151 mm
• Mani, i četrtek, 9. Julija 1908
AlL leto.
i.atajs vsak dan svečer iavsemii nedelje in prasnlks ter velja po posti prejeman ■* avstro-Oflrolte dežele sa vse leto 25 K, sa pol leta 13 K« za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|nbl|ajao 9 pošiljanjem na dom za vse leto ?4 K, sa pol leta 12 K, sa četrt leta C K, *a en neset 2 K« Kdor hodi sam ponj, plača sa'vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, sa četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Kemeijo celo leto 28 K. Za vso drage deželo in Ameriko 3*le ;*to 80 K. — Na naročbo brea istodobno vpoinjatve naročnine so ne ozira. — Za     f»-se plačuje od peterostopne peHt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat ~ Dopisi naj so iovolt franko vab!. — Rokopisi so no vračajo. — TffiodoHtio to SiOravsJfttvo jo v Knafiovih uticah it. 5. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
itvi-flkt po 10 h.
^rttažifeft Metom it, S4.
tfpravnišrv* telefon št 85.
O&cnl zbor kmetijske družbe kranjske
Danes dopodne je bil v veliki dvorani »Mestnega doma« letošnji redni občni zbor »Kmetijske družbe kranjske«. Udeležilo se ga je nad 200 članov iz vseh delov dežele.
Zborovanje je otvoril član gosposke zbornice, graščak g. Oton pl. D e t e 1 a , ki je presrčno pozdravil navzoče, da so se v tako velikem številu zbrali, s čimer so pokazali svoje živo zanimanje. Pozdravi zastopnika deželne vlade, g. dvornega svetnika grofa Chorinskega in deželne vlade svetnika g. pL Lasehana, ter zastopnika deželnega odbora g. grofa Barba. Nadalje pozdravi vse zastopnike podružnic. V nadaljnem svojem govoril je poudarjal predsednik, da je družba preteklo leto veselo napredovala, kar je predvsem zasluga glavnega odbora. Družba, ki ima čez 7000 članov in se tiska »Kmetovalca« 8000 izvodov, je imela pred 25 leti, ko je vstopil vanjo kot tajnik sedanji njen ravnatelj g. Pire, 600 članov, »Kmetovalec se je tiskal v 600 izvodili, letni denarni promet je pa znašal le 50.000 K — letos znaša nad 2 milijona kron. Umetnih gnojil, ki se jih je preteklo leto porabilo 375 vagonov, pred 25 leti ni bilo skoraj nič. Napredek kmetijske družbe pomeni splošni napredek kmetijstva na Kranjskem. Kmečki stan se danes organizira in tudi država je spoznala važnost kmečkega stanu. Odbor predlaga zborovalcem predlog o ustanovitvi pokojninskega zaklada in o stalnem nameščen j u družbenih uradnikov v smislu sklepa lanskega občnega zbora. Da se predlog sprejme, je dolžnost kmetijske družbe. (Odobravanje) . Govornik govori nato, da mora vsled preselitve iz Ljubljane odstopiti od predsedstva. Poslavlja se od zborovalcev ter obeta, da ostane še nadalje zvest član kmetijske družbe in da bo pospeševal njene koristi. Kmetijska družba je v ozki zvezi z zgodovino njegovega življenja. 1869. je vstopil vanjo, 1875. je bil izvoljen v centralni odbor, 1899. je bil imenovan za častnega člana, 1904. pa izvoljen za predsednika. Zahvali se občnemu zboru za vso naklonjenost in hlagohotnost in prosi, naj ga člani obdrže v prijaznem spominu.
Letos obhaja naš cesar 601etnico svojega vladanja. Kmečki stan je v prvi vrsti dolžan hvaležno se je spominjati, ker se je od leta 1848. storilo toliko zanj: se odpravila desetina in tlaka, zemljiška služnost ter se uredil zemljiški davek. Govornik izreka željo, da bi avstrijski vladar bil ohranjen še mnogo let. Zborovalci so zaklicali trikrat »Slava«.
Nato je v imenu deželne vlade pozdravil družbo g. dvorni svetnik grof Chorinskv ter zagotovil, da jo bo vlada vedno kot doslej podpirala.
V imenu deželnega odbora jo je pozdravil deželni odbornik g. grof Barbo zagotavljujoč isto.
Nato je poročal ravnatelj gosp. Gustav P i r c o stanju c. kr. kmetijske družbe, oziroma o njenem delovanju v letu 1907.
Leta 1907. je imela družba 6915 članov, torej za 177 več kakor leta 1906.
V tekočem letu, to je leta 1908., je pa družbi pristopilo že doslej 1271 novih članov. Število članov je sedaj naraslo na čez 7000.
Člani so bili razdeljeni v 133 podružnic. Od lanskega občnega zbora sem je bilo nanovo ustanovljenih sedem podružnic, in sicer v Koprivnicu, Kočevski Reki, Starem logu, Ravnah, Preloki, Semiču in Stari cerkvi.
Današnji občni zbor mora izvršiti volitev predsednika na mesto po Pravilih odstopi vsega dosedanjega družbenega predsednika gosp. Otona Pl. Detela, ki se je preselil iz Ljubljane; dalje volitev podpredsednika
namesto izstopivšega dosedanjega podpredsednika gospoda Frančiška Povšeta in slednjič volitev štirih odbornikov v glavni odbor na mesto izstopivših gg.: Antona grofa Barba, Leopolda barona Lieehtenberga, Al. Pavlina in Frančiška Pavlina.
Družbeni zastopnik v kmetijskem svetu c. kr. kmetijskega ministrstva je bil družbeni tajnik, gosp. ravnatelj Gustav Pire, njegov namestnik pa družbeni odbornik gosp. Josip Pogačnik, posestnik v Podnar-tu, državni in deželni poslanec.
Družbeni zastopnik v državnem železniškem svetu je bil po smrti (24. julija 1906) ravnatelja kranjske industrijske družbe, g. Karla Luck-manna na Jesenicah, njegov namestnik graščak in predsednik trgovske zbornice gospod Josip Lenarčič na Vrhniki.
Za družbenega zastopnika v ži-vinozdravskem svetu, ki je bil leta 1907. ustanovljen, je bil imenovan za triletno dobo gospod Frančišek Povše, graščak, državni in deželni poslanec, za njegovega namestnika pa družbeni tajnik, gospod ravnatelj Gustav Pire.
Društveno delovanje v letu 1907. Vložni zapisnik izkazuje 984 strogo uradnih dopisov, poslovnih števil pa izkazuje 32.636.
V družbeni pisarni, ki jo vodi družbeni ravnatelj, sodeluje poleg njega še 1 tajniški pristav, 1 pisar-ničar, 1 knjigovodja, 2 skladiščna uradnika, 1 pomožni uradnik in 3 služabniki, ki pomagajo tudi v skladišču.
Delovanje podružnic je bilo večinoma zelo živahno; posebno zadnji čas se mora njih vedno skrbne j še delovanje pohvalno omeniti. Delo glavnega odbora ima največjo oporo v uspešnem delovanju podružnic. Podružnice imajo sedaj 29 drevesnic I ter vsako leto v svojem okolišu oddajo veliko število dreves. 20 podružnic v vinskih krajih ima tudi večje ali manjše trtnice in nekatere tudi vzorne vinograde. Za vzdržavanje drevesnic in trtnic dobivajo podružnice primerne podpore iz državnih in deželnih sredstev.
O družbenih zavodih in podjetjih je naslednje poročati:
1. Družbena podkovska šola. Ta šola, ki jo ima družba že 60 let v svoji oskrbi, je pravzaprav obrtna šola, ki vsled zakonskih naredb mora obstati, prizadeva pa družbi toliko neupravičenih žrtev, da je glavni odbor moral skleniti, da se iznebi te šole, oziroma žrtev zanjo. Dogovori s c. kr. deželno vlado, z deželnim odborom in z magistratom stolnega mesta Ljubljane merijo- na to, da. naj se način vzdržavanja podkovske šole tako izpremeni, da bodo omenjeni činitelji dovolj prispevali in tako družbo vsakih žrtev odvezali. Zopet se ustanovi živinska bolnica. Podkovska šola je pod vodstvom posebnega ravnatelja, delujeta pa na njej učitelj podkovstva in njegov asi-sitent. Šola je imela, kakor običajno, v preteklem letu dva polletna tečaja.
2. Družbena sadna drevesnica. Družba ima sedaj dve drevesnici, in sicer staro na bivšem poskusnem dvorcu na Poljanah in novo drevesnico na prostoru v Gornji Šiški. V stari drevesnici se ne prideluje dovolj dobro drevje za oddajo, zato družba ne more zadoščati naročilom svojih članov in je vsled tega prisiljena že pet let naročati iz gornjeav-strijskih združenih drevesnic vsako leto po več tisoč visokodebelnih dreves. To naročanje tujega drevja, ki družbi prizadeva razmerno velikih žrtev, se bo moralo toliko časa vzdrževati, dokler ne bo v novi drevesnici dovolj drevja na razpolaganje. Nova sadna drevesnica v Gornji Šiški je sedaj zasajena s štirimi letniki sadnega drevja. Prvo drevje bo mogoče oddati jeseni leta 1909. Gospodarstvo v novi drevesnici je tako urejeno, da bo mogoče vsako leto oddati 23 do 24 tisoč visokodebelnih in pritličnih sadnih dreves raznih plemen in vrst.
3. Družbeni dvorec na Viču. Ta
dvorec ima družba sedaj štirinajsto leto v zakupu. Njegov namen je delati poskušnje z raznimi semeni, vzgajati plemsko goved ter dajati prostor za kupljene plemenske živali, ki se s pomočjo državne in deželne podpore razdeljuje po deželi. Gmotni uspeh je popolnoma povoljen. — Goved na dvorcu je simodolskega plemena. Kupujejo se mladi biki, ker se ceneje dobivajo, in se v zadostni starosti zopet prodajajo.
4. Obdarovanje starih zaslužnih kmetijskih poslov. V to svrho je glavni odbor leta 1898. ustanovil v proslavo vladarjeve 501etnice cesarja Franca Jožefa I. jubilejni zaklad za obdarovanje starih kmetijskih poslov. Ta zaklad je leta 1907. dosegel vsoto 2787 K 60 vin.
