240
Politične stvari.
Čehi pa Slovenci.
Ceski narod, ki se v krogu avstrijskih narodov enako odlikuje po svoji narodni zavesti, kakor tudi po vedah in uzorni spretnosti in razumnosti v vseh strokah obrtništva, je po teh svojih lastnostih tudi v političnem svojem življenji ena uajpomenljivejših moči v našem političnem življenji. Zavednost v svoji moči zapeljala je zastopnike češkega naroda po prizadeti jim hudi krivici umakniti se od političnega borišča in še le pred 6 leti vstopili so se in spoznavši napačnost takega postopanja naših borb.
Kot prvoboritelji za narodno enakopravnost bili so naravni  zavezniki  zastopnikov  slovenskih,  zato  pa je
tudi delovanje Čehov nam Slovencem v marsikaterem oziru uzorno. Različnosti postopanja narekuje razlika obeh narodov glede velikosti, glede razvitka in premožnosti — tedaj tudi moči — sama. — Mi Slovenci moramo kot primeroma mali, nepremožen in še premalo izobražen narod marsikaj opustiti in marsičemur se izogniti, kar je mogočnemu češkemu narodu, akoravno tudi v škodo, pa vendar ne pogubno. Tu imamo v mislih pred vsem različnosti in nekakove nasprotje v narodni stranki sami. — Ako pogledamo po slovenskem svetu, moramo pač priznati, da so razmere naše še sila žalostne: Na južnem Štajarskem so še vsa mesta zastopane po naših nasprotnikih, koroški Slovenci pribo-rujejo si z veliko silo komaj enega svojega zastopnika v deželni zbor, v državnem zboru pa še enega nimajo, na vsem Primorskem se morajo Slovenci in Hrvatje za-dovoliti s tremi lastnimi državnimi zastopniki, in celo na Kranjskem, kjer so sedaj razmere primeroma najboljše, zastopata deželo med 10 poslanci dva nasprotnika. Koliko pota in truda nas tedaj še čaka do one dobe, v kateri bodemo Slovenci imeli tudi zastopnike. Kako pa to doseči, uči nas nekaljen političen pogled, uči izgled sorodnih nam Cehov.
Dosedanje delovanje naših zastopnikov v borbah za naše narodne pravice uči nas, da imamo samo tedaj pričakovati vspehov, ako se složni postavimo vsi za naš naroden program, ako se pri vsakem važnejšem koraku vestno ogibljemo razdvojen j a, ker le v slogi je naša moč, osebnosti same so malo ali nič pomenljive, za stvar, za skupni naroden vspeh se mora boriti vsak pravi rodoljub — zmiraj pripravljen žrtvovati svojo lastno osebo za blagor naroda, za slogo med narodom. Kdor noče svoje oseoe nižje staviti, kot blagor naroda, ta ne zasluži imena rodoljuba, ampak sebičnež je.
Kako postopajo v tem oziru cehi? Poglejmo si češki klub državnega zbora , ki je imel v svoji sredi mogočne in veljavne grajščake, premožni obrtnike, učene profesorje pa tudi po vsem od teh različne ;,mlade" doloma bistre glave.
Gotovo so bila nekatera načela med temi poslanci tolikolična, kolikor jih je bilo, pa za blagor svojega naroda vsi goreči spoznali so vsi — razun enega — da le v strogi disciplini je moč njihova, k«.kor vsake take skupine. Zato pa je češki narod tudi pri volitvah zaupal onim možem, katerim je tudi pri svojih prejšnjih volitvah po pravici skazal zaupanje, in izpahnili so onega, ki je brezozirno rušil disciplino khibovo.
Kaj pa se smemo še dalje učiti od Cehov?
Oglejmo si razmero med tamošnjimi zastopniki kmetijskih občin, mest in trgov in pa konservativnimi zastopniki tamošnjega velikega posestva.
Nahajajo se sicer med Mladočehi nekateri, katere v oči bode veliko zaupanje, katero vživajo odličnejši zastopniki tamošnjega velikega posestva, na priliko, oba grofa Clama, knez Schwarzenberg, grof Deym, Belcredi in drugi. Toda češki poslanci v obče, izrekoma pa v klubu in pa v časnikih, ki so glasila klubova, so zmiraj odločno odbili vsako tako poskušnjo in klub priznal je pri vsaki priliki velike zasluge in veliko veljavo zastopnikov velikega posestva; pri vsaki priliki znal je češki klub tudi take zastopnike velikega posestva, ki se nikdar niso stavili v vrste narodnih boriteljev, ampak so samo dejansko priznavali pravičnost narodne enakopravnosti, take zastopnike znal je klub z dostojnim in taktnim ravnanjem trdno privezati vrstam svojih pristašev.
In sad takega modrega ravnanja, jeli ni bil lep in enako koristen vsi češki stranki, kakor desnici. — Manjšina narodno-konservativnih volilcev,   po kateri so do
241
tedaj zmagovali skoraj 20 let liberalni ustavoverci, spremenila se je v večino v teku ne prav dveh let, in ta vef'tina rastla je od leta do leta, in konečno je bilo mogoče po razumni in vendar pravični prenaredbi volilnega reda to večino zagotoviti za dolgo prihodnost.
