, da bi odpustile okoli 14.000 delavcev. To pa je nedvomno najbolj boleča ugotovitev poročila, kajti podržavljene avstrijske jeklarne zaposlujejo v celoti le 55.000 delavcev.
Ko se poročilo bavi z vprašanjem izhoda iz nastale dileme, navaja v bistvu isti recept, ki velja danes povsod in za vsako gospodarsko dejavnost: delitev dela, Specializacija na določene izdelke in koncentracija njihove izdelave na najbolj pripravna podjetja. Med drugim priporoča, da bi jeklarne v Linzu in v Donawitzu svojo proizvodnjo omejile na navadno jeklo in da bi tega proizvajale na veliko, izdelavo žlahtnega jekla pa naj bi prepustile jeklarnam v Ternitzu, Kaptenbergu in Judenburgu. Jeklene profile naj bi izdelovali le še v Ybbstalu, v B o -rovljah naj bi proizvodnjo omejili na jekleno žico, opustili pa naj bi izdelgvo jeklene pločevine. S tako Specializacijo, pri kateri bi na jeklarne v Kremsu odpadla izdelava jeklenih cevi, bi avstrijske jeklarne letno lahko prihranile več kot milijardo šil.
Predloženo poročilo o poiožaju avstrijskih jeklarn pravzaprav ni odkrilo nič novega. Podobne, če že ne enake ugotovitve je bilo v krogih avstrijske podržavljene industrije že večkrat slišati. Prcvzaprav v vsakem letnem pročilu zadnjih treh let. Tudi predlogi, ki jih je izdelalo podjetje Booz-Allen u. Hamilton, se v svojem bistvu skoraj ne razlikujejo od drugih predlogov in zahtev, katerih bistveni so našli svoje mesto tudi v socialističnem gospodarskem programu in v Korenovem planu.
Nekaj se je medtem tudi že obrnilo na boljše, dosti vendar še ne. Vodstva jeklarn se ne morejo otresti starih navad in starih grehov. Vedno spet stopajo na plan z na-
Jugosl. podjetja v tujini
Jugoslovanska podjetja gradijo v tujini trenutno 70 energetskih in industrijskih objektov ter agregatov. Prvič so pri takšni izgradnji sodelovala že leta 1957. Takrat so z njihovo pomočjo zgradili v Pakistanu hi-drocentralo. Od takrat do danes so jugoslovanska podjetja zgradila v tujini kakih 130 energetskih industrijskih objektov in agregatov.
S pomočjo Jugoslavije gradijo v raznih deželah hidrocentrale, daljnovode, poleg tega dobavljajo jugoslovanska podjetja tudi energetsko opremo. Takšna izgradnja je sedaj v Etiopiji, Gvineji, Indiji, Iraku, Iranu, Pakistanu in Turčiji. Jugoslovanska podjetja gradijo industrijske objekte v Združeni arabski republiki, Čilu in Indiji, Indoneziji, Iranu, Jordaniji, na Kubi, v Maroku, Mavretaniji, Mehiki, Pakistanu, Sudanu, Tuneziji in v Ugandi.
Porast proizvodnje tovarne dušika v Linzu
Tovarna dušika v Linzu je v preteklem gospodarskem letu povečala proizvodnjo mineralnih gnojil — izraženo v enotah hranilnih snovi — na 326.000 ton ali za 17 odstotkov napram letu 1966. H temu je v veliki meri pripomogla nova naprava za klasifikacijo in granulacijo nilramoncala, ki istočasno omogoča proizvodnjo bolj koncentriranega gnojila. Od imenovane proizvodnje je tovarna v letu 1967 prodala 314.700 ton mineralnih gnojil, izraženih v hranilnih snoveh dušika, fosforja in kalija, od teh 41 odstotkov na inozemskih tržiščih.
V letu 1967 je tovarna dušika v Linzu povečala tudi proizvodnjo rastlinskih zaščitnih sredstev, in to za 30 odstotkov. Povečanje se nanaša predvsem na herbicide, insekticide, fungicide, stabilan, pa tudi na hormonske pripravke. Mimo količinskega povečanja proizvodnje zaščitnih sredstev pa je tovarna dušika sprejela v proizvodni proces nove vrste kemičnih pripravkov, ki jih je razvila v lastnih laboratorijih. Tudi povečanje proizvodnje zaščitnih sredstev je omogočila nova kombinirana naprava, lei služi pridobivanju klorkolinklorida in raznih kemikalij za proizvodnjo herbicidov.
črti, kako bi se z istimi izdelki, ki jih že s težavo izdelujejo druge domače jeklarne, uveljavile na domačem, pa tudi na inozemskem trgu. S takimi načrti se navadno raje ubadajo kot pa z razmišljanji o potrebni kooperaciji, o kateri sicer vedno spet govorijo, z njeno realizacijo pa vedno spet odlašajo.
Zgovoren primer je podjetje Simmering-Graz-Pauker AG, ki je špecializirano na izdelavo lokomotiv, vagonov in kotlov in ki se že na tem področju bori z velikimi težavami, ker ga na inozemskem trgu izpodriva sorodna svetovna industrija. Kljub težavam, ki jih poznata, hočeta stopiti temu podjetju v
konkurenco tako VOEST v Linzu kot Jenn-bacher Werke. VOEST se hoče lotiti izdelave kotlov, Jennbacher VVerke pa tovornih vagonov. Kako s njuni načrti tvegani, sledi že iz letnega pročila podjetja Simmering- Graz-Pauker AG. Leto 1967 je sicer zaključilo z rekordnim prometom v vrednosti 1 milijarde šilingov, toda svojih finančnih težav se je rešilo le s tem, da mu je republika Avstrija kot lastnik črtala dolg v višini 342 milijonov šilingov. Medtem je podjetje stopilo na pot racionalizacije obratovanja, s čemer bo moralo odpustiti okoli 1700 delavcev.
Iz teh primerjav vidimo, da se je tudi po jeklarnah kot po celotni podržavljeni industriji tekom let nabralo precej gnilobe. Ta podjetja čedalje bolj pozabljajo, da za svoje obratovanje odgovarjajo republiki in s tem avstrijskemu ljudstvu. Zato ne morejo delati po osebnih vidikih svojih direktorjev, marveč se morajo kot hrbtenica avstrijskega gospodarstva čimprej vsesti skupno za zeleno mizo z namenom, da odpravijo napake, ki so vidne, in da prilagodijo svojo proizvodnjo pogojem domačega, še bolj pa mednarodnega trga.
Turistično-gospodarska proizvodnja občine Kranj
V	Kranju so začeli na prometno zelo ugodnem prostoru graditi mestni hotel boljše B kategorije, namenjen gostom na prehodu skozi Kranj, poslovnim gostom industrije v Kranju in turističnim skupinam.
Novi hotel v Kranju bo imel 130 ležišč v sobah s kopalnico, ki bodo usmerjene večinoma na jugozahod proti Savi in Šmarni gori. Hotel bo obsegal tudi restavracijo s 180 sedeži, aperitiv bar in slaščičarno z okrog 60 sedeži, banketno dvorano s 30 sedeži, salon, turistično agencijo in teraso pred hotelom z okrog 100 sedeži. V načrtu pa imajo še gradnjo snack bara s 100 sedeži in bara s 70 sedeži.
V	bližini bodočega hotela je načrtovana veleblagovnica s površino 4700 kvadratnih metrov. Tako kot za gradnjo novega hotela, bo tudi pri uresničitvi načrta za zgraditev bodoče veleblagovnice občinska skupščina prispevala svoja usmerjena sredstva.
Po zgraditvi hotela in veleblagovnice bo v Kranju nastalo novo središče. Graditev novega poslovnega središča je sestavil del občinskega programa za preureditev gospodarstva v smislu poživitve gostinstva, turizma in trgovine.
Obstoja tudi program razvoja tujskega pro-
A vstrijsko-so vje tski sporazum o letal, prometu
Avstrijski minister za zunanje zadeve in sovjetski minister za civilno letalstvo sta v začetku tega meseca podpisala novi avstrij-sko-sovjetski sporazum o zračnem prometu. Ta novi sporazum, ki je zamenjal letalsko pogodbo iz leta 1955, je bistveno razširil dosedanje pravice pristajanja letal in podaljšanja letalskih prog.
Po dosedanji letalski pogodbi je bil letalski promet med Avstrijo in Sovjetsko zvezo omejen le na medsebojni neposredni letalski promet na progi Dunaj—Moskva in obratno. Na tej letalski progi so trikrat na teden obratovala letala avstrijske letalske družbe „AUA“ in sovjetske „Aeroflot“. Po novem sporazumu pa bodo mogla letala avstrijske letalske družbe „AUAa vmesno pristajati tudi v Kijevu, poleg tega pa bosta obe družbi mogli vzpostaviti še nadaljni dve letalski progi, namreč prozo Dunaj—Kijev in Dunaj—Leningrad oziroma obratno.
Novo sklenjeni sporazum daje tudi pravico ustanoviti na vzletiščih oziroma pristajališčih predstavništva obeh letalskih družb. „AUA“ je prva zahodna letalska družba, ki je dobila pravico pristajanja v glavnem mestu Ukrajine. Z druge strani pa je sovjetska letalska družba „Aeroflot“ dobila z novim sporazumom stalno pravico poletov preko Dunaja v Ziirich. Prav tako je družbi „Aeroflot“ priznana pravica podaljšati letalske proge še preko Dunaja v Francijo in Italijo, ki jo bo „Aero-flot“ verjetno podaljšala še v čezmorske dežele, medtem ko je družbi „AUA" priznana pravica poletov preko Moskve in Taškenta tudi na Daljni vzhod. Ovira za nadaljno razširitev omrežja avstrijskih letalskih prog na dolge proge je trenutno še pomanjkanje za to pripravljenega parka modernejših in večjih letal. Vendar pa je v perspektivi predviden redni promet družbe „AUA“ tudi čez Atlantik. Pri tem pa namerava „AUA“ sodelovati z belgijsko letalso družbo „Sabena“.
meta v Preddvoru, kjer naj bi zgradili gami hotel glede na to, da so z ureditvijo tamkajšnjega jezera doseženi primerni pogoji za nadaljnji razvoj tujskega prometa. Dalje je bila na Jezerskem že zaključena prva stopnja obnove tujskoprometnih oziroma gostinskih zmogljivosti, ki je pogoj za nadaljno uveljavljanje Jezerskega kot pomembnega turističnega središča.
V okvir prizadevanj za nadaljnji razvoj turističnega gospodarstva v občini Kranj sodi tudi zgraditev nove žičnice odnosno ceste na Krvavec, ker zmogljivosti sedanje žičnice ne ustrezajo več potrebam. V kolikor se bodo odločili za žičnico, bo le-ta imela zmogljivost 600 oseb na uro, tako da bo lahko dnevno prevozila na Krvavec in v dolino 3500 izletnikov.
Potrebo po obnovi stare žičnice odnosno po zgraditvi ceste na Krvavec narekujejo že zgrajeni turistični in drugi objekti na tujskopromet-no izredno privlačni planini, v katere je bilo vloženega že precej denarja. Tako je bila zgrajena nova sedežnica, obstaja vlečnica, medtem ko je nadaljnja v gradnji, na krvavcu sta dve brunarici in Dom, ter vrsta drugih, manjših zgradb, letos pa bo dograjen še vodovod, ki je bil eden ključnih problemov na planini.
Na jesen bodo v ta namen v Kranju ustanovili družbo vseh zainteresiranih za Krvavec, med katerimi bodo tudi predstavniki bank. Naloga te družbe bo, čimpreje zbrati sredstva za zgraditev nove žičnice odnosno ceste na Krvavec, ki naj bi zagotovila ohranitev in poživitev turističnih zmogljivosti na planini, ki je glede yna svojo lego najbližja velikim mestnim središčem in letališču na Brnikih, od koder se lahko^nadeja tako rekoč neprekinjenega obiska domačih in inozemskih turistov.
Mimo naštetih prizadevanj pa imajo kranjski občinski možje še načrt izgradnje središča za oddih v strugi reke Kokre, ki bo preurejena v naravno kopaliče z igrišči za razne vrste športa.
18. mednarodni Gorenjski sejem
Od 2. do 13. avgusta bo v Kranju 18. mednarodni Gorenjski vzorčni in potrošniški sejem, na katerem bo razstavljalo okrog 300 razstavljavcev, med njimi tudi zastopniki iz Avstrije, Italije in Nemčije.
Gorenjski sejem bo nudil obiskovalcem pestro izbiro kvalitetnega blaga, med drugim razne stroje, živila, usnjene izdelke, obutev, gospodinjske predmete, tekstil, vina, žgane pijače, med, pohištvo, gramofonske plošče, poljedelske stroje, električne aparate, motorna vozila, lovsko orožje in modne izdelke.
Potrošniki bodo lahko kupili razstavljeno blago po znižanih sejemskih cenah, inozemski kupci pa bodo pri določenih vrstah blaga imeli še 10 odstotkov popusta. V sklopu Gorenjskega sejma bo tudi modna revija, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali vsak dan. Pester večerni zabavni program bo za časa trajanja sejma skrbel za prijetno razvedrilo.
posiROKecDSveai
MOSKVA. — V Severnem Atlantiku in Vzhodnem morju so imele pomorske sile Sovjetske zveze, Poljske in Nemške demokratične republike prve pomorske manevre držav-članic varšavskega pakta. Manevrom, pri katerih so sodelovale vojne ladje, podmornice, mornariška letala in mornariška infanterija omenjenih držav, je poveljeval vrhovni komandant sovjetske mornarice admiral Gorškov.
BONN. — Zahodna Nemčija in Izrael sta podpisala sporazum o 140 milijonih mark gospodarske pomoči. S tem denarjem bo Izrael gradil cesto v puščavi Negev in pristanišče Aškod, ki je 30 km oddaljeno od Tel Aviva.
NEW DELHI. — Pred sovjetskim informacijskim centrom v New Delhiju se je pred nedavnim zbralo okoli 5000 Hindujcev, ki so protestirali proti zagotovilu Sov-jetse zveze, da bo dobavljala Pakistanu orožje. Množico, ki je predrla policijski zaščitni kordon, je policija razgnala s sol-zilnim plinom, pri čemer je bilo aretiranih 200 demonstrantov.
PRAGA. — Vrhovno sodišče v Pragi je razveljavilo 25 obsodb češkoslovaških osebnosti, ki so bile svojčas po krivici obsojene. Med rehabilitiranimi je tudi škof iz Litomeric Stepan Trochta, ki že spet opravlja svoje cerkvene funkcije.
NEW ORELEANS. — Javni tožilec v New Orleansu Jim Garrison je izjavil, da je od protiobveščevalne službe neke prijateljske države prejel precej dokumentiranega gradiva, ki potrjuje njegovo prejšnjo tezo, da so pri umoru predsednika Kenne-dyja sodelovali elementi CIA in peščica zelo vplivnih ljudi, ki pripadajo krogu indu-stialcev ameriškega jugozahoda, in so prav tako povezani s CIA.
LJUBLJANA. — Francoski filozof Jean-Paul Sartre se je več dni mudil v Sloveniji, kjer je bil gost pri profesorju Vladimirju Dedijeru v Ljubljani oziroma Bohinju. Iz Slovenije sta skupno odpotovala v Italijo na razgovore s posameznimi člani mednarodnega sodišča za raziskovanje vojnih zločinov v Vietnamu o spremembi statuta tega sodišča in o dnevnem redu prihodnjega za-sesanja.
RIM. — Na sedež sovjetskega veleposlaništva v Rimu je bilo oddanih več strelov iz brzostrelke. Policija domneva, da so storilci streljali iz avtomobila. Že teden poprej so bili pravtako ponoči oddani streli iz samokresa na trgovinsko misijo sovjetskega poslaništva v Rimu.
PARIZ. — Ameriški dramatik Arthur Miller je po pogovoru z veleposlanikom Xuanom Thujem in drugimi severnoviet-namskimi funkcionarji izjavil: ,.Odhajam domov v prepričanju, da bomo morda še nekaj let v vojni, če ZDA ne bodo brezpogojno prenehale bombardirati Demokratično republiko Vietnam."
MEMPHIS. — Earla Raya, ki ga ameriške oblasti dolžijo, da je ubil črnskega voditelja Martina Luthra Kinga, je Anglija izročila Ameriki. Prepeljali so ga na skrivnem pod stražo z letalom v Memphis v ZE)A, kjer so ga zaprli v eno najbolj varnih celic okrajnega zapora v Shelbyju. Med kratkim zaslišanjem je zanikal vsako krivdo. Proces proti njemu se bo začel 2. novembra.