5. Kmetijska gospodinjska šola v Ljubljani. Med najvažnejšimi družbenimi podjetji je ta šola, ki je bila tudi ustanovljena v proslavo petdesetletnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. Šola je združena z internatom. Praktično so se gojenke vežbale v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, govedoreji, prašičereji, zele-njadarstvu, cvetičarstvu in sadjarstvu. Tudi je bil to leto, kakor običajno, praktičen mlekarski tečaj. Gospodinjska šola ima sedaj vzorne, svinjake za rejo čistokrvnega angleškega prašičjega plemena, popolnoma primerno urejen goveji hlev, ki je gotovo najpraviinejši in najlepši na Kranjskem, ima velikanske vzorne kurnjake, majhen sadovnjak oblika nega drevja ter ima od Marijani-šča na razpolaganje obširni zelen jadni in cvetični vrt.
6. Deželna poskusna klet v Ljubljani. Novi ameriški vinogradi, ki bodo kmalu nadomestili po trtni uši uničene stare vinograde, dajo od leta do leta več vina. To vino je treba našim vinščakom lahko in za primerno ceno v denar spraviti, če naj se jim s tolikimi žrtvami zasnovano novo vinogradništvo izplačuje. To in iz-premenjene razmere v vinski kupčiji, tekmovanje s tujci itd. nalaga družbi dolžnost, skrbeti za razpečevanje domačih vin, oziroma domače vinščake podpirati pri vinski kupčiji. To nalogo vršiti ni lahko. Iz tega vzroka je družba pred petimi leti osnovala v Ljubljani deželno poskusno vinsko klet z žrtvami, ki so za družbo naravnost ogromne. Za leto 1907. je družba prosila državne podpore, ki jej je tudi bila prisojena in izplačana. Uspehi vinske kleti imajo očiten uspeh.
7. Zalaganje poučnih kmetijskih knjig. Strokovnih knjig našemu kmetovalcu nedostaja, zato je glavni odbor že odnekdaj priskrboval izdajo primernih kmetijskih poučnih spisov, ki so prirejeni za naše razmere. Leta 1900. je odbor pričel z izdajo »Kmetijske knjižnice« in je doslej izšlo 8 zvezkov. Poleg teh knjig izdaja odbor kratke spise z naslovom »Gospodarska navodila«.
8. Družbeno uradno glasilo »Kmetovalec« sicer služi družbi kot uradno glasilo za prijavljanje njenih raznih razglasov, vendar je tako ure-jevan, da je v prvi vrsti poučen kmetijski list. »Kmetovalec« je danes najstarejši slovenski kmetijski časnik. Leta 1907. je završil XXIV. letnik ter se ga je tiskalo 8000 izvodov.
9. Priskrbovanje kmetijskih potrebščin družbenim članom se je sčasoma tako razvilo, da družba lahko s ponosom gleda na to svoje delo. Navadno sklene pogodbe za vse leto ter skrbi, da doseže kolikor mogoče nizke cene ter toliko popusta in priskrb-nine, da more blago kmetovalcem oddajati po najnižjih cenah, kakršne so le pri kupovanju na debelo mogoče. Pri priskrbovanju strojev in orodja družba ves popust prepušča naročnikom. Podružnice pa imajo važno nalogo, da s skupnim naročanjem znižajo skupne stroške, oziroma v u važe van j a vrednih slučajih izposluje-jo olajšave pri plačevanju naročenega blaga. Pri priskrbovanju kmetijskih potrebščin se družba drži nače-
la, kolikor mogoče oddajati le one potrebščine, ki jih trgovci po deželi dosedaj niso imeli, posredovanje gospodarskih potrebščin pri družbi pa je danes raztegnjeno skoraj na vse kmetske potrebščine, razen na otrobe in žito za krmo. To preiskovanje je zavzemalo leta 1907. več kakor petdeset predmetov, ki spadajo v to skupino.
Kmetijska družba je leta 1907. izvršila: 2111 pošiljatev 1690 strankam raznih semen v teži 19.100 kg, 5882 pošiljatev 2960 strankam umetnih gnojil v teži 3,286.900 kg, 2544 pošiljatev 2247 strankam raznih krmil v teži 178.800 kg, 371 pošiljatev 371 strankam galice in žvepla v teži 200.700 kg, 13.742 pošiljatev 722 strankam raznega kmetijskega orodja in strojev, 1100 pošiljatev drevja.
Družba je torej v letu 1907. priskrbela 9990 strankam raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, s stroji in z orodjem vred okroglo 375 vagonov ter je to blago oddala v 25.750 pošiljatvah. Denarni promet je pri tem dosegel poldrugi milijon kron. Ker je družba kupila 375 vagonov gospodarskih potrebščin in jih ravno toliko oddala, zato je blagovni promet znašal 750 vagonov ali 38 polno naloženih tovornih vlakov. Namen priskrbovanju gospodarskih potrebščin po kmet. družbi je ta, družbenim članom dajati gospodarske potrebščine v najboljši, zajamčeni kakovosti in po najnižjih cenah.
Poleg zvršitve sklepov občnega zbora in vodstva družbenih zavodov in podjetij je glavni odbor oskrboval vsa tekoča družbena opravila ter tudi pospeševal domače kmetijstvo.
Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje kranjskega kmetijstva vobče ter posameznih kulturnih vrst posebej glavni odbor omenja naslednje.
Kmetijsko rastlinstvo je glavni odbor pospeševal s tem, da je članom naročal dobrega semenja, v prvi vrsti predeniee čistega deteljnega semena, raznih žit, krompirja in pesnega semena.
Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1907. se jih je porabilo 329 vagonov, torej ravno za 43 vagonov več kakor leta 1906. Dosedaj so se na Kranjskem umetna gnojila večinoma rabila le za travnike, a sedaj so jih naši člani pričeli rabiti tudi za žito, fižol in krompir. Leta 1907. se je v ta namen porabilo že kakih 160 vagonov gnojil.
V tekočem letu, to je leta 1908., Kranjska prav gotovo porabi že 500 vagonov umetnih gnojil ter bo s to porabo primeroma med prvimi, če ne prva dežela v Avstriji. Ce se pa upošteva, da na Kranjskem razen par vagonov vsa gnojila porabijo le preprosti kmetovalci, se sme neoporečno trditi, da kranjski kmetje danes v Avstriji primeroma največ umetnih gnojil porabijo.
Že od nekdaj si je družba veliko prizadevala, da bi kmetovalci uvideli neobhodno potrebo gnojenja travnikov. Zadnji čas si družba zlasti prizadeva kmetovalce pridobiti za porabo gnojnice kot najboljšega in najcenejšega gnojila za travnike.
Vinstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice in žveplene moke. Po znižani ceni je družba oddala tudi veliko trtnih škropilnic in nahrbtnih žvepalnikov. Družba je več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trtnice in za poskusne vinograde.
Za važno smatra glavni odbor delovanje glede razpečevanja vinskega pridelka, zaradi česar je ustanovil v Ljubljani deželno vinsko klet.
Sadjarstvo je družba pospeševala kakor druga leta, v prvi vrsti s tem, da je oddala mnogo tisoč sadnih dreves.
Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih  bikov  plemenjakov, ki
jih je s pomočjo državne podpore oddajala živinorejcem po znižani ceni. Leta 1907. je družba oddala 55 bikov plemenjakov. Uspehi pospeševanja govedoreje od strani družbe so naravnost veliki in se kažejo v boljši kakovosti kranjske govedi. Zadnje desetletje je glavni odbor pričel v ljubljanski okolici ter v političnih okrajih Logatec in Postojna z upe-ljavo   bikov   simodolskega plemena.
V prospeh mlekarstva je družba vedno marljivo delovala, saj je že več kakor trideset let preteklo, odkar je osnovala prve mlekarske zadruge.
Svinjerejo je družba pospeševala z oddajo čistokrvnih plemenskih prašičkov velike bele angleške pasme. Oddalo se je vsega skupaj 138 plemenskih prašičkov.
Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski odsek, ki je skoraj popolnoma neodvisen od družbe. Predsednik konjerejskega odseka je družbeni podpredsednik Povše.
Pospeševanje čebelarstva je glavni odbor prepustil »Slovenskemu čebelarskemu društvu«. Glavni odbor je društvu za leto 1907. izposlo-val 1000 K državne podpore.
Za pospeševanje ribarstva na Kranjskem skrbi okrajni ribarski odbor v Ljubljani, ki mu je družba za leto 1907. izposlovala 1000 K državne podpore.
Največjo važnost je glavni odbor pokladal na kmetijski pouk.
Leta 1907. je glavni odbor priredil na Vrhniki šesti mlekarski tečaj pod vodstvom potovalnega učitelja g. Legvarta. Letos se tak tečaj, in sicer petmesečen, vrši prav sedaj na Vrhniki.
Glavni odbor smatra za eno najvažnejših svojih nalog, da strokovno znanje po možnosti širi potom pouka. Naši gospodarji postajajo vedno bolj ukaželjni, kar svedočijo mnogobrojno obiskovana kmetijska potna predavanja, hitro razpečevanje kmetijskih strokovnih knjig, tisočera strokovna vprašanja, ki danzadnevom prihajajo družbi, in sploh povsodi vzbujeno zanimanje za kmetijski strokovni napredek.
V ne posebno povoljnih razmerah naše družbe se mora pridobitev 7000 članov, rešitev 32.636 poslovnih števil v pisarni, promet 750 vagonov gospodarskih potrebščin, denarni obrat, ki je letos prekoračil dva milijona kron, in poleg tega še popisani intenzivni kmetijski pouk ter obširno literarno delovanje na kmetijskem polju smatrati za prav veliko delo. Novi dohodek iz mlekarstva, v kakovosti in kolikosti izboljšana govedoreja in prašičja reja, pomnoženi pridelek vsled porabe umetnih gnojil itd., pomenja povišanje dohodkov kranjskih kmetovalcev na leto za več milijonov kron, za družbo pa velepo-memben uspeh.
To poročilo se je brez ugovora odobrilo.
Računski sklep in bilanca za leto 1907 ter proračun za leto 1909 so imeli člani tiskane v rokah, zato se niso prečitali. Iz njih posnemamo:
Dohodki leta 1907 so znašali 1,081.100 K 68 v, stroški pa 995.035 kron 17 v, torej je ostanka 86.065 K 51 v. Denarni promet je znašal 2,162.201 K 36 v. Bilanca izkazuje 227.990 K 81 v aktiv in 117.368 K 46 v pasiv, torej je bilo 31. decembra 1908 družbenega aktivnega premoženja 110.622 K 35 v. Proračun izkazuje 775.600 K dohodkov in ravno toliko stroškov, v resnici bo pa stvar veliko ugodnejša po dosedanjih izkušnjah.