Poglejmo pa v ravnanje slovenske narodne stranice glede postopanja nasproti velikim posestnikom samo na Kranjskem.
Izvoljeni zastopniki naroda zastopani po vsi veljavi v izvrševalnem odboru, spoznali in storili so svojo dolžnost nasproti onim velikim posestnikom, ki so se vstopili v kolo narodnih zastopnikov. Izvrševalni odbor je , branil svoje zveste pristaše iz vrste naših velikih posestnikov, pred vsem zato, ker so se ska-zali vredni zaupanja do sedaj jim podanega, drugič in glede prihodnosti naše posebno zato, ker le oni stranki je mogoča boljša prihodnost, v kateri vsak zvest pristaš zmiraj nahaja zaslombo, in v kateri se ne odganjajo zveste ji moči. Izvrševalni odbor spoznal je prav, da le po tej poti je mogoče ojačiti našo narodno stranko, le po tej poti priboriti ji tudi naravo pripadajočo večino v velikem posestvu. — Pa kaj se zgodi? Našel se je celo v sredi izvrševalnega odbora ud, kije v slepem samoljubji, teptajoč narodno disciplino, rušeč sloge vse narodne stranke svojo osebo višj e sta vil, kakor miren napredek vnarodni slogi.
Pa to konečno bi še ne bilo v toliko škodo naše narodne stranke, tako malo, kakor nam niso prizadele velike škode tri druge narodne protikandidature. To so konečno prikazni, katere se povsod ponavljajo večkrat. Največo škodo trpela je naša narodna stran še le po tem in vsled tega, da je ono prvo rušenje naše sloge, da je sovražen korak nasproti nam zvestim zaveznikom iz velikega posestva — našel zaslombo in izredno podporo v krogu, kateri ima sicer moč, pa bi ne smel tako segati v borbo, in v krogu, ki se je do sedaj sam imenoval nam prijaznega in katerega smo tudi mi smatrali za prijatelja. — To je nevarna, morebiti celo pogubna rana, katero nam je vsekala nesrečna, nekdaj prijazna roka, in to je, kar mora najbolj boleti vsakega, kdor ima še srce za naš narod. — Škoda prizadeta nam se ne more popraviti drugače, kakor z brezozirnim razkritjem in izrezanjem one rane.
Nasledki našega narodnega oslabljenja pokazali so se takoj pri volitvah velikega posestva. Koliko glasov štela je narodno-konservativna stranka pri prejšnjih, koliko pa pri zadnjih volitvah te kurije — to je bil skok nazaj za petino glasov!
Pa hujši nasledki kazali se bodo še v prihodnosti. Rajši molčimo o njih, da se nam ne bo moglo očitati, da prorokujemo ono, kar bi nam bilo po volji. Ravno nasprotno je res.
Žalibog pa so posledice onega neizogibne, in mnogo težkega dela vsoh rodoljubov, ki so to v dejanji in ne samo na jeziku, bo treba, da se nasledki omeje glede kraja in časa.
Izrezati bo treba bolni del rane — smo rekli zgoraj, zato, da se bolezen ne bo širila dalje. Ako bi se to ne moglo zabraniti, potem je boljši, da rajši prej ko kasneje pripustimo k rani zanesljivega zdravnika — nasprotnika, da nas zopet nauči spoznati vrednost in moč narodne sloge in discipline, kedar pa se to zgodi, tedaj se bodo tudi za trenutek preslepljenem odprle oči, videli bodo one, ki so sebičnost svojo skrivali za krinko rodoljubja, ki so sejali med nas razpor, in tako pripravljali pot nasprotnikom, da nas še dalje zatirajo.
Med tem si Cehi vspešno prizadevajo, utrjevati svoja tla, zagotovljati si svojo moč v strogeji organiza-dji, zavarovati se za prihodnje slabeje čase s tem,  da
so na podlagi enakopravnosti zmiraj pri volji mir storiti s svojimi nasprotniki, preskrbeti pa si tudi prijateljev v onih krogih, ki so niihovo prizadevanje do sedaj opazovali z nezaupnim pogledom. Čehi pridobivajo si bolj in bolj sočutje v velikih političnih vprašanjih zmiraj merodajnih ogerskih politikov.
Kdo pa bo maral biti zaveznik Slovencev, dokler nimajo toliko lastne moči, da bi se otresli ene same osebe, katera misli, da pod krinko rodoljubja sme rušiti narodovo slogo in tako spodkopavati narodovo moč in veljavo.
To so v kratkem posnetku pota, po katerih hodijo zastopniki češkega naroda , da so spravili na rod svoj, stoječ pred nami kot uzor duševnega razvitka in gmotnega blagostanja — do velike moči in velike politične veljave. Posnemajmo jih mi razumno v svojih tesneje omejenih, neugodnejših razmerah in prizadevajmo si posebno, da s krepkim pa zmiraj previdnim postopanjem, sosebno pa v nerušljivi slogi nadomestimo, v kolikor so naše razmere neugodnejše in vsled tega moč in veljava naša manjša.