BERLIN. — Vzhodna Nemčija je ponovno predlagala vladi v Bonnu podpis pogodbe o nenapadanju med obema državama. Kot pogoj pa zahteva od Zahodne Nemčije med drugim, da prizna obstoj dveh Nemčij kot enakopravnih držav ter obstoj evropskih meja, da spoštuje zahodni Berlin kot posebno politično področje in da razglasi za neveljaven miinchenski sporazum.
LONDON. — Med demonstracijami proti Ameriki zaradi vojne v Vietnamu je prišlo v Londonu do spopada med policijo in demonstranti. 23 policistov in 14 demonstrantov je bilo ranjenih. 48 oseb, med njimi tudi več žensk so aretirali ko so poskušale predreti zaporo pred ameriškim veleposlaništvom.
INNSBRUCK. — V 70. letu starosti je nenadoma v Innsbrucku umrl na srčni kapi univerzitetni profesor in svoječasni državni tajnik dr. Franz Gschnitzer. Kot državni tajnik se je mnogo bavil z vprašanjem Južne Tirolske in je o tem vprašanju napisal tudi več publikacij. Večkrat se je kot strokovnjak udeleževal tudi pogajanj med Avstrijo in Italijo o Južnem Tirolskem.
MONCHEN. — Bivšega univerzitetnega asistenta Norberta Burgerja, ki so ga pred nekaj tedna aretirali v poštnem omnibusu na tranzitni progi med Loferjem in Salzburgom na Bavarskem, so sedaj proti položitvi kavcije 100.000 nemških mark izpustili. Še prej pa je moral oddati svoj potni list in do nadaljnega ne sme zapustiti območja Munchena, ker se mora redno javljati policiji.
‘•j	5 b. .>	•» a H a M
v-e<vc/ne«
TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBU
Stvarni pogledi k zadevi okrog Korotana
Zadeva okoli visokošolskega doma „Korotan“ na Dunaju je za vsakogar, ki je količkaj zasledoval razne članke s to tematiko v raznih časopisih tako znana, da si vsak misleč človek more ustvariti precej jasno in objektivno sliko. Kar se zdaf še piše v časopisih, je samo več ali manj močan, tudi srdit ogenj iz zavzetih položajev, ki se ne bodo več spremenili, enostavno zaradi tega, ker lastnica doma do danes ni spremenila svojega prvotnega popolnega zaupanja v rektorja doma. Če bi ne bilo tako, bi bila zadeva že zdavnaj rešena po željah visokošolcev. Iz tega sledi, da lastnica nikoli ni bila pripravljena spremeniti svojega stališča napram visokošolcem. Vzrokov za tako zadržanje lastnice, ki jo predstavljajo v odločilni meri duhovni gospodje slovenske narodnosti, je seveda cela vrsta. Med te vzroke pa spada gotovo tudi manjkanje čuta za vživitev v potrebe drugih ljudi, prepričanje o lastni brezhibnosti in iz tega^izvira-joče avtoritetno postopanje, ki vodi v svojih izsledkih do ošabnosti in precenjevanja samega sebe. Na zgrešeni poti morejo biti le drugi. Žreba pa je enkrat pribiti tudi to: slovenski duhovniki imajo svoje zasluge za svoje ljudstvo na Koroškem, vendar je v preteklosti ravno tako kot danes v zadevi okoli Korotana odbilo zadržanje posameznikov iz tega stanu dosti rojakov, in sicer tudi tako, da so postali še v narodnem oziru drugega mišljenja. Zakaj bi se to ne moglo zgoditi tudi pri kakem visokošolcu, ko so visokošolci deležni ne samo, a predvsem s strani rektorja doma raznih pridevkov in se jim pripisujejo lastnosti, ki so precej neverjetne. In lastnica doma molči in s tem seveda vse odobrava. Tudi pisanje v Tedniku. Tudi ne dementna butalske neumnosti, da se hočejo „falirani študentje“ polastiti doma, da so na delu nevidne sile, ki se rekrutirajo iz slovenske levice. In tu molčanje in s tem soglašanje ni več nerazumljivost in nezmožnost, temveč gola nesramnost in zloba. Podtikanje s strani Tednika, glasila Narodnega sveta, ki je samo v funkciji pomožne čete lastnice, vrže na lastnico, ki ve, da so te trditve enostavna laž, kaj čudno luč. Lastnica sama pa postane po lastni krivdi neverodostojna. Tako je krog tudi zaključen in tako si stojijo nasproti s svojim različnim gledanjem visokošolci in njihovi simpatizerji na eni, lastnica s svojim rektorjem in predstavnikom Narodnega sveta v podrejeni funkciji pa na drugi strani.
Nekateri ljudje menijo, da problem okoli doma še ni rešen.
Res ni rešen tako, kot si to želijo visokošolci. Kljub temu pa je rešen. Ostalo bo, kot vse kaže, vse pri starem.
Vse pisanje po časopisih in drugi poskusi nič ne spremenijo na dejstvu, da mora biti lastnica doma pripravljena, odpraviti po viso-košolcih navedene nedostatke. V skrajnem primeru z izmenjavo rektorja. Samo lastnica more — če hoče — ustvariti takšne pogoje, ki so sprejemljivi za visokošolce. Samo lastnica more ukazati rektorju doma, da spremeni svoje stališče glede upravljanja doma. Dokler sme rektor po lastnem gledanju in prepričanju krmariti dunajski dom brez da bi mu dala lastnica novih smernic, je jasno, da lastnica soglaša z svojim rektorjem. Iz vsega dosedanjega zadržanja lastnice se mora sklepati, da nikakor ni pripravljena, vpeljati kakšne spremembe in s tem ustreči visokošolcem. Če lastnica pa noče sprememb, jih noče! Kdo more prisiliti lastnico, da uvede po visokošolcih zaželene spremembe? Samo njena lastna uvidevnost in nič drugega!
To je dejstvo, to mora vzeti vsak na znanje! Lastnica doma s tem, da sama javno še ni zavzela stališča, dokumentira, da nima nobenega interesa, da bi prišlo do kakih sprememb v prid visokošolcem.
Ona pošilja v „borbo“ svojega rektorja in kot drug pomožni inštrument še glasilo Narodnega sveta, katerega predsednik je istočasno tudi glavni urednik tega časopisa. Ker Tednik po svojem pisanju stoodstotno brani lastnico doma tudi tedaj, ko je odbor Narodnega sveta drugega mnenja kot njegov predsednik, je razmerje odvisnosti, pomen omenjenega odbora in ključni položaj lastnice ponovno potrjen. Tednikovo lajanje in butanje v nevidne in vidne sile s frazami, ki so za ta list značilne, je naravnost smešno in spominja v zadevi Korotana na znano nemško otroško pesem „Da schickt der Herr den Pudel aus“. Kot socialist smem ugotoviti, da prastara lajna o takozvani „rdeči mački“ danes ne vleče več. Tudi, če se utemeljuje z opozorilom na neko bajeslovno poslanstvo slovenskega „krščanstva“. Visokošolci Koroške dijaške zveze so se vsaj še pred letom po svojem prepričanju nagibali na desno stran. Če so se medtem odnosi poslabšali, potem gotovo ne po krivdi slovenske levice, temveč po nezmožnosti Narodnega sveta.
Z domom „Korotan“ pravzaprav Narodni svet ne more imeti več opravka kot Zveza slovenskih organizacij. Nobena obeh organizacij ni lastnica. Po izjavah rektorja je dom vsem brez svetovno-nazornih in drugih pogojev odprt. Če pa so dejanski pogoji le takšni, da prisilijo večino visokosolcev, da zapustijo svoj albertinski domicil v 8. okraju in lastnica iz zadržanja rektorja noče izvajati potrebnih konsekvenc, potem mora vsak spoznati, da je dom kot privaten dom tudi privatna zadeva in ga prepusti svoji usodi. S tem je dnevni red izčrpan in razprava končana.
Mogoče ob koncu še to:
Razni svetovnonazorni in drugi kompleksi v zvezi s popolnoma preživelim ortodoksnim tolmačenjem današnjih vprašanj niso le dokaz skrajnega primitivizma, temveč tudi izpoved o nerazumevanju dejstva, da se slovenska manjšina na Koroškem — do nedavnega brez mnogovrstne inteligence — po svoji visokošolski generaciji družbeno vsaj v zarodku razvija v smeri neke v kolikor toliko mnogo-lične poklicno-družbene diferenciacije, ki je prej enkrat ni bilo. Do tega spoznanja pa ljudem brez vsakega instinkta za realne danosti in potrebe, zasidranim v minuli dobi, ko so bili Slovenci na Koroškem izključno pripadniki najnižjih slojev in so bili duhovniki in redki učitelji raznih kategorij in še kaka dva zdravnika višek intelektualcev, ni mogoče priti. Zaradi tega tudi groteskna domišljija, da morajo mladi ljudje z zrelostnim spričevalom višje šole še ;<aprej biti na povodcu, zaradi tega tudi razne pošastne prikazni kot izrodek bolestne fantazije, v katere se mora glasilo Narodnega sveta zaganjati, da reši koroške Slovence pred propadom. Tam pa, kjer čaka to organizacijo resnično delo, tam je zaradi nezmožnega vrha slepa in gluha za vsako konstruktivno dejavnost. Za njene voditelje in lastnico doma velja v polni meri besedilo evangelija zadnje nedelje:
Na njih sadovih jih boste spoznali. Naj se torej glasilo Narodnega sveta še naprej bije z raznimi strašili, naj pustijo vsi odgovorni z lastnico doma vred ob strani dejstva in realnost tudi v zadevah slovenskih visokošolcev, če jim tako bolj prija. Nekaj časa bo to šlo. Potem bodo prišli mogoče do pravilnega spoznanja, nujno to pa ni. Dostikrat je tako, da pride spoznanje v slovenskih vrstah prepozno. In vse kaže, da bo to veljalo tudi za zadevo doma v 8. dunajskem okraju. Za visokosolce ostane tolazljiva gotovost, da je na Dunaju še cela vrsta drugih domov. Tudi tam se da prijetno študirati. In izključitev iz visokih šol rektor doma še ne more izreči.
R. Vouk
Razgovor o koroški visoki šoli
Celovška visoka šola je praktično ustanovljena. Prejšnji teden sta se v poslopju deželne vlade v Celovcu razgovarjali delegacija prosvetnega ministra, ki jo je vodil prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič in delegacija koroške deželne vlade ter mesta Celovec, ki jo je vodil deželni glavar Hans Sima. Delegaciji sta v bistvu soglašale. Dr. Piffl-Perčevič je obrazložil svoj načrt za ustanovitev visoke šole za vzgojne in izobraževalne znanosti v Celovcu. Poudaril je, da naj postane visoka šola posebne vrste, ki naj istočasno z drugimi strokovnimi šolami v Avstriji dobi naslov »univerza" in ki se ne da primerjati z pedagoškimi visokifi šolami v Zvezni republiki Nemčiji. »Nasprotno", je poudaril prosvetni minister, »koroška visoka šola je načrtovana kot znanstveno raziskovalno mesto evropskega nivoja. Koroški projekt že danes označujejo priznani strokovnjaki kot mejnik v zgodovini pedagogike."
Po dolgem presojanju, kakšno visoko šolo naj dobi Celovec, so se odločili pri prosvetnem ministrstvu za visoko šolo vzgojnih in izobraževalnih znanosti, je rekel dr. Piffl-Perčevič.
Prosvetni minister je poudaril istočasno, da z ustanovitvijo celovške visoke šole ne bo oviran na-
župan Ausservvinkler sta v svojih govorih ponovno izrazila pripravljenost dežele in mesta, da prevzameta veliko gmotno težo v zvezi z ustanovitvijo visoke šole. Dežela in mesto bosta prispevala vsak po 50 milijonov šilignov.
Začetek naj bi bil storjen z ma-
tematiko. Pogoj za uvedbo matematike pa je ustanovitev računskega centra za deželo in mesto, ki bi potem služil tudi visoki šoli. Celovška študijska biblioteka naj bi se preuredila v centralno univerzitetno knjižnico, ki bi ji priključili še dokumentacijski center.
Ob koncu zasedanja obeh delegacij je bilo sklenjeno, da se ustanovijo trije delovni odbori. Prvi bo moral proučiti organizatorično in pravno stran problema, drugi se bo bavil z izgradnjo visoke šole, tretji naj bi pa prerešefaval finančno plat projektirane visoke šole.
Centralni odbor Zveze avstrijskih visokošolcev se je preteklo soboto ponovno izrekel proti ustanovitvi celovške visoke šole.
Vsekakor pa bo potrebno še veliko truda in dobrevolje preden bo univerza začela delovati.
Poletne igre vsepovsod
daljni razvoj že obstoječih univerz in visokih šol. Ministrstvo se trudi, da nudi mladini optimalne možnosti za izobraževanje.
Svoja izvajanja ja podal prosvetni minister na podlagi predlogov delovne skupnosti za razvoj visokih šol. Predlogi te skupnosti predvidevajo ustanovitev visoke šole te vrste. Delovna skupnost je tudi predlagala, da se na tej visoki šoli tvorijo težišča, kot n. pr. za programiran pouk.
Dr. Piffl-jPerčevič je omenil tudi študij tujih jezikov. Vsekakor bo omogočen študij slovanskih jezikov; tu v prvi vrsti ruščine. Slavistika na celovški univerzi ni predvidena.
Študentske pomisleke proti ustanovitvi celovške visoke šole je prosvetni minister zavrnil.
Deželni glavar Sima in celovški
KULTURNE DROBTINE
C V slovaščino jo bila prevedena In-gcličova ..Gimnazijka". Prevod je poskrbel dr. V. Hečko, lektor slovenskega jezika na bratislavski univerzi.
Na razpis novih skladb za mladinske zbore, ki ga je razpisal Mladinski pevski festival v Celju, je prispelo 28 skladb. Glasbena žirija, ki so jo sestavljali profesorji Egon Kunej — Celje, Alojz Srebotnjak — Ljubljana in Tihomir Vidošič — Zagreb, je podelila 2. nagrado za mladinske zbore Radovanu Gobcu za skladbo Rosa, 2. nagrado za mlad. mešane zbore dr. Vladimirju Bordovicu iz Dubrovnika za skladbo Razpeva se zemlja, za dekliške zbore 1. nagrado Radu Simonitiju za Sona-tino v soncu in 2 nagrado na Nočno sliko. Odkupljene so bile 3adna stara majka od Stepana šajfara iz Zagreba, Poetom Od Ballate Scqirja iz Ljubljane, In pride čas od Rada Simonitija, Pesem pomladi Slavka Mihelčiča in Osliček in ptiček Ivana ščeka iz Kopra, žirija je podelila tudi 1. nagrado za mladinske zbore Miru Kokolu za Pomladno kolo, toda skladba je bila že prej objavljena in tudi izvajana. Zato je bila ta nagrada razveljavljena, žirija jo izbrala tudi obvezne pesmi za tekmovanje na Mladinskem pevskem festivalu v Celju 19«9. Mladinski zbori: Danilo Švara: Vozimo vlak, dekliški zbori: Rado Simoniti: Sonatina v soncu; fantovski zbori: Stjepan Gajdov: Se zapali odajčeto in mešani mladinski zbori: Borivojo Simič: Pošla moma na voda. Obvezno bo moral vsak zbor peti tudi po eno narodno pesem.
© V gradu Štatenberg bo letos že šesto srečanje jugoslovanskih pisateljev. Pripravo za srečanje so že v teku, organizacija je v rokah Zveze kulturnih delavcev Maribora — pododbora Društev pisateljev — ter občinske skupščine Slovenska Bistrica. Povabljenih bo okoli trideset pesnikov in pisateljev iz vseh jugoslovanskih republik ter iz zamejstva. Na sestanku bodo govorili o moči besede v prozi ter o sodelovanju med sekcijami pisateljev v drugih republikah. Na sporedu bodo tudi literarni nastopi na devetih osnovnih šolah v občini ter srečanje književnikov z bralci v knjižnici v Slovenski Bistrici. Srečanje bo sredi septembra.
•	Prosvetno društvo ..Slovan" iz Padrič je praznovalo 70-letnico obstoja, športne, družbene in kulturne prireditve so olepšale jubilej. Na kulturni prireditvi je sodelovala vrsta pevskih zborov s Tržaškega.