Računski sklep, bilanca in proračun so se brez ugovora odobrili.
Nato se je prešlo na volitve. Soglasno je bil z vsklikom na predlog g. S t a n o n i k a izvoljen za družbenega predsednika g. Franc Povše, drž. in dež. poslanec in dosedanji družbeni podpredsednik. Izvoljeni se je zahvalil za izkazano mu čast in zaupanje ter v svojem nadaljnem govoru poudarjal, da kakor je doslej vedno vse svoe moči posvetil povzdi-gi kmetijstva, tako jih hoče še v bo-
\
doče. Prosil je odbor in podružnice podpore v prospeh in razcvit družbe in dežele. Izreče zahvalo dosedanjemu predsedniku, ki naj ima zavest, da je vedno deloval za deželo in družbo. Poudarja* zlasti njegovo delovanje za znižanje zemljiškega davka Člani kmetijske družbe mu ostanejo hvaležni vsikdar.  (Živio-kiici).
Gosp. D e t e 1 a se zahvali za izjavo.
Istotako se je nato volitev podpredsednika izvršila z vsklikom. Soglasno je bil na predlog gosp. Cirila P i r c a izvoljen g. Ivan Knez, ve-letržec v Ljubljani.
Volitev štirih odbornikov v glavni odbor se je na predlog g. Kural-t a vršila po listkih. Za skrutinator-ja sta bila imenovana gg. stotnik K u m p in župnik P i b e r. Ko se je skrutinij vršil, so se obravnavale na-daljne točke dnevnega reda.
Pred vsem so prišli na vrsto predlogi glavnega odbora in sicer:
1. Naj se potrdi ustanovitev zgoraj imenovanih sedem novih podružnic, ki so se ustanovile od lanskega občnega zbora. (Sprejeto. Poročevalec ravnatelj g. Gustav Pire.)
2. Naj se spremeni § 19. družbenih pravil tako, da mora predsednik ali podpredsednik stalno bivati v Ljubljani. Zdaj sta morala bivati oba stalno v Ljubljani. (Sprejeto. Poročevalec ravnatelj gosp. Gustav Pire.)
3. Predlog o ustanovitvi pokojninskega zaklada kmetijske družhe in o stalnem name|čenju družbenih uradnikov je utemeljeval odbornik g. Josip Lenarčič in predlagal v imenu glavnega odbora:
Slavni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske skleni:
1. V proslavo šestdesetletnega vladanja cesarja Frančiška Jožefa I. ustanovi c. kr. kmetijska družba kranjska za svoje uslužbence kot na-mestilno pogodbo svoj poseben vzajemni pokojninski zavod v smislu § 65. zak. z dne 16. decembra 1906 ter daruje v to svrho iz svojega premoženja K 50.000, ki se imajo zavarovati na družbenem posestvu.
2. V pokojninski zaklad vplačuje c. kr. kmetijska družba iz svojih vsakoletnih dohodkov znesek 2000 K kot štiriodstotne obresti svojega darila, uradniki pa vplačujejo v ta zaklad zakonito predpisane prispevke v letnem znesku 1372 K, kateri vsoti skupaj odgovarjata 165 r premiji obstoječih plač s pripadki vred.
3. C. kr. kmetijska družba kranjska stalno nastavi v smislu odstavka c § 12. družbenih pravil svoje uslužbence, ki služijo že nad 10 let, in sicer družbenega ravnatelja Gustava Pirca (30 službenih let), tajniškega pristava Frančiška Štuparja (19 službenih let), pisarničarja Josipa Lokarja (38 službenih let), skladiščnega uradnika Ivana Oražna (15 službenih let) in družbenega vrtnarja Josipa L^rbančiča (23 službenih let).
4. Službena doba za celo pokojnino se določi na 40 let in vsa pokojnina po preteku te dobe znaša polno letno plačo.
5. Odmera pokojnine z ozirom na službena leta naj se ravna po predpisih zakona, in sicer s pristavkom, da jo je izračunati na podlagi pokojnine, ki odgovarja polni plači.
K splošni in k specijalni razpravi se ni nihče oglasil k besedi in so bile vse točke predloga soglasno sprejete.
Podružnice so stavile sledeče predloge :
Vipavska podružnica je predlagala, naj pospešuje kmetijska družba, da dobi vipavski sodni okraj eraričnega osla - žrebca.
Predlog se je odstopil konjerej-skemu odseku, ki je zboroval popoldne.
Dalje je vipavska podružnica predlagala, naj kmetijska dražba vpliva na državne poslance, da se vinski zakon uveljavi tudi za Ogrsko. Stvar je pojasnjeval drž. poslanec g. P o v š e in je bil predlog soglasno sprejet.
Kočevska podružnica je predlagala, naj pošlje kmetijska družba k vsem licenciran jem bikov strokovnjaka in da preskrbi zadostno število sposobnih bikov za rejo. Predlog je utemeljeval gozdar g. S c h a -dinger in je bil ta soglasno sprejet.
Dalje je predlagala kočevska podružnica, naj se obrne kmetijska družba na ministrstvo za subvencijo za nabavo kmetijskih strojev, s katerimi ^e delo hrani. Utemeljeva-telj isti. Predlog je bil sprejet.
Novomeška podružnica je predlagala, naj se kmetijska družba obrne na deželni zbor, da se spremeni lovski zakon, ker zajci delajo veliko škodo. Utemeljeval je predlog pristav kmetijske šole na Grmu gospod Bohrmann. Bil je sprejet soglasno.
Drugi predlog novomeške podružnice je bil, da naj se obrne družba na deželni zbor, da uredi prevažanje čebel na pašo iz enega kraja v
drugega, ker povzročajo čebele vsled svojega ropanja veliko škodo. Ute-meljevatelj isti. Predlog se pošlje slov. čebelarskemu društvu v izjavo, potem se pa predloži deželnemu zboru.
Tretji predlog iste podružnice je bil, naj se kmetijska družba obrne na žel. ministrstvo, da se prepreči na železnicah tatvina vina pri pošiljat-vah in da se ne ravna več tako grdo s posodo. Utemeljeval je predlog vinarski nadzornik g. S k a 1 i c k y. Bil je soglasno sprejet.
Podružnica v Šenčurju pri Kranju je predlagala, da naj se deluje na to, da se odpiše zemljiški davek v razmerju s škodo povzročeno po toči. Predlog je utemeljeval g. K u -r a 11 in je bil soglasno sprejet.
Črnomaljska podružnica je predlagala, naj bi družba prispevala k napravi trtnice v Preloki. Sklenilo se je, da družba naprosi dež. odbor in dež. vlado, da prispevata k tej ustanovitvi, če se dobi primeren prostor.
Predlog mokronoške podružnice je bil, naj kupuje družba plemenske bike v prvi vrsti na Kranjskem in če teh ni dobiti, še le potem v inozemstvu. Utemeljeval je predlog g. Zupančič in je bil sprejet.
Ista podružnica je predlagala, naj bi nadučitelj Lunaček priredil spis o zatiranju krtice ali voluharja. Ta spis naj bi založila družba. Tudi naj bi kdo izdeloval voluharke. Sprejeto.
Pri raznih nasvetih je priporočal baron g. A p f a 11 r e r n , da je graška vzajemna zavarovalnica proti požaru ustanovila poseben oddelek za zavarovanje sadja in proti toči. Želel je, naj bi »Kmetovalec« to objavil. G. Gombač je priporočal tako zavarovanje. Želja se je vzela na znanje.
V tem sta sl^rutinatorja naznanila izid volitev v odbor. Izvoljeni so bili gg.: Franc Pavlin, stavbni svetnik v Ljubljani s 178 glasovi; Alojzij Pavlin, veterinarski nadzornik v Ljubljani s 170 glasovi; baron L i c h t e n b e r g v Ljubljani s 131 glasovi in veleposestnik Slane iz litijskega okraja s 127 glasovi. Grof Barbo je dobil 49 glasov, Oton pl. Detela 21, Al. Pavlin (?) 11, Skale 3, in Jenko 23. Gospod Slane je izjavil, da izvolitve ne sprejme.
G. G o m b a č je dejal, da je izid volitev vsakogar presenetil « in da je znak krize. Glede podpredsednika ne ve, kako bo zastopal to mesto kot trgovec, dasi ve, da mu kot osebi gre vsa čast, da je delaven in koncilijan-ten mož. Da grof Barbo ni prišel več v odbor, obžaluje, ker je zaslužen mož. Naj se pusti njegovo mesto prazno do prihodnjega občnega zbora.
G. ravnatelj Pire je predlagal, naj se voli grof Barbo z vsklikom.
G. Stanonik je očital, da so zahrbtno agitirali oni, ki niso kmetje. (Ostri ugovori.)
G. Povše je poudarjal potrebo nadstrankarstva družbe in je bil za to, da se volitev enega odbornika odloži do izrednega občnega zbora. (Sprejeto.)
G. baron Apfaltrern je stavil predlog, naj se pošlje spomenica vladi glede suše in obžaloval, da družba ni nič storila glede sredstev zoper njo.
Nato je odgovarjal g. Povše, da je bil on poslan od kmetijske družbe v kmetijski odsek, ki je v torek zboroval na Dunaju in da je storil vse potrebno. Akcija za podporo proti suši je že v teku.
Ko je še g. Gombač dejal, da ni govoril nič proti osebi podpredsednika, ampak le proti načinu glasovanja, je bilo končano zborovanje skoraj po štirih urah.
Državni zbor.
Dunaj, 8. junija. Poslanec Grafenauer je interpeliral ministra notranjih del, justičnega in finančnega ministra zaradi jezikovne rabe pri oblastni j ah na Koroškem. — Poslanec R o š k a r je interpeliral finančnega ministra in ministra notranjih del glede izrednega odpisa davkov in podpor po ujmah prizadetim na Spodnjem Štajerskem. — Potem je finančni minister predložil in pojasnoval znana dva zakonska načrta, nakar se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu glede splošne volilne pravice za deželne zbore. Razprava je trajala celo sejo. Minister baron Bienerth je govoril proti nujnosti ter izjavil v imenu celokupne vlade, da ni misliti na uvedbo splošne volilne pravice za deželne zbore, ker se je treba držati interesnega zastopstva. Isto stališče so zagovarjali tudi krščanski socialisti, ki so poudarjali, da ne gre, da bi ce centralna vlada klicala na pomoč proti avtonomiji deželnega zastopstva. V imenu poljskega kluba je izjavil poslanec Glabinski, da poljski klub po večini ni proti splošni volilni pravici za deželne zbore, toda stoji brezpogojno na stališču av-
tonomije deželnih zborov ter tudi želi, naj bi o tem vprašanju odločevali edinole deželni zbori. — Pri glasovanju je bila nujnost odklonjena.
Jutri se doženejo še ostali nujni predlogi, a v petek začne zbornica razpravljati o obeh rekrutnih predlogih. Ako bo mogoče razpravo o tej stvari dognati do tretjega branja, ne bo v soboto in v ponedeljek seje, ker morajo odseki rešiti več zakonskih načrtov. Prihodnji teden bodo seje le v torek, sredo in četrtek, a v skrajnosti tudi v petek. Česar ne bo mogoče dognati v teh sejah, to se odloži na jesensko zasedanje. Delegacijske volitve bodo v torkovi večerni seji.
Konferenca klubovih načelnikov.
Dunaj, 8. julija. Danes popoldne so se zbrali načelniki parlamentarnih klubov, ki so v prvi vrsti izražali svoje želje in nazore o vladnem programu za bodoče zasedanje. Poslanca C h i a r i in dr. Kramar sta se odločno izrekla proti temu, da bi se še v tem zasedanju razpravljalo o zvišanju davka na žganje. Poslanec Stranskv je vprašal ministrskega predsednika, katere zahteve je dovolil Nemcem, da so umaknili svoje nujne predloge. Ministrski predsednik se je nato zahvalil nemškim poslancem iz Češke, da so umaknili nujne predloge; na vprašanje poslanca Stranskega pa je izjavil, da ima vlada med mnogimi svojimi opravili tudi posel spovednika. Vsaka stranka ima pravico napram njemu govoriti popolnoma svobodno, a on ima dolžnost, varovati brezpogojno molčečnost. Nadalje je baron Beck obžaloval, da ne bo mogoče razpravljati o zvišanju davka na žganje, ker bi bil rad držal v tem pogledu korak z ogrsko vlado. Potemtakem se program reducira na sledeče predloge: oba rekrutna zakona, melijoracijski zakon, zakon o izboljšanju plač državnim slugam, pooblastilni zakon za začasno ureditev davka na žganje, državne podpore in imunitetne zadeve. Vsekakor pa se morajo izvršiti tudi volitve v delegacije. Rešiti pa bo treba še nekaj manjših predlog justičnega in davčnega odseka, predvsem glede obdačenja avtomobilov. Načelniki so se po kratki debati odločili za reducirani vladni program.
Reforma davka od poslopij.
Dunaj, 8. julija. Zakonski načrt, ki ga je predložil včeraj vitez K o r v t o w s k i parlamentu določa, da bodo poslopja prišla šele v petih letih do popolne davčne dolžnosti treh odstotkov. Najemninski davek se v nekaterih letih zniža za približno četrtino dosedanje nominalne vrednosti, namreč od 262/,t na 19, od 20 na 15 in od 15 na 12%. Glavna vsota najemninskega davka se povišuje v bodoče le za 2%, dočim narašča sedaj za 31/2%. Državni dohodki se bodo vsled tega v prvih 12 letih znižali na leto za okroglih 26 milijonov. Začasna davčna prostost za bodoče nove zgradbe, pri- in prezidave se omeji na 6 let. Petodstotni davek od davka proste najemnine se popolnoma opusti. S tem, da bodo nove zgradbe, pri- in prezidave takoj po preteku davčne prostosti uživale znižane davke, se bo zidanje znatno pospeševalo. Napravili pa se bodo tudi pogoji, da davčne olajšave ne bodo hodile le na korist hišnim posestnikom, temuč tudi najemnikom pri znižani stanarini.
Mirovni pogoji za hrvaško-madžarsko spravo.
Zagreb, 8. julija. Poslanec Zagorac je priobčil spomenico, ki so jo sestavili pooblaščenci hrvaško-srbske koalicije kot podlago za neobvezne dogovore z madžarskimi poslanci. Spomenica zahteva: Ban baron Rauch, njegovi sekcijski načelniki in veliki župani se morajo odstaviti. Novi ban se mora vzeti iz večine hrvaškega sabora, ali vsaj iz vrst večini prijaznih politikov. Novi ban mora izjaviti, da je odgovoren hrvaškemu saboru, da stoji na stališču na-godbenih zakonov glede ureditve konflikta z Ogrsko in glede jezikovnega vprašanja. Tudi ogrska vlada mora podati zadovoljivo izjavo. Železniške postaje na Hrvaškem morajo čimreje dobiti samohrvaška imena in tudi občevanje z občinstvom bodi čimpreje hrvaško. Dvojezični napisi pri poštah in finančnih ravnateljstvih se naj odstranijo. O vseh dohodkih Hrvaške se morajo voditi posebni izkazi. Nova hrvaška vlada bi morala sklicati sabor v začetku oktobra ter mu predložiti proračun, zakon o ustanovitvi 4. sekcije pri deželni vladi (za kmetijstvo), o samostojnem upravnem sodišču za Hrvaško in volilni zakon na podlagi splošne volilne pravice.
Ministrska kriza v Srbiji.
Belgrad, 8. julija. Nele da sc novo ministrstvo še ni sestavilo, te-
muč se je kriza še poostrila. Delegat-je obeh radikalnih strank se niso mogli zediniti o prepornih točkah, zato odloži Velimirovič svoj mandat v kraljeve roke. — Danes je sprejel kralj v avdijenci Pašića in Milova-noviča.
Novi izvršilni zakon na Ogrskem.
Budimpešta, 8. julija. Ma-gnatska zbornica je vrnila poslanski zbornici eksekucijsko novelo s spremembo, da se pokojnine državnih uradnikov smejo zarubiti do tretjine, vendar pa mora rubljencu ostati najmanj 1200 kron na leto. Pokojnin in milostnih plač vdov ter vzgojnih prispevkov sirot ni mogoče zarubiti.
gVohunstvo v cemvi.
B e r o 1 i n , 8. julija. Škofje v južni Nemčiji so izdali nove, poostrene predpise proti modernizmu. Škofje uvedejo stalno tajno kontrolo nad mlajšo duhovščino ter določijo svoje zaupnike, ki bodo nadzorovali bogoslužje v cerkvah.
Dopisi.
Z Notranjskega. V »Slov. Narodu« od 4. t. ni. št. 153 opozarja neki dopisnik slavno deželno skupino centralnega društva c. kr. poštarjev in poštnih ekspedijentov s sedežam na Rakeku, da bi bilo zelo umestno, ako bi ona skupno z odborom centralnega društva na Dunaju v korist imete-ljev poštnih voženj na Kranjskem, vložila na pristonem mestu prošnjo za 20% po višanja pavšala od prevažanja pošt, kajti pri sedanji draginji krme, ter splošnem podraženju nikakor ne morejo izhajati z njihovim, itak pičlo jim odmerjenim pavšalom in bodo morali priti do splošnega štrajka. Iz predstojećega dopisa se razvidi, da je g. dopisnik mogoče imel dober namen, da bi se preva-ževalcem pošte pomagalo, toda žali-bog razvidi se pa tudi, da g. dopisniku niso razmere cele Kranjske dobro znane, ali je pa hotel mogoče nekaterim podjetnikom s tem škodovati. Ako bi bile razmere na Notranjskem njemu znane, bi gotovo ne bil 20% poboljška priporočal, marveč 100 do 200%, saj se za prevažanje pošte sedaj še ravno taisti pavšal plača, kakor pred 30 leti, akoravno je oves tistikrat 10 v veljal in danes stane 22 v kilo, krma je bila tistikrat po 1 K 40 v in danes stane 5—6 K stari cent, postil j oni so se po 16 K in danes se morajo po 60 K na mesec plačati. Dalje se mora tudi v poštev jemati, da je bil osebni promet na pro-gah Rakek - Nova vas in Rakek-Lož čez polovico boljši in večji kakor sedaj, ker je Dolenjska železnica in pošta Nova vas-Velike Lašče več kot polovico potnikov na teh progah odvzela in plačilo za osebni promet je ravno taisto kakor pred 30 leti, torej bi bilo gotovo opravičeno, da bi visoko c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo sporazumno s visokim c. kr. ministrstvom prošnje za poboljšanje pavšala bolj poštevalo, ne jih pa pustilo po 1 leto in še več nerešene ležati, ker na ta način gotovo ne more več naprej iti, ampak bi bili prisiljeni, vožnjo odpovedati.
Več podjetnikov vozne pošte.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 9. julija
— Slovenski poslanci — pozor. Kakor znano, je odstavljen jeseniški postajenačelnik K o 11 e r od službovanja radi svojega vzornega obnašanja. Lahko rečemo, da je v prvi vrsti odločno postopanje »Slovenskega Naroda« največ pripomoglo, da je železniška uprava disciplinirala nadutega nemškega uradnika, ki ga je ščitila do zadnjega. V kratkem bo imenovan nov postajenačelnik za Jesenice. Kakor čujemo, je med prosilci za to mesto največ Nemcev ter namerava železnična uprava na jese-niee zopet imenovati Nemca. Opozarjamo slovenske poslance, da store na merodajnem mestu primerne korake, da se imenuje na jeseniško postajo sposobnega slovenskega uradnika. Ne samo slovensko govorečega Nemca, ampak rojenega Slovenca zahtevamo, če hoče železniška uprava, da bo vladalo dobro razmerje med prebivalstvom in železniškim osob-jem.
— Administracijo deželne bolnice, je razdelil dež. odbor tako, da je ustanovil provizorično mesto dež. ekonoma, katero je začasno podelil g. Nebenf iihrerju in mesto bolniškega blagajnika, katero je začasno podelil g. F r 6 h 1 i c h u.