•	Institut za rusko književnost v Leningradu pripravlja izdajo celotne literarne zapuščine Fjodora Mihajloviča Dostojevskega v tridesetih knjigah. To bo prva akademska izdaja del velikoga pisatelja. 18 knjig bo zajelo prozo Dostojevskega, preostale pa bodo posvečene publicistiki, pismom in literarnim načrtom, ki Jih Dostojevski ni več uresničil. Priprave
V	Bregenzu je zvezni prezident Franz Jonas ofvoril letošnje poletne igre. V Bregenzu, »izložbenem oknu Avstrije na zapad", kof je menil državni predsednik, igrajo poletne igre posebno vlogo. Na teh igrah stoji v ospredju lahka muza, kar se dobro ujema s predarlško naravo. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič. Poletne igre v Bregenzu pripravljajo v pretežni meri že nekaj let dunajski umetniki, ki se preselijo iz vročega mesta ob jezero. Letos nastopajo na teh igral poleg domačih umetnikov dunajski Burg-theater, dunajski simfoniki in balet državne opere. Spored se je začel z uprizoritvijo Verdi-jevega Falstaf-fa. V času poletnih iger razstavljajo v Bregenzu svoja likovna dela številni umetniki.
V	Salzburgu se pripravljajo z intenzivnimi vajami na otvoritev festivala. Program salzburškega festivala je verjetno najobsežnejši vseh poletnih iger v Avstriji iin daleč naokoli. V Mozartovem mestu zavze-
na izdajo vodi dopitni član Sovjetske akademije znanosti Vasilij Bazanov. Večina knjig bo izšla leta 1970, ko se bo kulturni svet spominjal 150-letnice rojstva Dostojevskega, izdaja pa bo končana do leta 1973.
• Salzburški visokošolski tedni 1938 trajajo letos od 28. julija do 10. avgusta. Stojijo pod geslom ..Znanost in svoboda".
ma glavno mesto seveda opera. Pod vodstvom Bernharda Paum-gartnerja bodo uprizorili opero iz dobe baroka »Igra za dušo in telo", ki jo je skomponiral Emilio de' Cavolieri okoli leta 1600. Interesantne načrte goji režiser O. F. Schuh, ki namerava igrati v ulicah slavnega mesta enodejanke. Letos režira O. F. Schuh Shakespeare-ov »Vihar”. S svojim delom je začela tudi mednarodna poletna akademija.
V	Munchenu po nenadni smrti znanega dirigenta Keilbertha nadaljujejo s poletnimi igrami, ki vsebujejo izključno operni program. Keilberth bi moral na teh igrah nastopiti kot dirigent še petnajstkrat.
V	Bayreuthu so v četrtek z »Mei-stersinger-ji" začeli sezono 68. Dirigiral je Karl Bohm, ki je izbral za soliste same mlade pevce. Na otvoritvi se je zbralo prominence kot še nikoli. Samih zveznih in deželnih ministrov je bilo blizu dvajset. Razprodanih je 50.000 vstopnic.
•	Novo londonsko Haywa[d-galerijo bo otvorila še julija angleška kraljica Elizabeta II. Galerija pripravlja veliko razstavo francoskega umetnika Matisse-ja.
•	Herbert Marcuse, profesor filozofije, označen kot duhovni oče študentskega upora, jo pred kratkim obhajal 70-letnico rojstva.
Komedijske igre v Spittalu ob Dravi
Kulturna središča Koroške sta v poletju Spittal ob Dravi in Breze. Po petem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov se je pretekli teden v Spittalu ob Dravi začela 8. sezona komedijskih iger. Ansambel, ki ga sestavljajo poklicni igralci z odrov raznih mest, je uprizoril Baumarchais-jevo komedijo »Divji dan“. Slovencem je znana komedija »Ta veseli dan ali Matiček se ženi“ v priredbi Antona Linharta. Za spittalske komedijske igre je poskrbel nov prevod z epilogom H. C. Artmann, ki že dalj časa tesno sodeluje z ansamblom. Komedija je zrcalo tedanjih družbenih in političnih razmer. Premiero v gradu Porcia je motil tokrat le dež.
Intendant Herbert Wochinz je v posrečeni uprizoritvi dokazal, da je Baumarchais ustvaril s komedijo več kot je to marsikdo domneval. K uspehu sta pripomogla tudi prilagoditev publiki in prevod H. C. Artmanna. Tempo dogajanja zahteva, da gledalec dogajanjem na odru tudi sledi, ako noče izgubiti rdeče niti in spoznati vse intrige tako grofa in njegovega služabnika kakor tudi grofice in njene služkinje. Baumarchais je prvič postavil ob grofa služabnika, ki ni neumen, temveč grofa na področju inteligence celo presega. Pri Baumarchais-ju je to Figaro, pri Linhartu pa Matiček, ki vodi za nos grofa in si osvoji nevesto.
Igralci so svoje doprinesli k uspehu. Posebno je treba omeniti moške igralce, medtem ko igralke ženskih vlog niso prišle povsod do izraza. Herbert Kucera je igral Figara kot bi bil nalašč za njega napisan. Louis Ries, v vlogi grofa Almavia, in Bernhard Letizky kot igralec paga Kerubina mu nista zaostajala. Figarovo nevesto Susanno je dopadljivo podala Annemarie Schuller, zanemarjeno grofico pa Margitta Heyn. V ostalih vlogah so nastopali z uspehom Jolanthe Wuhrer, Sigrun Quetes-Liicking, Hermann Faltis, Karl Schellenberg, Walter Kohutek in Norbert Kammil. Izredno žive kostume je prispeval Matthias Kralj. Vrsto imenovanih umetnikov bomo srečali v novi igralski sezoni na celovškem mestnem gledališču.
V letošnji osmi sezoni komedijskih iger so na sporedu štirje komadi. Ponovljeni bosta komediji „Koseta“ Sternheima in „Celimar“ Eugčne Labicheja. Druga premiera pa je bila v sredo 23. julija. Ansambel je uprizoril »Tekmo" Alfreda de Musseta.
Hranilnica in posojilnica Borovlje v novih prostorih
Leta 1907 ustanovljena Hranilnica in posojilnica Borovlje je preteklo soboto odprla svoje nove poslovne prostore. Otvoritve so se udeležili številni častni gostje, med njimi Thomas Sorgo, župan mesta Borovlje, predsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu Florijan La-pusch in njen podpredsednik dr. Mirt Zwitter. Prostore je blagoslovil mestni župnik Jožef Kanduth.
Da je dobila Hranilnica in posojilnica Borovlje nove, okusno opremljene poslovne prostore, je zasluga upravnega in nadzornega odbora boroveljske zadruge, predvsem pa njenega predsednika Ferda Turka, ki že od leta 1932 deluje pri imenovani zadrugi. Njegov oče Mihael Turk je v sodelovanju z Borovnikom, Vertičem, Šlemicem in drugimi ustanovil Hranilnico in posojilncio Borovlje. Novi poslovni prostori v lastni hiši v Borovljah, Poštna ulica štev. 5, pomenijo lepo napredovanje zadruge in pomembno pridobitev za gospodarsko središče Spodnjega Roža.
Na slavnostni seji upravnega in nadzornega odbora je predsednik boroveljske zadruge Turk orisal na kratko zgodovino te hranilnice in posojilnice. Po ustanovitvi leta 1907 se je zadruga hitro razvila. Mnogi so našli pri posojilnici pomoč v sili. Toda čas še uspešnejšemu razvoju hranilnice in posojilnice — kakor tudi drugim slovenskim zadrugam — ni bil naklonjen. V svojerr) nagovoru je Turk tudi poudaril, da zadružno delo ni sebično delo.
V kratkem molku so se na slavnostni seji spomnili umrlih zadružnikov.
Mestni župnik, preč. g. Jožef Kanduth, je blagoslovil prostore in nakazal v nekaj besedah delo in smisel denarnih in zadružnih zavodov.
Po slavnostni seji in pozdravu častnih gostov po predsedniku Turku je zapel hodiški pevski zbor. Nato je predsednik v kratkih besedah razložil, kako je Hranilnica in
posojilnica Borovlje prišla do novih prostorov. Boroveljski HP je priskočila na pomoč zadruga v Glinjah, ki ji je prodala po knjižni ceni svojo hišo v Poštni ulici štev. 5. Tudi drugače zadrugi tesno sodelujeta.
Čestitke okoliških zadrug je izrekel boroveljski zadrugi, njenemu predsedniku, upravnemu in nadzornemu odboru predsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, g. Florijan Lapuš. Želel je hranilnici in posojilnici veliko uspeha pri nadaij-nem poslovanju.
Boroveljski župan Thomas Sorgo je v svojem pozdravnem nagovoru naglasil, da je varčevanje stvar denarja samega, zaupanja in karakterja. Da je Hranilnica in posojilnica Borovlje zaupanja vreden zavod, je dokazala v svojem dolgoletnem obstoju. V imenu mestne občine Borovlje se je zahvalil predsedniku Turku za njegovo plodno delo in za delovanje hranilnice in posojilnice in zadrugi želel tudi v bodočnost mnogo uspehov.
zbirati nove člane, pomagali domačemu prosvetnemu društvu pri organiziranju prireditev, da se bodo v večjem številu udeležili tečajev Slovenske mladine in da bodo priredili izlet v Slovenijo. Glede stikov z mladino v Sloveniji pa so sklenili, da bodo letos jeseni povabili v Železno Kaplo mladino iz Kamnika, s katero želijo vzpostaviti trajno povezavo.
Za konec sestanka je navzočim predaval podpredsednik Hanzi VVeiss, ki je z barvnimi diapozitivi pokazal kulturne in turistične zanimivosti Jugoslavije, ki jih je zbral na svojem potovanju po tej zanimivi deželi.
danes tri občine in 103 osebe kot svoje družabnike. Glavnica družbe znaša 1,302.000 šilingov. Novo sedežno žičnico so lansko leto zgradili v devetih mesecih in jo tik pred božičem predali svojemu namenu. Pri dolžini žičnice, ki znaša 2770 metrov se morejo stroški gradnje označiti kot izredno nizki.
Poslovodja Friedrich Oschmautz je obrazložil bilanco družbe za leto 1967. To leto so zaključili zaradi poznega začetka obratovanja z izgubo 227.000 šilingov. Vzrok izgube je treba liskrati tudi v tem, da v božičnih počitnicah ni zapadlo snega.
V prvem polletju 1968 je zaključek ugodnejši, čeprav vroči marec in deževni junij nista ravno pozitivno vplivala na bilanco. V prvem polletju je bilo zabeleženih 28.000 voženj s sedežno žičnico na oziroma s Pece.
Po poročilih je občni zbor potrdil bilanco in dal nadzornemu odboru in poslovodstvu razrešnico. Dosedanji nadzorni odbor je bil nato ponovno soglasno izvoljen. Za predsednika na novo ustanovljenega reklamnega odseka je bil izvoljen J. Kruschitz 'iz Klopinja. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da se poviša glavnica, na 1,5 milijona šilingov. S tem je dana ponovno možnost za udeležbo pri družbi.
Dr. Mirt Zvvifter, podpredsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu je naštel nekaj markantnih dni v zgodovini Hranilnice in posojilnice Borovlje. Niso bili zlati časi, ki jih je preživljala borov, zadruga. V drugem desetletju svojega obstoja se je morala bojevati za nadaljnji obstoj. Doba plebiscita in izguba centrale sta pomenila hud udarec za slovenske zadruge. Po razočaranju in ropu je bilo treba znova začeti. Zadnji zapis pred velikim nasiljem je zabeležen v pomembnem stvarnem zapisniku dne 2. 3. 1941, ki pove, da je bil občni zbor javljen boroveljskemu vodstvu NSDAP. Konec junija 1941 je bilo s strani nasilnikov ugotovljeno knjižno stanje, pregledana blagajna in imovina. S tem dnem je bila boroveljska zadruga ukinjena kot tudi druge slovenske zadruge. Prvi zapis po nasilju je bil storjen v zapisnik 26. 2. 1950 ko je zadruga zopet začela delovati.
Dr. Mirt Zwifter je rekel, da Avstrija še do danes oropanim slovenskim zadrugam ni povrnila škode. Zahteval je, da se storjena krivica končno že javno popravi.
Tako je boroveljska zadruga s svojim delom morala trikrat znova začeti. Otvoritev bi morala biti sicer ob 60-letnici obstoja, toda tega gradbena dela niso dopuščala.
Zahvalo in priznanje je dr. Mirt Zvvitter izrekel upravnemu in nadzornemu odboru zadruge Borovlje, prav posebno pa še predsedniku zadruge Ferdu Turku, ki je dal hranilnici in posojilnici svoj pečat. »Človek je človeku, kadar se člove-čanstva zaveda, najbližji", je menil dr. M. Zwitter. Hranilnica in posojilnica Borovlje je pripravljena pomagati vsem potrebnim brez kakršnekoli razlike.
Slavnost, ki se je zaključila s kosilom pri Mlečniku v Kožentavri, je olepšal hodiški pevski zbor.
Želeti je, da bo zadruga Borovlje nadalje lepo uspevala. V nove prostore v Poštno ulico štev. 5 v Borovljah naj bi našlo čimveč ljudi.
Mladina pri deželnem glavarju
Svetovna organizacija World Assembly of Youth je priredila na Dunaju mednarodni seminar o mladinski politiki, katerega so se udeležili zastopniki iz raznih držav. Ob koncu seminarja so si mladinski funkcionarji ogledali še Štajersko, Koroško, Salzburg in Linz.
Ob priliki obiska na Koroškem jih je sprejel deželni glavar Sima. Na ta sprejem so bili povabljeni tudi predstavniki koroških mladinskih organizacij, med katerimi je bil tudi zastopnik Slovenske mladine.
V kratkem nagovoru je deželni glavar poudaril posebno lego Koroške, kjer se stikajo slovansko, romansko in nemško jezikovno področje. Koroška goji dobre sosedske in prijateljske odnose s sosednimi pokrajinami in skuša v majhnem okviru izvajati to, kar bi morala Evropa storiti v evropskem merilu, namreč zbliževanje med narodi in pokrajinami.
Sprejem je dal možnost za zanimive pogovore med udeleženci dunajskega seminarja in funkcionarji koroških mladinskih organizacij.
Izgradnja ceste med Labotom in Pliberkom napreduje
Pred nedavnim je ministrstvo za gradnje in tehniko odobrilo kredit za nadaljnjo izgradnjo dobrlave-ške-labofske ceste v območju Doba. Za 1,713 km dolg odsek je predvidenih 1,9 milijona šilingov. Gradnja nove ceste je težavna in draga, ker so potrebni obsežni ščitni zidovi, da se zavaruje cesto pred zemeljskimi plazovi. Po končani izgradnji bo cesta med Labotom in
Slov. mladina v Železni Kapli načrtuje
Čeprav se v poletnih mesecih mnogo mladine mudi na počitniškem ali sezonskem delu, so se mladinci in mladinke v Zel. Kapli in okolici odločili, da se zberejo in napravijo načrt za jesensko oziroma zimsko delo. Na setanek, ki je bil v četrtek zvečer minulega tedna, so prišli tudi nekateri odborniki Slovenske mladine v Celovcu. Predsednik dr. Pavle Apovnik je seznanil navzoče mladince in mladinke z delom organizacije, predvsem pa s pripravami za občni zbor, ki je predviden jeseni.
Po izčrpnem razgovoru so ka-pelški mladinci izdelali načrt za svoje jesensko delo in med drugim sklenili, da bodo intenzivno začeli
Smučišča s Pece bodo izgradili
Na občnem zboru je Družba gorske žičnice Pliberk sklenila po daljšem posvetovanju izgradnjo smučišča s Pece v dolino. Na občnem zboru je prevladovalo mnenje, da je za uspešen razvoj sedežne žičnice na Peco nujno potreben primerno urejen spust. Po izčrpni in stvarni diskusiji je bilo sklenjeno, da bo izdala družba v ta namen 200 tisoč šilingov. Najvažnejša predde-la so že storjena, zdaj pa bodo začeli takoj izsekavati in planirati progo za smuk, ki bo ustrezala mojstrom in amaterjem zimskega športa. Brez večjih preglavic se bodo lahko spustili po progi tudi manj izvežbani smučarji. Nova trasa je bila po ureditvi gozdnopravnih vprašanj že nekaj dni pred občnim zborom družbe odobrena. Pogajanja za odkup zemlje s posestniki so tik pred zaključkom. Tako je pričakovati, da bo preurejena oziroma nova proga že to zimo na razpolago smučarjem.
V poteku občnega zbora je predsednik nadzornega odbora, šolski ravnatelj Valentin Vauti, poročal o poslovnem letu 1967. Družba šteje
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slo venskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni ured nik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava 9021 Klagenfurt * Celovec, Gasometergass# 10 telefon 56-24. — Tiska; Založniška lr> tiskarska družba z o j. Drava, Celovec Borovlje.
Klub prijateljev lova na izletu
V	nedeljo, dne 21. julija je priredilo slovensko lovsko društvo Klub prijateljev lova iz Celovca izlet v Slovenijo.
Udeleženci izleta, ki so se zbrali z raznih naših krajev, zlasti iz Podjune pa tudi z Roža in z Gur, so si predpoldne ogledali nadvse zanimivi gozdarsko-tehnični in lovski muzej v Bistrici pri Vrhniki. Obiskovalci tega muzeja, ki je še v razvojni fazi, si lahko ogledajo razstavljeno staro orodje, s kakršnim so naši pradedje obdelovali les. Zbirka na primer vsebuje še stare .maternice', žage, s katerimi so v davni preteklosti rezali hlode v deske. Makete kažejo, kako primitivno, a za tiste čase zelo strokovno so bile napravljene riže in iz hlodov izdelani žlebovi, takozvane lojfe, s katerimi so svojčas — in ponekod še danes — spravljali hlode do poti, od koder so les nato s konjsko vprego vozili do železnice ali naravnost v industrijske centre, žage in tovarne za predelavo lesa.
V	tistem delu muzeja, v katerem je razstavljena nagačena divjad, pa so se naši lovci najdalje zadržali. V tej dvorani starega gradu najdeš prav vso divjad naših gozdov, od gozdne miške pa do medveda. Poleg koristne divjadi, kakor trope gamsov, družine srn, jazbecev, velikega petelina in ruševca, katurna in belke hrani muzej „Bistra grad" tudi gorskega orla, volka, risa, šakala, divjo mačko, kuno, lisi-
co, skratka vse kar živi na naši slovenski zemlji, v gozdu, v zraku in v vodi.
Klub prijateljev lova priporoča vsem ljubiteljem narave, da si ob priložnosti ogledajo ta muzej, ker marsikateri naš človek si ne more niti predstavljati, kako bogati so naši gozdovi in polja na tej plemeniti divjadi.
Popoldne istega dne so se naši člani-izletniki prepeljali preko Ljubljane še v Cerklje, ki ležijo med Kranjem in Kamnikom, da so si tam ogledali fazanerijo, katero vdržuje zavod za gojitev divjadi »Kozorog" v Kamniku. Ta „farma" redi in goji nad 27.000 fazanov od enodnevnega keberčka — tako se namreč imenuje fazanov piščanec — do odrasle kure in petelina fazana. Poleg fazanov goji ta zavod tudi preko 15.000 poljskih jerebic. Tudi nekaj primerkov zlatega in srebrnega fazana so si naši izletniki z zanimanjem ogledali.
Kakor je omenjena fazanerija lasf Kozoroga, tako je zgoraj opisani muzej v Bistrici pri Vrhniki last Lovske zveze Slovenije. Obema se tem potom zahvaljujemo za izreden užitek, katerega smo imeli s tem, da smo si lahko ogledali vse te dragocene zanimivosti. Udeleženci izleta pa izrekamo zahvalo tudi upravniku muzeja v Bistri, tov. Ivanu Še-pulju in tov. inž. Šašelnu, ki vodi fazanerijo v Cerkljah.
Marksizem in eksistencializem
Za torek 16. 7. so celovški slovenski bogoslovci vabili slovensko javnost na predavanje mariborskega pomožnega škofa dr. Vekoslava Grmiča, ki je govoril dopoldne o vzrokih modernega ateizma, popoldne pa o marksizmu in o eksistencializmu. Predavanji sta bili tako izvrstni, da se splača na kratko ponoviti glavne misli:
Ateizem se pojavi kot masna psihoza ali pa kot posledica totalnega humanizma. V prvem primeru učinkuje okolje: Ce je kdo prevzel vero samo zaradi okolja, bi bil v ateističnem svetu prav tako lahko ateist. Totalni humanizem pa, ki skuša koncentrirati vse sile v človekovo dobrobit, vidi v religiji obliko protesta proti obstoječim razmeram združeno s učinkom opija, ki obljublja v onstranstvu nadomestek za tisto, kar je treba doseči na zemlji. Zato vero (v taki obliki) odklanja.
Splošne korenine ateizma so v krščanstvu samem, kajti povsod srečavamo dvome, nedostatke in ne-gotovsti. Zato je treba vero neprestano korigirati in poglabljati. Ne smemo se izmikati nobenemu vprašanju. Treba je tudi upoštevati, da je za isti fakt vedno mogoče najti več razlag. Kristjan se ne sme dogmatično oprijemati ene razlage.
Glavni vzrok tako imenovanega »praktičnega ateizma” je, da so nekateri teologi premočno poudarjali razliko med naravo in milostjo in so npr. nalagali zakoncem neznosna bremena. Pri tem je zanimivo opazovati uravnovešenost in nedolžnost takih moralistov:	do
zadnjih natankosti so znali naštevati vse špecialitete in odtenke 6. in 7. zapovedi, dočim se pri ostalih zapovedih niso tako dolgo mudili.
Dr. Grmič je poudaril potrebo po samokritiki tako v teoretičnem mišljenju kakor tudi v praktičnem obnašanju. Kristjan lahko veliko profilira v dialogu z marksisti in tudi z eksistencialisti, ker lahko korigira zgodovinsko pogojene ali zaradi pomanjkanja kritike nastale nebistvene prilastke svoje vere ter se usposobi za življenje in delovanje v pluralistični družbi.
Skoda je le, da je bil čas za diskusijo precej pičlo odmerjen. Ker pa so naši bogoslovci obljubili, da predavanje dr. Grmiča ne bo ostala njihova zadnja iniciativa, je treba pričakovati še obširnejših razgovorov, tako da tudi koroških Slovencev ne bo več mogoče obvarovati pred vplivom modernega in revolucionarnega krščanstva.
/. S.
Bergova galerija priljubljena
Wrener-Berg-galerijo v Pliberku obiskuje vedno več ljudi. Po otvoritvi galerije so zahajali v galerijo predvsem učenci ljudskih in glavnih šol, ki so hodili v Pliberk na izlete oziroma obiskali Pliberk prav zaradi galerije. Sedaj pa obišče galerijo vedno več tujcev. Tako je postala galerija že daleč naokrog znana. Pa tudi izvenkoroški časopisi prinašajo o galeriji vedno obširnejša poročila. Galerija je postala tudi pomembna za tujski promet mestne občine.
Pliberkom ena najlepših v Podjuni in bo del takozvane obmejne ceste (Grenzlandstrafje), ki bo vodila od Labota čez Pliberk, Dobrlo ves, Miklavčevo, Galicijo in Freibach v Rož.
Galerijo so v zadnjem času obiskali nekateri funkcionarji koroškega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Zadnje dni so si ogledali galerijo namestnik deželnega glavarja dr. Kerstnig, celovški župan Ausservvinkler in bivši deželni glavar Ferdinand Wedenig.
Kustos muzeja vodi goste skozi galerijo tudi izven uradnega časa. Praktično je galerija ves dan odprta. Dosedaj si je ogledalo umetnine že 2500 obiskovalcev.
Posebno dober je obisk galerije ob slabem vremenu, ko se turisti ne morejo kopati. Med tujimi gosti prevladujejo Nemci, Holandci in Švedi. Dober obisk galerije da upati, da galerijo po dveh letih ne bodo ukinili, marveč da bo postala stalno kulturno žarišče in sre-dšče Pliberka.
v
Življenje zahteva točen čas
Verjetno je že vsakdo opazil, da se po novem letu dan popoldne hitro daljša, zjutraj pa se daljšanje dneva le malo pozna in se pam dan zdi neenakomerno razdeljen. Še bolj pa čutimo podobno neenakomerno razdelitev po prvem septembru, ko kar vidimo kako hitro se krajša dan popoldne, zjutraj pa tega krajšanja ne čutimo tako močno. Zakaj te razlike?
Vzrok je v glavnem naslednji: naša Zemlja ne kroži okoli Sonca v obliki kroga. Njen tir je podoben elipsi, a Sonce ne stoji v središču tega tira, ampak v enem izmed gorišč elipse. Tako mora biti Zemlja oddaljena od Sonca največ 152 miljonov, najbolj pa se mu približa na 147 milijonov kilometrov. Najbolj oddaljeno točko imenujemo odsončje ali afelij, najbližjo pa prisončje ali perihelij.
Vse to ima zanimive posledice za merjenje časa in celo razdelitev letnih časov. Angleški učenjak Isaac Newton je leta 1871 objavil še vedno veljavne zakone o privlačnosti ali gravitaciji vseh teles, tudi v vesoljstvu; privlačnost pa je odvisna od mase in oddaljenosti teles. Ker Zemlja na svojem tiru ni vedno enako daleč od Sonca, torej Sonce v različnih oddaljenostih tudi različno močno vpliva nanjo. Kadar je Zemlja bolj oddaljena od Sonca, kroži počasneje in preteče na dan le okoli 57 ločnih minut, kadar je blizu Sonca, pa do 61 ločnih minut svoje poti okoli Sonca.
Zanimiva posledica: ko je Zemlja v odsonč-ju, ima naša severna poluta poletje, južna pa zimo, in obratno. To, da smo v našem poletju bolj oddaljeni od Sonca, ne vpliva dosti na množino toplote, ki jo dobivamo od Sonca. Odločilno je le to, da je takrat naša poluta nagnjena proti Soncu in dobiva več toplote. Ker pa je Zemlja tedaj v odsončju, se premika
Rimski novci na gradbišču
Največji rimski zaklad, kar so jih odkrili v Posarju v minulih 140 letih, je te dni našel 36-leini tehnični risar na gradbišču v Dillingenu. Najditelj Karlheinz Plichta je najdeni zakiad takoj oddal na najbližji policijski postaji. Gre za 487 razmeroma zelo dobro ohranjenih bronastih in srebrnih novcev, ki so deloma iz čestrtega stoletja pred našim štetjem, delno pa iz tretjega stoletja naše dobe. Njihova vrednost še ni ocenjena.
Plichta se je med popoldanskim sprehodom ustavil na velikem gradbišču v bližini znane starorimske naselbine. Opazil je nekaj zelenkastih ploščic, pri natančnejšem ogledu je odkril, da gre za rimske kovance. Z znancem sta dalje iskala v luči avtomobilskih žarometov; na dobri polovici kvadratnega metra sta našla kup novcev.
Policija, ki ji je najditelj še isti večer izročil novce, je pritegnila izvedenca. Med nadaljnjim brskanjem so našli v območju nekdanje rimske naselbine še 25 novcev, katerih eden nosi podbo Dioklecijana.
Po mnenju izvedencev je bil zaklad zakopan ob prvih vdorih germanskih plemen na tisto področje. Najdeni novci tehtajo okoli pet kilogramov.
počasneje okoli Sonca, zato je naše, severno poletje kar za sedem dni in 16 ur daljše od zime, na jugu pa je obratno.
Pomembnejše pa je neenakomerno gibanje Zemlje okoli Sonca za dolžino dneva. V davno minulih časih s počasnim tempom življenja in prometa merjenje časa ni bilo natančno. Ljudje so uporabljali sončne, pečšene, vodne in druge „ure“ in naprave, sodobni promet pa zahteva več. Najtočneje nam merijo čas daljne zvezde. Zvezdni dan je čas, ki ga porabi Zemlja za en obrat svoje osi na katero koli zvezdo — z izjemo najbližje, našega Sonca. Astronomi merijo ta čas s posebno natančnimi pasažnimi daljnogledi. Za običajno življenje pa je važnejši sončni dan, to je čas, ki ga porabi obrat Zemlje, da pride Sonce zopet na isto točko neba, ali — kakor pravimo — od kul-minacije do kulminacije na meridianu. Ta dan pa je približno za tri minute in 56 sekund daljši od zvezdnega dneva, ker se Zemlja vsak dan zavrti za določen del poti tudi okoli bližnjega Sonca.
Prav tu zadenemo ob hudo oviro: Kakor smo že omenili, Zemlja ne kroži okoli Sonca enakmerno hitro, ker je oddaljena zdaj bolj, zdaj manj. V naši zimi bolj hiti in napravi večji del svojega tira na dan, poleti je bolj od-
Drobne zanimivosti
© Ob koncu leta 1883 je bilo na vsem francoskem ozemlju 573 telefonskih naročnikov. 479 od teh jih je živelo v Parizu.
© Ruski car Nikolaj I. (1825—1855) je zahteval, da so njegovi gardisti vadili paradni korak tako, da so nasili na vrhu visoke kučme kozarec, poln vode. če je kakemu vojaku brizgnila voda iz kozarca, je moral služiti za vsako kapljico, ki jo je razlil, leto dni vojske več
© Krt je tako požrešna žival, da bi poginil, če več kot 12 ur ne bi dobil nič za pod zob. Vsak dan požre približno trikrat toliko hrane, kolikor tehta sam. V istem razmerju bi moral človek normalne postave na dan pojesti 200 kilogramov hrane.
© Z obširnimi anketami so v Združenih državah Amerike ugotovili, da je med prebivalstvom več kot milijon ljudi, ki bolehajo za sladkorno boleznijo, ne da bi to vedeli.
daljena in počasneje kroži — zato sončni dnevi niso enakomerno dolgi.
Življenje pa zahteva točen čas, ker je od njega odvisen varen promet in ves red na Zemlji. Zato so znanstveniki izračunali tako imenovano povprečno Sonce, ki naj bi se gibalo na videz enakomerno. Po tem povprečnem Soncu je preračunan tudi povprečni ali meščanski dan, ki meri 24 ur, tri minute in 56,5 sekunde zvezdnega dneva, za nas pa je razdeljen točno na 24 ur, povprečnih ur, in po njem tako tudi naše ure — peresne, nihalne in električne.
V primeri s pravim sončnim dnevom zato nastajajo razlike. Le 16. aprila 14. junija, 1. septembra in 24. decembra sovpada povprečni dan s časom sončnega dneva. Sicer pa nastajajo precejšnje razlike, tako na primer Sonce zaostaja od 24. decembra do 15. aprila in je dne 11. februarja točno nad južno točko vsakega kraja šele 14.5 minute pozneje, kakor kaže povprečna ura. Obratno pa je 3. novembra kar za 16,3 minute prej v meridianu. Zaradi tega tisti občutek, ko se nam zdi, da se je dan spomladi v popoldnevu hitreje daljša kakor zjutraj, jeseni pa se popoldne hitreje mrači, oziroma krajša dan kakor dopoldne.
Uporaba srednjega ali povprečnega Sonca še ni uvedla reda v prometu. Zemlja je okrogla. Na vsaki stopinji proti vzhodu Sonce za štiri minute prej vzhaja, vsak kraj ma svoj krajevni čas, po katerem se promet ne more ravnati. Leta 1911 so se zastopniki držav dokončno odločili: Zemljo so razdelili na 24 pasov. Vsak pas obsega 15 stopinj, torej eno uro časa, ker toliko potrebuje Zemlja, da se zavrti za 15 stopinj. Šteti se začne pri zvezdami Greenwich; 7,5 stopinje na vsako stran začetega poldnevnika, ki gre skozi to zvezdarno, obsega prvi ali zahodnoevropski pas; 7,5 stopinje na vsako stran 15. poldnevnika, ki gre pri nas mimo Dunaja, obsega srednjeevropski časovni pas. Sovjetska zveza je razdeljena na 10 časovnih pasov, Združene države Amerike pa na štiri. Po prehodu iz enega pasu v drugega proti vzhodu premaknemo kazalec za eno uro naprej, proti zahodu pa za eno uro nazaj. Manjše države vključujejo mestoma kos sosednjega časovnega pasu v svojega. Nekatere težave, ki so še ostale zaradi računanja časa od Greenwicha proti vzhodu in zahodu, pa so uredili z datumsko mejo.
Velik hotel nad morjem
O zamisli, ki naj zagotovi ljudem na dopustu „povsem nov počitniški občutek nad vodno gladino in pod njo", piše glasilo nizozemskih gostincev „Hotel-Revue". Mednarodno združenje, katerega ime za sedaj še ni znano, naj bi zgradilo sredi Sevrenega morja veliko hotelsko stolpnico.