— Kaj je z državno podporo za Goriško. Prejeli smo: Št. 7508. 1908. Gorica, 7. julija 1908. Slavno uredništvo časopisa »Slovenski Narod« v Ljubljani. Na podlagi § 19. tiskovnega zakona vabi se slavno uredništvo, da objavi v cenjenem listu »Slovenski Narod« odnosno na članek »Kaj
je zdržavno podporo 140.000 K«, objavljen v št. 145 z dne 24. junija 1908, sledeči popravek: Ni res, da bi bila dovolila vlada po prizadevanju poslanca Alojzija Štreklja 140.000 K za podporo prebivalcem na Goriškem, ki so trpeli vsled suše in da bi bil potegnil to podporo deželni odbor, ni res, da državna podpora v slovenskem delu goriške še do danes ni bila izplačana in da se je ves denar porazdelil med Furlane; marveč res je, da je dobil deželni odbor za skupno nabavo krme od države 42.500 K; da se je s tem denarjem moglo z velikim trudom deželnega kmetijskega urada seno oziroma slamo nabaviti iz raznih dežel monarhije oziroma Ogrskega in porazdeliti med živinorejce po nižji ceni; da so bili udeleženi dobrote skupne nabave sena po ogromni večini slovenski deli dežele. — Deželni odbor. Deželni glavar: P a j e r.
— Pri zrelostnih izpitih na goriškem ženskem izobraževaišču, so bile pripoznane za zrele za občne ljudske šole: iz slovenskega oddelka: a) s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Berbuč Gabrijela (z odliko), Čebular Olga, Miličevie Ivka (z odliko iz slovenščine, nemščine in hrvaščine), Nardin Marija, Peršič Terezija (z odliko iz slov.), Podgornik Ana (z odliko iz nemščine), Volarič Bogomila; b) s slovenskim učnim jezikom: Abram Slavica (z odliko), Ar-rigler Roza, Basa Alojzija (z odliko), Bogataj Vilma, Boštjančič Marija, Bratina Milena, Cigoj Dragica, Delpin Rafaela (z odliko), Ivančič Alma, Jericijo Marija (z odliko), Kuntih Matilda, Leban Štefanija, Lenardič Viktorija, Maver Valerija, Medvešček Ljudmila, Miklavič Olga, Paglavec Emilija, Pagon Alberta, Peric Karolina, Šepič Marija (s slovenskim in hrvaškim učnim jezikom), Toniažič Rozalija, Trampuš Vekoslava, Vidic Valentina, Žagar Milena; c) Privatistinje: Kotnik Anka (z odliko z nemškim učnim jezikom), Legat Josipina (z odliko z nemškim učnim jezikom), Maver Julija in Vrščaj Terezija s slovenskim in nemškim učnim jezikom.
— Imenovanje pri sodišču. Pisarniški oficijant deželnega sodišča v Ljubljani Josip Rus je imenovan c. kr. sodnim kancelistom v Kranjski gori.
— Vojaške vesti. Okrajna narednika sta postala podčastnika L. T o m i n c od 26. hram bovškega polka pri 4. in Andrej K o p i n š e k od 27. hrambovskega polka pri 5. br. polku. K žrel »carskemu oddelku na Selu je premeščen nad poročnik Rob. Fritzen pl. Reilsberg.
Pre&ernov spomenik. Piše se nam: Slehernemu častilcu našega pesnika - velikana pada dobrodejno v oči ginljivo spoštovanje, katero mu skazujejo nepoznani njegovi Čestilci s tem, da postavljajo cvetlične posodice na podnožje spomenika če tudi je to lepo in hvalevredno, vendar je treba opozoriti na to dejstvo osebe, katerim je varstvo tega našega najlepšega spomenika poverjeno — in to je mestni urad, odnosno stavbni odsek. Znano je, da se v prsti cvetličnih posodic razvijajo mnogobrojne mineralne soli, katere škodujejo kamnu in bronu, ker sta izpostavljena različnim vremenskim vplivom. Okraše-nje spomenika je v istini lepo in hvalevredno; da bi se pa spomenik ne poškodoval, bi bilo na mestu, napraviti kako podlago na spomeniku, na katero naj bi se postavljah; nakiti, da konservaoija spomenika radi tega ne bodo trpela.
Prvi pe&izlet Sokola II. v kroja
se je vršil preteklo nedeljo popoldne. Kmalu po 2. uri pop ldne odkorakala je po kratkem in jedrnatem nagovoru vrlega brata staroste Endlicherja iz društvene telovadnice na Cojzo-vem grabnu četa, broječa 37 bratov Sokolov s trobentaškim zborom na čelu po Erjavčevi cesti mimo Rožnika skozi gozd po večni poti v Dol-nice, kjer je bil kratek odmor pri znanem narodnem gostilničarju gosp. Vodniku. Tam se je razvila prav prisrčna zabava med brati Sokoli. Ad ho c sestavljeni zbor zapel je par narodnih pesmic in spregovorila se je marsikatera navdušena beseda. Tudi nekaj Članov novoustanovljenega Šentvidskega Sokola prišlo je na bratski sestanek, pohitelo pa je tudi več občinstva iz Ljubljane, osobito dam, na ta izlet. Okoli 6. ure poslovni so se Sokoli od prijaznih Dolnio ter korakali med popevanjem narodnih in slovanskih popevk ter trobentanjem neutrudljivih trobentačev skozi Št. Vid v Šiško v mesto ter tudi skozi Krakovsko in Trnovsko predmestje pred društveno telovadnico na Coj-aovem grabnu, kjer je bil razhod. Sokol II. je s tem svojim prvim javnim nastopom sijajno dokazal svojo Živi j enako moč in mu je le čestitati na tako lepo uspelem prvem pešiz-letu. K.
Za našo Clrll-Metodovo dru-ibo. Vrlo pevsko društvo „Slavecu se je odavalo rado volje svoj ečasn emu pozivu naše šolske družbe sa pri*
redbo kake veselice tej dražbi na korist. Tako veselio o v večjem obsegu priredi „S'avecu v nedeljo, dne 12. julija v „Narodnom domu" na vrtu in v areni. Spored je zanimiv in mnogovrsten ter bode zadovoljil gotovo vse po-getnike. Dragi rojaki! Pohitite v nedeljo vsi v „Narodni dom"! Saj potrebuje naša Šolska družka podvojene podpore, da se ubrani s podvojenimi močmi dvojnemu sovražniku, tujemu in — žalibng — tudi domaČemu sovražniku. Nedelja 12. julija, naj se posveti le naši Ciril-Metodovi šolski družbi.
V vojaški bolnici. Po Ljubljani krožijo skrivnostne jako vznemirljive govorice o nenadni smrti nekega vojaka, ki je bil v vojaški bolnišnici. Eni pravijo, da je vojak tunrl vsled zamenjave zdravil, drugi da je vojak namesto zdravila zaužil strup, tretji vedo povedati, da je bil vojak, ko so ga obduciraH, znotraj ves črn. Vojaški krogi prikrivajo stvar kakor bi imeli slabo vest. Javnost pa ima pravico izvedeti, kaj je na stvari.
Razstavo pletarskih Izdelkov f Dola in Do! kem priredi o. kr. pletarska šola od 12 do 19. julija v Dolu, od 19. julija do 3 avgusta pa v Dolskem in sicer na obeh krajih v ljudski šoii. Ob sklepu prvega tečaja bode p. n. občinstvo dobilo popolno sliko o lepem napredku pletarstva, obetajočega nov in neizčrpen vir dohodkov celi okolici. Poudarjamo, da bodo razstavljeni samo izdelki tukaj -šnjili učencev, ker le tako je mogoča sodba o tej panogi. Na obisk posebno vabimo Ljubljančane, ki prirejajo izlete v tukajšnjo okolico, da si ogledajo našo razstavo Ugodno zvezo imajo s poštnim vlakom, ki dohaja na Laze ob 3l 2 popoldne in odhaja nazsj ob Sl/2 zvečer. Prosimo tedaj z mnogobrojnim obiskom podpornih in merodajnih faktorjev ter meščanov podpirati naše stremljenje, da zanesemo zanimaie za do domaČo, lepo raze vi taj očo se obrt v najširše kroge.
Marija Lord na — Kranjskem.
Piše se nam z Dolenjskega dne 7. julija: Kutarji v^Pletrjih so stehtali v gošči tajnosten studenec, ki je obla-godarjen od same Matere božje, liki oni v — Lurdu. In spravili so v tišino gozda v duplino nad studencem — so li vlili vanj pristne lurske vode, ne vemo — kip Marijin ter priredili minoli praznik slavnostno procesijo tu sem. Sprevoda se je udeležilo na tisoče ljudstva ... V Št. Jerneju pa so drugega dne zvečer razsvetlili svojo vas menda od samega veselja, da bode odslej ta kraj postal sloveč in bogat kot slavni francoski Lurd!
Tržaški nemški abiturijentje
so nabrali med seboj 400 K za nemški šulferajn, nSudmarkou, za nemški otroški vrtec v Skednju in za društvo „Deutsches Hausu v Trstu. Pa naši abiturijentje?
Sleparka V Mariboru so zaprli 441etno Marijo Koželj od Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani zaradi sleparije.
Na predvečer slovanskih blago-vestmkov so zažfgali na Tabru v Loškem potoku umetalni ogenj. Običajni kres je moral izostati zaradi slabega vremena.
Na gimnaziji v Kranju se je
v prvi razred vpisalo 47 dijakov, ki so razen enega vsi prebili vsprejemno
skušnj o.
Strela {e udarila v kozolec kočarja Jožefa Poglajna v -Bukovici, da je pogorel do tal.
Smrten padec. Posestnik J a-ko b Grmek iz Borovnice je v šviglj evi gostilni v Bregu v pijanosti tako nesrečno padel 3 me-tre globoko v klet, da se je ubil.
Nesreča pri podiranju lesa. V gozdu Papež v občini Šmihel-Stopiče je padlo deblo na delavca J u r j a M a v n e z a iz Arada in ga ubilo.
Pri občinskih volitvah v Kr-tninu so izvoljeni v tretjem in drugem razredu, ki sta doslej volila, =ami klerikalci. Socialisti in liberalci niso prišli niti blizu.
Železnica Sv. Lucija - Idrija.
Včeraj se je vršilo v G-orici posvetovanje glede prvih del za zgradbo železniške Črte od Sv. Lucije v Idrijo. Prišli so na posvetovanje na povabilo deželnega glavarja razni prizadeti župani.
Splošno slovensko žensko društvo opozarja vse one, kateri nameravajo za katalog razstava „Otrok" pripomoči s svojimi literarnimi ali poučljivimi spisi ali s sestavo razstavljenih predmetov, to najkasneje d? 1. avgusta vposlatf, ker se uredništvo na kasneje došle spise z obžalovanjem več ozirati ne more.
Oasilno društvo v Idrili proslavi cesarjevo 601etnioo dne 26. t.