Načrte za stavbo, ki bi stala izven obalnega pasu in nacionalnih carinskih določil, sta pripravila 'britanska arhitekta Wood-boom in Silvernool. Za gradbišče predlagata razmeroma plitvo področje v Sevrenem morju, na primer Doggerske sipine. Betonski temelji na morskem dnu bi nosili osem mogočnih stebrov, na katerih bi se začelo kakih dvajset metrov nad morsko gladino hotelsko poslopje, ki bi lahko sprejelo 1800 gostov.
„Nedvomno bi imel turistični obrat izven pristojnosti obalnih dežel prednosti," ugotavlja glasilo nizozemskih gostincev. »Seveda ne gre zgolj za luksuzni objekt, marveč za hotel, ki bi bil dostopen tudi manj petičnim ljudem. V štirih izmed osmih stebrov bi bila dvigala, ki bi prevažala turiste tako navzgor do restavracij in razglednih ploščadi na vrhu kakor tudi do razglednih celic tik ob morskem dnu. Na hotelski strehi bi bila razen helikopterskega pristajališča tudi terasa za sončenje. Med stebri nameravata arhitekta urediti z vsem potrebnim opremljeno pristanišče.
V hotelski stolpnici bi bile razen gledališča, kina in knjižnice tudi telovadnice, dvorane za tenis in kopališče z morsko savno."
Moskovska železnica
Podzemna železnica, ponos Moskve, bo v prihodnjih dvajsetih letih podvojila svojo sedanjo dolžino. Pripravljeni so načrti za graditev nadaljnih 53 km prog in 83 postajališč. Veliki stanovanjski bloki, ki so zadnja leta zrasli zunaj starega mestnega območja, potrebujejo naglo in zanesljivo prometno omrežje podzemske železnice.
Moskovska podzemna železnica dolžinsko že zaostaja za enakimi prometnimi zvezami v primerljivih velemestih po svetu. Londonsko podzemno omrežje na primer je trikrat daljše, vzdolž 392 km prog je 273 postaj. Newyorška podzemna železnica ima približno enako omrežje kot londonska, pariški metro pa ima nekako dve tretjini londonske dolžine in 365 postajališč.
Vendar prepelje moskovska železnica več potnikov kot katera koli njena prometna vrstnica po svetu, in sicer okoli 4,2 mirijona dnevno, kar je več kot dve tretjini moskovskega prebivalstva. Tolikšen promet je mogoč le z zelo kratkimi presledki med vlaki, ki se vrstijo povprečno vsakih 95 sekund.
Hrana, rast in starost
Tehtno tolažilno hesedo ima finski znanstvenik za tiste, ki mislijo, da so zaradi nizke, podpovprečne postave za marsikaj prikrajšani v življenju. Če je točno, kar pravi profesor Arturri Virtanen, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1945 in priznan strokovnjak za prehrano, si lahko obetajo ljudje nizke postave daljšo življenjsko dobo in boljše zdravje kakor njihovi visokorasli starostni vrstniki.
Finski znanstvenik Virtanen, ki je dolgo raziskoval na tem področju, pravi, da je srce visokega in debelega človeka izpostavljeno znatno večjemu naporu, saj mora pošiljati kri po žilah dalje in na večji površini. Po drugi strani se v mnogih deželah nenehno zvišuje povprečna višina; to ugotavljajo zlasti naborne komisije. „Tega si človek ne more šteti v dobro", ugotavlja Virtanen. Telesna višina in postava sta povezani s prehrano. Nevarnost za zdravje mnogih ljudi vidi znanstvenik prav v preobilni hrani, ki o njenih posledicah razpravljajo izvedenci že vrsto let,
Opis enega izmed številnih laboratorijskih poskusov v tej zvezi: enako stare morske prašičke so razdelili v dve skupini; povprečna življenjska doba tistih laboratorijskih prašičkov, katerih telesna teža se je zaradi preobilne krme povečala od 450 na 600 gramov, je bila za 30 do 40 odstotkov krajša kot pri normalno hranjenih živalih v primerjalni skupini.
Prav takšni nevarnosti se izpostavljajo prebivalci nekaterih bogatih evropskih in ameriških dežel. Po najnovejših statističnih podatkih FAO, mednarodne organizacije za prehrano in kmetijstvo, vsebuje hrana povprečnega prebivalca ZDA okoli 145 gramov maščob dnevno, povprečnega Japonca pa samo 45 gramov. Povprečna telesna višina odraslega japonskega prebivalca ne presega 158 cm. Zaradi nizke postave in zmernosti v jedi imajo azijski narodi — seveda z izjemo tistih, ki stradajo, poudarja Virtanen — v povprečju daljšo življenjsko dobo kot večina visokoraslih in preobilno hranjenih zahodnjakov.
.....................	iiiiiiitniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiHiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiHaD
	■	■" < _ r-
		O 50
12. nadaljevanje		
S podstrešja je zaregljala strojnica. Drobni plamenčki so kot kresnice švigali iz cevi. Partizan, ki je stekel čez cesto, je na hišnem pragu ranjen omahnil. Črt se je brž umaknil in zavpil Jaku, naj skoči za zid. Jaka je skočil, se spotaknil ob ranjenca in padel. Okoli njega so sikale in udarjale krogle.
V sobah in pod streho so se nemški orožniki, zmedeni m preplašeni zaradi nepričakovanega partizanskega napada, pripravljali na obrambo. Preobračali so mize ter porivali omare k vratom in oknom. Poveljnik postaje je z re-volvrejem v roki tekal po stopnicah gor in dol ter brezglavo ukazoval. Za trenutek so ustavili ogenj. Hotel se je Posvetovati. Menil je, da so se dovolj dobro utrdili.
Ko je streljanje za nekaj časa prenehalo, se je Jaka urno pobral, se prerinil skozi razbita vrata in zavpil: »Juriš!" Za njim so se pognali ostali partizani, ki so z vseh strani hiteli v napad. Črt jih je opozoril: »Držite se zidov, naprej!"
Zopet so se z vseh strani zabliskali streli. Orožniki so Pričeli metati bombe in njihov odpor je postajal vedno močnejši. Partizanom pa vse to ni prizadejalo velike škode. V prostorni veži je na stopnišču Jaka sopihaje razmetaval nakopičene mize in stole, ki so zapirali dohod na podstrešje, ostali pa so ga krili z dobro merjenim streli. Pritličje je bilo kmalu zavzeto in trmasti orožniki so se umak-
nili v zadnjo sobo. črt, ki je stal sredi veže, se je zaskrbljen oziral in spraševal, kam bi se le bil izgubil Janez. Ko je dvignil roko za nov napad, pa je zunaj zagledal Janeza, kako je sem ter tja poskakoval po cesti, da bi se varneje približal hiši. Že je bil pri vratih, kar se je opotekel in z dvignjenimi rokami padel na obraz. Nihče mu ni utegnil pomagati.
Črt se je z vso močjo zaletel v zapahnjena vrata, jih zlomil in s tako silo priletel v sobo med orožnike, da bi jih kmalu podrl. Vendar se orožniki niso ganili. Ko so strmeli v naperjeno partizansko orožje pred seboj, so bili prepričani, da jim bije zadnja ura.
»Predajte se, zelenci!" je kriknil Črt. Na tleh ob oknu so stokali trije ranjenci. »K steni se obrnite! Tovariši, poberite orožje!"
»Predamo se, ne streljajte!" so moledovali orožniki.
Medtem so se vrata odprla in dva partizana sta pripeljala s podstrešja poveljnika postaje ter orožnika, ki je prej streljal s strojnico. Tresoča in bleda sta strmela v ostale orožnike, ki so stali ob steni z dvignjenimi rokami.
Črt jih je ogledoval in jezno dejal: »Ha, vi bi nas pa postrelili, kaj? Slečite se!"
Dva partizana sta z naperjenimi puškami stopila naprej, ostali pa so pričeli pobirati orožje. Preiskali so vso hišo ter našli strojnice, dokaj drugega orožja in povoje. Črt je bil s plenom kar zadovoljen.
Vstopil je Jaka. »Črt, ranjence smo obvezali; ni nič hudega." Porogljivo je gledal na pol slečene orožnike, ki so bili brez srajc in le v spodnjih hlačah. Udaril se je po stegnu in se gromko zasmejal. »Kaj pa to, tovariši, ali je gospodom prevroče, da se hladijo?"
Črt se je nasmehnil in dejal: »Jaka, šalo stran. Mudi se. Pomagaj pobrati perilo in ostalo. V vasi sta še dva orožnika, ki nam jo lahko zagodeta, če prikličeta pomoč."
Ko je bilo vse pripravljeno za odhod, so partizani odpeljali orožnike v klet in jih zaklenili. »Tako, ne bo jim škodilo, kar naj se nekoliko premrazijo, bo vsaj nekaj časa mir pred njimi," je zadovoljno godel Črt. Pred orožniško postajo se je spet zbrala udarna desetina, zadovoljna in ponosna na uspeh, ki ga je izvojevala brez velikih žrtev. Črt je pomagal naložiti ranjenega borca na zasilna nosila, ki so jih v naglici zbili skupaj. Oddahnil se je in dejal:
»Tovariši, odnesite ga v gozd, jaz pomorem Janezu."
Nato je mala partizanska kolona z naglimi koraki krenila v mrak. Neslišno kot so prišli so tudi odhajali. Ranjenec jih nič ni oviral; čim prej so ga hoteli spraviti zdravniku v roke.
Po odhodu partizanske edinice se orožniki, ki so bili na pol slečeni, še vedno niso mogli opomoči od presenečenja in strahu. Molčali so in buljili drug v drugega, kot da ne bi znali govoriti. Prepričani so bili, da jih bodo partizani do zadnjega pobili.
Prvi se je oglasil narednik: »Vlomimo vrata in ven!" Vrata so kmalu popustila. »Gospodje, nezaslišano, kako so nas presenetili. Se sedaj ne morem verjeti, da se je vse to res zgodilo." Ozrl se je v vodjo orožniške postaje, ki je zdaj bled v obraz zdaj rdeč kot puran ogledoval svoje podrejene, klavrne junake brez hlač.
Končno je bruhnilo iz njega: »Narednik, kaj čvekaš. Brž teletoniraj v mesto po vojaščino, morda jih še ujamemo." Njuno prijateljstvo je plahnelo kot njuna pijanost. »Kaj zijate vame, hudiča, spravite se vsak na svoje delo. Toliko ste vredni kot tisti financarji. Ali veste, kaj nas čaka? Takoj v patrulje in za njimi!"
»Gospod šef," se je oglasil orožnik, ki je bil vedno najbolj redkobeseden, v službi pa najbolj vesten, »telefonirati ne moremo, ker so prerezali telefonsko napeljavo. V spodnjih hlačah pa tudi v patruljo ne moremo."
6 — Štev. 29 (1363)	Q				26. julij 1968
MINISTER ZA KMETIJSTVO PRIPOROČA:
200.000 krav je treba vzeti iz proizvodnje mleka
V sredo, 10. julija je bil na Dunaju velik posvet o vprašanjih rešitve obstoječih problemov mlekarstva. Posveta so se udeležili predstavnik kmetijstva in mlekarstva iz vseh zveznih dežel. Poročilo, ki ga je pred njimi podal zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo, dr. Schleinzer, je končalo z ugotovitvijo potrebe, da je treba v naši državi število krav zmanjšati za 200.000 in da je treba to število zmanjšati predvsem pri mladih telicah.
Tekom zadnjih mesecev smo že večkrat osvetljili problematiko proizvodnje mleka in možnosti njegovega vnovčenja. Navzlic temu pa ne bo odveč če ponovno navedemo nekaj karakterističnih številk iz problematike na trgu z mlekom. Z njimi bomo vrednost ministrove zahteve lažje ocenili.
Lani je od okroglo 380.000 kmetij v naši državi le še 269.000 redilo krave. Od leta 1960 je število kmetij, ki so opustile govedorejo, naraslo za 42.000, samo v letu 1966 pa jo je opustilo 4854 kmetov. Navzlic temu se je število krav med predlanskim in lanskim štetjem živine povečalo za 13.000 na 1 milijon 141.837. S tem številom je bilo vendar za 8500 manjše od števila leta 1960.
Toda to ni največjii problem. Veliko večji problem je naraščajoča molznost krav. Leta 1955 so mlekarne povprečno na kravo prevzele 945 kg mleka, lani pa so ga prevzele že 1838 kg. Po tej primerjavi je mogoče sklepati, da se je letna molznost krav od leta 1955 povečala za pičlih 1000 kg na okroglo 3000 kg. Ob lem naraščanju molznost) pa je pričakovati, da bo v prihodnjih letih povprečna molznost narasla vsako leto za okoli 100 kg mleka na kravo. Torej bo ponudba mleka še naprej naraščala.
Tej nevarnosti pa se spričo evropske krize na trgu z mlekom hoče minister za kmetijstvo in gozdarstvo izogniti. Redukcija števila krav za 200.000 bi imela letno zmanjšanje ponudbe mleka 400.000 do 500.000 ton. S tem pa bi bika ponudba mleka na trgu stabilizirana na sedanji višini.
Kako to doseči, je seveda drugo vprašanje. Na omenjenem posvetu so predstavniki kmetijstva zveznih dežel prvotni predlog ministra zavrgli. Le-ta je zahteval, da bi ministrstvo pri malih kmetih do 3 krav potom določenih premij pospešilo opustitev reje krav. Ker je bil ta predlog odklonjen, so se navzoči predstavniki kmetijstva in mlekarstva zedinili na stabilizacijo ponudbe mleka po poti postop. zvišanja cen goveje živine. Ugodnejše razmerje med cenami goveje živine in ceno mleka — so dejali — bo samo sprožilo redukcijo krav. 'Poleg tega so se zavzeli za
—	izdatnejše pospeševanje izvoza 300 kg težkih govedi za nadaljnje pitanje in
—	za pospeševanje pitanja telet na eni strani in za omejitev uvoza telet na drugi strani. Pri tem so žlasti zahtevali, da bi od 1. januarja 1969 smeli izvažati le še teleta v teži 150 kg.
Ce predloge in priporočila, ki so bila izgovorjena na tem posvetovanju podrobneje ocenimo, vidimo, da imajo bore malo stvarne vrednosti. Problemov, ki nastajajo z naraščajočimi viški mleka, ne bodo rešili. Ne bodo jih rešili zaradi tega, ker so kmetje ob padajočem izkupičku za mleko prisiljeni, da še bolj stopnjujejo molznost krav, če hočejo priti s proizvodnjo mleka na svoj račun. Isto velja tudi za pitanje goved, pri kateri je rentablnost pitanja dana le po poti intenzivnega pitanja mladih goved. Pri starih govedih pitanje ne prinese več zaslužka.
Kmetijski eksport v Italijo
Lani je celokupni avstrijski izvoz v Italijo dosegel vrednost 5280 milijonov šilingov. Na tem exportu je bil les udeležen z vrednostjo 38,2 odstotka, kmetijski pridelki pa s 23 odstotki. S tem predstavljajo les in kmetijski izdelki več kot tri petine celokupnega avstrijskega izvoza v Italijo. Iz tega pa ni le razvidno, da je Italija za celokupno avstrijsko gospodarstvo pomemben trgovinski partner, marveč da je italijanski trg za avstrijsko kmetijstvo in gozdarstvo odločilnega pomena.
Lani se je vrednost lesa, ki je bil izvožen v Italijo, povečala za 280 milijonov na 2020 milijonov šilingov, vrednost kmetijskih pridelkov pa se je povečala za 386 milijonov na 1220 milijonov šilingov. S tem je bila tudi za 200 milijonov šilingov večja kot leta 1965.
Med kmetijskimi pridelki igrajo v exportu v Italijo goveja živina, meso in sir najpomembnejšo vlogo. Italija je namreč eden največjih evropskih uvoznikov goveje živine in mesa. Lani je uvozila 1,3 milijona goved in 324.000 ton govejega mesa, skupno torej okoli pol milijona ton govejega mesa. To pa je nad 80 odstotkov celokupnega uvoza govejega mesa v območje Evropske gospodarske skupnosti. Italija krije namreč le 48 odstotkov svojih potreb po govejem mesu iz lastne proizvodnje, več kot polovico njegovih potreb pa mora kriti z uvozom.
Na skupnem italijanskem uvozu goveje živine je bila lani Avstrija udeležena s 140.183 govedi. Več kot naša država so goveje živine v Italijo uvozile le še Zahodna Nemčija, Francija in Madžarska, medtem ko je sosedna Jugoslavija v Italijo izvozila le pičlih 73.000 goved. Znatno manj kot Avstrija so v Italijo goveje živine izvozile Poljska, Vzhodna Nemčija in Belgija, holandski in švicarski izvoz goveje živine v Italijo pa je docela nepomemben.
Italija pa za našo državo ni le pomemben
Kaj je še mogoče napravili za zboljšanje rentabilnosti govedoreje
To vprašanje stoji nedvomno v ospredju zanimanja vsakega kmetovalca, ki nima pogojev, da bi se okoristil z ugodno rentabilnostjo, ki jo je mogoče doseči s pridelovanjem žita in koruze. Takih kmetovalcev pa imamo v deželi tri četrtine. Približno tri četrtine koroških kmetov more priti gospodarsko na račun le, če pridelke s travnikov in njiv potom domačih živali predelajo v mleko in meso. Tovrstno kmetovanje pa je dražje, zadnje čase, ko postajajo težave pri vnovčenju mleka in klavnih govedi čedalje večje, pa je povezano tudi s čedalje večjim rizikom.
Zato je vprašanje, kaj kmet še lahko napravi, da mu bo govedoreja več donašala, nadvse aktualno. Aktualno pa je to vprašanje tudi v prašičereji, kajti kakor v govedoreji tako odpade tudi v prašičereji nad 60 odstotkov vseh proizvodnih stroškov na krmo. S tem pa je tudi dovolj jasno povedano, da je zlasti pri krmi in krmljenju domačih živali treba najti postopek in način,
s katerim bomo stroške krme znižali, ne da bi se pri tem poslabšal prirastek živali in ne da bi se zaradi tega podaljšal čas pitanja.
S temi vprašanji se je zadnje čase že večkrat bavil dipl. ing. H. G o 1 d , strokovnjak za krmljenje pri koroški kmetijski zbornici. Iz njegovih izvajanj povzemamo naslednje vodilne misli.
Ker se razlika med proizvodnimi stroški in med izkupičkom za prodano klavno govedo čedalje bolj krči, je
uspeh prireje mleka in mesa odvisen od tehnike krmljenja.
V tehniki krmljenja pride do prve napake pri zreji telet. Te napake pozneje ni mogoče več popraviti. Enako kot kravo je treba tudi pitovno govedo že v rani mladosti navaditi, da bo konzumiralo veliko krme, da bo postalo nenasitnež. To je mogoče doseči s pravilnimi odmerki mleka v prvih tednih starosti telet. Že tedaj pa je treba poznejšo kravo ali pitovno govedo navaditi na seno in na močna krmila. Čim več jih bodo zaužila, tembolj se bo razvijal njihov prebavni organizem. Vamp se bo širil in usposabljal, da bo pozneje lahko predelal velike količine krme.
Napako, da mlado tele krmimo zgolj z mlekom in da mu šele po odstavitvi pričnemo pokladati seno, je treba povsod, kjer jo delamo, takoj odpraviti. Mlado tele potrebuje
do 9 mesecev svoje sfarosti koncentrirano krmo,
drugače pozneje iz njega nič ne more nastati.
Druga še bolj češča je pomanjkljiva oskrba telet z mineralnimi snovmi. Mlado govedo potrebuje dnevno
7 dkg mineralnih snovi in okoli 2 dkg soli.
Če tega ne dobi, se mu začnejo rahljati zobje, vsled česar popusti njegova ješčnost. Mineralnih snovi pa mora mlado govedo imeti dovolj na razpolago tudi v dobi pitanja, drugače prične popuščati njegova ješčnost. Kaj to pomeni, je že vsak kmetovalec sam preskusil, kajti 10 dkg manj prirastka na dan odloča o zgubi ali o dobičku pitanja.
V dobi pitanja je vendar najbolj odločilno razmerje beljakovin do škrobnih enot v krmi, ki jo pokladamo.
Mlado govedo na pitanju potrebuje veliko več beljakovin
kot je jih potreboval nekdanji stari vol, ki je imel veliko loja in malo mesa. Ker mora mladi bikec na pitanju delati predvsem meso, mora dobiti na beljakovinah bogato krmo. Po kvaliteti sena mora na dan dobiti V* do 3U kg oljnih tropin, od katerih je najbolj pripraven sojin zdrob. Ker pa je razmeroma drag, se ga splača do polovice mešati z ogrščičnim zdrobom. Katera druga beljakovinska krmila bomo mlademu pitovnemu govedu še pokladali, je odvisno od cene domače krme. Pri tem si je treba biti docela na jasnem, da je koruzna silaža najcenejša pitovna krma za mlade bike. Prav tako si je treba biti na jasnem, da mlad bikec ob ekstenzivnem pitanju krmo slabše izkorišča kot pa pri intenzivnem pitanju.
Uspeh pitanja je treba kontrolirati z rednim ugotavljanjem teže oz. prirastka. Če ta ne zadovoljuje, je treba v obroku krme na novo ugotoviti razmerje beljakovin in škrobnih enot, predvsem pa njuno dejansko količino. Če pa prirastek docela ne zadovoljuje, je treba poklicati živinozdravnika, ker obstoja nevarnost, da živinče trpi pod parazit-nimi obolenji.
uvoznik goveje živine — 92 odstotkov njenega celokupnega izvoza je lani odpadlo na Italijo — marveč tudi govejega mesa. Celokupni lanski izvoz govejega mesa je znašal 4543 ton. Od tega je na Italijo odpadlo 4407 ton. Ostalih 136 ton so pokupile Švica, Francija in Zahodna Nemčija. Kar tiče izvoz sira v Italijo, je ta lani v prvem polletju narasel na 10.196 ton, v drugem polletju pa ga je začela ovirati nova uredba s strani EGS. Docela nepomemben pa je bil lani avstrijski izvoz masla v Ita-
lijo. Na skupnem italijanskem uvozu v višini 25.754 ton je bil udeležen komaj s 418 tonami.
Spričo pomembnosti italijanskega trga za naš izvoz goveje živine in govejega mesa je največjega pomena, da se s svojimi izvoznimi viški — na Koroškem je to vsako četrto govedo — na tem trgu še bolj uveljavljamo. Predvsem je potrebno, da skrbimo, da ta trg spričo začasnih težav, ki jih pri izvozu dela EGS, ne zgubimo. Držati ga bo gotovo lažje kot ga pozneje znova pridobiti.
muuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimh^ iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiHiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiniiHHHMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiit
V kotu je zastokal ranjenec. Vodja je pokazal nanj. »Prevežite ga, nekaj moramo vendar storiti. Kaj me gledate in molčite?!” Ko je pogledal sam sebe, je spoznal, da je imel orožnik prav: takšni kot so, res ne morejo v trg med ljudi. Pa tudi prehladno je. Ljudje bi se jim hahljali ves mesec. Kaj naj stori? Partizani jih niso le slekli, odnesli so jim tudi orožje in vse, kar so jim dan poprej pripeljali iz mesta. Na kazen, ki se je obetala posebno njemu kot poveljniku postaje, še pomisliti ni smel. Nekaj pa je moral storiti kljub nerodnemu položaju.
»Kakšne cape boste le še kje staknili, da se vsaj eden obleče in odhiti v trg na županstvo." Udaril se je po glavi. »Strela, kje pa sta ostali tisti dve pijanduri? Saj ju sploh ni bilo nazaj, narednik?”
»Gospod šef,” je pričel narednik, »saj sem vam že povedal, da sta šla ven na ...”
»Nič šef, zate sem še vedno gospod stražmojster, razumeš. Seveda, večrejala sta, nato pa sta se ob prvem strelu skrila babam pod kiklje.”
Orožniki so osupnili. Tako razjarjenega ga še niso videli. Nič dobrega se jim ne obeta. Razkropili so se in vsak si je našel kakšno opravilo. Dva sta prijela ranjenca in se Skušala preko razbitin z njim prebiti na prosto. Lažje ranjeni so si sami pomagali.
Stražmojster se je z velikim trudom končno le dokopal do svoje pisalne mize v pisarni. Pričelo ga je hladiti in pomislil je na narednikovo steklenico, ki bi mu sedaj res prijala. Čez nekaj časa je prišel orožnik in mu prinesel dele stare umazane uniforme, ki jo je našel na podstrešju. Razveselil se je je, kot bi mu prinesel novo.
Medtem ko so orožniki z vso naglico odstranjevali razbitine, sta se vrnila tudi njihova tovariša, ki sta veseljačila v gostilni. Nista se upala stopiti pred razjarjenega poveljnika. Takoj sta pohitela na županstvo in postajo finančnih
stražnikov, kjer pa sta našla le službujočega. V nekaj besedah sta mu povedala vso stvar. V naglici je poiskal stare uniforme svojih tovarišev in jih izročil orožnikoma, da jih poneseta na orožniško postajo. Sam pa je felefonično poklical mestno glavarstvo in prosil za pomoč.
Orožniški poveljnik si je belil glavo, kaj naj stori, koga naj zapre. Najbolje kar svoje ljudi, ki jih je imel po vsem tem popolnoma za nesposobne, kakor oni njega. Prišla sta orožnika z uniformami. Tako urno niso bili še nikoli oblečeni kot sedaj. Le orožja niso imeli. Bili so kot potepeni šolarji. Zbrali so se okoli svojega poveljnika.
»Kako so se nam mogli vendar tako neopaženo približati, narednik? Vraga, vsaj luč prinesite od nekod!
»Tudi meni je to uganka, gospod stražmojster. Saj smo imeli že nekaj mesecev mir pred njimi."
»Seveda, zato so nas pa sedaj iznenadili. Niti stražarjev niste postavili pred postajo. In naše patrulje hodijo naokoli kot slepci. Ne vidijo nič, ne slišijo nič."
»Gospod stražmojster," se je oglasil orožnik, ki je imel obvezano roko. »Vse smo delali vedno po vaših ukazih. Kar ste ukazali, smo opravili. Partizanov pa se nihče ni nadejal."
Poveljnik je mračno zrl predse. Njegovo sobo so mu za silo pospravili in tudi sveča je kmalu zabrlela na mizi.
»Naj stopi nekdo v trg po zdravnika, da pregleda ranjence; enega bo treba prepeljati v bolnišnico. Finančna straža naj nam odstopi nekaj orožja. Kaj, če se še vrnejo, drzni so in prevejani," je govoričil poveljnik in si brisal s čela debele potne kaplje.
Orožniki niso pomislili na to. Osuplo so se spogledali. Prav nič si niso želeli novega boja, ki se gotovo ne bi več tako srečno končal. V svojih izposojenih uniformah, ki niso bile narejene za njihove postave, so bili prav smešni. Ugo-
tovili pa so, da je še vedno bolje tičati v njih kot prezebati v spodnjicah.
Pospravljanje in urejevanje razdejane postaje jih je precej zaposlilo. Delali so pozno v noč. Poveljnik jim ni prizanašal. Vtikal se je v vsako stvar; nič mu niso storili po volji. Godrnjal je in jih priganjal. Nekaj ljudi, ki so si skušali ogledati razdejanje, je surovo nadrl in jim zagrozil z zaporom, če le črhnejo komu o napadu. Tržani pa, ki so se veselili pogumnega partizanskega napada, so si zadovoljno meli roke. Upali so, da jih borci ne bodo pozabili in se bodo še vrnili.
Orožniško postajo je obiskal tudi vodja finančne straže. Skušal je potolažiti obupanega poveljnika in mu dokazoval, da bi se kaj tokega lahko primerilo pač vsakomur, ne le njemu.
»O, seveda, takim postopačem, kot ste vi, bi od srca privoščil," je som pri sebi dejal stražmojster.
»Gospod stražmojster, ukrenil sem vse, kar je potrebno. Telefoniral sem po pomoč; gotovo pride še to noč ali zgodaj zjutraj. Natančen zapisnik sestavite, zahtevali ga bodo. Saj veste, gestapo bo hotel do podrobnosti vse vedeti. Za nocoj pa bodo moji ljudje patruljirali po trgu, medtem ko naj vaši skušajo zopet vse urediti in popraviti. Saj je takšno, kot da bi vas bili bombardirali."
»O, seveda," je godrnjal stražmojster. »Kaj pa naj napišem v zapisnik? Da smo zaspali, dva pa sta pijančevala v gostilni. Hudič, kje pa sta? Narednik!" je zavpil.
Ves prašen in umazan je prihitel narednik.
»Kje sta pijanca? Takoj mi ju pripeljite!"
Dolgo so ju iskali. Izredno zaposlena sta bila in po-posfrežljiva. Eden ali drugi je moral vedno po kakšno stvar v trg, kljub poznim nočnim uram. Končno sta uvidela, da bosta morala le stopiti pred poveljnika.
(Se nadaljuje)
JONO HELTAI
KNJIŽNICA
Pred leti sem stanoval v Eulenski ulici pri neki nenavadni ženski — imenovala se je gospa Brinkala, preživljala pa se je s tem, da je takim gospodom, ki so bili redni plačniki, oddajala eno izmed svojih sob. No, takrat sem bil jaz tisti solidni, redno plačujoči gospod.
Moja soba je imela vhod s hodnika, vrata pa so imela nenavadno lastnost, da so se sicer dala odpirati, ne pa tudi zaklepati. Torej je bila soba noč in dan nezaklenjena; vsak, ki je hotel, je lahko prišel noter. Na srečo se mi ni bilo treba 'bati, da bi mi kaj odnesli. Vse, kar je bilo vrednega, sem imel varno shranjeno v zastavljalnici, tako da sem imel v sobi le omaro knjig in kitaro.
Kakor gospa Brinkala ni bila navadna ženska, tako tudi jaz nisem bil Itak navaden malomeščan. Domov sem prihajal vedno ob zori, spal pa sem do treh popoldne. Potem sem odšel in se vrnil šele ob zori. Od treh popoldne do štirih zjutraj je bila moja soba tako rekoč prazna.
Utvar si nisem nikdar delal. Prav dobro sem vedel, da gospa Brinkala — kot izkušena ženska — od časa do časa pride v mojo sobo in da brklja ipo moji imovini. Precejšen del mojega perila si je izposojala za svojega sina. Na moji kitari je učila igrati svojo hčer. Cukala je mojo slivovko; da se ne bi opazilo, je v steklenico
Črna pesem
Črne misli so na pohodu.
Kadar oslabijo, se spremene in so lahko svetle, kot čista nedolžnost. Toda
njihov pohod je večen!
Le malo jih je, ki se krhajo z njimi.
Bliski njihovih mečev
nam včasih osvetlijo pot.
Andrej Kokot
dotočila vode. Kratko malo — vrla ženska je bila, le nekolikanj nenavadna. Sicer pa sem to že povedal.
Meni vse to ni bilo mar. Kaj pa mladeniču, ki je tako brez denarja, pomeni par nogavic? Spokojno sem živel tjavdan; mislil sem, da bo tako ostalo za vedno in da me usoda ne bo nikoli pahnila iz Eulenske ulice. Kot obziren človek nisem nikdar, niti z najmanjšim namigom, pokazal, da vem za te male predznosti. Čemu neki bi? Samo življenje bi nama zagrenil. In tako je gospa Brinkala z menoj vedno govorila v spoštljivem tonu in me sploh častila kot moža velikopotezne, viteške narave.
Tedaj pa je naneslo, da sem se zaljubil.
Če danes pomislim na to, se moram sam sebi smejati. Jaz, resen in spoštovan mož, sem bil takrat zaljubljen kot deček.
Prvič sem jo zagledal v Eulenski ulici; pol štirh je bilo, pravkar sem šel zdoma, ko mi je prišla z Gothe-jevega trga nasproti ženska postava. V rokah je nosila knjige, na katerih so bile rumene nalepke s številkami. Bilo je očitno, da gre v knjižnico. Na glavi je imela velik klobuk, pod katerim se je ljubko in nedolžno smehljala. Strmo sem jo gledal; lahno je zardela in zmedena odvrnila pogled. Potem je odhitela kot preplašena srna. Očarljiva je bila.
O, bog! Kako ljubka je, sem si rekel.
In medtem ko sem šel dalje po svoji poti, je moje lahko vnetljivo srce vzplamtelo za lepo neznanko.
Naslednjega dne sem jo spet srečal in tretjega dne spet. Četrtega dne se je razvilo med nama že nekakšno znanstvo. Angel je zardel, jaz pa sem se nekoliko pomenljivo nasmehnil. Petega dne sem jo pozdravil, in ker mi je odzdravila, sem jo nagovoril. Morda bi kdo drug to že prej storil, toda gotovo ne bi pri tem nihče imel globljih čustev.