Ob 9. sprejem gostov, po maši °gled jame, ob 1. skupni obed, ob 4. popoldne veselica na Zemlji s ple-8°m. Čisti dobiček je namenjen za &&pravo gasilnega orodja. V slučaja ^ugodnega vremena bo veselica pri u Črnem orluu.
Laški sejmarjl in drujt bote-garji v Borici stokajo radi bojkota
od slovenske strani. VeČina njih je tako navezana na kupčijo s Slovenoi, da gledajo s Btrahom v bodočnost, kaj bo, Če bo trajal bojkot ie nekaj časa. Najbrže bo treba zapreti v do-giedoem času več laških prodajaln. Tako se bo maščevalo divjanje proti Slovencem v Gorici. V kratkem se otvori v Raštelu, dolgi ulici skoro s samimi laškimi prodajalnami, velika slovenska manufakturna trgovina. Tako se bo najbolje odgovorilo na laško impertinenoo.
..Belokranjsko učiteljsko društvo" v Črnomlju priredi dne 11. julija v hotelu „Laekner" v proslavo 601etnioe cesarja Frana Josipa I. koncert z izbranim sporedom.
Skrajna surovost Neki L Os-wald v Gradou sa je maščeval nad svojo ločeno ženo na ta način, da je razdjal groba svojih dveh otrok na pokopališču.
S češnje jo padel 60ietni posestnik IvanDoblekar iz Račiće pri Trebeljnem in se tako pobil, da je umrl. Pri s ličnem padcu si je fant Franc Pohoveo iz Poljan zlomil roko.
Štiri prste jo odtrgalo kolo v
mizarni mizarskemu pomočniku Fr. Skočirju v Potoški vasi pri Ko-tredežu.
Konjski tat. V Celovcu je Karel   Zidar  iz   Zidanega mosta ukradel 600 K vrednega konja, ven dar so tatu kmalu prijeli.
Z nožem v hrbet je bil ranjeu '21 letni Franc Harej iz Dom-berga. Baje ga je ranil nekdo iz ljubosumnosti Hareja so prepeljali v goriško bolnišnico.
V morje je skočil v Trstu 30-letni delavec Friderik Oblak. R9Šili so ga še o pravem Času. Od dali so ga v opazovalnico, ker se mu najbrž meša.
Fantovska vojska. V Čadramu pri Konjicah je bila v nedeljo na žegnanju med fanti prava vojska. Eden izmed pretepaČev je dobil pet sunkov z nožem v trebuh in enega v pljuča. Tuai uho so mu odrezali. Drugemu so obe roki popolnoma razmesarili. Težko da bi okrevala.
Z tradi SO vodstva je bila v Zagrebu obsojena najemnica mineralnega kopališča Ana Vo j novic na 10 dni zapora. Zaradi ravno istega hudodelstva je bil obsojen portir nekega ondotnega hotela na teden dni.
Nova ljudska knjižnica ,,Pro-Svete". V nedeljo je ustanovila „Prosvetau v Doblicah ljudsko knjižnico. Slavnost je imenitno uspela. Zlasti ganljivo pa je bilo videti, ko jo je moral črnomaljski župnik, ko j a hotel sejati prepir s svojimi trabanti, odkuriti Sejali so veter, odnesel jih je pa vihar!
Zaprli SO 17letnega fanta Am-bicijoza iz Jesenovega pri Laškem, ker je maja in junija večkrat izpraznil nabiralnike v cerkvi Sv. Jurja pri Zidanem mostu Fant sam pravi, da je odnesel nad 100 K.
Brezvesten škodljivec je po-rezal pri Slovenjem gradcu dvema hmeljarjema 600 hmelievih rastlin pri tleh. Posestnika imata veliko škodo. Brezvestnež bi zaslužil, da bi se njemu porezali prsti.
Sestanek podružnic društva poštnih prometnih uradnikov in sicer iz Ljubljane, Beljaka, Celovca, Gorice in Trsta bo v nedeljo 12 t. m. na Bledu v hotelu Triglav ob treh popoldne. Sestanka se udeleže tudi delegatje podružnic Bruck ob Muri, Gradec, Maribor, Inomost, Bolcan. Posvetovalo se bo o stanovskih zadevah.
V S6Č1 pri Kobaridu se je kopal z drugimi neki vojak, ki ni znal plavati. Zašel je bil v globejšo vodo ter se začel potapljati. Drugi vojaki so mu hoteli pomagati, pa niso mogli. Na to pa je skočil v vodo orožniki postajevodja Pejdoš ter izvlekel i« Soče vojaka že vsega omamljenega; trenotek pozneje bi bil vojak mrtev.
Izgnali so is Gorice laškega
izzivača Anatolija Prenčiča (čistokrven Italijan !) iz Pulja, ker se je potikal brez posla po Gorici ter se pridno deležil demonstracij proti Slovencem. .
Karambol Ko se je hotel včeraj popoldne na Radeckega cesti neki kolesar umakniti izvoščku, pridirjata v tem trenotku nasproti dva vojaka z motornim kolesom, ki je imelo tudi priklopni sedež s tako naglico, da motorja ni bilo moč ustaviti in tudi izvo&Ček in kolesar se nista mogla nikamor umakniti. V tem zadene motor v izvoščkov voz in v kolesarja s tako silo, da se je motor s priklopnim sedežem prevrnil ter sta vojaka (top-ničar in narednik) padla na cesto in se je eden izmed njiju nekoliko poškodoval. Ravnotako je padel tudi kolesar in se kolo razletelo na več kosov. Tudi motor je bil tako poškodovan, da je neranljiv. Motor je last tehničnega vojaškega komiteja kole sarskega oddelka s Dunaja.
Nočoa Idila. Danes po 3. zjutraj je čul Pod Trančo službujoči policijski stražnik s starega trga vpitje in
tako pokanje, kakor bi vrečo istepali. Ko pride na lioe mesta, opaši, kako pet mladeničev skače drug v dragega m se bijejo s palicami ter naskujejo soaebno na sredi v beli obleki stoječega tovariša, kakor bi šlo aa stavo. Stražnik jih naglo pomiri in ko jih je legi tim o val, so mirno zapustili bojno polje, po katerem pa ni „tekla rdeča kri", ampak je ostalo aa spomin le polomljeno bojno kopje — kosi palic. Kako se počutijo junaki danes, kronika molči.
Priporočljiv fOSt Snoči je prišel v Koutnvjevo gostilno na Dunajski cesti kovaški pomočnik Ivan R ter brea vsakega povoda pobil za 5 K steklenic, potem pa se spustil še v gostilničarja, katerega je udaril po glavi in le s pomočjo vojakov so mogli siroveža odstraniti iz gostiln«
Ponesrečeni Mletovičar jI". Huda vročina je izvabila 4 brezposelne pekovske pomočnike iz razbeljenega mestnega ozidja, da so se utaborili na ljubljanskem polju pod nekim kozolcem, kjer so užival Čistejši in hladnejši zrak. Ker so trdnega prepričanja, da .človek ni srečen če je samu, so se držali tega svetopisemskega reka in si poiskali družico v osebi neke slaboglasne nočne ptice, ki je delala \sem skupaj družabno zabavo. No, to ni trpelo dolgo. Danes zgodaj zjutraj je policija kozolec obkolila in polovila vse letoviičarje z družabnioo vred, ter jih odvedla v zapor. Eden izmed teh je tudi zašle* do van v policijski tiralnici od okrajnega sodišča v Litiji zaradi tatvine.
Prememba posesti. Dosedanji
restavrater v hotelu „Grajžaru na Dunajski cesti, gosp. De Sokiava, je kupil hišo od gosp. Leopolda Blu-mauerja v Kolodvorskih ulicah št. 24 za 86.000 K.
„Društvena godba ljubljanska" priredi danes zvečer na vrtu restavracije „Novi svetu koncert za Člane. Vstopnina za člane prosta. Nečlani plačajo 40 v. — Začetek bo 8. zvečer.
„Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri pri večerni predstavi „The Elite Biograf"4 na vi tu hotela pri nMaliču". Začetek ob 8. zvečer.
Drobne sovice.
— Bencin se je razpočil v Ko-
valdovi snažilniei v Budimpešti. Ubite so tri osebe, ranjenih pa je 13 oseb.
— Atentat. V Bitoljn je neki turški vojak ustrelil generala Š e n -z i p a š o , ki je prišel preiskavat mladoturško gibanje med vojaštvom.
— Dijaška zarota. Na gimnaziji v Kormanu (Bukovina) je policija prišla na sled zaroti proti ravnatelju med dijaki. Pet kolovodij so izročili sodišču.
— Obravnava proti knezu Eu-lenburgu spravlja z vsakim dnem nove senzacije na dan. Za priče sta poklicana dva policijska komisarja, ki sta prišla do te službe brez vsakega znanja, samo zato, ker sta bila pri knezu za slugi. Bivšega svojega slugo Kistlerja je napravil knez celo za dvornega svetnika ter je sedaj ravnatelj nekega industrijskega podjetja na Bavarskem z letno plačo 20.000 mark. — Eulenburgu se bolezen hujša. Noge so mu tako otekle, da mora prihajati k obravnavi v copatah.
— Huda vročina vlada v Nju-jorku. V zadnjih dveh dneh je umrlo za solnčarico 24 oseb.
Telefonska m brzojavna
poroma.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 9. julija. Parlament je clanes nadaljeval razpravo o ostalih nujnih predlogih socijalnih demokratov. Prvi je prišel na vrsto Brei-terjev nujni predlog. Vlada upa, da se doženejo danes vsi nujni predlogi, nakar se začne jutri razpravljati o obeh rekrutnih predlogih.
Proračunski odsek sklican.
Dunaj, 9. julija. Za jutri dopoldne je sklican proračunski odsek, da razpravlja o vladni predlogi glede zboljšanja plač nižjim kategorijam poštnih in železniških uradnikov. Poslanec Hribar za državno pomoč vsled suše prizadetim.
Dunaj, 9. julija. Posl. Hribar je predlagal v današnji seji, naj se dovoli prebivalstvu mestnega teritorija v Ljubljani in okolici izdatna državna podpora, ker je suša provz-ročila občutne škode. Obenem je predlagal, naj se za podpore dovoljeni državni kredit zviša. *
Vseslovanski kongres v Pragi.
Dunaj, 9. julija. Ukrajinski poslanci so sklenili, da se ne udeležijo vseslovanskega shoda v Pragi. Jugoslovanski klub odpošlje poslanca Hribarja in dr. Tresič - Pavičiča, štajerske Slovence bo zastopal dr. Bogumil Vosnjak, goriške Andr. Ga-brsček. Klub klerikalnih Slovencev ima danes popoldne sejo, na kateri se odloči, ali se udeleže kongresa ali ne.
Belgrad, 9. julija. Srbi pošljejo na kongres pet odličnih zastopnikov, med njimi bivšega ministrskega predsednika Markoviča.
Praga, 9. julija. Vse češke stranke pošljejo na kongres svoje zastopnike. Tudi vse poljske stranke in frakcije bodo zastopane.
Dunaj, 9. julija. Šusteršičev klub je sklenil, da se zahvali za povabilo na vseslovanski kongres, a odzvati se ne more, ker je prireditev osnovana tako, da ne odgovarja političnemu položaju »slovenskega naroda«. (To je popolnoma jasno nami-gavanje na poslanca - župana Hribarja, in vsi pravi Slovani se zgražajo nad despotizmom dr. Šusteršiča). V ostalem pa želi klerikalni klub shodu najboljših uspehov. (Stara klerikalna hinavščina!) Sestanek med ruskim in avstro-ogr-skim ministrom zunanjih del.
Dunaj, 9. julija. Vsled vesti, da se ministra Izvoljski in baron Aehrenthal sestaneta v Karlovih varili, se oficijalno naznanja, da bo tak sestanek meseca septembra na Dunaju.
Delegacije.
Dunaj, 9. julija. Uradno se razglaša, da se skličejo delegacije 25. septembra v Budapešto.
Bolezen ministra Kossutha.
Karlovi vari, 9. julija. Kossuthu se je bolezen zopet shujšala, tako da se je že pripravljeno odpotovanje moralo odgoditi.
""iOpodraženju piva.
Danes je najbolj akutno dnevno vprašanje podraženje piva. Ze dolgo se ni občinstvo — zlasti nižji sloji — tako razburilo kakor od 1. julija sem, odkar so pivovarnarji, in za njimi seveda gostilničarji pivo podražili.
Ako trezen opazovalec in poznavatelj razmer prisluškuje burnim debatam, ki se o tem vprašanju bijejo dan na dan sedaj po vseh javnih lokalih v Ljubljanj, se ne more dovolj načuditi omejenim, zmedenim pojmom, ki jih ima občinstvo v obče o pivovarniški obrti. Tudi naša inteligenca ni veliko poučena in prisega, da je pivovarna najbolj dobičkonosna obrt, pravi neusahljivi vir zlatih dohodkov, in je zbog teh krivih nazorov skoro ravno tako ogorčena kakor delavski sloji, ki smatrajo skromno povišanje cene piva od strani pivo-varnarjev kot pravo pravoato oderu-štvo, kot atentat na žepe konsu mentov.
Temu pa ni tako, baš nasprotno je resnica! Pivovarne so bile pred 40 —50 leti cvetoča, dobičkonosna obrt. Danes bijejo vse srednje in male pivovarne obupen boj za obstanek, in le velike delniške pivovarne izhajajo, izkazujejo dobičke, ki so pa kaj skromni in v nobeni primeri k ogromnemu investiranemu kapitalu, z eno besedo se slabo rentirajo; le ena pivovarna je izvzeta, t. j. Meščanska plzenska pivovarna, ki prodaja svoje svetovno znano pivo po zelo visoki ceni in je zatorej pije le premožno občinstvo.
Da pivovarne dandanes tako slabo uspevajo v primeri z drugimi industrijskimi podjetji, je veliko vzrokov; omenimo pa le najvažnejše. Kar je produkcijo piva v zadnjih letih tako podražilo, da ostane pivovarnarju malo ali nič dobička, so:
1 Vedno višji davki.
2. Veliko večji troški pri proizvajanju piva nego nekdaj
3. Vedno naraščajoči režijski troški.
4. Dratje sirovine in pomožne tvarine, višje mezde delavoev, veliko večje plače tehniškega in pisarniškega osobja itd.
5. Vedno višji potovalni in agi-tacijski troški vsled divje konkurence med pivovarnarji samimi, posebno večjih proti malim.
Po natančni kalkulaciji stanes danes hektoliter 12° marčnega piva do momenta, ko se izroči gostilničarju v točenje:
1. Produkcijske sirovine in pomožne tvarine s produkcijskimi troški vred, kakor: slad, hmelj, premog, smola, zamaski. led, vzdrževanje sod-cev, steklenice, mezde delavcev plače tehničnega osobja i. dr. per hektoliter približno 10 K.
2. Davki: od hektolitra 12° marčnega piva je plačati tu v Ljubljani državnega davka 4 K, deželne naklade 2 K, mestnega užitninskega davka 4 K 18 v, pridobninskega, dohodninskega in še drugih davkov najmanj od hektolitra 15 v, skupaj 10 K 33 v.
3. Režijski stroški: Razvaževaloi piva, pisarniško osobje, zdrže vanje konj in voz. zastopniki, založniški troski, led, agitacij s ki in potovalni troški od hektolitra najmanj 8 K, 4% od obratnega investiranega kapitala per hektoliter najmanj 1 K.
Pivo se je do 1. julija t. j. 12° marčno pivo prodajalo v Ljubljani
EovpreČno gostilničarjem po 30 K ektoliter manj 2% skonto in 2% novoletnega piva torej skupno 4% odbitka, tedaj po Čisti ceni K 29 88.
Kje je tedaj tisti ogromni dobiček, ki je danes razburil vso javnost. Ta kalkulacija velja le za ugodno vroče leto in pri štedljivom gospodarstvu. Ako pa "ima pivovarna smolo, da se ji večja množina piva pokvari, da ima večje izgube pri odjemalcih, je deficit neizogiben.
Da so se sirovine in pomoine tvarine silno podražile, je vobče znano. Pred malimi leti se je plačeval ječmen po K 12, danes stane srednja vrsta K 20 ta 100 kg, les za sode se je podražjl za 100%, smola, premog, olje itd. za najmanj 20%- Še steklenice so se podražile v zadnjih dveh letih za 25%. Danes proda (sleherna pivovarna v steklenicah skoraj več piva nego v sodoih. Vpeljal se je sedaj vložek za steklenice, ali ta le deloma odškoduje za izgubljene in nevrnjene steklenice, ker vložek za steklenico znaša 10 vin., dočim stane pivovarnarja danes steklenica s patentno zaklopnico 16. vinarjev.
Notorično dejstvo je, da je večina pivovaren danes pasivnih, zlasti domače pivovarne komaj životarijo s pomočjo domaČih denarnih zavodov, in bi takoj druga za drugo propadle, ako bi jim denarni zavodi dovoljene kredite odtegnili.
Tudi velike delniške pivovarne
— razen plzenjske, kakor omenjeno
— plačujejo v zadnjih letih kaj skromne dividende, in veliko jih je, ki niso lansko leto sploh nobene dividende plačale.
Ako se pogleda kurzne liste dunajske borze, se vidi, da med vsemi industrijskimi papirji skoro najslabše notiraj o pivo varni ške delnice.
Ali je potem povsem upravičeno skromno povišanje cene pivu za 2 K pri hektolitru res oderuštvo, res predrzni atentat na žepe konsumentov?
Danes se brez vsaoega pomisleka po Ljubljani agitira za pivo meščanske budejeviške pivovarne. Zavedni ljubljanski narodnjaki pijejo z največjim navdušenjem to pivo, pa ne pomislijo, da s tem podpirajo najbolj zagrizeno nemško podjetje, katero so čehi s svojo konkurenčno pivovarno že v največjo stisko spravili, (Lansko leto ni plačala Meščanska budejeviška pivovarna nobene dividende, toliko jo je stal obrambeni boj proti češku delniški pivovarni) letos pa se nadeja, da ji pomagajo Ljubljančani in Slovenci sploh zopet na noge.
Danes je parola ljubljanskega občinstva, podpirajmo nemško bude-jeviško pivovarno, da oškodujemo domača podjetja. Ali ni to narodni škandal, katerega se ne more dovolj ožigosati? Kaj poreko k temu Čehi, ko to zvedo? Kje ostane tolikokrat poudarjano geslo „Svoji k svojim". Ali smo že tako daleč v našem na* rodnjaštvu prišli, da se pustimo voditi na vrvici od Kristana, tukajšnjega voditelja rdeče internaoionale. — Vse to radi borega povišanja piva za 2 K pri hektolitru, s katerim povišanjem bodo zamogle manjše pivovarne za silo še izhajati.
Radi borega krajcarja povišanja pri pivu se je napovedala cela križarska vojska proti pivovarnarjem. — Radi moke pa, ki se tako silno draži in je notorično dokazano, da sedanja visoka cena pšenice ni opravičena, da je marveč samo umetno dvignjena po borznih Špekulantih, se pa prav nihče ne razburja in mirno se plačuje dragi krah. Tu bi bilo na mestu, da bi skhoevali protestne shode, da bi socijalistični poslanci v državnem sboru z največio eneržijo postopali in zahtevali, da bi se odpravila grda, umazana žitna špekulacija na borzi, da bi država skrbela, da bi kmet-producent prodal pšenico direktno mlinarju, ne pa po posredovalcu špekulantu Židu, ki pri tem prehodu tako silno podraži pšenico, in katero podraženje znaša nekoliko več nego 2 vinarja pri litru. — Ravno tako je s podraženjem premoga. O vsem tem se molči, in ako pride do razgovora v državnem zboru, se o tem le aka-demično razpravlja. Tudi sa neopravičeno visoke cene mesa ni imel besede g. Kristan na zadnjem protest nem shodu — Seveda podraženje piva za 2 vin. pri litru, to je vnebo-vpijoČe oderuštvo, prodajanje mesa po starih visokih cenah danes, ko je oena živini za 50% padla, pa ni graje vredno.
Ako vso to današnjo gonio proti pivovarnam trezno razmotrujemo, moramo priti do zaključka, da je ta silno pretirana, umetno zanesena po plačanih agitatorjih med občinstvo v prid konkurenčne nemške budejeviške pivovarne in da ji manjka reelne podlage. Sooijalna demokracija prav nič ne pomisli, da s to divjo gonjo najbolj škoduje svojim sobratom, mnogobrojnim delavcem po pivovarnah, kateri so vsi z upravičenjem pričakovali poboljšanje svojih plač in mezd od povišanja; to povišanje pa jim hočejo z vso silo preprečiti njihovi so bratje.