Ko sem se ji predstavil, mi je vsa zardela povedala, da ji je ime Wil-helmina pa da sem ji všeč. Ta izpoved me je neizmerno osrečila. Pridružil sem se ji. Toda spremljal sem jo samo nekaj korakov; prosila me je namreč, da ne bi šel dlje, ker da je namenjena v bližnjo knjižnico. Nekoliko sem se začudil, zakaj vedel sem, da ni v bližnji okolici nobene knjižnice. A nisem hotel biti vsiljiv
in sem se poslovil. Naslednjega dne sva se dobila že ob treh. Šel sem ji naproti, potem pa sva zavila po Eulenski ulici, kjer sem se spet obzirno poslovil.
In tako sva se videvala vsak popoldan celih štirinajst dni.
Takrat sva se že neizrekljivo ljubila. Tudi sem že zvedel, da je poročena s trgovskim potnikom in da zato toliko bere, ker je njen mož vedno na poti. Odločil sem se, da si pridobim to žensko. Resda sem to tudi njej zaupal, a ni hotela niti slišati. Zaman sem ji dopovedoval, kako nevarno je, da se shajava na cesti, zaman sem ji dopovedoval v plamtečih besedah, kako prikladna bi bila moja soba in kakšne slasti bi nama omogočila •— vse je bilo bob ob steno. Ko je videla, kako sem pobit, se mi je hotela oddolžiti s tem, da mi jo je bilo dovoljeno spremiti prav do vrat knjižnice.
V moje veliko začudenje so bila vrata knjižnice istovetna z vhodom v hišo, v kateri sem stanoval. Zadeva me je začenjala zanimati. Kje je ta skrivnostna knjižnica? In namesto da bi se od ljubljene poslovil pri vratih, sem jo spravil še po stopnicah. Naj se je še tako upirala, nisem odnehal. „Ampak samo do vrat!" je prosila.
„Prav, samo do vrat!" sem rekel.
Hip zatem sva stala pred vrati v knjižnico — pred vrati moje sobe. Nanje je bila obešena velika tabla z napisom: KNJIŽNICA, odprto od 4—6.
Ves iz sebe, skoraj omotičen, sem se naslonil na steno. Moja ljubljena je j^r^bila priložnost in smuknila v knjižnico. Po prstih sem se splazil za njo.
To, kar sem zagledal, je bil najstrašnejši prizor v mojem življenju. Za mojo pisalno mizo je — z velikimi naočniki na nosu — sedela gospa Brinkala in listala po veliki knjigi. Moja knjižna omara je bila na široko odprta; na hrbtu sleherne knjige je bil rumen listek s številko. To je bila torej knjižnica; ves okoliš je torej bral moje knjige, celo moja ljubljena. Čudovita gospa Brinkala si je na moj račun uredila knjižnico.
Ko sem vstopil, sem zaslišal dvojni krik; najprej je zavpila ljubljena, potem pa gospa Brinkala.
»Kako se drznete slediti mi?"
»Oprostite," sem hladno odvrnil, »v svoje lastno stanovanje menda smem vstopiti."
»Vaše stanovanje?" je ljubljena o-supnila. »Vaše ... stanovanje ...?“ In vprašujoče je pogledala gospo Brinkala, ki je padla predme na kolena ter obupno prosila: »Prizanesite mi, milostljivi gospod, prizanesite mi!“
Ljubljena je prepadlo strmela zdaj vame, zdaj v gospo Brinkala. Ničesar ni razumela.
»Gospa Brinkala," sem rekel z groznim glasom, »veste, da sem dober človek, ampak to ... to .. . to je...“
»Gospod milostljivi, ljubi dobri gospod, ni vam treba reči," mi je segla v besedo gospa Brinkala, »saj vem . ..“
»Kaj to pomeni?" je razburjeno vprašala moja ljubljena.
»To pomeni, da je to moja soba, moja knjižna omara in da je ta ženska brez moje vednosti iz mojega stanovanja napravila knjižnico."
Moja ljubljena se je sesedla v naslanjač.
»Moj bog," je izjavila vsa rdeča, »že mesec dni torej hodim v vaše stanovanje ... o, kako sram me je!"
Gospa Brinkala je z jasnovidnostjo starejših žensk takoj spoznala, da je odveč, In je tudi izginila, midva pa sva ostala sama.
»No, vidite," sem ji nežno očital, »niste hoteli v mojo sobo, a že tridesetkrat ste bili tu. Ampak zdaj boste ostali, kajne?"
»Kaj si pa mislite?" je bila ljubljena ogorčena. »V knjižnici...“
A ostala je. Ko sva šla ven, je bil na vratih napis: ZARADI SMRTI ZAPRTO!
Menda je ni bilo stvari, ki bi bila mojo gospodinjo ugnala v kozji rog; ko sem svojo ljubezen spremil po stopnicah, mi je gospa Brinkala, vtem ko me je spoštljivo pozdravila, zašepetala: »Zdaj pa ja ne boste več hudi zaradi knjižnice!"
Da, da, gospa Brinkala je bila nenavadna ženska. Pa to sem že nekajkrat rekel.
carlo manzoni Železniški prehod
Signor Veneranda je ustavil svoj avto pred prehodom čez železniško progo. Tudi avto, ki je vozil za njim, se je ustavil in zahupal.
Signor Veneranda je ustavil motor in se sklonil skozi okno.
„Kaj hočete?“ je zavpil.
„Prekleto,“je zavpil možak iz drugega vozila, „zakaj ne peljete dalje?"
„Kaj ne vidite, da je tu železniški prehod?“ je zavpil nazaj signor Veneranda.
„Seveda, ampak zapornice so vendar dvignjene,“ je dejal voznik iz drugega avtomobila. „Saj lahko peljete čez. Na kaj pa čakate? Na to, da bodo spustili zapornice?“
„Seveda ne," je odgovoril signor Veneranda. „Kadar so spuščene, ne moremo peljati čez progo. Saj vendar ne nameravate peljati čez progo pri spuščenih zapornicah?“
„Ampak zdajle so dvignjene!“ je zarjovel voznik iz drugega avtomobila.
„lz tega je razvidno, da ne bo pripeljal noben vlak," je dejal signor Veneranda. „Mar želite, da spustijo zapornice, kadar ne pelje mimo noben vlak?"
„Saj ne želim, da bi spustili zapornice, želim samo, da bi zapeljali dalje!"
„Vi torej ne želite, da bi spustili zapornice, niti tedaj ne, kadar pripelje vlak?" je vprašal signor Veneranda. „Kakšen človek pa ste?"
„Sem, kar sem, in tudi vi ste, kar ste," se je zardi voznik drugega avtomobila, „Dajte vsaj meni prostor, da zapeljem mimo!"
„Prosim, prosim, kar izvolite," je dejal signor Veneranda. Pognal je motor in zapeljal na stran, toda v tem trenutku so se zapornice spustile.
„Tristo zelenih!" se je jezno zadrl voznik drugega vozila.
„Peljite, no," je dejal signor Veneranda. „Kaj pa še čakate?“
„Zdaj so spustili zapornice in železniški prehod je zaprt!" je zavpil drugi voznik.
„To se pravi, da bo pripeljal vlak," je pojasnil signor Veneranda. „Saj sem vam vendar rekel, da spustijo zapornice, kadar pripelje vlak, vi ste pa hoteli po vsej sili peljati čez tračnice!"
„Hotel sem peljati prej, ko zapornice še niso bile spuščene!" se je zadrl voznik drugega vozila. „Vi ste ...“
Zadnjo voznikovo besedo je preglasilo hrumenje mimo vozečega vlaka. Signor Veneranda je pognal svoj motor. Ko so se zapornice dvignile, je urno odpeljal naprej.
STEVVART ROBERTSON
Srečanje v oktobru
George Wolsey je premišljeval in opazoval svojo ženo. Komaj se je premagoval, da se ni njegov vzdih spremenil v stok. Kako se ljudje vendar spremenijo! Posebno, če so bili nekoč lepi. Vsaj Ellen se mu je zdela lepa, ko je prosil za njeno roko. To je bilo pred 26 leti, danes pa se mu je zdela malo privlačna ženska 48 let. Nosila je udobne čevlje, imela je polno gub in postala je precej obilna.
»Kaj pa te skrbi, ljubček," ga je vprašala gospa Wolsey, ko je použila že peti kruhek.
»Nič," je odgovoril soprog, ki se je skušal otresti svojih misli.
»Zopet si si nadel svoj skrbi polni obraz, ki ga imaš vedno, če kaj premišljuješ ali pa če te kaj boli."
»Prosim te, pusti to," je ugovarjal George in se povrnil k svojim spominom. Ellen je bila nekoč veselo, mlado dekle. Lahko kot žoga je skakala Po teniškem igrišču in se vrtela v plesni dvorani. Po 26 letih zakona, treh sinovih in hčerki pa je mirno sedela na stolu in upala na vnučke. Sicer je kazala njena postava še vedno nekaj nekdanje lepote, ona pač ni opazila, kako nevljudno je postalo ogledalo. Ellen je bila še vedno prepričana, da ima uspehe. Morebiti zato, ker je bila srečno poročena. No, in resnično, imela je dobrega moža. Bila pa je tudi vedno dobra in ljubeča zena. Kaj pa se je zgodilo s tisto žensko, ki bi se z njo George nekoč tako rad poročil? Kaj pa dela Joan?
»Veš kaj, George, povej mi kaj o njej, je zaslišal ženin mehki sopran. »Zbudi se vendar iz svojih sanj in vrni se iz Bostona. Mi smo tu v Providenci."
»O njej?" je odvrnil George, malo prepričljivo.
»Da, o tisti mali očarljivi igravki, za katero
si tako norel, preden si me spoznal. Imela je zlate lase, temno modre oči, postavo, kot bi prišla iz Pariza. Imela je kot breskev žametno kožo in čudovito majhen nosek. Ali se več ne spominjaš? Dobro, da nisem bila nikoli ljubosumna, kajti tvoj opis je preveč navdušen. Ti veš, da take ženske ni. Opažam pa, da vsako leto ko se bliža oktober, ves živiš v spominih."
»Žene so res bistroumne," si je mislil Wolsey. »Še na misel mi ne pride," je odsotno odgovoril.
Žena ga je ljubeče pogledala.
»Veš, George, zelo si želim, da bi jo srečal. Kar naenkrat bi se pojavila na vogalu ceste pred teboj. Ker pa je že tudi prekoračila 50. leto, bi jo komaj spoznal — tako kot v romanu. Če bi ostala pri gledališču, bi jo lahko večkrat videl in tako ne bi opazil njenega staranja. Res, čudno, zakaj ni ostala igravka?"
George bi jo lahko poučil o tem, pa je raje molčal. Šel je k ogledalu in opazoval svoj dobrodušni obraz z ostrimi, črnimi očmi in sivimi kodrastimi lasmi. Kljub svojemu podbradku je bil P° ^svojem mnenju s vojimi 54 leti kar privlačen moški. Seveda malo močnejši kot nekoč, hodil je vzravnano in še vedno je bil podoben veselemu študentu, ki je zasledoval Joan s svojo ljubeznijo. Res, vsako leto v mesecu oktobru se je spomnil svoje prve ljubezni. Joan je nastopila v zboru pred 26 leti v Bostonu. Bilo je oktobra. Vsak večer je sedel tik ob odru, da je lahko slišal šumenje njenih svilenih kril, ko se je vrtela po odru. Joan je bila igravka in plesavka, skoraj breztelesno bitje, polna sladke melodije, toda mrzla in prezirljiva. George ji je priznal svojo ljubezen in jo prosil, naj skupno pobegneta. Joan pa ga je odbila.
Vsega je bilo konec, ko je odšla s svojo revijsko
skupino v Montreal. Na postaji ga je poljubila in mu zašepetala na uho: »Ne pozabi me!" George je seveda obljubil, da je ne bo nikdar pozabil. Kakšen udarec pa je bil zanj, ko je po kratkem času prejel pismo, da zapušča gledališče! Da pa bo imela varno bodočnost, se bo poročila z mladeničem, čigar oče ima 4 milijarde dolarjev. Njegovo ime je Elmer Trowbridge.
Ves zatopljen v svoje spomine je zaslišal glas svoje žene.
»Res je škoda, da je ne moreš videti."
»Zares," je rekel zelo previdno, srce pa mu je kar poskočilo v prsih. Vedel je, da jo bo videl. Zjutraj je bral v časopisu, da je prispel v Boston bančnik Elmer Trowbridge. Udeležil se bo gospodarske konference. Spremljala ga bo njegova žena Joan. Videl jo bo ...
»Imam opravek v Bostonu in se bom popoldne odpeljal. Najbrž bom prišel pozno domov," je rekel George.
Ko se je namestil v oddelku, se je ves predal snidenju z Joan. Seveda tega ne bo izdal, da ni prišel po naključju, zato je sklenil počakati v hotelski veži, dokler Joan ne pride. Najboljši čas za to bo po večerji. George je premišljeval, kaj bo govoril, in upal je, da bo izvedel, da Joan ni srečna v zakonu. Ob sedmih je čakal pri dvigalu. Ves je bil prevzet od pričakovanja, počutil se je prav tako kot igravec pri premieri na odru.
Tedaj se je prikazala Joan z za glavo manjšim možem. George ji je hotel kar planiti naproti. Joan pa ga je v istem trenutku spoznala in ga kot nekdaj premotrila s svojimi prezirljivimi očmi. George je gledal za njo, dokler ni izginila. Nato je planil na cesto, poklical taksi in se odpeljal na kolodvor. Jutri bo rekel ženi, kako strašna je videti Joan. Ne bo ji povedal, kakšna je bila v resnici. Njeni lasje so bili še vedno zlati, njena koža rožnata, postava zapeljiva kot pred 26 leti. Ohranila je svojo lepoto. Imela ni otrok ne skrbi.
George Wolsey se je prvič čutil sproščenega. Nič več ga ne bo preganjal spomin na Joan. To je bil zanj oktober v življenju.
ža dobro voljo
v.»Zakaj pa jočeš, Janezek?" vpraša očka, ki se je pravkar vrnil z dolgega potovanja.
„Mamica me je nabila!"
„Kar pomiri se, odslej te bom spet jaz pretepal," ga potolaži očka.
*
Snubec s šopkom v roki stoji pred materjo svoje izvoljenke.
»Torej, mladi mož, vi si želite mene za taščo?*
»To ravno ne, pač pa vašo hčerko za ženo.*
*
Učitelj: »No Mirko, kaj je z gosjo, ki mi jo je hotela poslati tvoja mati?*
Mirko: »Oh, ne vem. Toda zdi se mi, da je ozdravela in začela spet jesti.*
*
»No, Ančka, tukaj so pa naše zlate ribice. Da jim boste vsak dan dajali mravljinčja jajčka, razumete!*
»Bom. Toda — mehko ali trdo kuhana?*
*
„Pri nas se boste počutili kot doma."
„Gorje! Čemu pa, mislite, sem prišel na dopust?"
Poslovodja novemu pomočniku: »Zdaj prihaja profesor Raztresen, naš najboljši odjemalec. Vsakokrat, ko pride, kupi dežnik in ga takoj pozabi.*
E L* IS. it 3. M
v-ex^c/nx^
Vatikan ukinja smrtno kazen
Tudi v državi Vatikan bodo ukinili smrtno kazen. Te dni bo komisija, ki jo je imenoval papež Pavel VI., da bi uresničila zakonodajne reforme, predlagane na vatikanskem koncilu, obravnavala med drugim tudi možnost, da bi dokončno ukinili tisti člen kazenskega zakonika, ki predvideva »smrtno kazen za določene prestopke".
Vatikan je ena od držav (od okoli 90 na svetu), kjer smrtna kazen še velja. Tega člena kazenskega zakonika v praksi niso uporabili nikoli od ustanovitve „nove" države Vatikana na osnovi konkordata iz leta 1929. Toda zdi se, da se vatikanski krogi zavzemajo za odpravo tega zakonskega člena.
V »stari" cerkveni državi je veljala smrtna kazen, ki so jo tudi uporabljali do leta 1870. Kazenski zakonik je predvideval različne vrste usmrtitve, pač po metodi in zunanjem ritualu, ki sta bila v rabi. Zadnja usmrtitev je bila nekaj let prej, kot je papeška država izgubila svojo posest.
Bile so smrtne kazni, ki so jih podpisali papeži, znani po svoji okrutnosti. V papeški državi so obsojali na smrt zločince, tatove pa tudi politike in nekatere kardinale.
Avstrijski dogodki
v_____________________
£ Ugodna predsezona v Vrbi
Strah pred nadaljnjim pojemanjem tujskega prometa, ki je maja letos vznemirjal turistične obrate v Vrbi ob Vrbskem jezeru, se je izkazal kot neupravičen. Iz pravkar objavljenih statističnih podatkov izhaja, da je bilo število nočitev v aprilu za 34 odstotkov večje kot v istem času lanskega leta. V maju je tujski promet sicer nekoliko nazadoval, v juniju pa se je število nočitev ponovno dvignilo za 22 odstotkov nad vrednosti v istem mesecu lani. Tendenca naraščanja tujskega prometa je v zadovoljstvo Vrbljanov nakazana tudi za mesec julij. Pregled o državljanski pripadnosti letošnjih turistov v Vrbi izkazuje naraščanje Nemcev in domačinov, pa tudi Skandinavcev, Nizozemcev, Belgijcev in Švicarjev, medtem ko je močno nazadovalo število turistov iz Združenih držav Amerike in iz Anglije.
0 Tragična bilanca
Nezgode s traktorji so lani v Avstriji zahtevale 103 smrtne žrtve. Preračunano na število traktorjev pride po ena mrtva oseba na 3400 traktorjev. To tragično število je tembolj vznemirljivo, ker močno izstopa iz bilance smrtnih traktorskih žrtev v primerjavi z drugimi evropskimi deželami. Tako so na primer na Švedskem leta 1966 beležili le po eno smrtno žrtev na 50 tisoč traktorjev. Strokovnjaki so si edini, da je smrtne nezgode s traktorji mogoče zmanjšati le s pomočjo izpopolnjenih zaščitnih naprav. V mnogih deželah že obstojajo ustrezni predpisi. Na osnovi eksaktnih poskusov so namreč ugotovili, da so traktorji z zaščitno kabino ali tudi samo z zaščitno streho mnogo bolj varni in da pri njih skoraj ni smrtnih nezgod. Zato je pričakovati, da bo tudi v Avstriji — še posebej spričo močnega porasta števila smrtnih žrtev — prišlo do zakonite ureditve tega vprašanja.
C/3
NOVICE I IZ H
0 Obisk furisfičnih zanimivosti
Po številu domačih in tujih turistov je Postojnska jama daleč najbolj obiskana tujskoprometna privlačnost v Sloveniji. V prvi polovici letošnjega leta si jo je ogledalo nad 170.000 turistov, od teh približno 110.000 tujih. Število obiskovalcev Postojnske jame je v primerjavi z lanskim letom tudi letos naraslo za 20.000. Po podatkih, ki jih je obdelal republiški zavod za statistiko Slovenije, je s 64.987 obiskovalci v prvi polovici letošnjega leta na drugem mestu muzej na Blejskem otoku, na tretjem pa Celjski grad, ki je imel 50.654 obiskovalcev.
%> Štirinajsta bohinjska »ohcet"
Preteklo nedeljo je bila v Bohinju kmečka ohcet, katero si je kljub slabemu vremenu ogledalo več kot 2000 ljudi. Med njimi je bilo veliko turistov, ki so to redko priložnost, kjer je videti še dobršen del slovenske folklore izkoristili za fotografiranje. Ohcet se je pričela v soboto zvečer s starimi fantovskimi običaji vasovanja, v nedeljo pa so ženin in svatje prišli po nevesto, ki so jo skupaj z balo odpeljali na ženinov dom. Med potjo se je spored moral ustaviti pred šrango, kjer ni šlo brez denarja. Ohcet se je nato nadaljevala na ženinovem domu. Tam so plesalci ob poskočnih vižah pokazali stare domače plese.
0 »Nova,, Škofja Loka
V Škofji Loki bodo v prihodnjih letih zgradili novo mestno središče, za katero so že izdelali in na seji občinske skupščine potrdili zazidalni načrt. Južni del novega središča ob glavni cesti je rezerviran za poslovno dejavnost. Pred dnevi so tam odprli „Namo“, ki je prvi novi objekt bodočega mestnega središča. V načrtu imajo še eno trgovsko hišo, hotel, kulturni dom in uprav-
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda.
Sobota, 27. 7.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 10.05 Orkester iz Linza — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste — 14.20 Pihalna giasba — 15.00 Koroški roman — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.50 Kuiturno-politične perspektive —
20.10	Zabavna oddaja — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 28. 7.: 6.05 Orglska glasba — 7.35 Zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.30 Koroški portret — 19.00 šport — 20.10 Trideset stopinj v senci — 21.30 Oddaja za smeh.
Ponedeljek, 29. 7.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Mala matineja — 10.05 Postanek v Rimu — 11.00 Koračnice — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Glasbena oddaja — 20.10 Radijska slušna igra — 21.30 Ljudska glasba naših sosedov.
Torek, 30. 7.: 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 10.05 Počitnice na jugu — 11.00 Muzikanti zaigrajte — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Najlepše melodije novega sveta — 19.15 Slišiš pesmico — 20.00 Solnograške slavnostne igre.
Sreda, 31. 7.: 8.15 Priljubljene melodijo — 9.00 Sončno jutro — 9.30 Poročila iz umetnosti in znanosti —
10.05	Zabavna glasba — 15.15 Koroški avtorji — 15.30 Srečanje — 17.10 Operetni koncert — 18.00 Kulturna oddaja — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih orkestrih — 20.10 Oče revnih — 21.00 Za prijatelja planin
—	21.15 Glasbena oddaja.
četrtek, 1. 8.: 5.05 Godba na pihala — 9.15 Priljubljene melodije — 9.00 Jaro Schmied in njegov ansambel — 10.05 Vesele note — 11.00 avstrijska ljudska glasba — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Gospodarski komentar — 19.15 Veselo in razpoloženo — 20.10 Lovša ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 2. 8.: 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Zabavna glasba — 9.30 Evropska komorna glasba —
10.05	Pričelo se je z J. Lannerjem — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Vesele melodije
—	19.30 XY ve vse — 20.10 Ljudstvo in domovina —
21.00	Iz koroškega glasbenega življenja — 22.20 Pogled k sosedom.
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddajo (razen sobote, nedelje In praznikov); 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Dane9 zvečer boste videli in slišali.
no stavbo poslovnih organizacij. V severnem delu pa je predvidena stanovanjska zgradba. Tudi tam so že začeli zidati in sicer prvo od osmih stolpnic, ki bodo zrasle na robu mestnega središča. Če jim bo šlo vse po načrtih, se bodo vsako leto lotili nove stolpnice. Ves mestni center naj bi zgradili v kakih desetih letih.
Sobota, 27. 7.: 6.05 Govori Fritz Schilling — 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.30 Tehnični razgled — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Slavnostne igre v Bregenzu — 17.10 Evropske slavnostne igre — 18.00 Evropa poje: Romunija — 20.00 Solnograške slavnostne igre — 22.20 Profili jazza —
23.10	Nočna glasba.
Nedelja, 28. 7.: 6.05 Vesele melodije — 11.00 Solnograške slavnostne igre — 13.20 Stališče — 13.35 Operni koncert — 15.00 Popoldanski koncert — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Pokrajina, z očmi H. Finka — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 18.55 Solnograške slavnostne igre — 22.20 Moderna svetovna literatura — 23.10 Pesem z Dunaja.
Ponedeljek, 29. 7.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 15.00 Pesnitev in resnica — 17.15 Knjiga tedna — 19.45 šansoni — 20.00 Koncert Evrope — 21.30 Argumenti — 22.20 Znanje časa — 23.10 Sodobni komponisti.
Torek, 30. 7.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Kratko in jedrnato — 6.12 Vesele melodije — 8.05 Jutranja glasba — 17.15 Pripovedka P. Roseggerja — 19.45 Pesmi in balade — 20.00 Spectrum Austriae — 21.30 Glasbeni feljton — 22.20 Kulturna morfologija in zgodo: vina — 23.10 Velja za nas vse — 23.20 Eksperimentalna glasba.
Sreda, 31. 7.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 8.05 Jutranja glasba — 15.00 Bregenz: od rimske naselbine do mesta slavnostnih iger — 17.15 „Naš Kuščar" — 19.30 Slavnostne igre v Bregenzu — 22.20 Mednarodna radijska univerza — 23.10 Sodobna glasba.
četrtek, 1. 8.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.45 Vesele melodije — 8.05 Jutranja glasba — 15.00 En dan na poletni akademiji upodabljajoče umetnosti v Solnogradu — 17.15 Problemi oblike v umetnosti — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših univerz — 19.45 Pesmi in balade iz Južne Amerike — 20.00 Solnograške slavnostne igre —
22.30	Kraljica glasbil — 23.10 Avstrijski skladatelji.
Petek, 2. 8.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije —
8.05	Jutranja glasba — 15.00 Stranski poklic: biolog —
17.15	Znameniti znanstveniki — 19.45 šansoni — 20.00 Studio slušnih iger mladinske redakcije — 21.15 Glasbene šarade — 22.20 Knjige znanja — 23.15 Glasba z Dunaja.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 27. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
Nedelja, 28. 7.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 29. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda — Za ženo in družino — 18.00 Ka'.*i pa drev' v vas pojdemo, vasovalske pesmi.
Torek, 30. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik.
Sobota, 27. 7.: 18.30 Dober večer v soboto, želi Heinz Conrads — 19.00 Očarljiva Jeannie — 19.27 šport — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Por-tischa — 20.00 Počitniška doživetja — 21.15 športni žurnal — 21.45 Čas v sliki — 21.55 Kriminalni film.
Nedelja, 28. 7.: 17.00 Za mladino: Bom Dia, Brasi —
17.10	Flipper — 17.35 Mussa — 18.05 Kontakt — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Kaj hočete od W. Shakespeara — 22.40 Avstrijski portret — 23.10 čas v sliki.
Ponedeljek, 29. 7.: 18.35 Podoba Avstrije — 19.00 Župan — 19.27 šport — 19.45 čas v sliki — 20.15 Solo za ONCEL — Zvezdne ure Mexico — 22.05 Čas v sliki —• 22.15 Posebej za vas.
Torek, 30. 7.: 18.35 Ribiči — 19.00 Hiram Holiday — 19.27 šport — 19.45 čas v sliki — 20.15 Horizonti —
21.00	Romantiki, komorni musical — 22.40 čas v sliki.
Sreda, 31. 7.: 11.00 Horizonti — 11.45 Tako je z ljubeznijo — 17.00 Za otroke — 17.45 Za mladino: mednarodni mladinski magazin — 18.00 Za družino: za prijatelje znamk — 18.35 Kultura, aktualno — 19.00 Tammy — 19.27 šport — 19.45 čas v sliki — 20.15 Enkrat to, enkrat ono — 21.05 čas v sliki.
četrtek, 1. 8.: 18.35 športni kaleidoskop — 19.00 Indijanec Mato — 19.27 Zanimalo vas bo — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Ali se spominjate — 21.20 Nevidni tretji — 23.35 čas v sliki.
Petek, 2. 8.: 18.35 Podobe Avstrije — 19.00 Poletje solnograških slavnostnih iger — 19.27 šport — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Akti XY nerešeni — 21.05 Danes zvečer — 21.50 čas v sliki — 22.00 Glasba pred polnočjo — 22.45 Akti XY nerešeni.
Sreda, 31. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Kmečka ohcet.
četrtek, 1. 8.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Zborovska glasba — Cerkev in svet.
Petek, 2. 8.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Za krmilom — Za mlade pa popevke.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 27. 7.: 9.00 Počitniško potovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 V planinski koči — 9.50 „Naš avtostop" — 12.10 Bernstein in> Šostakovič: Koncert za klavir in orkester — 12.40 Narodne pesmi iz Bosne — 14.05 Paleta zabavnih melodij — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Literarni sprehod — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat —
18.15	Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga —
19.15	Godala v ritmu — 20.00 Sobotni večer — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden.
Nedelja, 28. 7.: 9.05 Vošičla — 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 13.15 Iz operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 čez hrib in doi
—	14.30 Humoreska tedna — 14.45 Z velikimi orkestri v tričetrtinskem taktu — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Zabavno glasbena oddaja —
22.15	Serenadni večer.
Ponedeljek, 29. 7.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovednenže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Iz opernih odrov — 12.10 Skladbice iz starejše glasbene literature — 14.05 Lahka glasba
—	14.35 Voščila 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje Goriški vokalni oktet — 17.05 Operni koncert —
18.15	Propagandna oddaja — 18.35 Mladinska oddaja
—	19.15 Poje Metka Štok — 20.00 Simfonični koncert —
22.10	Radi ste jih poslušali.
Torek, 30. 7.: 9.00 Počitniško potovanje od strani do strani — 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.30 Pol ure z orkestrom Marty Gold — 12.10 Iz Boitove opere: „Noč na Kleku" — 12.40 Iz kraja v kraj —
14.05	Koncert za oddih in zabavo — 15.40 V torek na svidenje — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 20.00 Radijska igra — 20.58 Lepe melodije
—	21.15 Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasba.
Sreda, 31. 7.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb —- 9.15 Počitniški pozdravi —
9.30	Zabavno glasbena oddaja — 12.10 Iz baleta »Labodje jezero" — 12.40 Slovenske narodne pesmi —
14.05	Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.40 Pesmi iz južne poloble — 17.05 Mladina sebi in vam
—	18.15 Rubinstein in Chopin: Koncert za klavir in orkester — 18.45 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Danilo Švara: »Veronika Deseniška"
—	22.10 Zaplešite z nami.
Četrtek, 1. 8.: 8.08 Operna matineja — 9.00 Počtini-ško potovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol — 9.30 Igrajo domači ansambli — 12.10 Iz Konjovičeve opere »Koštana" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.40 Majen recital pianistke Zdenke Novakove — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.15 Glasba in turizem — 19.15 Poje Rafko Ingolič — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Ko-mornoglasbeni večer.
Petek, 2. 8.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Trikrat deset — 12.10 Eksotični motivi v koncertni glasbi — 12.40 Čez polja in potoke
—	14.05 Melodije Georgesa Gershvvina — 15.20 Turistični napotki — 15.40 Igrajo mali ansambli — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Poje Jožica Svete — 20.00 Koncert akademskega zbora »Branko Krsmanovič"
—	20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza.
Sobota, 27. 7.: 18.30 Lovski pes, serijski film — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Tuja zabavno glasbena oddaja — 21.35 Karavana zapravljivčkov — 22.00 Osvajalci, serijski film — 22.50 Kažipot — 23.05 Poročila.
Nedelja, 28. 7.: 9.10 Kmetijska oddaja — 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Boruta Lesjaka in veselimi šentvidčani — 10.45 Disneyev svet, serijski film — 11.35 Cirkus, angl. film — 12.00 Nedeljska konferenca — 18.55 Kažipot — 19.10 Otok zakladov, serijski film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Pesem poletja —
22.30	športni pregled — 23.00 Dnevnik.
Ponedeljek, 29. 7.: 18.30 Po Sloveniji — 18.50 Kulturna reportaža: Španija — 19.20 Obrežje — 19.45 Plošča poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Primorske zdrahe, drama — 22.00 Komorni koncert — 22.15 Poročila.
Torek, 30. 7.: 18.30 Risanka — 18.45 Poje Pero Dimi-trijevič — 19.05 Znanstvena fantastika v filmu — 20.00 Dnevnik — 20.40 Celovečerni amer. film — 22.10 Sem Ribničan Urban — 22.30 Poročila.
Sreda, 31. 7.: 18.35 Kljukčeve dogodivščine, lutkovni film — 19.05 Večer dveh veselih baletov — 19.45 Prospekt — 20.00 Dnevnik — 20.35 Znana neznana domovina — 22.05 „Perry Mason", serijski film.
četrtek, 1. 8.: 17.30 »Buffalo Bill", serijski film —
18.00	Po Sloveniji — 18.20 V narodnem ritmu — 18.45 Po sledeh napredka — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.50 če bogovi hočejo, dramatiziran roman —• 21.50 Jazz festival v Ljubljani —
22.10	Poročila.
Potok, 2. 8.: 18.00 Mokedajeve pravljico — 18.45 Piloti v pidžamah — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zgodba, ki je ni, slov. celovečerni film — 22.15 Zabavno glasbena oddaja — 22.30 Poročila — 22.35 Filmski festival v Pulju — 23.35 Waterpolo.
HLADILNIKE
pohištvo talne obloge barve
Vabljeni tudi v hotel-gostilno RUTAR
		
AVSTRIJA		JUGOSLAVIJA