Podali smo ta pojasnila z največjo istini tos tj o in povsem objektivno v preudarek občinstvu.
Eden eventualan iva spretna
/UUOCE SREDSTVO
Umrli so v Ljubljani.
Dne 1. julija.   Lucija   Lindič, dninarica, 59 let. Radeckega  cesta 11. v sled raka. — Dne 2 julija. Ivan Slatner, vrtnarjev sin,
2 mes. Gradišče 6. božjast.
Dne 3 julija, Antonija Perko, delavka, 43 let. Radeckega cesta 11. Dementia se-cnndar.
Dne 5. julija. Ana Haniš, gostij« 62 let. Japljeve ulice 2. Arterio sclerosls.
Dne 6. julija. Emilija Schuster, Šivilja, 65 let. Rožne ulice 39, kap. — Helena Zad-nikar, strojevodjeva vdova, 76 let. Rožne ulice 8. vsled raka na hrbtu.
V deželni bolnici:
Dne 1. julija. Anton Pokovc, dninar, 31 let, vnetje možganske mrene
Dne 2. julija. Franc Polajnar, vrtnar, 24 let, j etika.
Dne 3. julija. Fran Mahorčič, solicitatoi, 52 let, spridenje jeter. Terezija Hribar, gostija, 55 let. Nephritis chron.
Dne 4. julija. Fran Jak še, cestar 71 let, vsled raka — Ignacij Bergoč, hlapec, 52 let, jetika. — Katarina Močnik, delavčeva hči,
3 leta. Phlegmone ad genit.
V vojaški bolnici:
Dne 2. Vilibald Kamska, desetnik, 24 let, se je ustrelil,
neteoroiosično poročno.
Višina nad morjem 306.  Srednji frrscni tlak 786-0 mm.					
m_ "s	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	2 o C + 2 2 E-< B	Vetrovi	Neb«
8.	9. zv.	735 6	186	brezvetr.	jasno
a ■	7.zj. 2. pop.	735 8 7333	160 293	slab jug si. jzahod	megla dež
Srednja včerajšnja temperatura 200 , norm. 19*5 . Padavina v 24 urah 0 0°.
ni a
2393—1
krnski
vešč špecerijske in usnjarske stroke, iznSen na deželi, želi preme niti službo- Naslov pove iz prijaznosti upravniŠtvo   „S o venskega Naroda".
Tesarski polir
z večletno prakso, spreten risar, ki je dovršil obrtno šolo v Gradcu z odliko, zmožen slovenskega in nemškega jezika, 2392—1
išče primerne službe.
Naslov v upravništvu „Slovenskega Naroda*.
Pohištvo
2 staronemški elegantni postelji s -ii&stinu mođrco', 2 PPČni omarioi jn
urJulTdJaa rulza z t gledalom in marmorjem se proda. — Naslov: Sv. Petra nasip št 67« I. nadstr desno«
Starinarji izključeni. 2383
Sprejmeta se
dva učencu
iz boljše hiše pri tvrdki
238?—1
Prešernove ulice št. 5 v LJubljani. Da bi se troje otrokom omogočilo
čez počitr^ice bivanje na prostem.
se pod ugodnimi pogoji za takoj išče
Vež v upravništvu „Slovenskega Naroda". 2387
Presno maslo,
2r:-u.p-a-1e
2390—1
v/ vsaki množini trgovina s sirom
Ml Dotah s««
Dunaj.
Podpisano društvo ima še
rxetpxod.ao
okolu 350 hI dobrega
belega vina
Z50 M refošlio.
Cena po dogovoru. Vzorci na razpolago. 2389—1
Potnim obrt gospod, droitoo
v Buzetu (Istra).
m sprejmeta za spedicijsko podjetje Oni, ki so pri enakem podjetju že delovali, imajo
prednost. 2375—2 Ponudbe z referencami na upravništvo »Slov. Naroda" pod
Učenca
v trgovino s špeeeri|aklm blagom
wpiro j 111 ^ 2385—1
Ferd. Hlebš v Kranju.
Gostilna
ti«, Groreujs' em se z vso gostilniško opravo
takoj odda v najem.
Kje, pove upravniŠtvo „Slovenskoga Naroda". 2388-1
Izprašan kurjač
2348
se sprejme
v parotovarni  sa milo. surovi margarin in kristalno sodo
3gnac Jock, J[ranj.
Vstop te.2coj_
(lino poceni!
2382 1
na Bregu štev. 2.
- Toči se: -
belo istrijansko vino liter po 56 v *rn0       M 19      ii    n  56 „
rdeče dolenjsko  „     „   „ 7Ž lf
(lino poceni!
i
Ženitna ponudba.
Gospića stara Id let, vešča vsega gospodinjstva ter obenem fino izobražena kakor tudi zelo muzikalična z gotovino 90.000 K, bi se rada seznanila z gospodom v starosti 25—3 • let v svrho ženitve. Le resne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, je poslati do 17. t m. pod naslov: »Srečna bodočnost1' poste reitante, Ljubljana. Slavna posta.
Na anonimna pisma se sploh ne ozira. 23di—
2377—2
31 let stara, trsjevske tenrltns« zmožna slovenskega, nemškega in angleškega jezika
lite primer« boli sranstojni sinite
tu ali na deželi.
Prijazne ponudbe se prosi pod „Saaaa" na upravništvo .Slovenskega Naroda'.
Zaradi družinskih razmer menfam ali prodam v lepem kraju, kjer je c. kr. sodišče in davkarija ter velike tovarne dobro, ve6 let obstoječo 2391—1
HT brivnico ~im
pod zelo ugodnimi pogoji. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda"
prodajalka
pridna in poštena se sprelmo tako| pri tvrdki J. Keber v LInbljani,
Stari trg št. 6. 2368-2
Kauorna Jlirila'
v Ii|nbl|«Bl,
3 minute od Južnega kolodvor.
Vilttljlca sprt)«« «td ps-
fttalcaai
instrukcije
Tozadevne ponudbe nsj se blagovolijo poslati pod „instrukcija" posto roatanto Ljubljana. 2332-3
ttrarski
učenec
so sprejme pri Rudolfu Rusu v Kranju. 2265 9
je vsak dan
2346 2
4
Najcenejši vir
za
2338-5
kopalne obleke
tt	plašče
n	avbe
tt	(revije
tt	rjuhe
tt	rokavice
it	hlače
v modni trgovini P. Majđlć,
I Ljubljana, Prešernovo ulice št 7.
SVelika serijska prodaja! 7 .      60% nižje eeno za vse poletne predmete n. pr.: damske ka-
nižje cene  za vse poletne predmete n. pr.
tistne in svilnato obleke, svetlo obleko, piketasta in platnena krila ter šipkasto in batiataste bluze, in deško listrove in pralno obleke in lahke obleko Is poletnega blaga.
nslesho skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
NajboljSi pripomoček proti knrjim ofosom so dandanašnji
r. ottfi
preti kurjim očetom.
Že 18 let preizkušeni. Velikanskega učinka. V 15 minutah premine vsaka bolečina. Kos stane 20 vin • 6 kosov 1 K> Zaloga v vseh lekarnah in drogerijah. Povsod tja, kjer bi se ne dobilo, pošilja glavna zaloga        2296 2
Zum Samariter" N.SE&L. 4.
(Mirit*: g«p|m   ^ Wf
v farni občini Zagorje ob Savi ležeča ob cesti, pripravna posebno za trgovsko obrt,
-so preda.-
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2353—2
Srednjevelika
blagajna
CWertlt«ittiepica)
se kupi takoj.
Ponudbe na upravništvo nSlovenskega Naroda." 2369—2
25 hektolitrov
«So1»z«^fj/sm 2357 2
rdečega vina
iz lastnega vinograda s O proda« Vzorci na razpolago. 2357—1
JCinko Saurer, trgovec
Bregana, p. Jesenice, Dolenjsko.
Vsled 2340-3
vinske krize
priporoča
nova vinska klet
UflUlnu. Selenbniioue uL 6
fini teran
liter po
48 vin.
Izsprašan kurjnčl
Išče el-u-žToe,
IVastop  Se!« m.
Naslov pove upravništvništo „SloJ venskega Naroda". 2350—21
Mestna učiteljica sprejme z<
pribodnie šolsko leto 2299—3
dve deklici
na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. — Zglasila pod šifro nfi 100" upravništvu „Slov. Naroda".
kurjača in ključavničarji
8prejme izvežban mladenič v tej stroki. Nastopi lahko takoj.
Ponudbe se prosi pod ,kKin jač'! Dolenji Logatec št 41.       2361-2
Strojnik
izučen   ključavničar,   išče službe Sprejme jo tudi, če je prav samo za nekaj ur na dan.
Naslov v upravništvu „Sloven-skega Naroda". 2360—s|
V zalogi imam več hektolitrov belega in črnega
istfijiiB ia.
Ha zahtevo pošljem pokuinje*
Štefan Kalister
lOlTTaŽSl, 2364—2
Donašnlec
(Zutriiger) 2355—2
in
vajenec
se spxejrrn.eta
o kavarni .Evropa'.
z enim nadstropjem, v najboljšem stavbnem stanja, na zelo ugodnem prometnem kraju v Savlnski dolini, na razpotju treh okrajnih cest, se proda. V hiši je zelo obiskovana trgovina s mešanim blagom, velika gostilna s pravico zganjetoća, c. kr. prodaja duhana in c kr. poštni urad. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje, ledenica, kegljišče in velik vrt Ako kupec želi, se mu še lahko tudi drugi sadonosni vrt, nekaj travnikov in njiv proda — vse pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. Prvo plačilo 10.000 K. — Natančnejša poročila daje Marija Moser v Ksaveriji v Savlnski dolini. 2363 2
I
najboljše ijvirao dvojno nležano *
pivo prazdroj in crno pivo
(Bochbfer) iz meščanske Budejevižke pivovarna se toSi
v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
20 VJil« vrček ^
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manj saj očimi se vplačili
Vsak član   m a po preteka petih let pravico do dividende.
99
SLAVIJA"
45—77
-  - - -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi,  . . Raz.fond.: 41,336.04101 K. Izplačane odškodnine in k.pitalije 97,81443097 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
Vm pijunu. d«j.:
9 LJaklJaal, iigar pisarne ao v Uatnej bantnej hiii
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega   dobička izdatne podpore v   narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik Resto Pnsteelemftek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
K6
74
143997
D.+C
617183